Aktualno Kidričevo • Poker s cenami in prodajo zemljišč v industrijski coni O Stran 3 Štajerski V središču Ptuj • DUTB prodajo oglašuje, a zemljišča sploh ne more prodati O Strani 6 in 7 Ptuj, petek, 28. maja 2021 Letnik LXXIV • št. 41 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Spodnje Podravje • Obnovljene ceste so tudi nevarnejše Boljša cesta, višje hitrosti, manj varnosti Tako kot se po eni strani porajajo težnje po nujnosti obnove cestnega omrežja, je na drugi strani slišati opozorila, da modernizirane ceste predstavljajo večjo nevarnost. Bolj kot je cesta lepa, gladka, široka in ravna, bolj vozniki pritisnejo na plin. * ^ Več na straneh 6 in 7. Aktualno Ptuj • Namesto predvidenih 20 bodo gradili le sedem blokov O Stran 2 Podravje Cirkulane • Kovinski bivalniki ne sodijo na kmetijska zemljišča O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Sadjarji čakajo na pomoč zaradi spomladanske pozebe O Stran 9 Kronika Dornava • V kraju dobili še tretjo skupino „ciganov" Foto: Črtomir Goznik O Stran 12 Domovi upokojencev Starostnike bodo še naprej t v večposteljne sobe Ribnik Dežno • Skledar dovolil® za športni ribqj||f že leta prodajajP nezakonito M "S1 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE EGA TEDNIKA! Obsklenitvi naročniškega razmerja v času od 14. maja do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 26. juniji do 21. avgusta! Več v notranjosti časopisa. Štajerski TEDNIK Simonov zaliv 2 Štajerski Aktualno petek • 28. maja 2021 Podlehnik • Vodno dovoljenje za ribnik Dežno ni bilo nikoli izdano Skledar dovolilnice za športni ribolov že leta prodajal nezakonito Akumulacija oz. ribnik Dežno v občini Podlehnik v svojo okolico privablja tudi ribiče. Za vstop v lovišče je bilo treba do nedavnega odšteti 10 evrov na dan, v preteklih letih je bil ta znesek pol manjši. Z ribnikom namreč še vedno želi upravljati zasebnik Stanislav Skledar, kije sicer lastnik turističnih objektov in več zemljišč v neposredni bližini omenjenega ribnika. Dejstvo pa je, da pravice do upravljanja z ribnikom (in s tem do prodaje ribiških dovolilnic) zasebnik že leta dolgo nima (več). Osnova za to je namreč obvezno vodno dovoljenje, ki ga po sprejetem zakonu o vodah iz leta 2002 mora imeti vsak upravljavec vodnih površin. Za ribnik Dežno pa vodno dovoljenje sploh nikoli in nikomur ni bilo izdano. To pomeni, da je Stanislav Skledar kar precej let tržil dovolilnice za športni ribolov na črno oz. brez pravne podlage. Po tem, ko so se informacije o nezakonitem pobiranju denarja za dnevne ribiške dovolilnice začele vse bolj širiti, se je zdaj vendarle odločil, da trženje športnega ribolova začasno zaustavi. Hkrati je v začetku letošnjega leta na Direkcijo za vode že posredoval vlogo za pridobitev vodnega soglasja, a se pri izdaji le-tega zapleta, saj potrebuje tudi soglasje Z ribnikom Dežno uradno nikoli ne bi smel upravljati nihče. Nesoglasja med občino in Skledarjem v škodo vseh Lastnik površine, kjer je urejena akumulacija (ribnik) Dežno, je občina Podlehnik, ki mora potencialnim vlagateljem za pridobitev vodnega dovoljenja podati pozitivno mnenje za izvajanje načrtovanih aktivnosti. Kot je povedal Skledar, je zelo razočaran, saj župan Sebastian Toplak njegovi prošnji še ni ugodil. Razlog za to naj bi bili po besedah Toplaka nerešeni lastniški odnosi med občino in Skledarjem na tem območju. Tako občina kot Skledar si sicer prizadevata za čimprejšnjo skupno rešitev, ki bi bila v dobro vseh vpletenih, predvsem pa občanov. V kratkem naj bi se tako ponovno sestala. Skledar je sicer v teh dneh prejel od Direkcije RS za vode sklep, da se mu do 10. junija letos podaljša rok za posredovanje izjave lastnika nepremičnine, torej občine Podlehnik. občine Podlehnik, ki je lastnik zemljišča, kjer je ribnik. Ob tem pa je odprto tudi vprašanje, ali ni morda vloge za vodno soglasje poslal še kdo drug... Pridobitev vodnega soglasja sicer za imetnika pomeni tudi precejšnjo odgovornost in stroške (stroški prijave so okrog 5.000 evrov, nato pa približno 1.000 evrov letno za koriščenje vode). Na vprašanje, zakaj ni zadev pravno-formalno rešil že pred leti, ko je prišlo do spremembe vodne zakonodaje, Skledar s prstom kaže na občino Podlehnik; češ, da mu ni dala potrebnega soglasja za izvajanje športnega ribolova. Glede na dejstvo, da se zasebnik in Občina Podlehnik tudi zdaj ne moreta dogovoriti glede lastniških razmerij in prihodnje ureditve ribnika z okolico, je malo verjetno, da bo Skledar to soglasje od občine pridobil. Skledar lahko nadzoruje le svoje imetje, ribnika ne Skledar je sicer v devetdesetih letih prejšnjega stoletja od Ribiške družine Ptuj odkupil manjše zemljišče, kjer danes stoji njegov penzi-on, in ribe, kar mu je po takratni zakonodaji omogočalo upravljanje z ribnikom za obdobje 20 let (vendar je vmes, kot že povedano, prišlo do spremembe vodne zakonodaje). Vse od takrat, kot trdi, ribnik in njegovo okolico redno vzdržuje in čisti, za kar naj bi po njegovih besedah namenil več 1.000 evrov letno, hkrati pa trži športni ribolov. Letošnja ribiška sezona, ki tra- Ribe v ribniku Dežno lahko lovijo vsi, ki imajo ribiško dovolilnico. Pravice do upravljanja z ribnikom namreč nimata ne Občina Podlehnik (ki je sicer lastnic), še manj pa Stanislav Skledar. ja od aprila do septembra, je že v polnem teku, obiska pa je nekaj več med vikendi - med 10 in 15 ribičev. Izkupiček od prodaje dovolilnic ribičem naj bi v celoti vlagal v vzdrževanje ribnika: »Na letni ravni nas košnja stane okoli 1.500 evrov, prav tolikšen je tudi znesek za hrano za približno 15 ton v ribniku,« je izpostavil Skledar in ob tem še dodal, da imajo zadnje čase veliko težav s tatovi, ki kradejo ribe: »Zato bosta dva nočna čuvaja odslej redno nadzorovala okolico ribnika, prav tako bomo namestili še dodatne kamere!« Vprašanje je sicer, kdo bo plačal čuvaja in še bolj - kdo je pravzaprav lahko tat v ribniku, ki pripada občini Podlehnik in do katerega Skledar dejansko, po zakonodaji, nima nobene pravice ... Hranjenje rib je v tem kontekstu pač lahko le njegova dobrodelnost, za košnjo trave na obvodnih zemljiščih pa bi moral vsak lastnik poskrbeti sam ... Ribe v Dežnem lahko I •• • M IVI lovijo vsi z ribiško dovolilnico Kljub temu da Skledar zagotavlja, kako skrbi za ribnik in okolico, pa je neizpodbitno dejstvo, da ribarjenja že skoraj dve desetletji ne bi smel zaračunavati, saj je podlaga za to pridobljeno vodno dovoljenje, ki ga nima nihče. »Brez vodne pravice oz. vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za izvajanje športnega ribolova v komercialnem ribniku ni dovoljeno trženje športnega ribolova v zasebnem interesu,« so sporočili z Direkcije RS za vode. Po drugi strani pa lahko ribe v ribniku Dežno lovijo popolnoma vsi, ki imajo veljavno ribolovno dovolilnico. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Ptuj • Zelena luč za gradnjo med Potrčevo in Osojnikovo Namesto predvidenih 20 bodo gradili le sedem blokov Dolgoletna prizadevanja vodstva ptujske občine za sprejem prostorskih dokumentov, ki bodo omogočala gradnjo na Potrčevi in Osojnikovi, so obrodila plodove. V ponedeljek je mestni svet potrdil predlog, na podlagi katerega bo možna gradnja sedmih stanovanjskih blokov. V času prejšnjega mandata so sicer na tem območju načrtovali kar 20 večsta-novanjskih stavb, a je hidrološka študija pokazala, da takšna gradnja na tem območju ni možna. Zraven sedmih blokov se bo postavil tudi suhi zadrževalnik. Vrtovi bodo ostali nedotaknjeni, kar je za obdelovalce teh zagotovo zelo dobra novica. Podrobna prostorska raba urejanja prostora ob Osojnikovi in Potrčevi cesti določa jasne smernice gradnje stanovanjskih blokov na tem območju. „Kdo bo investitor, še ne vemo. Sprejem podrobnega prostorskega načrta je prvi pogoj, da se na tem območju sploh lahko gradi. Investitorji bodo pripravili projektne naloge in izvedbene načrte, pridobivali gradbeno dovoljenje in ostalo. Del zemljišča je zasebna lastnina, del je v lasti Podjetja za stanovanjske storitve, ena parcela pa je občinska. Na njej želimo skupaj s SPIZ-om graditi oskrbovana stanovanja. Planiramo objekt s 30 stanovanji in upamo, da nam bo to čim prej uspelo," je po seji zadovoljno pojasnila županja mestne občine Ptuj Nuška Gaj- Na celotnem območju je predvidenih sedem stanovanjskih blokov, v spodnjem delu (na fotografiji) bosta dva. Vrtovi bodo ostali, saj bi pregosta gradnja uničila preveč zelenih površin. šek. Svetniki so predlog potrdili soglasno, brez pomislekov, kar kaže na to, da je bilo očitno dovolj časa za usklajevanje morebitnih odprtih vprašanj. Nekatere prej izražene bojazni so se izkazale za upravičene Ključni razlog za sprejem OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) je bilo dejstvo, da ga za to območje zahteva krovni dokument, občinski prostorski načrt. Podrobno rabo enot urejanja prostora na Potrčevi in Osojnikovi cesti so sicer želeli sprejeti že v prejšnjem mandatu, a jim ni uspelo, saj se je izkazalo, da je takrat predvidena gostota gradnje prevelika. „To se je potrdilo. Pristojno ministrstvo je namreč zahtevalo hidrološko študijo, ki je pokazala, da moramo v enem delu namesto blokov postaviti suhe zadrževalni- ke, saj se vse vode stekajo v spodnji del," je še pojasnila Gajškova. Namesto načrtovanih 20 stavb, o katerih so govorili leta 2017, ko se je postopek začel, je tako zdaj zarisanih in predvidenih le sedem. Dobra novica je, da bodo tudi vrtovi ostali nedotaknjeni. Prav to je bil namreč tudi eden pogosteje slišanih pomislekov: da občina izgublja vedno več zelenih površin. Soglasja in smernice mnenjeda-jalcev je občina pridobivala skoraj štiri leta. V zadnji, zdaj že potrjen predlog, so smiselno vključena tudi stališča do pripomb javnosti, podana v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPPN. Osnutek je bil na seji potrjen septembra lani, nato pa je predlog, ki je očitno upošteval vse potrebno, izdelala družba Osa arhitekti, d. o. o., iz Maribora. Velikost obravnavanega območja znaša okrog 2,5 hektarja. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 28. maja 2021 Aktualno Štajerski 3 Sp. Podravje • V srednjih šolah že samotestiranje Med dijaki ni velikega zanimanja V širši javnosti je bilo v zadnjem času več polemik glede sa-motestiranja osnovnošolcev in dijakov na okužbo s koronavi-rusom. Sprva je bilo predvideno, da se bo to opravilo izvajalo doma. Nato pa so z zdravstvenega ministrstva sporočili, da bo samotestiranje v domeni osnovnih in srednjih šol, čemur so nasprotovali številni ravnatelji in tudi starši. Sedaj se vse skupaj čisto zares seli v domače okolje. Samotestiranje se bo tako izvajalo vsakih sedem dni doma. Glede na podatke ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje je Gimnazija Ormož prejela 340, Gimnazija Ptuj 1.000, ŠC Ptuj pa 2.520 testov. Gimnazija Ormož: 21 dijakov (18 %) Na Gimnaziji Ormož so minuli ponedeljek teste za samotestiranje razdelili 21 dijakom od prvega do tretjega letnika obeh programov (splošna gimnazija, predšolska vzgoja). Za samotestiranje doma se jih je odločilo okoli 18 odstotkov. Vsak je prejel pet testov, ki bodo zadostovali za pet tednov. Kot je pojasnila ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec, je odstotek dijakov, ki so se odločili za samotestiranje nekoliko višji kot ob prvem informativnem povpraševanju, ko se še ni vedelo, kako bo vse skupaj sploh potekalo. Dijaki in dijakinje četrtih letnikov pa se zanj niso odločili, saj so nekateri covid že preboleli, drugi pa so bili cepljeni. Gimnazija Ptuj: 120 dijakov (23 %) Za prostovoljno samotestiranje na okužbo z novim koronavirusom v ptujskem okolju se je odločilo tudi 120 ptujskih gimnazijcev, kar je 23 odstotkov vseh, ki obiskujejo Gimnazijo Ptuj. Ravnatelj Boštjan Še-ruga je že od vsega začetka zagovarjal prostovoljno samotestiranje v domačem okolju. Po njegovem mnenju je tak način testiranja najbolj primeren, saj dijaki niso izpostavljeni morebitni stigmatizaciji. Hkrati pa je njegova prednost odkritje morebitnih okužb pri mladostnikih še pred samim prihodom v šolo, kar je pomembno za nemoteno izvajanje šolskega procesa. »V primeru pozitivnega rezultata dijak ostane doma v samoizolaciji, drugi pa ne rabijo v karanteno,« je dodal Šeruga. COM»"1 \ l \ Foto: M24 Dijaki, ki želijo, se že samotestirajo doma. Za učence naj bi se samotestiranje uvedlo junija. Na drugih srednjih šolah od 15 do 25 % Na Šoli za ekonomijo, kmetijstvo in turizem ŠC Ptuj se bo tedensko samotestiralo 49 dijakov, kar predstavlja okoli 15 odstotkov. Nekoliko višji odstotek (25 odstotkov) je na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj, na kateri se je za samotestiranje odločilo 115 dijakov. Vsak dijak je po pojasnilih ravnatelja Rajka Fajta prejel pet kompletov z navodili za izvedbo. Več informacij o samotestiranju in povezava do filma, ki natančno prikazuje sam postopek, so dostopni na spletni strani šole. Na nobeni izmed omenjenih srednjih šol v prvem tednu samotesti-ranja ni bil nihče izmed dijakov pozitiven na okužbo s koronavirusom. Dijaki so prve teste prejeli že prejšnji v petek, vsakemu pa pripada pet testov na mesec. Samotestiranje v osnovnih šolah junija Začetek testiranja v osnovnih šolah še usklajujejo, saj še urejajo podrobnosti glede postopkov prepakiranja. Predvidoma pa naj bi se začelo junija. V primeru pozitivnega rezultata testa je treba o tem obvestiti osebnega zdravnika, ki šolarja naroči na PCR-test, na katerega otrok počaka doma v samoizolaciji. Če je pozitiven tudi izvid PCR-tes-ta, morajo starši o tem obvestiti tako osebnega zdravnika kot šolo. Estera Korošec Dovoljeni izleti in šole v naravi Ob priporočilih NIJZ je že mogoča izvedba šol v naravi in ekskurzij. Ob upoštevanju priporočil NIJZ in dela v t. i. mehurčkih se lahko izvajajo vsi programi, dnevi dejavnosti, ekskurzijami, šolo v naravi in plavalnimi tečaji v vrtcih in osnovnih šolah. Izvedba šol v naravi je možna le v okviru enega oddelka. Kidričevo • Poker s cenami in prodajo zemljišč v industrijski coni Kupcu vseh parcel hkrati lep »količinski popust« pri ceni Občina Kidričevo namerava prodati zemljišča ob gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju, v kateri so se v preteklosti predelovale in odlagale odpadne avtomobilske gume. Zemljišča so na ravnem in ob robu gramoznice, čeznje bosta speljana dva daljnovoda. Zanje je bila letos dvakrat izvedena cenitev, ki jo je opravila cenilka Marija Toplak. Prvo cenilno poročilo so svetniki obravnavali na februarski seji, ko na prodajno (tržno) ceno, kot jo je predlagala cenilka, niso pristali. Oprli so se na sklep občinskega odbora za gospodarjenje s premoženjem, ki je izračunal, da bi od prodaje lahko iztržili še enkrat toliko, kot je predlog po uradni cenitvi. Predlog odbora je bil, da se deli zemljišč, ki niso pod daljnovodom, prodajo za ceno 15 evrov/m2, tista pod daljnovodom pa za ceno 6 evrov/m2. Ob prodaji vseh 77 arov bi to pomenilo iztržek 90.600 evrov, medtem ko je cenilka Topla-kova predlagala prodajo za 46.600 evrov vseh parcel hkrati; cena zemljišč, ki niso pod daljnovodi, bi bila 11,7, preostalih pod daljnovodi pa 4 evre za m2. Kidričevski občinski svet na seji 11. februarja ni sledil uradni cenitvi in je potrdil predlog odbora za gospodarjenje s premoženjem, naj se zemljišča prodajo za ceno dobrih 90.000 evrov. Občina je nato poskusila zemljišča za takšno vrednost prodati, a je bila neuspešna. jm V I •• V V • Se vec zemljišč in prodaja po nižji ceni V maju so svetniki dobili na mizo novo cenilno poročilo, vendar tudi s tem niso bili povsem zadovoljni. V cenilnem poročilu je dodana še ena parcela, predlagana tržna vrednost za prodajo je 62.000 evrov, pri čemer se je vrednost prvih treh zemljišč, ki so bila v cenitvi že v začetku leta, prav tako znižala. Svetniški zbor se je začudil, zakaj se ne sledi njihovi pobudi o prodaji po višji ceni. Župan Anton Leskovar je dejal, da so poskusili zemljišča prodati za ceno 90.000 evrov, vendar interesa za nakup ni bilo. Svetnik Stanislav Lampič je poudaril, da je v novo cenilno poročilo vključena še dodatna parcela, ki zadnjič ni bila obravnavana. Foto: ČG in arhiv M24 Na majski seji občinskega sveta je obveljala odločitev, da se lahko slab hektar zemljišč, namenjenih industrijski dejavnosti, proda za ceno dobrih 62.000 evrov. Ne mestu, kjer zemljišča prečkajo vodniki (žice) daljnovodov, je uporabnost prostora res okrnjena oziroma omejena. Se pa lahko tisti deli parcel koristijo za parkirne prostore, zunanja skladišča in podobno. Tako da čisto nefunkcionalni pa tudi niso. Izpostavil je vprašanje, zakaj sploh občina prodaja zemljišča. „Ima morebiti občina finančne težave, da bi bilo treba premoženje prodati? Zakaj bi na vrat na nos prodajali občinske nepremičnine?" je spraševal. Cenilka spregledala, da bosta dva daljnovoda Milan Fideršek je razmišljal - če je kdo pripravljen zemljišča kupiti, naj jih kupi. Se pa je strinjal, da bo kupčija slabša, kot če bi se zemljišča prodajala po ceni 90.000 evrov, kot so nazadnje izglasovali svetniki. „Dodali smo še eno parcelo, cena pa je 62.000 evrov. Res pa je, da gre za degradirano območje in bog ne daj, da bi kdo tam začel spet nekaj odlagati," je razmišljal Fideršek. Slavka Krajnca je zanimalo, ali je kupec za ta zemljišča znan in katera dejavnost bi potekala na odkupljenih parcelah. Župan Le-skovar je pojasnil, da je bil za zemljišča izkazan interes, več od tega ni želel povedati. Dodal je še, da je cenilka pri prvem poročilu spregledala pomembno dejstvo, da bosta zemljišča prečkala dva daljnovoda, in ne eden, kot je upoštevala pri januarski cenitvi. „Treba je vedeti, da je 40 odstotkov teh parcel zaradi daljnovodov neuporabnih. V prodajo bomo šli s pozivom za predložitev ponudb, kakšne dejavnosti se lahko izvajajo na območju, je razvidno iz OPN. Gre za območja, namenjena industrijski proizvodnji." Lampič je bil tokrat zelo oster Da so cene zemljišč v novem cenilnem poročilu nižje od predhodnih, je najbolj zmotilo svetnika Lampiča. „Obe cenilni poročili je izdelala ista cenilka. Morala bi vedeti za vse relevantne podatke, tudi za gradnjo daljnovoda, vse je imela na voljo. Kakšni so to cenilci ... Tako dolgo se ceni, da se nekje zmanipu-lira," je negodoval Lampič. Župan Leskovar mu je odgovoril, da gre za sodno zaprisežene cenilce in naj ne dvomi o njihovem delu in kom-petencah. „V zapisniku je jasno navedeno, da se je pri prvi cenitvi spregledalo gradnjo daljnovoda," je povedal župan. Mojca Zemljarič Prikaz vrednotenja zemljišč, namenjenih prodaji, v evrih Parcelna številka Velikost (m2) 1. cenilno poročilo Predlog odbora 2. cenilno poročilo 1 991/1 2.379 23.437 30.546 16.969 992/1 2.693 23.215 30.702 10.132 995/1 2.659 22.101 29.355 17.481 988/1 2.037 - - 17.580 Skupaj 9.768 46.652 * 90.603 62.163 * Vir: Občina Kidričevo Nakup vseh parcel hkrati cenejši za investitorja Prvo cenilno poročilo je bilo izdelano 29. januarja, drugo 29. marca. Vsa zemljišča so na območju k. o. Lovrenc na Dravskem polju. Izračun odbora za gospodarjenje s premoženjem je izdelan na predpostavki, da je cena za zemljišča, ki niso pod daljnovodi, 15 evrov/m2, za tista pod daljnovodi pa 6 evrov/m2. Skupna predlagana prodajna cena je seštevek vseh treh vrednosti. Cenilka Marija Toplak je pri cenitvi upoštevala ceno 11,7 evra/m2 za zemljišča, ki niso pod daljnovodi, in 4 evre/m2 za tista pod daljnovodi. Razlika med prvo in drugo njeno cenitvijo je v tem, daje v drugi upoštevala večje površine, ki bodo pod daljnovodi, zanje pa je določena nižja cena. Cenilka je tudi predlagala skupno prodajno ceno za vsa zemljišča skupaj, ki pa ni enaka vsoti vrednosti posameznih zemljišč (*). Foto: Dreamstime/ M24 4 Štajerski Podravje petek • 28. maja 2021 Markovci • Občina financira osem PGD Za gasilce letos 230.000 evrov Občina Markovci za gasilstvo, gasilske domove in gasilska vozila v proračunu za leto 2021 namenja skupno 229.000 evrov, od tega neposredno za delovanje gasilske službe 80.000 evrov. Za vzdrževanje gasilskih domov bodo gasilci prejeli še dodatnih 74.000 evrov in za nabavo gasilskih vozil 75.000 evrov. Slednja so med društva razdelili s pomočjo javnega razpisa, na katerega sta prispeli dve vlogi. Posamezno društvo bo lahko po omenjenem razpisu prejelo največ 37.500 evrov za nabavo osnovnega vozila za prevoz moštva za potrebe gasilstva, z oznako GVM-1, brez nadgradnje, kar pomeni, da nimajo posebne operativne opreme za gašenje požarov in so namenjena za prevoz moštva in priklopnikov. Kot je pojasnila Marinka Bezjak Kolenko, direktorica občinske uprave, so se na razpis lahko prijavila društva, ki so izpolnjevala pogoje. Prispele vloge so točkovali, sredstva pa so se razdelila sorazmerno glede na dosežene točke. Pri tem so upoštevali stroške in najvišji dovoljen znesek sofinanciranja po razpisu. »Ker je bil postopek ocenjevanja in točkovanja vlog nedavno zaključen, sklepi o sofinanciranju so Foto: ČG Letos še dodatnih 75.000 evrov za nabavo moštvenega vozila. že pripravljeni, vendar ker odločitev še ni pravnomočna, podatkov, kateri društvi sta to, ne moremo dati,« je še dodala Bezjak Kolenkova. V lanskem letu so bila sredstva za redno delovanje gasilskih enot višja za 5.000 evrov in so znašala nekaj več kot 85.000 evrov. Za gasilske domove so gasilci prejeli 25.000 evrov, od tega 20.000 evrov preko javnega razpisa. Skupni znesek, namenjen gasilstvu, je bil nekoliko manjši, ker v proračunu lani ni bilo sredstev za nakup gasilskih vozil. So pa zagotovili 5.000 evrov za praznovanje obletnic dveh gasilskih društev, ki pa zaradi razmer nista bili v celoti realizirani. Gasilsko poveljstvo občine Markovci sicer združuje osem prostovoljnih gasilskih društev (PGD Borovci, PGD Bukovci, PGD Markovci, PGD Nova vas, PGD Prvenci-Strelci, PGD Stojni, PGD Sobetinci in PGD Zabovci). Njihovo osnovno poslanstvo je skrb za požarno varnost v občini, hkrati pa vzdržujejo tudi gasilske domove v domačih vaseh s pomočjo občinskih sredstev in lastnim delom. Estera Korošec Destrnik • Živahno dogajanje na področju občinske cestne infrastrukture Aktualne investicije vredne dobrih 260 tisočakov V občini Destrnik bodo čez poletje obnovili dober kilometer cest, in sicer dva v Jiršovcih in enega na Placarju. Dela se bodo začela sredi junija in zaključila do konca septembra. Občina Destrnik Na Destrniku bodo letos obnovili tri cestne odseke, sanirali plaz na Drstelji in zgradili tri oporne zidove. Foto: SD Minuli teden so že podpisali pogodbo s ptujskim podjetjem BM Asfalt, ki je med tremi prijavljenimi na razpisu ponudil najugodnejšo ceno. Izbrani izvajalec bo cestne odseke obnovil za dobrih 164.700 evrov, kar je precej manj od 192.000 evrov, kolikor je znašala projektantska ocena. Izgradnja opornih zidov in sanacija plazu Kot rečeno, bodo obnovili cestne odseke v Jiršovcih in Placarju, natančneje 324 metrov dolg cestni odsek Horvat-Bračič na Placarju in 418-metrski odsek Pajenk-Rajšp v Jiršovcih, ki sta še makadamska, in odsek Strmec-Jiršovci v dolžini 498 metrov, ki potrebuje novo preplasti-tev. Skupaj bo torej obnovljenih1,24 kilometra občinskih cest, investicijo pa bo v veliki meri financirala država skozi nepovratna sredstva po 21. členu zakona o financiranju občin. Ker sta že podpisani tudi pogodbi za izgradnjo treh opornih zidov in sanacijo plazu, se ta teden dela že začenjajo. Kot je povedala direktorica občinske uprave Vlasta Tetič-kovič - Toplak, so izvajalca izbrali z zbiranjem ponudb ter se odločili za Gradbeništvo Škorc Boštjan, s. p., in Gradbena in zemeljska dela Po-lanec. Škorc bo za dobrih 22.300 evrov zgradil tri oporne zidove, in sicer v dolžini 13 metrov na Destrni-ku, v dolžini 64 metrov v Vintarov-cih in 65 metrov dolgega pod pokopališčem. Za sanacijo plazu oziroma 30 metrov brežine ob cesti na Dr-stelji pa bo Polanec računal nekaj več kot 10.000 evrov. Oba morata dela zaključiti v 60 dneh, torej do konca julija. Tudi obnova kulturnega doma Na Destrniku pa poletje ne bo živahno le glede rekonstrukcij cestne infrastrukture, saj je letos na vrsto prišla tudi obnova Volkmer-jevega doma kulture, v katerem so pisarne za društva ter velika in mala dvorana, ki nudita gostoljubje številnim prireditvam, kulturnim dejavnostim domačih društev pa tudi nastopom šolarjev in malčkov iz vrtca. Že dolgo je jasno, da je oder v veliki dvorani premajhen, prav tako zaodrje, poleg tega si nastopajoči želijo poseben koridor, s katerim bi bil njihov prihod in odhod z odra skrit pred občinstvom. Premajhen pa ni samo oder, ampak je premalo tudi sedežev v dvorani, ki so poleg tega že pošteno obrabljeni. Stene in stropovi so potrebni novih opleskov, saj omet na več mestih odpada, prav tako je treba obnoviti in na novo polakirali parket. Občina se je z investicijsko dokumentacijo prijavila na razpis kulturnega ministrstva za pridobitev nepovratnih sredstev za vlaga- nja v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti, pred dnevi pa z zbiranjem ponudb že izbrala tudi izvajalca. Kulturni dom, ki je bil zgrajen leta 2008 in je velik nekaj čez 600 kvadratnih metrov, bo obnovilo in opremilo podjetje Lipa iz Lenarta, ki je že začelo delati, dokončati pa morajo do 20. avgusta. Investicija bo stala dobrih 64.000 evrov, 42.000 jih pričakujejo od kulturnega ministrstva, 22.000 pa jih bodo zagotovili iz občinskega proračuna. Senka Dreu Ptuj • Prizidek in obnova stavbe Nogometnega kluba Podvinci Investicija v šport, vredna skoraj pol milijona evrov V zadnjih letih se na območju mestne občine Ptuj veliko denarja vlaga v ureditev športne infrastrukture. Potreb je še sicer veliko, a postopno se pogoji za izvajanje športne dejavnosti izboljšujejo. Mestni svet je v ponedeljek zeleno luč prižgal tudi za začetek investicije v Podvincih, kjer bo zgrajen prizidek k staremu objektu Nogometnega kluba Podvinci, obstoječa stavba pa bo prenovljena. Izgradnja prizidka v Podvincih je ocenjena na 425.000 evrov, od tega bo okrog 140.000 evrov zagotovila Mestna občina Ptuj, skorajda enak delež bo prispeval Nogometni klub (NK) Podvinci, po 70.000 evrov pa naj bi dobili iz naslova Nogometne zveze Slovenije in Fundacije za šport. Dela se bodo predvidoma za- čela letos in končala naslednje leto. Omenjena investicija je sicer že v načrtu razvojnih programov, ptu- ¿■fcfVi Dela naj bi se začela letos, prva faza bo zajemala gradnjo prizidka, naslednje leto se bodo lotili še rekonstrukcije obstoječe stavbe. jski mestni svet pa je v ponedeljek potrjeval še investicijski projekt. Kot so pojasnili na občini, je namen investicije izgradnja prizidka k staremu objektu NK Podvinci za potrebe delovanja kluba, s čimer bodo zagotovili izpolnjevanje zahtev za izvedbo tekmovanj v 3. SNL. Prostore bodo lahko koristila tudi društva. Pridobili bodo dodatnih ■» v» 340 m2 površine Prizidek se bo gradil na zemljišču, ki je v lasti ptujske občine, zajema pa gradnjo novega objekta in rekonstrukcijo obstoječega. Kot je razvidno iz dokumentacije, bo površina nove stavbe merila 16-krat 12,6 metrov in bo zgrajena kot enonad-stropna. V pritličju bodo skupaj pridobili dodatnih 169 m2 (slačilnice, tuši, soba za prvo pomoč, garaža, pralnica, kotlovnica ...), še enkrat toliko bo v prvem nadstropju, kjer bodo ureje- ne pisarne, stranišča, pa tudi sejna soba in garderoba za sodnike. Nov objekt bo povezan z obstoječim. Gradnjo bodo predvidoma začeli še letos, medtem ko je rekonstrukcija starega objekta predvidena za naslednje leto. „Cilji investicije so zagotovitev potrebnih kapacitet za potrebe delovanja NK Podvinci: izpolnjevanje določenih pogojev, standardov in normativov NZS za nastopanje v 3. SNL Vzhod in ostalih ekip s področja MO Ptuj. Cilji so še dograditev objekta za izvajane programov športne dejavnosti, razširitev programa športnih in rekreacijskih dejavnosti, ustrezna ureditev celostne podobe objekta in obenem spodbuda uporabnikov k ohranitvi kakovosti in dvig ravni odgovornosti do javnega dobrega," razloge, zakaj so med prioritete uvrstili prav to investicijo pojasnjujejo na ptujski občini. Obenem naj bi ta naložba prispevala tudi k rasti kakovosti življenja v občini in urejenosti okolja. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 28. maja 2021 Podravje Štajerski 5 Podravje • 15 let premalo časa za boljše pogoje bivanja v domovih upokojencev Starostnike bodo še naprej tlačili v večposteljne sobe Jeseni 2021 se izteče rok, ki gaje država pred 15 leti postavila za odpravo tri- in večposteljnih sob v socialnovarstvenih zavodih, tudi domovih upokojencev. Ker je izvajalcev, ki te zahteve ne bodo mogli izpolniti, še vedno zelo veliko, bo država rok za izboljšanje bivalnih razmer podaljšala. Postavljen je bil preoptimističen scenarij, dejstvo pa je tudi, da seje v realizacijo doslej vlagalo bore malo. Ob tem je ironično, da so na eni strani zahtevali izpolnjevanje določenih kriterijev do zastavljenega roka, na drugi pa dovoljevali gradnjo novejših enot tudi s tri- in večposteljnimi sobami. S podelitvijo koncesij se bo stanje nekoliko izboljšalo tudi na področju skrbi za starostnike. Po Pravilniku „neustreznih" okrog 1.000 sob v državi V 97 zavodih v državi je po podatkih Skupnosti socialnih zavodov skupaj 11.801 soba. Od tega je skoraj polovica enoposteljnih (5.284), še nekaj več pa je dvoposteljnih: 5.479. Da bi zadostili vsem normativom, bi bilo posebej treba urediti še 615 triposteljnih sob, 313 štiriposteljnih in 35 petposteljnih sob v domovih po državi. Pravilnik o minimalnih tehničnih standardih za izvajalce socialnovarstvenih storitev je leta 2006 vse izvajalce zavezal, da morajo do septembra 2021 uskladiti pogoje skladno s pravilnikom. Med drugim bi do tega roka morali v domovih upokojencev, pa tudi ostalih zavodih, zagotoviti samo eno-in dvoposteljne sobe. Izjema so le negovalni oddelki, kjer bi bile tudi po tem roku dovoljene tudi triposteljne sobe. Že zdaj je jasno, da je ogromno izvajalcev, ki tega - kljub precej dolgemu roku za izvedbo - ne bodo mogli izpolniti. Tega se zavedajo tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot so pojasnili, je sprememba Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno-varstvenih storitev že v teku, rok za odpravo tri- in večposteljnih sob pa bo podaljšan še vsaj za pet let. Na ministrstvi so namreč zapisali, da sprememba, ki je v pripravi, predvideva: „Da se morajo večposteljne sobe prilagoditi zahtevam tega pravilnika do leta 2026." V katerih domovih je največ težav z večposteljnimi sobami Večposteljne sobe so najštevilčnejše v starejših domovih. „Standard v domovih danes predstavljajo dvoposteljne sobe. Večina novejših domov ima samo eno- in dvoposteljne sobe," zatrjujejo na pristojnem ministrstvu. Ta navedba sicer drži, ima pa presenetljivo še vedno veliko novejših domov in enot tudi sobe, namenjene trem ali več stanovalcem. To je jasno tudi iz primera Doma upokojencev Ptuj. Največ tri-in večposteljnih sob je sicer v najstarejši, matični enoti, na Ptuju. Precej težav pa morajo reševati tudi v drugih, bistveno novejših enotah. Celo v Kopru, kjer se je gradila zadnja ptujska enota, imajo dve štiriposteljni sobi. Kako je država, ki naj bi nadzirala gradnjo domov, sploh dovoljevala takšno gradnjo, medtem ko je na drugi strani zahtevala odpravo tri- in večposteljnih sob, ostaja uganka. Država v zadnjih letih temu problemu posvečala premalo pozornosti Tudi z namenom odprave sob, v katerih so trije ali več stanovalcev, se je Dom upokojencev Ptuj odločil za novogradnjo enote v Žabjaku. S to argumentacijo se prijavljajo na razpis za pridobitev sredstev iz naslova Reacta. Enoto v Žabjaku namreč želijo graditi brez kredita. In prav na podlagi dejstva, da bi s to investicijo sledili tudi zahtevam Pravilnika, upajo, da jim bo uspelo pridobiti del nepovratnih evropskih sredstev za gradnjo enote, v kateri bodo le eno- in dvoposteljne sobe. „Glede na to, da država v zadnjem desetletju ni namenjala dovolj ali skorajda nič sredstev za ta namen, pričakujemo, da bo pra- vilnik podaljšan. Koronavirus je dokončno razgalil sistem, izkazalo se je, da so v starejših enotah največji problemi. V ptujski, denimo, imamo ozke hodnike, veliko odlagalnih površin in podobno, kar je pokazalo, da nismo grajeni za takšne izredne situacije. Po razpisu za Reacta sredstva bo treba zagotoviti gradnjo v skladu z idealnimi rešitvami, tudi kar se tiče čistih in nečistih poti," je pojasnila direktorica Vesna Šiplič Horvat. Ptujski dom ima torej v naslednjih letih predvidene rešitve tega problema. Bodo pa se z njim morali soočiti številni izvajalci. Skupaj je namreč okrog 1.000 večposteljnih sob, ki ne ustrezajo zahtevam iz pravilnika. Ta bo zdaj za pet let podaljšan, a brez jasnih načrtov, rešitev in izboljšav tudi do leta 2026 ni možno pričakovati. Dženana Kmetec Ogromno večposteljnih sob tudi v enotah ptujskega doma upokojencev Dom upokojencev Ptuj ima pet enot. Najstarejša je matična, na Ptuju, v kateri je 26 tri- ali večposteljnih sob. Skrb vzbujajoč je podatek, daje kar 16 sob namenjenih štirim stanovalcem. Precej težav na tem področju imajo tudi v enoti Muretinci, kjer je 18 triposteljnih sob in tri štiriposteljne. V Juršincih imajo sedem sob, v katerih so po trije stanovalci, ena je namenjena štirim uporabnikom. „Večposteljne sobe imamo celo v enoti Kidričevo, pa tudi v Kopru, enoti, ki seje gradila zadnja. Tam sta celo dve štiriposteljni sobi," pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Majšperk • V občini odprtih več gradbišč V načrtu manjši dom starostnikov Tako kot številne druge občine v zadnjem času so se tudi v Majšperku odločili za gradnjo doma starostnikov. Vendar pa ne bo šlo za prvotno načrtovan velik objekt, saj bi bilo to, glede na številne podobne naložbe v sosednjih občinah, neracionalno. Kot je povedala županja Darinka Fakin, bo še letos sprejet OPPN (občinski prostorski podrobni načrt), ki bo omogočal gradnjo novih stanovanjskih enot in doma starostnikov. Na občinski upravi že pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za izvedbo omenjenih projektov. Dom starostnikov bi tako lahko bil po napovedih županje Fakino-ve zgrajen v naslednjih dveh do treh letih. Sprva so nameravali graditi velik objekt s 120 posteljami, vendar so se odločili za manjšo stavbo z varovanimi stanovanji, število postelj pa so prepolovili. »To bo predvsem dom starostnikov za naše občine in tiste posameznike, ki bi prišli k nam iz sosednjih krajev (občina Žetale, Makole). V tem trenutku iščemo vsebine, ki bi lahko zaživele v novem objektu. Kapacitete smo zmanjšali zato, ker se bo v naši neposredni bližini v prihodnjih letih zgradilo kar nekaj večjih domov starostnikov. Želimo ostati v okvirih realnih potreb našega okolja,« je pojasnila Faki-nova. Projekt so že prijavili na Regionalni razvojni program 2021-2027. Pripravljajo infrastrukturo za širokopasovni internet Sicer pa so v občini že v teku številne druge investicije. Obnova doma krajanov v Sestržah se bo zaključila do konca junija. Objekt ima novo fasado, v prihodnjih tednih se bodo gradbena dela izvajala še v notranjih prostorih, nato sledi urejanje okolice. Vrednost investicije je okoli 260.000 evrov. Foto: CG V Majšperku načrtujejo gradnjo manjšega doma starostnikov z varovanimi stanovanji. Letos bo občina obnovila 14 odsekov cest v skupni dolžini 6,6 kilometra. Gradbeni stroji so že na šestih odsekih, kjer sočasno skupaj s podjetjem Rune polagajo napeljavo za optiko. Zemljišče v Stopercah, kjer bo postavljena razdelilna postaja, je urejeno. Kmalu bo izbran izvajalec del, jeseni pa naj bi se po napovedih začela težko pričakovanja gradnja širokopasovnega omrežja. V teku so tudi postopki za izgradnjo žarnega zidu in parkirišča na Ptujski Gori. Ponudbe za izvedbo omenjene investicije so že prejeli. Kmalu bo izbran izvajalec del, in če ne bo zapletov, se bodo dela lahko začela. Novo podobo pa bo kmalu imelo pokopališče v Majšperku, kjer bodo ciprese v zelo slabem stanju nadomestili z ograjo. Letos pa nameravajo sanirati še stavbo 30 v Majšperku, kjer je Ha-ložanka. Objekt je po besedah županje Darinke Fakin dotrajan, zato bodo v kratkem obnovili fasado. Na spletni strani so že objavili javno naročilo, s čimer bodo izbrali najugodnejšega izvajalca del. Estera Korošec Cirkulane • Prostorsko urejanje in pogoji Kovinski bivalniki ne sodijo na kmetijska zemljišča Na eni od letošnjih sej občinskega sveta Cirkulane je bilo izpostavljeno, da lokalna skupnost ne želi, da bi bila kmetijska zemljišča posejana s kontejnerji - bivalnimi ali skladiščnimi zabojniki. Razumljivo je, da se na zemljišču kratkoročno postavi gradbeni zabojnik, če se izvaja gradnja, menijo na občini. Da pa bi se po slemenih haloških gričev in po travnikih v dolini posejali kontejnerji, si na občini ne želijo oziroma to v skladu z občinskim prostorskim načrtom (OPN) niti ni dopustno, razen v izjemnih primerih. V vodstvu občine Cirkulane so pojasnili, da se bivalniki v skladu s tehničnimi smernicami in uredbo o razvrščanju objektov uvrščajo med nezahtevne objekte. „To pomeni, da se zanje izdaja dovoljenje in veljajo bolj zavezujoča pravila o izpol- njevanju predpisanih zahtev. Bival-niki so med nezahtevne objekte razvrščeni zato, ker gradbenoteh-nično neoporečnost zagotavlja proizvajalec in zato vsakokratno ponovno preverjanje s postopkom projektiranja in gradnje niti ni potrebno niti smiselno." Nameščanja bivalnikov niti ne dopuščajo pogoji OPN glede lege, velikosti in oblikovanja objektov. „Ravne strehe, ki so sicer značilne za kontejnerje, so dopustne le v primerih, ko bodo na nekem zaključenem območju najmanj tri stavbe z istim tipom strehe, ki bodo predstavljale kakovostno oblikovalsko V Cirkulanah ne želijo, da bi se jim po pokrajini zasejali kontejnerji. zaključeno celoto. Za takšno območje je treba izdelati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), kar pa na kmetijskih zemljiščih tako ali tako ni dopustno. Objekti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz OPN, torej tudi bivalniki - kontejnerji z ravnimi strehami, so nelegalni oziroma neskladni in je za njihovo obravnavo pristojna gradbena inšpekcija," so pojasnili na občini. Dodali so še, da je na kmetijskem zemljišču v skladu z OPN dopustno postaviti nezahtevni ali enostavni objekt, ki služi kmetijski dejavnosti, vendar ne z ravno streho. MZ Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 28. maja 2021 Ptuj • V Novi vasi težave tako za lastnike zasebnih zemljišč kot za DUTB DUTB prodajo oglašuje, a zemljišča sploh ne Med lastniki, kijih želi občina razlastiti dela nepremičnin za potrebe gradnje ceste v Novi vasi, je tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je svoje zemljišče ob regionalki doslej prodajala za 150.000 evrov, a so morali postopek prodaje ustaviti, dokler Upravna enota Ptuj ne sprejme dokončne odločitve o morebitni razlastitvi. Obenem na DUTB izpostavljajo, da v primeru, če bo do razlastitve dejansko prišlo, to za seboj potegne marsikaj: izvesti bo treba novo parcelacijo, oblikovati nove (najbrž nižje) cene, obstoječi zazidalni načrt, ki gaje občina spreminjala lani, pa sploh ne bo več izvedljiv. Kaj določa zazidalni načrt Zazidalni načrt za območje desno od cerkve sv. Leopolda Mandičaje sicer bil sprejet že leta 1994. Spreminjali so ga trikrat, leta 1999,2008 in v začetku leta 2020. Februarja lani je mestni svet sprejel predlog sprememb zazidalnega načrta v Novi vasi. Dovoljena je gradnja stanovanjskih hiš, etažnosti klet, pritličje in prvo nadstropje v enem delu ter klet in pritličje ter mansarda v drugem delu. Dopustnaje tudi gradnja poslovnega objekta z višjo zazidavo. Možne so tudi ravne strehe. Ker je območje na erozijsko ogroženem območju zahtevnejših zaščitnih ukrepov, je v zazidalnem načrtu zapisano, daje treba v fazi projektiranja objektov izdelati geološko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena. Družba za upravljanje terjatev bank, d. d. (DUTB), je bila ustanovljena marca 2013 kot družba v lasti Republike Slovenije. Deluje na način, da od sistemsko slabih bank prevzame „slaba" sredstva, jih prestrukturira in nato odproda, a šele, ko se razmere na trgu normalizirajo. Kar nekaj časa sta v lasti DUTB tudi dve veliki stavbni zemljišči na Ptuju. Največje v Rabelčji vasi, meri 31.312 m2 in se prodaja za 1,1 milijona evrov. Zanj bo v kratkem objavljen nadgrajen prodajni postopek. Drugo stavbno zemljišče, velikosti dobrih 5.000 m2, prodajajo v Novi vasi, za 150.000 evrov. A postopek prodaje je za zdaj ustavljen. Občina je namreč vlogo za razlastitev podala tudi za del teh nepremičnin v lasti DUTB. DUTB: »Zazidalni načrt sploh ne bi bil več izvedljiv« Za komentar na odločitev občine, da sproži postopek razlastitve, smo zaprosili tudi DUTB. Kot so zapisali, bodo v postopku razlastitve omenjene nepremičnine so- Promocijsko sporočilo 70 % ponudbe predstavljajo tekstilni izdelki za vso družino in so rezultat odlične kakovosti ter ugodne cene. Ob bogati izbiri tekstilnih izdelkov lahko kupci na enem mestu izbirajo med non-food ponudbo, ki je sestavljena iz darilnega programa, izdelkov za dom in bivanje, modnih dodatkov, igrač, gospodinjskih izdelkov ter pisarniških izdelkov. Trenutna naravnanost podjetja temelji na t. i. basic izdelkih. Le--ti predstavljajo izdelke za vsakdan in so osnovni del vsake garderobne omare, povrh vsega pa so izjemno ugodni. Prav ugodna cena nagovarja družine z otroki, mlade mamice ter vse, ki si želijo ugodno nakupovati. Tako se lahko celotna družina, tudi najmlajši, oblečejo od glave do pet po izjemno nizkih cenah. SE VIDIMO V KIK-U V QCENTRU PTUJ V PUHOVI! KiK: cena pove vse Podjetje KiK je bilo ustanovljeno leta 1994 v Nemčiji in je do danes odprlo več kot 3.500 poslovalnic po vsej Evropi. S prihodom na slovenska tla leta 2007 se je z odprtjem prve poslovalnice v Murski Soboti začela zgodba o številnih zadovoljnih kupcih. Uspešnost podjetja temelji na načelu »kupec je kralj« in prav zaradi tega načela se podjetje dandanes ponaša že z 59. poslovalnicami, in kot pravijo v podjetju, ta številka še ne predstavlja konca. Podjetje se s svojimi poslovalnicami razprostira po celotni Sloveniji in delovna mesta nudi več kot 300 zaposlenim. DUTB siccr prodajo šc uedno oglašuje, tako na spletu kot fizično na sami lokaciji stavbnega zemljišča u Noui uasi, postopka razlastitve, ki je u teku, ne more prodati. Spodnje Podravje • So obnovljene ceste tudi nevarnejše? Boljša cesta, višje hitrosti, V Spodnjem Podravju, predvsem na območju mestne občine (MO) Ptuj, je cestna infrastruktura zelo dotrajana. Zato je nemalokrat slišati pozive k modernizaciji cest, katere cilj je izboljšanje prometne varnosti. Nedvomno je vožnja po zglajenem in ravnem asfaltu udobnejša in varnejša kot vožnja med udarnimi jamami ter drugimi luknjami v asfaltu, kolesnicami in izboklinami, ki jih povzročajo težka tovorna vozila. Slikovit primer takšne poškodovane ceste je regionalna cesta od Ptuja do Zavrča. Na nekaterih odsekih je sicer že popravljena ali pokrpana, ne pa povsod. Opozorila po nujnosti sanacije cest, od državnih do občinskih, prihajajo domala iz vseh občin. V Kidričevem nove ceste, žal pa tudi žrtve Po obsegu obnovljenih cest v regiji najbolj izstopa občina Kidričevo, kjer se intenzivno urejajo tako lokalne kot glavne državne ceste. Lahko bi rekli, da nov asfalt polagajo kot po tekočem traku. Žal se je pokazalo, da je lahko urejena in obnovljena cesta tudi past za morebitne nesreče. Junija lani sta na novi cesti v Lovrencu na Dravskem polju ugasnili dve življenji. Trčila sta kolesar in motorist, oba sta umrla na kraju nesreče. Cesta med Lovrencem in Ptujsko Goro je letos zahtevala še eno življenje, usodna je bila za motorista. Tako kot se po eni strani porajajo težnje po nujnosti obnove cestnega omrežja, je na drugi strani slišati opozorila, da modernizirane ceste predstavljajo večjo nevarnost, čeprav je cilj vsake obnove večja varnost udeležencev v cestnem prometu. Bolj kot je cesta lepa, gladka, široka in ravna, bolj vozniki pritisnejo na plin. Občutek večje varnosti, ki je lahko varljiv Za mnenje na to temo smo zaprosili vodjo medobčinskega redarstva občin Spodnjega Pod-ravja Roberta Brkiča, ki pozna prometno problematiko za celotno regijo. „Z modernizacijo in širitvijo vozišč se zagotovo dobi občutek večje varnosti, kar posledično pomeni porast povprečne hitrosti vožnje," meni sogovornik, ki predlaga tudi nekatere ukrepe. „Na posameznih cestah se morajo zaradi umirjanja prometa in nespoštovanja predpisane hitrosti vožnje vzpostaviti trajnejši ukrepi za umirjanje prometa, kot so zamik srednje osi vozišča, iz- Vodja medobčinskega redarstua občin Spodnjega Podrauja Robert Brkič si ne zatiska oči pred tem, da je prometna infrastruktura v regiji precej dotrajana in podhranjena, kar se izraža na stanju varnosti v cestnem prometu. „Poleg vzroka za prometno nesrečo zaradi voznikov je pogosto vzrok tudi stanje prometne infrastrukture," je izpostavil. gradnja cestnih otokov, šikane, prečne optične ali zvočne ovire in kot skrajni ukrep grbine kot hitrostne ovire. Na večini lokalnih cest se s širitvijo vozišča poveča hitrost vožnje, zato se nekatere lokalne skupnosti odločajo za namestitev merilnikov hitrosti oziroma za izvajanje nadzora hitrosti z radarjem. Nekako najpogostejši primer potrebe za nadzor hitrosti vožnje po modernizaciji Foto: CG Foto: CG petek • 28. maja 2021 V središču Štajerski 7 more prodati delovali v skladu s svojo poslovno strategijo: „Prodaja nepremičnine je zaradi uvedbe postopka praktično onemogočena, saj ob morebitni zaključeni prodaji lastništva ne Foto: CG a suojega zemljišča trenutno zaradi bi bilo mogoče ustrezno prenesti (v času poteka postopka vknjižba v Zemljiško knjigo ni možna). DUTB zainteresirane potencialne kupce sproti seznanja, da nakup zemljišča zaradi uvedbe postopka razlastitve trenutno ni mogoč. Če bo predlog občine Ptuj potrjen, bomo morali izvesti novo parcelacijo in oblikovati novo ceno. Tudi obstoječ zazidalni načrt P11-S6/1 Nova vas pri Ptuju po morebitni razlastitvi ne bo izvedljiv." Omenjeno zemljišče v velikosti 5.076 m2 prodajajo le kot celoto in ne razdeljeno na manjše enote. Županja: »Razlaščali bomo tudi za potrebe gradnje pločnikov, kolesark ...« Zgodba z načrtovano gradnjo novega naselja v Novi vasi ima dolgo brado. Vrhunec pa so zapleti dosegli leta 2015, s sprejemom OPN. Svetniki so takrat krovni prostorski dokument potrdili, čeprav marsikatera zadeva več kot očitno ni bila ustrezno urejena. Precejšen del parcel, namenjenih za gradnjo v predvidenem novem naselju, naj bi bil prodan. Dopustna je gradnja okrog 50 hiš. Stanovalci Ulice Jožefe Lacko ves čas vztrajajo, da dodatnega prometa po obstoječi cesti ni mož- »Za gradnjo komunalne infrastrukture zaračunavamo komunalni prispevek!« Na pomisleke, da bo občina gradila cesto do zasebnih zemljišč, županja Nuška Gajšek odgovarja: „Res je, da so zgoraj zasebna zemljišča, je pa občina dolžna poskrbeti za izgradnjo komunalne infrastrukture, torej tudi cest. Zato računamo komunalni prispevek." Vsak vpleteni v to zgodbo ima svoje težave: lastniki zemljišč so v skrbeh, ker jih želijo razlastiti, stanovalci, ki stanujejo ob Ulici Jožefe Lacko zato, ker se bojijo dodatnega prometa (po sicer občinski cesti), lastniki nepremičnin zgoraj pa, ker so prepričani, da so oškodovani. Začetek gradnje namreč čakajo precej dolgo in nestrpno, brez ceste, ki jim bo omogočala dostop do parcel, pa to seveda ni možno. no speljati, niti v primeru sanacije ceste. Vzporedno s to je približno do polovice zgrajena še ena dostopna cesta. A je za povezavo do zgornjega naselja predvidena tretja trasa, čez zasebna zemljišča. Kaj je torej javni interes v tem primeru, županja Nuška Gajšek odgovarja: „V prvem občinskem prostorskem načrtu, ki velja že 15 let, je bila vrisana ta cesta in takrat ni bilo pripomb. S sprejetjem podrobnega prostorskega načrta smo dolžni to urejati. Razlaščamo tudi za potrebe kolesark ali kakšne druge dele cest,, ne le tu. Razlaščali bomo tudi za potrebe gradnje pločnikov. Seveda to nikoli ni naš prvi korak. Vedno skušamo najprej doseči dogovor, kompromis, ko pa ta ni možen, se lotimo drugih zakonodajnih možnosti, za katere bodo druge pristojne službe povedale, ali so primerne ali ne. Javni interes je torej OPN iz leta 2015, kjer je cesta vrisana." Ob tem je dodala, da so študije pokazale, da obstoječa cesta Ulice Jožefe Lacko dejansko dodatnega prometa ne bi prenesla. Dženana Kmetec Foto: CG manj varnosti cest beležimo na območju občine Kidričevo, kjer smo po preplastitvi ali širitvi vozišča in manjše učinkovitosti opozorilne table o hitrosti vožnje morali izvajati nadzor na območju naselij Kungota, Stražgo-njca, Apače, Spodnje Jablane..." Problematična tudi Peršonova ulica na Ptuju Robert Brkič je povedal, da je problem zaradi višje hitrosti vožnje po obnovi ceste prisoten tudi na Peršonovi ulici na Ptuju. Ta ulica je bila ena izmed bolj zanemarjenih in je bila njena obnova nujna. Že pred obnovo je bila zelo nevarna, še zlasti v križišču z Ulico 5. prekomorske brigade, ki je bilo zelo nepregledno. Na tej lokaciji je prišlo do več prometnih nesreč, tudi s hudimi posledicami. Brkič pravi, da so za Per-šonovo ulico prejeli pobudo za izvajanje nadzora hitrosti vožnje. „Stanovalci pričakujejo naše ukrepanje na relaciji Rabelčja vas-Peršonova ulica, kjer se je zaradi rekonstrukcije Peršonove ulice domnevno dvignila hitrost vožnje motornih vozil. Dejansko stanje smo ugotavljali zadnji teden v maju, ko smo izvajali nadzor hitrosti vožnje, poleg tega smo bili intenzivneje prisotni tudi na relaciji Gajzerjeva ulica-Piv-kova ulica, tako da bomo lahko rezultate primerjali z rezultati iz prejšnjih let, to je pred obnovo teh občinskih cest." Mojca Zemljane V V Lovrencu radar trikrat na dan" f , Nekaj besed na temo stanja prometne varnosti je bilo slišati tudi na majski seji sveta občine Kidričevo. Svetnika Slavka Krajncaje zanimalo, zakaj je v Lovrencu na Dravskem polju tako pogosto kontrola hitrosti z radarjem. „Ljudje sprašujejo, ali kasiramo denar od krajanov. Meritve hitrosti se izvajajo večkrat na dan, tudi po trikrat. Kdo o tem odloča, kdo to sili," je spraševal Krajnc in omenil, ali je morebiti občina Kidričevo v okviru Skupne občinske uprave pripravljena kupiti svoj radar. Župan Anton Leskovar je povedal, da občina radarja ne bo kupovala. Na vprašanje o pogosti pristnosti policije v Lovrencu in merjenju hitrosti paje Leskovar kratko in jedrnato povzel: „Zgodili sta se dve nesreči z izgubo življenj. Če ne bi bilo ugotovljenih kršitev, tudi radarja ne bi bilo." Foto: CG Sp. Podravje • Fitnesi na prostem znova odprti Fitnes naprave tarča vandalov V zadnjih letih so v številnih občinah Spodnjega Podravja uredili fitnese na prostem. Slednji občanom ponujajo možnost brezplačne vadbe. Njihova postavitev je večinoma dosegla svoj namen, saj jih občani radi obiskujejo. V času epidemije je bila sicer vadba na fitnes napravah v naravi onemogočena, zavarovali so jih s trakovi, kar je obiskovalce dodatno opozarjalo, da uporaba ni dovoljena. Foto: CG Javne službe Ptuj na terenu opažajo namerne poškodbe fitnes naprav. Na Ptuju sta fitnesa na prostem na lokacijah Ljudski vrt in Mestni park. Njuno vzdrževanje izvajajo Javne službe Ptuj. Pregled naprav izvajajo enkrat tedensko, in sicer izravnava podlag pod napravami in pregled stanja igral. »S tem skrbimo, da so naprave varne za uporabo. Če smo obveščeni o poškodbi fitnes naprave, nemudoma pristopimo k odpravljanju napake. Pri rednih pregledih smo priča vandalizmu, kot so odtujitev ročajev, poškodbe temeljev in razne druge poškodbe, do katerih ne more priti pri skrbni uporabi,« so sporočili iz Javnih služb Ptuj. Zato uporabnike pozivajo naj s fitnes napravami ravnajo tako skrbno kot s svojo lastnino, tako bo posledično veliko manj poškodb na napravah. V času epidemije ter prepovedi uporabe igral ter naprav so območje fitnes naprav zavarovali s trakom. V občini Hajdina dva fitnesa na prostem V občini Hajdina so že pred devetimi leti uredili prvi fitnes na prostem na območju vodovoda v Skorbi. Naravoslovna rekreacijska pot zajema 2,1 km tekaško-pohodne poti, posebnost poti pa je urejen fitnes v naravi, ki vsebuje deset različnih trim rekvizitov za razgibavanje v naravi. Od lanskega leta naprej pa imajo občani možnost uporabljati tudi fitnes naprave v Športnem parku Hajdoše. Za vzdrževalna dela na napravah skrbi občina Hajdina. Po besedah Lidije Terbulec, direktorice občinske uprave, so športne površine ključne za razvoj tako tekmovalnega kakor tudi rekreativnega športa, prav tako pa tudi za vključevanje mladih v programe športa. »Urejene športne površine omogočajo kakovostnejšo vadbo vključenih posameznikov, občutek varnosti, sprostitve, zadovoljstva. V hajdinski občini imamo posluh za razvoj športne infrastrukture, saj se je v zadnjih letih precej postorilo na tem področju. Na eni strani so se uredile površine za rekreacijo (vodnjak Skorba, fitnes na prostem v Hajdošah), na drugi strani pa športne površine za šport otrok in mladine ter tekmovalni šport (novo igrišče z umetno travo na Sp. Hajdini, ureditev nogometnih igrišč po posameznih društvih, športna igrišča pri osnovni šoli...),«je povedala Terbulčeva. Foto: ČG V občini Hajdina so lani odprli še drugi fitnes na prostem. /\| V • ^ «V I I I VI • • V 1 Občani Gorišnice in Juršincev imajo možnost vadbe v naravi Tudi Gorišničani imajo možnost obiskovanja fitnesa na prostem, ki občanom omogoča aktivnejši način življenja. Vadba je mogoča na sedmih kombiniranih fitnes napravah, med njimi dvovišinsko bradljo, set nizkih drogov, napravo za dvig uteži, ravnotežno ploščo, napravo z vrvmi ... Vadbene naprave omogočajo poleg aerobne vadbe izvajanje vaj za moč, gibljivost, ravnotežje in koordinacijo. Prvi fitnes v občini Juršinci je opremljen z informativno tablo, ki vsebuje navodila za varno vadbo in uporabo vadbenih naprav v slovenskem in angleškem jeziku, kjer je postavljenih devet različnih fitnes naprav. Po besedah župana Kaučiča je to območje zelo dobro obiskano, še posebej med ob koncu tedna. Gre tudi za pomemben prostor druženja, ki je namenjen vsem generacijam. V prihodnje nameravajo še nekaj dodatnih površin nameniti za športne aktivnosti, in sicer pri lovskem domu in Mostju. Estera Korošec 8 Štajerski Podravje petek • 28. maja 2021 Starše • Ob 24. občinskem prazniku v ospredju številne investicije V občini Starše večmilijonske investicije Na čelu občine Starše je že nekaj več kot pol leta novi župan Stanislav Greifoner, kije ob 24. občinskem prazniku izpostavil številne razvojne projekte, ki bodo v prihodnjih letih pomembno vplivali na kakovost življenja v kraju. Osrednji investiciji letošnjega leta sta gradnja nove podružnične šole v Marjeti (okvirna vrednost investicije je 4,4 milijona evrov) in ureditev industrijske cone v Zlatoličju. Župan Greifoner ob tem zadovoljno pove, da jim je v zelo kratkem času uspelo prodati vsa zemljišča v novi industrijski coni. Proračun občine bo na ta račun bogatejši za okoli 1,8 milijona evrov. V neposredni bližini ima občina v lasti tudi stavbno zemljišče v velikosti 1,3 hektarja, kjer bi želeli graditi stanovanjske objekte. Dogovori z morebitnimi investitorji so že v teku. »V naslednjih dveh letih načrtujemo gradnjo okoli 60 novih enot (stanovanjske hiše, stanovanja, dvojčki), s katerimi želimo izboljšati geografsko sliko občine in k nam privabiti tudi nove občane. To bo mogoče tudi z gradnjo še enega poslovno-stanovanjskega objekta v bližini bencinske črpalke. Trenutne razmere na nepremičninskem trgu moramo čim bolje izkoristiti - proda se namreč vse, kar se zgradi,« je povedal župan Grei- OBCINA STARSE Občanke in občani ste najpomembnejše premoženje naše male občine. Boljši kot smo ljudje, boljša je naša občina. Novim nalogam, izzivom in lepši prihodnosti bomo kos le s strpnostjo, enotnostjo, razumevanjem in skupnimi močmi. Z željo, da bi tudi v prihodnje skupaj ustvarjali sodobno in odprto občino, se Vam zahvaljujemo za prizadevnost in sodelovanje ter Vam iskreno čestitamo ob našem skupnem prazniku Občine Starše. Posebna zahvala in čestitka pa je namenjena našim nagrajencem. Župan Stanislav Greifoner, podžupana, občinski svetniki, člani nadzornega odbora ter občinska uprava Občine Starše foner in dodal, da je občina Starše na odlični lokaciji, kjer imajo občani dostop do vseh pomembnih storitev, kot so šola, vrtec, zdravstveni dom, lekarna, trgovina ... Dodatno pa je za potencialne investitorje zanimiva tudi zaradi bližine avtoceste in dveh večjih mest Ptuja in Maribora. V središču vasi tudi dom starostnikov Na robu vasi Starše nameravajo v prihodnjih treh letih graditi dom za starostnike z desetimi varovanimi stanovanji. Priprava projektne dokumentacije je že v teku, gradbeno dovoljenje pa naj bi pridobili do prihodnjega poletja. Župan Greifoner si bo do konca mandata prizadeval za izvedbo čim več napovedanih projektov: V prihodnjih letih bo po napovedih župana Greifonerja kar 60 novih stanovanjskih enot. Prejemniki nagrad in priznanj Svečana proslava ob 24. prazniku občine Starše bo jutri dopoldne v prostorih športne dvorane Osnovne šole Starše. Zaradi epidemioloških razmer bo na svečanosti prisotnih največ 50 gostov. Na dogodku bodo podelili tudi nagrade in priznanja Občine Starše: listino častnega občana prejme Marjan Malek; plaketa z zlatim grbom gre v roke Mariji Kurbus; plaketo z bronastim grbom pa prejmejo Marija Macuh, Anica Ponudič in Irena Šerdoner. Priznanje komisije za nagrade in priznanja prejmejo: Marija Požgan, Robert Furek, Jože Dobnik, Anton Sel, Andrej Topolinjak, Ljubica Skodič, Kmetija Pal in Čebelarstvo Lovrec. »Skupaj z zaposlenimi na občinski upravi se vsak dan trudimo, da bi čim več investicij uspešno izpeljali, zato razlogov za morebiten neuspeh v tem trenutku ni. Moje poslanstvo je, da skušam izpolniti obljube, h katerim sem se zavezal ob izvolitvi. Po dobrega pol leta dela sem prepričan, da lahko naredimo še kaj več od že danih obljub.« Estera Korošec Foto: CG Podravje • Nadgradnja daljnovoda in RTP-postaje Daljnovod bi poskusno zagnali marca 2022 Dela na meddržavni energetski povezavi Cirkovce-Pince se intenzivno nadaljujejo. Po besedah direktorja Elesa Aleksandra Mervarja bi 2 x 400-kV daljnovod, ki slovensko elektro energetsko omrežje povezuje s hrvaškim in madžarskim, poskusno zagnali marca prihodnje leto. Dela na novem 400 kV stikališču v Cirkovcah so medtem končana, začenjajo se zagonski in funkcionalni preizkusi. Razdelilna transformatorska postaja (RTP) Cirkovce s štirinajstimi 400 kV polji postaja največje 400-kV stikališče v Sloveniji. Dosedanjo RTP Cirkovce so namreč zaradi bodoče priključitve na nov daljnovod Cirkovce-Pince obnovili in dogradili. Preuredili so vse 110-kV daljnovode, ki se v obstoječe stikališče vključujejo z vzhodne strani, preuredili so 220-kV daljnovod Žerjavinec-Cirkovce ter preuredili in v RTP Cirkovce vzankali 400 kV daljnovoda Maribor-Krško in Maribor-Podlog. S temi posegi so v RTP Cirkovce postala aktivna štiri nova 400-kV daljnovodna polja, od katerih gresta dve v smeri Maribora ter po ena v smeri Kr- škega in Podloga. „Vsi strokovno--tehnični pregledi so bili uspešno opravljeni, kar je pogoj za dajanje stikališča pod napetost ter začetek zagonskih in funkcionalnih preizkusov transformatorja 400/110 kV in novega 400-kV in 110-kV sti-kališča. Gre za pomemben korak, saj bo novo stikališče omogočilo postopno nadgradnjo 220-kV prenosnega omrežja v tem delu Slovenije na 400-kV napetostni nivo in vključitev dvosistemskega 400-kV daljnovoda Cirkovce-Pince, ki je trenutno v gradnji, v slovenski elektroenergetski sistem," so pojasnili v družbi Eles. Dela na RTP Cirkovce sicer še niso v celoti končana. Prestavljali bodo še kablovode in obnovili daljnovode proti Mariboru, Zlatoličju, Kidričevemu, Forminu in Rogaški Slatini. Sledi tudi spojitev daljnovodov Žer-javinec-Cirkovce in Cirkovce-Pod-log, odstranjeni bosta obstoječi 220-kV in 110-kV stikališči. Predvidoma julija bo začel obratovati drugi transformator 400/110 kV. „Dela, ki so zelo zahtevna zaradi zagotavljanja neprekinjenega obratovanja obstoječega stikališča, potekajo po terminskem načrtu, zaključek vseh del je predviden marca 2022, ko bo daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce-Pince pripravljen za poskusno obratovanje," je poudaril direktor družbe ELES Aleksander Mervar. MZ RT? Cirkovce bo največje 400-kV stikališče v Sloveniji. Ptuj, Cirkovce • Krvodajalec Srečko Baklan z družino Krvodajalske stole zasedli trije člani iste družine Darovati krije izjemno plemenito dejanje, spodbuditi k temu še številne druge ljudi, pa gesta, ki si zasluži vso pohvalo. Srečko Baklan iz Cirkovc je v torek stotič sedel na krvodajalski stol, preostala dva pa sta zapolnila njegova žena Štefka in sin Aleš. Krvodajalstvuje namreč predana vsa njihova družina. Cirkovčani že leta veljajo za izjemno pridne in vztrajne krvodajalce. Na njihovem seznamu je že 12 stokratnikov, v roku leta ali dveh se bo to število povečalo še za nekaj krvodajalcev. Mednje pa se je že vpisal stok-ratnik Srečko Baklan iz Spodnjih Jablan v občini Cirkovce. Tako prvi kot vse naslednje odvzeme je opravil v Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj. »H krvodajalstvu me je leta 1990 spodbudil brat Vinko. V 31 letih sem se akcij nenehno udeleževal in prišel do številke sto. To poslanstvo nadaljuje tudi moja žena, pa hči, sin in snaha,« ponosno pravi Baklan. Vse tri stole v Transfuzijski enoti na Ptuju so v torek istočasno zasedli člani njegove družine. Zato je imel dogodek prav poseben pridih. Žena Šteta je kri darovala petič, sin Aleš pa je v desetih letih zabeležil že zavidljivih 35 darovanj. Družina Baklan je očetovo stotico najprej nameravala obeležiti tako, da bi vseh pet članov družine darovalo skupaj, a sta bili hči in snaha tokrat zadržani. Kot pravi oče, je izjemno ponosen, da so vsi v tem povezani. Vsi si želijo nadaljevati s krvodajalstvom, če jim bo le zdravje to dopušča- Tokrat so kri skupaj darovali kar trije člani družine Baklan. lo: »Človeku pomagaš s tem, ko daruješ, vsekakor se splača. Občutek ob stotem darovanju pa je nedvomno nekaj posebnega. Hvala bogu, da sem tako zdrav, da sem lahko tolikokrat daroval.« Izjemno ponosni tako na Srečka kot celotno njegovo družino so tudi v krajevnem odboru Rdečega križa Cirkovce. Baklan je njihov 12 stokratnik. »V Podravju smo pri tem najbolj pridni. Tudi sam imam že 146 odvzemov in vse ljudi spodbujam k temu. Vese- li me, da je vedno več mladih, ki se odzivajo našemu povabilu. Kljub koroni te akcije še vedno nekako izpeljemo,« pravi vodja krvodajalske sekcije pri RK Cirkovce Martin Golenko. Cirkovčani niso posebni zgolj po številu stokratnikov in krvodajalcev, pač pa tudi po tem, da darujejo celotne družine. Gre za pomembno gesto prenašanja dobrih navad, ki rešujejo življenja, iz roda v rod. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG petek • 28. maja 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Spodnje Podravje • Sadjarji čakajo na pomoč zaradi spomladanske pozebe Interventni zakon naj bi bil sprejet do poletja Pozebajoje letos zlasti sadjarjem, pridelovalcem zelenjave pa tudi vinogradnikom pošteno zagodla, in daje situacija še hujša, so se zelo nizke temperature ponavljale več dni, s čimer so škodo samo še poglabljale. Letošnja pozeba je že peta v zadnjih šestih letih, kar pomeni, da se sadjarji že dlje časa soočajo z velikimi vremenskimi spremembami, ki seveda terjajo korenite prilagoditve, a se jih ne da doseči čez noč. Spomnimo, da jo je tokrat najbolj skupilo zgodnje sadje, torej breskve, češnje, slive in marelice, kjer je prizadetega med 90 in 100 odstotki pridelka. Ker so bili poškodovani cvetni brsti, gre za tako imenovane poškodbe cvetja, ki pa prav tako pomenijo manjši in slabši pridelek. Marsikje bo zato zdesetkana tudi letošnja letina jabolk. Na območju, ki ga pokriva ptujski kmetijsko-gozdarski zavod, je pozeba sadjarjem po prvih ocenah povzročila za sedem do osem milijonov evrov škode. Vlada še ni rekla da Kot nam je povedal Andrej Re-bernišek, direktor ptujskega kme-tijsko-gozdarskega zavoda, je krovna organizacija KGZS zato vladi predlagala sprejetje interventnega zakona, s katerim bi pomagali najbolj prizadetim. Ker aprila ni šlo za klasično spomladansko pozebo, se obenem poraja vprašanje, kakšno škodo bodo sploh priznale zavarovalnice, ki že tako ali tako nikdar ne pokrijejo vse škode, ampak samo del, torej v bistvu zgolj blažijo, ne pa rešujejo težave kmetov. Letošnja letina jabolk bo zaradi spomladanske pozebe marsikje zdesetkana. Kmetje pa čakajo ... In kako daleč je po poldrugem mesecu od pozebe priprava interventnega zakona? Kmetijsko ministrstvo (MKGP) je 9. aprila Upravi RS za zaščito in reševanje poslalo pobudo za pripravo predhodne ocene škode, ki jo je poze-ba povzročila na kmetijski proizvodnji. »Na podlagi naše pobude je nato Uprava predlog posredovala v vladno proceduro, a na ustrezni sklep vlade ta še čaka. Ko bo sklep sprejet, ima Uprava 60 dni časa za izdelavo predhodne ocene škode,« so nam povedali na MKGP. Obravnava predlaganega na vladi je bila napovedana za prejšnji teden, a do nje ni prišlo, tudi ni znano, kdaj bo predlog dejansko na vrsti. V fazi zbiranja podatkov Za pripravo predhodne ocene škode po letošnji spomladanski pozebi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) zbirajo vse potrebne informacije. Agencija za okolje jim je za celotno območje Slovenije že posredovala oceno vremenskih razmer v marcu s kartami dnevnih minimalnih temperatur zraka, Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa je prispevala podatke o prizadetih območjih in poškodovanosti kmetijskih kultur. Pridobiti morajo še podatke o poljščinah, kulturah in površinah iz podatkovnih baz MKGP in zbirnih vlog Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ali to pomeni, da so kmetje prepuščeni čakanju? Nikakor ne, pravijo na ministrstvu. »Ne glede na to, da sklep vlade še ni sprejet, tako na ministrstvu kot na Upravi potekajo aktivnosti, ki so potrebne za pripravo predhodne ocene škode. Na ministrstvu smo tudi že pristopili k pripravi osnutka predloga interventnega zakona, ki bo predvidoma sprejet do poletja.« Pojasnili so, da škoda zaradi pozebe v kmetijski proizvodnji velja za škodo, za katero je mogoče uveljavljati državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. »Zato se zanjo v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč končna ocena škode ne izdela in kmetje niso upravičeni do pomoči. Da bi Uprava lahko izdelala končno oceno škode, je najprej treba sprejeti interventni zakon, tako kot smo to storili v primeru škode zaradi pozebe in snega v letu 2016 in pozebe v letu 2017. Pred pripravo interventnega zakona mora Uprava najprej izdelati predhodno oceno škode v tekoči kmetijski proizvodnji po letošnji pozebi. Končna ocena škode se v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode izdela pred spravilom oziroma najkasneje v enem mesecu po spravilu pridelka. Višina nadomestila za izpad dohodka v primarni kmetijski proizvodnji pa se bo lahko določila šele na podlagi podatkov iz končne ocene škode.« Odpis prispevkov? Katere ukrepe bo vseboval interventni zakon, sicer še ne morejo natančno napovedati, verjetno pa bodo kmetje lahko uveljavljali zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, možni so tudi delni ali celotni odpis zakupnin pri republiškem skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, nakup grozdja z drugih vinorodnih območij za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki, ter nakup sadja z drugih kmetij za kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost predelave sadja, omenjajo pa tudi možnost subvencioniranja obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada. Kot ena od oblik pomoči, ki je na voljo prizadetim kmetom, so tudi javni razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje naložb, ki so namenjene prilagoditvam kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Naslednji naj bi bil objavljen že v juniju. Senka Dreu Slovenija, EU • Evropski dan parkov in teden gozdov Slovenski gozdovi so v »dobri kondiciji« V Evropi je 24. maj vsako leto posvečen naravnim in narodnim parkom. V ponedeljek pa seje začel tudi Teden gozdov 2021, namenjen promociji gozdov in gozdarstva, ki letos poteka pod geslom Načrtno z gozdom. V. d. direktorja zavoda za gozdove Janez Logar je spomnil, da ima načrtno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji bogato tradicijo, saj letos obeležujemo 250 let od izdelave prvega, Flameckovega gozdnogospodarskega načrta za Trnovski gozd. Slovenska gozdarska šola pa, tako Logar, na svetu velja za eno od utemeljiteljic traj- nega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Tudi Logar je poudaril, da so slovenski gozdovi zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi danes v relativno dobrem stanju kljub vsem ujmam v zadnjih letih. Pred nami pa so novi izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe in tudi globalna dogajanja, recimo na področju trgovine z lesom in transporta. Evropski dan parkov obeležujemo na pobudo Evropske zveze naravnih in narodnih parkov Eu-roparc. Letošnji je za Slovenijo še toliko bolj poseben, saj sovpada s praznovanjem visokih jubilejev petih slovenskih naravnih parkov: Triglavski, Kozjanski regijski park, Regijski park Škocjanske jame, krajinski park Sečoveljske soline in krajinski park Radensko polje. sta Slovenija • Pojemo dvakrat več zelenjave kot leta 2000 Namesto po kruhu posežemo po zelenjavi Pred dnevi je pozitivno presenetil podatek državnih statistikov, da Slovenci v povprečju pojemo za polovico več zelenjave, kot smo je na prelomu tisočletja. To pomeni, da smo vendarle na pravi poti k bolj zdravemu prehranjevanju in da lahko optimistično zakorakamo v letošnje mednarodno leto sadja in zelenjave. Foto: Dreamstime/M24 Poraba zelenjave na prebivalca je v letu 2000 znašala 78 kilogramov, leta 2019 pa 118 kilogramov. V letu 2019 smo v Sloveniji za prehrano porabili skoraj 246.000 ton zelenjave oziroma skoraj 118 kilogramov na prebivalca, kar je v primerjavi z letom 2000, ko je je vsak državljan v povprečju porabil 78,5 kilograma, občutno več. Od takrat je krivulja potrošnje zelenjave z izjemo leta 2001, ko je številka zdrsnila na 73,4 kilograma, vztrajno naraščala in v letu svetovne gospodarske krize 2008 že presegla mejo sto kilogramov zelenjave na prebivalca. Pojemo več, pridelamo manj Do danes smo se tako s porabo zelenjave precej približali porabi sadja, ki smo ga v letu 2019 pojedli 267.000 ton ali v povprečju 128 kilogramov na prebivalca. Skoraj 60 odstotkov sadja smo zaužili svežega. Žal pa očitno vse bolj osveščenim državljanom glede koristi sadja in zelenjave za zdravje in razvoj ljudi ne sledi tudi samooskrba. Medtem ko je bila namreč stopnja samooskrbe z zelenjavo leta 2000 še 47-od-stotna, je ta 19 let kasneje padla na 43 odstotkov, v tem času pa je bila daleč najnižja, zgolj 30-odstotna, leta 2010. Med leti močno niha stopnja samooskrbe s sadjem. Od 2000 naprej je bila najnižja, in sicer zgolj 15-odstotna, leta 2017, ko je bila letina sadja zelo slaba, najvišja, 66-odstotna, pa leta 2000. Leta 2019 je bila samooskrba s sadjem 30-odstotna. Na slovenskih kmetijah so v istem letu pridelali malo več kot 120.000 ton zelenjave, od tega največ belega zelja, več kot 19.000 ton, kar je predstavljalo 16 odstotkov vsega pridelka zelenjave. Na prvem mestu še vedno krompir Če torej zaužijemo več zelenjave kot pred leti, je seveda na mestu vprašanje, na račun katerih živil se je zgodila ta sprememba, ali smo Foto: Dreamstime/M24 Čeprav Slovenci zadnji dve desetletji v povprečju zmanjšujemo porabo krompirja, je ta pri zelenjavi še vedno na prvem mestu. torej količine nekaterih vrst hrane zmanjšali, ali pa preprosto pojemo toliko več. »V letu 2000 je vsak prebivalec Slovenije porabil povprečno 130 kilogramov žit, večinoma krušnih izdelkov, in 79 kilogramov zelenjave. Slabi dve desetletji kasneje, leta 2019, je v povprečju zaužil 120 kilogramov žit in 118 kilogramov zelenjave. Od leta 2000 naprej smo zmanjšali tudi porabo krompirja, medtem ko je bila poraba mesa skoraj enaka, nam je pojasnila Irena Svetin iz slovenskega statističnega urada (Surs). Od vsega sadja in zelenjave povprečen prebivalec Slovenije še vedno poje največ krompirja, in sicer 21 kilogramov, ter nekaj več kot sedem kilogramov zelene solate, ki se je s 306 tonami poleg čebule (209 ton), korenčka (158 ton) tudi daleč največ proda na tržnicah. Pri sadju na prvem mestu kraljujejo jabolka; vsak član gospodinjstva jih je pojedel skoraj 21 kilogramov. Senka Dreu 10 Štajerski Šport, prireditve petek • 28. maja 2021 Laško • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona V polfinalu: Nastja in Neja, Špela, Eva in Lana Oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami, postaja iz leta v leto večji. V 7. sezoni se je s pevskimi talenti pridružila tudi občina Laško z osnovnima šolama Primoža Trubarja Laško in Antona Aškerca Rimske Toplice. Svoj krstni nastop so mladi pevci pred radijskimi mikrofoni studia Radia Celje odlično opravili. Pesmi so odpeli suvereno, odločno, mladostno prešerno, tako kot znajo Sponzorji prireditve TelekomSIovenije jtATP Odern Perutnina Ptuj I 'p, oculus SAZAS HEBML A ANproTadinikd.o.o. B/S/H/ tastepoint. MANA bylFF CINKARNA Elektro a „ . . . Celje A Kovintrade vsi tisti, ki radi pojejo slovenske pesmi in ob tem uživajo. Strokovna komisija je tako kot vedno ob takih nastopih imela težko delo, da je določila polfinaliste. V letošnji sezoni jo vodi operni pevec in akademski glasbenik Tim Ribič. Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško bosta na polfinalnem odru predstavljali Nastja Plahuta in Neja Marot v mlajši kategoriji s pesmijo Projekt so omogočili: Občina Laško, Telekom Slovenije, Hermi, Talum, Perutnina Ptuj, Oculus Weltweite Industriemontagen, ATP, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Anprotehnik, Klima Ptuj, Sazas, BSH, Testepoint, Mana, Cinkarna Celje, Elektro Celje, Kovintrade in Hiša kulture. Še Verjamem, v starejši je komisijo prepričala Špela Ojsteršek s pesmijo Ob kavi. Eva Stopar je polfina-listka OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice v mlajši kategoriji s pesmijo Lahko noč, Piran, iz starejše kategorije pa bo nastopila Lana Verbov-šek s pesmijo Tiho, tiho čas beži. Na pevske in glasbene talente je zelo ponosen tudi župan občine Laško Franc Zdolšek. Občina je z veseljem pristopila k projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. „Pozitivno sta se odzvala tudi ravnatelja obeh osnovnih šol, še večji odziv pa je bil pri učencih. To je ena lepa priložnost, da lahko vsi, ki se pri nas že dolga leta ukvarjajo z glasbo, pri tem velja omeniti tudi zelo dobro delo glasbene šole, svoja znanja in sposobnosti predstavijo širši javnosti. Veseli bomo, če bo kateremu izmed njih v bližnji prihodnosti uspelo tudi na večjih glasbenih odrih," je izpostavil župan Franc Zdolšek. Posnetke nastopov pevskih talentov OŠ Laško in OŠ Rimske Toplice si je mogoče ogledati na Facebook profilu Radia Celje, Radia Ptuj in YouTube kanalu Radia Ptuj. Oddaja je bila na programu Radia Celje in Radia Ptuj 26. maja. Letošnja finalna prireditev bo 4. Peli so: OŠ Primoža Trubarja Laško: Maj Šola Orožim, Špela Knez, Ana Koražija, Nastja Plahuta in Neja Marot ter Tija Pevec v mlajši kategoriji, v starejši pa Sara Salobir, Neli Ela Guček, Lucija Dobravc in Nina Jančič, Martina Juteršek ter Špela Ojsteršek. OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice: Lara Jančič, Iva Razboršek in Eva Stopar v mlajši kategoriji ter Eva Gradišnik, Lana Verbovšek in Lan Jančič v starejši kategoriji. septembra. Izbrani polfinalisti že pridno vadijo. V okviru 7. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bodo finalisti izbrani na treh polfinalih, ki bodo junija. Tudi letos bo finalno prireditev posnela RTV Slovenija. MG Foto: Črtomir Goznik Lara Jančič, 2. razred, OŠ Rimske Toplice, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda): „Rada pojem slovenske, domače pesmi. Všeč so mi pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, Alya in Isaac Palma. To pesem sem si izbrala zato, ker Slovenija letos praznuje 30-letnico samostojne države in ker me je spodbudila učiteljica Alenka Štigl. Pri petju me spodbujajo tudi doma. V šoli imam najraje glasbo, likovno umetnost, matematiko, slovenščino, šport. Obiskujem glasbeno šolo, kjer igram violino. Veliko lepih trenutkov pa preživim tudi s svojo sestrično." Iva Razboršek, 3. razred, OŠ Rimske Toplice, pesem Mlade oči (Ditka Haberl): „Zelo rada pojem slovenske zabavne pesmi. Moje najljubše pesmi so tiste, ki jih pojejo Saša Lešnjek, Nuša Derenda in moja mami Maja Šturm Razboršek, ki je tudi pevka. Javno sem že večkrat nastopila, v televizijski reklami za Mercator, dvakrat pa tudi že z Big Bandom. V šoli imam najraje slovenščino in glasbo. Obiskujem GŠ, kjer igram violino in klavir. V prostem času rada tudi plešem in se kotalkam. Rada imam tudi živali, zato razmišljam o študiju veterine. Še vedno pa bom tudi pela." Foto: Črtomir Goznik Lucija Dobravc in Nina Jančič, 7. razred, Oš Laško, pesem Svet je tvoj (Nina Pušlar, Zlatko): „To je najin prvi skupni nastop. Sva sošolki in se tudi veliko druživa. Pojeva tudi pri pevskem zboru. Pesem sva skupaj izbrali in skupaj vadili. Zadovoljni sva s tem, kar je nastalo. Obe imava radi šport, skupaj pa obiskujeva tudi plesne vaje." Nina veliko prostega časa preživi v krogu družine. Rada tudi ustvarja, uživa v ročnem delu. Lucija je tudi gasilka, že od prvega razreda OŠ obiskuje gasilske vaje. V prihodnje se vidi na odru, pevskem ali igralskem. Nina pa o svojem poklicu še ne razmišlja. OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Črtomir Goznik Nastja Plahuta in Neja Marot, 5. a-razred, OŠ Laško, podružnica Šentrupert, pesem Še verjamem (Rebeka Dremelj): „Sva sošolki. Skupaj sva že peli v kulturnem centru v Laškem na Pokaži, kaj znaš v letu 20l9 in večkrat tudi na šolskih prireditvah. Učiteljica naju je vprašala, ali bi peli skupaj tudi v projektu Otroci pojejo. Izziv sva sprejeli. Radi pojeva vse lepe pesmi, da so le zanimive. Obe obiskujeva tudi nogometni krožek na šoli, saj si želiva igrati v ekipi malega nogometa." Nastja svoj prosti čas preživlja s sestrico, rada pa tudi kolesari. V šoli ji je super. Želi si postati učiteljica. Neja veliko časa preživlja na prostem, rada igra različne igrice, uživa tudi ob dobrem filmu. V šoli ima najraje šport. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj ^ /RadioPtuj /RadioPtuj Finale: 4. septembra 2021 Goznik petek • 28. maja 2021 Naše prireditve Štajerski 11 * ■ * ■ 1 ■ 1 * 1 " ■ ■ Foto: Črtomir Goznik Lana Verbovšek, 7. a-razred, OŠ Rimske Toplice, pesem Tiho, tiho čas beži (Tanja Žagar): „Zelo všeč mi je pevka in sama pesem, ki ima tudi lepo besedilo. Izbrala pa sem si jo tudi zaradi tega, ker imam podoben glas. Poslušam in pojem tudi pesmi, ki jih poje Alya. Slovenske pesmi je lažje zapeti kot angleške, ki jih imam zelo rada. Moja najljubša predmeta v šoli sta slovenščina in naravoslovje. Igram klavir, rada plešem, pozimi smučam, poleti pa uživam na morju. Rada bi bila vzgojiteljica, ker imam zelo rada otroke. Pri tem poklicu pa bom potrebovala tudi znanje glasbe." Foto: Črtomir Goznik Lan Jančič, 7. b-razred, Oš Rimske Toplice, pesem Moja (Toše Proeski): „Izbrana pesem mi je zelo všeč, prav tako izvajalec. Poslušam in pojem rad tudi pesmi klape Kambi, Ansambla Mira Klinca in drugih narodno-za-bavnih ansamblov. Že večkrat sem pel na šolskih prireditvah. Želim si čim bolje nastopiti. V šoli imam najraje šport in angleščino, razred bom zaključil z odličnim uspehom. Že osem let treniram nogomet pri NK Laško (U-15). V prihodnje se vidim v nogometu glasbi in tudi elektrotehniki. Glasba bo vedno del mojega življenja ne glede na poklic, ki ga bom opravljal." Foto: Črtomir Goznik Maj šola Orožim, 3. b-razred, Oš Laško, Mojčina pesem: „Pesem se si izbral sam, ker mi je všeč. Pojem slovenske in angleške pesmi. Že od prvega razreda pojem tudi pri pevskem zboru. Zelo všeč mi je pevec Dejan, ki je do nedavnega pel pri Poskočnih muzikantih; zdaj pa gradi solistično kariero. Vedno me pritegnejo lepe pesmi. V šoli imam najraje slovenščino, likovno umetnost, glasbo oz. skoraj vse predmete. V prostem času rad igram igrice in se igram s sosedi. Rad pomagam tudi pri hišnih opravilih, nič mi ni težko." «i ■ <1 i n» / lil««» k« ■ i i t * ««««■*« ML iiiiiiililiaiii ••«•■■■fiiiiai 1 «iiiiiiiiaiiii « ■ ■ • • ■ • • ■ • m a • » « * * » 1 • ■ < i ■ • ■ ■ • • » * • • * • * * « » • • • Foto: Črtomir Goznik Tija Pevec, 5. a-razred, OŠ Laško, pesem Zvezala bi si krila (Manca Špik) „Pevka mi je zelo všeč, zato sem si tudi izbrala njeno pesem. Poslušam in pojem pa tudi pesmi, ki jih pojejo Alya, Nika Zorjan, Marta Zore. Pojem slovenske in angleške pesmi. Pri pesmi pa me najbolj pritegne besedilo. Pojem tudi pri pevskem zboru. Izbrano pesem sem veliko vadila, tudi pri Manci Špik. Šolsko leto bom zaključila z odličnim uspehom. Glasba, šport in matematika so moji najljubši predmeti. V prostem času rada kuham. Razmišljam o tem, da bi postala zdravnica ali zobozdravnica." Foto: Črtomir Goznik Špela Knez, 4. a-razred, Oš Laško, pesem Siva pot (Aleksander Mežek): „Pesem mi je bila takoj všeč, ko sem jo slišala. Hitro sem se jo naučila na podlagi posnetka. Sicer pa rada pojem in poslušam pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, Nina Pušlar, Klara Jazbec. Raje imam slovenske kot angleške pesmi. Pri pesmi me vedno pritegne refren. V šoli mi gre dobro, najraje imam matematiko, šport in glasbo. Upam, da bom odlična. V prostem času rada plešem, tekam, se družim s prijateljicami in prijatelji. Obiskujem tudi glasbeno šolo, kjer igram klarinet." ■ ■» ■ ■ ■ • •« «* ■ ■ ■ ■ ■ * ■ ■ ■ m ■ ■ » 11« » i ■ Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ana Koražija, 4. a-razred, Oš Laško, pesem Za vedno (Nika Zorjan): „Že lani sem želela nastopiti, a je sodelovanje naše šole preprečila epidemija. Tako smo se pevci lahko še temeljiteje pripravili. Pri izbiri pesmi sem se posvetovala z mamo. Pevka Nika Zorjan in njene pesmi so mi že dolgo všeč. Tudi Nini Pušlar rada prisluhnem. Rada pojem slovenske in tudi angleške pesmi. V šoli imam najraje matematiko, glasbo in šport. V prostem času rada plešem, veliko pa tudi rišem. Vidim se v umetniških vodah, morda pa bom nekoč tudi učiteljica kot moj oče." Eva Stopar, 4. razred, OŠ Rimske Toplice, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat): „Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo mi je všeč tudi zato, ker rada nastopam. Vadila sem veliko, da bi čim bolje zapela. Tanja Žagar, Anika Horvat in Nina Pušlar pojejo pesmi, ki jih tudi sama najraje pojem. Zelo rada hodim v šolo, najraje pa imam glasbo in matematiko. Obiskujem glasbeno šolo, kjer igram klavir. V prostem času se rada igram in družim s prijateljicami. Kmalu bom začela obiskovati vaje plezanja. Želim postati pevka ali veterinarka." .............. , , , . i ' « ' ■ 1 ' " ' i 1 ■ ■ I I ■ 1 I < ■ ■ ' < ilttMlIllll*! 11jj<........ li*iii li«iii Foto: Črtomir Goznik Eva Gradišnik, 7. a-razred, OS Rimske Toplice, pesem Svet je tvoj (Nina Pušlar): „S projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nas je seznanila učiteljica preko e-asistenta. Takoj sem se odločila, da bom sodelovala. Rada imam pozitivne in bolj živahne pesmi. Všeč so mi pesmi skupine BQL in Nike Zorjan. Pojem tudi pri pevskem zboru. V šoli mi je najbolj všeč matematika. Rada pečem slaščice, zlasti še torte in potice. Po osnovni šoli se bom vpisala na Gimnazijo Celje. O bodočem poklicu še ne razmišljam." Foto: Črtomir Goznik Martina Juteršek, 7. razred, OŠ Laško, pesem Pelji me nazaj (Saša Lešnjek): „Najprej mi je bila všeč ena druga pesem, potem sem se odločila za Sašino pesem. Rada pojem bolj vesele pesmi. Že od prvega razreda pojem tudi pri pevskem zboru. V šoli imam najraje glasbo in šport. Doma imamo srednje veliko kmetijo, na kateri tudi sama pomagam. Lepo je živeti na kmetiji. Želim postati frizerka, kot si želim nekoč biti tudi pevka. Še vedno pa bom pomagala pri delu na kmetiji, če bo treba. Lahko pa tudi, da bom ostala na njej." Foto: Črtomir Goznik Špela Ojsteršek, 8. razred, Oš Laško, pesem Ob kavi (Anabel): „Izbrana pesem je zabavna, odgovarja mi glasovno, pa tudi melodija je lepa. Rada pojem različne pesmi, ne izbiram med zvrstmi, samo da je pesem melodična in da odgovarja mojemu glasu. Pojem že od zgodnjega otroštva, od vrtca naprej. V šoli mi gre dobro pri vseh predmetih. Posebej rada pa imam angleščino in šport. Rada plešem, igram klavir in obiskujem dramski krožek. Zanima me veliko stvari. Šolanje bom nadaljevala na gimnaziji." 12 Štajerski Kronika petek • 28. maja 2021 Ptuj • 30 let od prvega strela Dogodki, ki ne smejo biti pozabljeni Ob 30. obletnici prvega strela v času osamosvajanja Republike Slovenije je 24. maja na ploščadi nekdanje ptujske vojašnice potekala spominska slovesnost, ki sta jo pripravila Elektro Maribor in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo, ki bo spominjala na 24. maj leta 1991, ko je bil med opravljanjem službene dolžnosti ranjen elektromonter Elektra Maribor Boris Fras. M m - -v Foto: Lojze Cajnko S spominske slovesnosti ob obletnici prvega strela Spominske slovesnosti so se udeležili: Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor s sodelavci, županja MO Ptuj Nuška Gajšek, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, predsedniki veteranskih in domoljubnih društev Koordinacije Ptuj, predstavniki Slovenske vojske in Policije, Boris Fras z družino ter drugi gostje. „Prvi strel na Borisa Frasa in njegova sodelavca je potrdil, da v samostojnost ne bomo odšli po mirni poti. Še največjim dvomljivcem je bilo jasno, da smo bili takrat na pragu vojne. Veseli me, da smo se ptujski veterani vojne za Slovenijo pred petimi leti odločili, da vsako leto s krajšo slovesnostjo spomnimo na prvi strel v času osamosvajanja Republike Slovenije. Žalosti me, ko v teh dneh poslušam prispevke po medijih o takratnih dogodkih, ki streljanja na Ptuju niti ne omenijo," je povedal Vlado Žgeč, predsednik ptujskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) ter dodal, da je naloga veteranov vojne za Slovenijo in Policijskega veteranskega društva Sever, da s takšnimi in podobnimi prireditvami spominjajo na dogodke v letih 1990 in 1991. Foto: Lojze Cajnko Spominska plošča, ki bo spominjala na zgodovinske dogodke pred 30 leti: na vrednote ljubezni do domovine in odločenosti braniti jo, ki so brezčasne. mm V» . • V • Za večjo povezanost in razumno reševanje konfliktov Boris Fras se je na slovesnosti še posebej zahvalil predsedniku uprave Elektro Maribor Borisu Soviču in predsedniku OZVVS Ptuj Vladu Žgeču, pa tudi Dinu Kolariču za nesebično pomoč in izkazano hrabrost ob takratnih dogodkih. Darko Skok pa je kot udeleženec pekrskih dogodkov, 23. in 24. maja, izrekel zahvalo vsem, ki so v tistih težkih trenutkih stopili skupaj in s svojimi domoljubnimi dejanji podprli oboroženi boj proti JLA. Ob obletnicah teh dogodkov se vse premalo govori o ljudeh, ki so takrat za domovino izpostavili svoja življenja. „Na Ptuju so ob Borisu in Dragu to še Dino, ki je skupaj s svojima prijateljema Borisa evakuiral, pripadnika takratne milice, ki sta intervenirala in preprečila nasilje JLA, ter reševalci ZD Ptuj. Tudi v pekrskih dogodkih se na nekatere pozablja. V obrambi učnega centra je sodeloval vod zračne obrambe iz takratnega Občinskega štaba TO Ptuj. Žal se na te pripadnike iz ptujskega štaba TO pozablja vsako leto," je spomnil. Zaposleni v elektrogospodarstvu - ključni akterji Boris Sovič pa je poudaril, da ne sme biti pozabljeno, da je na Ptuju padel prvi strel, kjer je JLA napadla civilista in želela preprečiti plebi-scitarno odločitev naroda. Zaposleni v Elektru Maribor so bili ključni akterji v procesu osamosvajanja RS. „Boris Fras je bil prvi ranjeni v prizadevanjih za samostojno Slovenijo. Mi nismo začeli konflikta, niti ga nismo želeli. Odločno smo se odzvali, da obranimo našo državnost. Zdaj, ko imamo lastno državo, imamo vse možnosti za to, da živimo v blaginji, s spoštovanjem in v sožitju. To naj bo sporočilo te slovesnosti," je še posebej izpostavil predsednik Sovič. Za kulturne utrinke na slovesnosti ob obletnici prvega strela za samostojno Slovenijo so poskrbeli v Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla Ptuj. MG Dornava • Romunski delavci naj bi stikali po smeteh in hodili po dvoriščih V kraju dobili še tretjo skupino »ciganov« Nekateri svetniki občine Dornava so na majski seji izrazili nezadovoljstvo, ker naj bi delavci iz Romunije, ki so bivali v Dorna-vi in opravljali dela v nasadih hmelja podjetja Hmelj Dornava, v kraju beračili, hodili po dvoriščih, brskali po smeteh... Zaradi kulturno-civilizacijskih razlik med domačini in tujimi delavci naj bi se krajani dela Dornave počutili precej nelagodno. Na udaru naj bi bila predvsem ulica za gradom, kjer so romunski delavci bivali. „Slišati je pritožbe občanov zaradi delavcev na hmelju, ki niso navajeni na isto kulturo, kot je naša, in nimajo enakih navad. Stikajo po smeteh, brskali so po vrečah, ki so bile nastavljene za odvoz odpadkov. Vse so jih odprli in strgali. Ker je bil veter, je ta smeti odnesel po celi ulici. Ti ljudje hodijo po zasebnih dvoriščih, tudi prosjačijo, v glavnem vzbujajo nelagodje pri prebivalcih tega dela Dornave. Poznani so nam primeri, da je kar naenkrat čez dvorišče prišlo šest Romunov. Prosimo občino, naj njihovega delodajalca o tem obvesti in naj ta ukrepa. Opozorili so me z več strani, to je treba zajeziti," je na seji občinskega sveta izpostavil svetnik Rok Strižič. Matej Zorko Romunski delavci prihajajo v hmeljišča samo na sezonsko delo. Spomladi so bili tukaj mesec in pol, za jesensko sezono se vračajo nekje konec avgusta. Verjetno jih bo takrat dobro spomniti in opomniti, da so kultura in norme v Sloveniji drugačne od tistih v njihovi domovini. je Strižičevim besedam pritrdil in poudaril, da so ograje okoli hiše, v kateri bivajo Romuni, polne pe- Bi lahko bil tarča afere ponovno nekdanji župan Franc Šegula? Ob zagati v zvezi z neprimernim vedenjem romunskih delavcev, ki so delali na hmeljiščih v Spodnjem Podravju in bivali v Dornavi, je slišati, da bi lahko bil ponovno tarča afere nekdanji dornavski župan Franc Šegula, čigar družina je lastnica podjetja Hmelj Dornava. Res je, da občinskih afer v Dornavi v tem mandatu ne manjka. Komaj se pomiri ena, je že na vidiku nova. A tako pač je v politiki, kjer gre za neprestani bolj za moč in oblast. Poleg tega, daje na terenu slišati, da ima spet nekdo nekaj proti Šeguli, se Dornavčani šalijo, da so z Romuni v kraj dobili še tretjo skupino ciganov. Spomnimo se desetletje nazaj, ko je zaradi nesoglasij legendarna pustna skupina dornavskih ciganov razpadla na dva dela in je tako še danes. No, pa imajo sedaj Dornavčani še tretje, bolj pristne in čisto prave cigane, romunske narodnosti, so se znali pošaliti nekateri občani. rila, da si v nekih kotlih zunaj nekaj kurijo in pečejo. Skratka, več deset romunskih delavcev, ki so za Hmelj Dornava opravljali delo, bivali pa so na obronku Dornave, je po besedah svetnikov izstopalo po odklonskem vedenju. »Kultura teh ljudi je res drugačna« V podjetju Hmelj Dornava so povedali, da so nekateri očitki morda res na mestu in utemeljeni, vsi pa zagotovo ne. „Ne verjamem, da bi prosjačili za hrano, ker so je imeli več kot dovolj, za kar je poskrbelo podjetje. Po Dornavi hodijo tudi Romi iz Hrvaške, ki bi jih lahko zamenjevali z našimi romunskimi delavci. Morda so bili kdaj v Dor-navi opaženi Romi in so domačini napačno sklepali, da gre za naše delavce. V obdobju, ko so tukaj ' i' masaa Foto: MZ Hiša na obronku vasi Dornava, zadaj za gradom, v kateri so bivali sezonski delavci iz Romunije. bivali romunski delavci, je bil v Dornavi odvoz smeti samo enkrat. Vedeti moramo, da je kultura teh ljudi drugačna, kot je naša," je pojasnil direktor podjetja Hmelj Dornava Drago Ciglar in poudaril, da ga čudi, zakaj ga ljudje, če so bile z Romuni res težave, o tem niso obvestili osebno. Postfestum gašenje ognja: Romuni so že odšli „V Dornavi sem domačin in verjetno me vsi poznajo. Svetnika Srečka Kondriča in še enega soseda, oba stanujeta v ulici za gradom, sem osebno prosil, da če bodo kakšne težave z vedenjem naših delavcev ali če bi bilo karkoli narobe, nenavadnega, naj me o tem obvestijo. Enako sem prosil upravnika gradu. Res me je začudilo, da ljudje niso stopili v stik s podjetjem, temveč so šli z informacijo na občinski svet in v javnost. Mesec in pol so bili Romuni tukaj in me ni nihče kontaktiral, da bi bilo kaj narobe. Odšli so prav na dan, ko je bila seja občinskega sveta. V četrtek čez dan so odšli, seja je bila zvečer. Mesec in pol so bili tukaj, pa se ni nihče z nobeno kritiko obrnil na nas. Če so komurkoli naredili kaj žalega, naj nas o tem obvesti in bo podjetje Hmelj Dornava morebitno nastalo škodo poravnalo," je za naš časopis povedal direktor Ciglar. Mojca Zemljarič Kocjan (31.) gobe seje in v zemljo da, Primož (9. junij) pa pobrana. 5/18 7/20 5/20 6/19 6/20 9/22 8/23 8/20 6/19 5/19 J/20 N W A Danes bo na Primorskem jasno, drugod občasno zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature bodo od 18 do 23 °C. OBETI: V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo možne krajevne plohe. V noči na nedeljo bodo padavine prehodno zajele večji del Slovenije. 4-dnevna napoved za Podravje Petek i Sobota [ Nedelja Ponedeljek 30.05.2021 * 4ft. % * 10 4 1 12 12 * 9 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 18 15 18 16 Popoldan Popoldan Popoldan H A 4 HJiüstvetia2.Sm's ¡ L Hitrost Yetra3.Smfs Hitrost vslra4.4m/s Vir: ARSO petek • 28. maja 2021 Kultura Štajerski 13 Knjigarnica PRAVLJICA, POGRNI SE Pol leta od izida knjige ji knjižničarji pripisujemo lastnosti novitete. Nekatere najdejo same pot med bralce, nekatere dobijo odlično promocijsko popotnico izdajatelja, o enih stečejo slike in besede po družbenih (družabnih) omrežjih, nekaterih avtorji se trudijo po svojih poteh, mnoge pritegnejo pozornost, ko se namestijo v knjižničnih prostorih. Nekatere novitete takoj zaživijo polnokrvno in živahno ter jih zmanjka na knjižničnih in knjigarniških policah in zanje so dolge čakalne vrste v okviru knjižnih rezerviranj. Nekatere doživijo zasluženo slavo, so tudi take, ki gredo najprej za med, nato pozabljene obležijo ... Hja, kakor smo (ste) bralci vseh navad, želja, okusov in karakterjev, prav tako je s knjigami. Našteto velja za mikavno novost založništva ZTT= EST iz Trsta in založbe Drava iz Celovca. Prvi založnik - Založništvo tržaškega tiska - je dolge zgodovine, saj je bila založba ustanovljena leta 1945 in še vedno omogoča izdajo kakovostnih knjig zamejskim in širše primorskim avtorjem. Založba Drava je bila ustanovljena leta 1953 za izdajanje slovenske in nemške književnosti, zlasti koroških avtorjev, ter prevodov, ki zrcalijo medkulturnost. Kakor je v pravljicah vse mogoče, tako je mogoče kakovostno in uspešno založniško sodelovanje v prid hvalevrednih knjižnih izdaj, kar knjiga Pravljica, pogrni se (2020) zagotovo je. Kakor sta svoje moči združili dve založništvi, tako sta dve imeni iz knjižnega kolofona povezani s Ptujem. Namreč: avtorica knjige, ki je pravljična in kuharska hkrati, je Klarisa M. Jovanovic, pesnica, pravljičarka, prevajalka, pevka ... (rojena 3. 12. 1954 na Ptuju). Avtorica podpisuje čez 422 enot v vzajemni knjižnični bazi, če pa ključno besedo omejimo na knjige, je teh zadetkov 42; to je 31 tiskanih knjig, sedem e-knjig, tri zvočne knjige in ena v Braillovi pisavi. Jovanoviceva je, kakor je zapisano v kolofonu, pravljice izbrala, obnovila in priredila, začimbe drobila in se nasploh s kuho precej mudila. Recepte je večinoma priredila po ljudskih jedeh. Med navedenimi, ki so knjigo lektorirale in krožnike z mize pobirale, je zapisana tudi Vladka Tucovič Sturman, nekoč v Majšperku doma, danes pa docentka, lektorica za slovenski jezik, asistentka z doktoratom z Univerze na Primorskem. V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča najdete navedeno, bogato ilustrirano in lepo oblikovano knjigo v vrhnjem nadstropju, med strokovnimi in poučnimi knjigami z UDK-oznako 64, kamor sodijo tudi kuharske knjige. Toda mirno bi jo lahko uvrstili med leposlovna dela, saj je avtorica lepo prepletla pravljice in recepte, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo ter tako plemenitijo knjižni prispevek iz naslova nesnovne dediščine. Knjiga Pravljica, pogrni se ima podnaslov Za mizo s pravljičnimi junaki in šteje 125 strani. Na začetku je vsebinski kazalo, kjer je navedenih 21 receptov, na strani sto začenja poglavje z naslovom Lonček, še kaj skuhaj! in prinaša pojasnila receptov, izvor posameznih jedi in nekaj dodatnih navodil in jedi. Skupaj je najti v knjigi 34 receptov.Večina je domačih, nekaj pa jih tudi iz širnega sveta. Jovanovičeva tako začenja pravljično-kulinarično popotovanje: V pravljicah nastopajo pravljična bitja, ki se obnašajo skoraj tako kot ljudje. Smejijo se kot mi, jokajo kot mi pa tudi jejo - kot mi. Seveda, prazna vreča ne stoji pokonci. Včasih se gostijo pri bogato obloženi mizi, včasih pa živijo samo ob kruhu in vodi, zlasti takrat, ko so na poti. Tudi kak kos sira se najde v njihovi bisagi, in če jih pot pelje mimo sadovnjaka, si radi utrgajo kak sadež, jabolko ali hruško . Pravkar ste prebrali uvod k receptu za rogljiče z marmelado, kar sodi k naslovu Katere dobrote so se skrivale v košari Rdeče kapice? Seveda recept oznanja tudi slano različico rogljičev. Otroci in odrasli boste s pomočjo Klarise M. Jovanovic na zajtrku pri Mojci Pokrajculji, izvedeli boste, ali so »ta grajski jedli grah«, poskusili Pepelkino večerjo, slišali, da se kralj Matjaž ni zmrdoval nad čebulo, da je bolje bob v lonec kot bob ob steno, da je močnik pojedina, da gre kamen v prah, skuta pa v sirotko . Pravljica, pogrni se je odlično in uporabno branje, ki bo navdušilo tudi manj navdušeno bralsko občinstvo, saj deluje nekako interaktivno: z njo je mogoče potovati v preteklost, obujati bralske spomine in si tešiti skomine. Osebno sem se zastrmela v recept na strani 73 z naslovom Prežmuht. Za štiri osebe potrebujemo: 200g kuhanega fižola, 2 srednje veliki kiselkasti jabolki, pest jabolčnih krhljev, 1 večjo čebulo, 1 krompir, 1 l vode, sol, 1 dl kisle smetane, 1 zravnano jušno žlico moke, šopek peteršilja. Priznam, da še nisem nikoli slišala za to jed! Knjigo je ilustriral Štefan Turk (13. 2. 1947, Trst), umetnostni zgodovinar, ki poučuje likovno umetnost in vodi umetniške delavnice za otroke ter objavlja ilustracije v reviji Galeb, v Cicibanu, Zmajčku in v drugi periodiki. Pravljica, pogrni se je odlična darilna knjiga, kakor tudi imenitna družinska sopotnica in motivatorka skupnih družinskih, medgeneracij-skih druženj. Naj vas branje in kuhanje razveseljujeta! Liljana Klemenčič Ormož • Pouk v Glasbeni šoli se vrača v stare tirnice Muziciranja ni utišala niti pandemija V času epidemije koronavirusa je pouk instrumentov in glasbene teorije tudi v ormoški Glasbeni šoli potekal na daljavo, preko različnih družbenih omrežij in aplikacij za video klice.»Naše deloje bilo tudi v času zajezitve koronavirusa uspešno, saj nismo zabeležili niti enega izpisanega učenca, pa tudi pri usvojenem znanju ni opaziti večjih odstopanj. Po ponovni vrnitvi v šolo v začetku maja so otroci v polnem zagonu na pripravo zaključnega koncerta, ki bo 8. junija,«je povedala ravnateljica Glasbene šole Ormož Tatjana Petek. Koncerti učencev Glasbene šole običajno potekajo enkrat do dvakrat mesečno in se odvijajo v Beli dvorani Grajske pristave. Tokrat pa so se predstavitve lotili malo drugače. Učitelji mentorji so svoje učence pripravljali na nastope preko video aplikacij. Nato so nastopajoči avdio posnetke skladb ob pomoči staršev posneli kar v domačem okolju. »Povezali smo se z lokalnimi mediji, ki so naše delo predstavili po radijskih Foto: arhiv Šole V ormoški glasbeni šoli upajo, da se bodo poslušalcem lahko kmalu sposobnosti. »Vemo, da se posluh in glasbene sposobnosti ob vztrajnem in marljivem delu razvijajo skupaj z otrokovim razvojem, je pa res grozno, ko moramo kakšnega zainteresiranega kandidata zaradi omejenega vpisa pri določenem instrumentu zavrniti,« je še povedala ravnateljica. Ministrstvo za šolstvo namreč število učencev za posamezni instrument zaradi financiranja omeji. Takrat staršem otrok, ki so ostali »na čakanju«, svetujejo, da v začetku septembra pokličejo in preverijo, ali si je slučajno kdo premislil in takrat učenca lahko sprejmejo. Včasih se tudi zgodi, da se med šolskim letom ob izpisu katerega izmed učencev sprosti mesto za želeni instrument. »Ob vpisu v novo šolsko leto upamo, da ne bo potrebe po zavrnitvi večjega števila otrok, saj smo na Ministrstvu prosili za širitev oddelkov, predvsem za balet,« je še povedala ravnateljica Tatjana Petek. Darja Žganec Horvat valovih in na TV-ekranih, nastope učencev pa si je mogoče ogledati tudi na YT-kanalu,« je delo v času epidemije predstavila ravnateljica Petkova. Tudi ormoške balerine so vesele ponovne vrnitve v šolsko baletno dvorano, kjer pridno vadijo in se pripravljajo na baletno predstavo Pepelka, ki bo po načrtih premier-no izvedena 20. junija pred Grajsko pristavo v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Foto: DZH Ravnateljica Glasbene šole Tatjana Petek Glasbena šola prepoznavna po večgeneracijski Godbi na pihala Ljubitelji domače godbe na pihala so lani decembra ostali brez že tradicionalnega novoletnega koncerta, ki bi bil 43. po vrsti. Godbeniki so se jim odkupili z izborom najlepših melodij s koncertov leta 2018 in 2019, ki sojih predvajali na KTV Ormož in YT-kanalu. Tudi prvomajsko budnico so zaradi že znanih razmer letos izpeljali malo drugače. »Skupaj nam je uspelo združiti moči in vnesti pozitivno energijo po vsem Ormožu. Še posebej so nas bili veseli v Zdravstvenem domu in Centru za starejše občane,«je izpostavila ravnateljica. predstavili v živo kot nekoč. Na že omenjen zaključni koncert Glasbene šole pa se ob balerinah in vseh ostalih nastopajočih za svoj nastop pripravlja tudi mažoretna skupina, ki se bo predstavila ob zvokih domače godbe. V tekočem šolskem letu učitelji glasbene šole niso imeli možnosti predstavitve instrumentov po vrtcih in šolah, kot je to bilo v utečeni navadi, zato so skupaj z učenci posneli promocijske filmčke. Tako se bodo lahko zainteresirani kandidati tudi na podlagi videnega in slišanega odločili, kateri instrument jim najbolj odgovarja. Filmčki so na voljo na spletni strani šole in na YT-kanalu. Vpis učencev za različne instrumente se letos zaključuje prav danes, v petek. Za ves ostali skupinski pouk - predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno pripravnico, balet in mažoretke - pa d lahko starši opravijo vpis kar preko spleta. Za vpis v glasbeno šolo pa je treba opraviti preizkus glasbenih Ormož • Izobraževanje odraslih v LU Ormož Brezplačni tečaj nemščine za turistične vodnike Ljudska univerza v Ormožu s l.junijem začenja 30-urni tečaj nemščine za turistične vodnike, ki se bo predvidoma zaključil 1. julija. Program je brezplačen, saj sodi v Letni program v izobraževanju odraslih v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Tečaj bodo izvajali dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih v popoldanskem času od 17. do 19. ure. Za zdaj imajo prijavljenih devet kandidatov, kar je ravno ustrezna skupina slušateljev za kakovostno izvedbo pouka, pa tudi zaradi vseh ukrepov in ohranjanja medsebojne razdalje. Ob dodatnem interesu kandidatov pa so pripravljeni sprejeti še enega do dva slušatelja. Tečaj ni za tiste, ki bi se I* VIII • ti radi naučili osnov jezika Tečaj je predviden na ravni B1/B2, predpogoj udeležencev pa je osnovno znanje nemščine. Namenjen je Ana Kaučič udeležencem, ki želijo nadgraditi svoje znanje s področja turizma na destinaciji Jeruzalem-Slovenija. »V lanskem in predlanskem letu sta se pri nas izobraževali dve skupini turističnih vodnikov, zato je prav, da izboljšajo in nadgradijo usvojeno znanje s področja tujih jezikov,« je povedala Ana Kaučič, organizatorica izobraževanja odraslih: »Do sedaj je bila praksa, da si je predavateljica zastavila program tudi na osnovi želja in potreb slušateljev. Gradi se predvsem na besedišču s področja turizma. Čeprav je tečaj namenjen predvsem turističnim vodnikom, pa se lahko nanj prijavijo tudi tisti, ki to niso, pa delajo s turisti na kaki drugi način ali pa jih mogoče nemščina samo zanima. Tečaj se izvaja tudi na terenu i n tako lahko slušatelji svoje znanje takoj uporabijo tudi v praksi. Vse dodatne informacije pa lahko dobite na spletni strani Ljudske univerze Ormož. Darja Žganec Horvat hoto: DZH 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 28. maja 2021 Zdravstveni nasveti O pravilni in varni uporabi zdravil - 2. del Danes imamo kar nekaj zdravil v obliki obližev, kot npr. zdravila za lajšanje hudih bolečin, zdravila za zdravljenje demence. Obliž namestimo na neporaščen del telesa, mesta redno menjujemo in pazimo, da se obliž lepo prilega koži. Za zdravljenje prehladnih obolenj pa tudi za lajšanje težav z alergijo uporabljamo pršila za nos in kapljice. Pomembno je, da je nos čist oz. spran. V ta namen uporabite fiziološko raztopino. Pri uporabi kapljic je treba glavo nagniti močno nazaj. Nanesemo samo predpisno število kapljic ali razprškov. Bolj preprosta je uporaba pršila. Da doseže celotno površino, v desno nosnico pršite z levo roko in obratno. Redko, pa vendar se za nos uporabljajo tudi mazila, največkrat v primeru gnojnih krast. Uporabi prijazna so mazila s posebnim nastavkom, ki so sicer namenjena za aplikacijo v oči. In že smo pri očeh. Vnetja, alergije, priprava na pregled so razlogi za uporabo kapljic in mazil za oči. Pred uporabo dobro umijemo roke. Glavo nagnemo nazaj in v očesni kotiček kanemo eno kapljic. Nato zelo rahlo oči zapiramo in odpiramo, še bolje pa, če oči nežno zapremo in s prsti pomasiramo ličnice dober centimeter pod očesom. V obeh primerih boste čutili, kako se kapljica razporedi po očesni površini. Če je navodilo, da je treba dati dve kapljici, naj bo med prvo in drugo nekaj minut premora, sicer bo druga kapljica stekla mimo. Mazilo za oko nanesemo tako, da odmaknemo spodnjo veko in mazilo, ne da se z nastavkom oči dotaknemo, nanesemo na notranji rob veke. Nežno oko zapremo in mazilo se bo lepo razporedilo. Mazilo lahko vpliva na bistrost vida, česar se moramo zavedati, če bi morali za volan. Zato uporabo mazila praviloma svetujejo zvečer. Zdravila v obliki svečk, rektal-nih mazil in klizem so namenjena rektalni uporabi. Pomeni, da jih vstavimo v danko. Mazila imajo za ta način uporabe poseben nastavek. Pri uporabi bodite previdni. Svečko pa potisnemo v črevo in, predvsem pri otrocih, ritnici rahlo držimo skupaj, da črevo svečke ne iztisne, preden se je začela sproščati zdravilna učinkovina. Delovanje zdravil v obliki svečk je hitro in zlasti primerno, na pride na mesto delovanja in ne v celotno telo oz. je absorpcija minimalna. Veliko oseb ima s to obliko težave. Če niste prepričani, da zdravilo uporabljate pravilno, povprašajte o pravilni uporabi svojega farmacevta. Tu je nekaj splošnih napotkov, sicer pa ima vsako zdravilo kakšne posebnosti. Zdravilo ustrezno pripravite, odstranite zaščitni pokrovček, pršilo pred uporabo pretresite, primite v roko. Umirite se, izdihnite, nato vdihnite zdravilo in dih zadržite nekaj sekund. Če sta potrebna dva odmerka, med njima naredite nekaj minut odmora. Darja Potočnik Benčič ko zdravila ni možno popiti, npr. pri bruhanju. Kot že ime pove, so vaginalne tablete, globule in kreme namenjene vaginalni uporabi. Danes so tem zdravilnim oblikam dodani pripomočki za vstavljanje, ki uporabo seveda zelo olajšajo. Vstavimo jih zvečer pred spanjem. Ker se zaradi zdravila, ki se postopoma sprošča, pojavi izcedek, priporočamo uporabo higienskih vložkov. Inhalatorji in pršila so zelo priročne oblike za zdravljenje bolezni dihal, zlasti zato, ker učinkovi- Poznamo tudi zdravilne oblike za injiciranje in infundiranje, a te niso namenjene uporabi doma. Zdravila, ki so predpisana na recept, uporabljajte v skladu z navodili zdravnika in farmacevta. Upoštevajte predpisan odmerek, čas uporabe in vsa ostala navodila. Če se pri uporabi pojavijo neželeni učinki ali sumite nanje, ne prenehajte uporabljati zdravil, ampak se najprej posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Zdravstveni globus Múltipla skleroza - bolezen tisočerih obrazov Multipla skleroza (MS) je bolezen mladih ljudi, saj zanjo najpogosteje zbolijo osebe med 20. in 40. letom starosti. Je najpogostejše nevrološko obolenje centralnega živčnega sistema, za katero ne poznamo niti vzroka, niti nastanka. Vemo le, da govorimo o avtoi-munski bolezni, pri čemer imunski sistem napade lastno tkivo. Veliko je zdravil, ki pa samo pomagajo zavirati napredovanje MS. To so zdravila za preprečevanje zagonov (zagon se imenuje poslabšanje bolezni, laično bi se lahko reklo napad). Zdravila, ki bi povsem pozdravilo MS, žal še niso iznašli. So pa bolnikom sedaj v veliko pomoč osebni asistenti, ki jim pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, kot so osebna higiena, kuhanje, hranjenje ... pri vsem, kar pač bolnik z MS potrebuje. Veliko je namreč bolnikov, ki so sami in potrebujejo pomoč druge osebe, taki so tudi upravičeni do osebne asistence. Eni imajo lažjo obliko, drugi težjo ali celo najtežjo. Veliko bolnikov z MS mora pri svojem gibanju uporabljati ortopedske pripomočke, kot so palica, bergle ali invalidski voziček. Po nekem času pri težji obliki MS bolniki končajo v postelji. V ptujski podružnici Združenja multiple skleroze delujeta dve po-verjenici, Jožica Tomanič in Nežka Krepek, ki sta v pomoč predsedniku Damjanu Gašpariču, saj imata veliko osebnega stika z obolelimi na domu, imajo pa tudi športnega referenta Marka Miheliča, ki skrbi za udeležbo članov PP na športnih tekmovanjih pod okriljem ZMSS. »Nam, bolnikom, socializacija veliko pomeni, zato se vsak petek med 10.00 in 11.30, po potrebi tudi dlje, dobivamo v naših prostorih, kjer si preko pogovora izmenjuje- Združenje multiple skleroze Slovenije (ZMSS) V Sloveniji živi več kot 3.500 oseb z MS, v Združenje multiple skleroze Slovenije pa jih je vključenih kot 2.200 s klinično potrjeno diagnozo - z izvidom specialista. Združenje ima veliko programov za svoje člane, najbolj zaželen in hkrati najbolj obiskan pa je program obnovitvene rehabilitacije (OR). Ena izmed podružnic je tudi ptujska podružnica, ki deluje v prostorih Zlati kotiček v Mercatorjevem nakupovalnem centru Supermesto na Ptuju, vanjo pa je trenutno včlanjenih 71 bolnikov z MS iz 19 različnih občin (Ptuj, Žetale, Sv. Andraž v Sl. Goricah, Markovci, Juršinci, Ormož, Majšperk, Podlehnik, Destrnik, Hajdina, Trnovska vas, Dornava, Zavrč, Videm, Kidričevo, Cirkulane, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in Ljutomer). Foto: Damjan Gašparič mo svoje vsakodnevne tegobe in vse ostalo. Zelo pomembno je, da gremo od doma in se pogovarjamo z drugimi bolniki. Naši bolniki živijo v domovih za starejše osebe, čeprav so med njimi tudi mladi, stari okoli 30 let. Spet drugi živijo po domačih hišah, kjer jim vsakodnevno življenje olajšuje osebna asistenca. Tudi finančno stanje bolnikov je zelo mizerno, zato se jim vsaj dvakrat letno z osnovnimi potrebščinami pomaga preko Rdečega križa,« je povedal Damjan Gašparič, predsednik ptujske podružnice. Ptujska podružnica Združenja multiple skleroze vsako leto pripravi občni zbor, zadnji teden v maju organizirajo dejavnosti ob svetovnem dnevu multiple skleroze, kot so pohod in razne stojnice, jesensko druženje popestrijo s kostanjevim piknikom, koledarsko leto pa zaokrožijo z novoletnim druženjem. Damjan Gašparič svojo pozornost nameni prav vsakemu svojemu članu. Ob prihajajočih praznikih skupaj z njegovo družino izdelajo božično-novoletne voščilnice, ne pozabijo pa niti na unikatno voščilnico za vsakega člana posebej ob njegovem rojstnem dnevu. Darja Žganec Horvat Pomagajmo si Od razjed na ustni sluznici do aken in okvar ščitnice Rezultati več raziskav, ki so jih izvedli strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kažejo, da koncentracija živega srebra v slini pacientov z amalgamskimi zalivkami tisočkrat presega maksimalno dovoljeno koncentracijo živega srebra v pitni vodi in je stokrat večja od koncentracije v zraku na onesnaženih industrijskih območjih. Znanstveni podatki so tudi pokazali, da imajo pacienti z amalgam-skimi zalivkami toksične koncentracije živega srebra v možganih in ledvicah, kjer se živo srebro lahko zadržuje tudi nekaj desetletij in se tako njegova koncentracija počasi povečuje do strupenih ravni, ki so vzrok številnih zdravstvenih težav in bolezni. Znanstveniki so namreč ob opazovanju živčnih celic ugotovili, da je živo srebro desetkrat bolj toksično kot svinec, poleg tega pa ima sinergijske učinke z drugimi kovinami, zato je njegova toksičnost potencialno še veliko večja. Živo srebro v telesu Če imate v ustih še vedno »črne plombe«, so morda te krive za raz- jede na ustni sluznici, kovinski okus v ustih, šumenje v ušesih, akna-vost, bolečine v sklepih, glivična vnetja, glavobole in splošno slabo počutje, ki se kaže v razdražljivos-ti, razpoloženjski labilnosti ali celo depresiji. In to so le lažji zdravstveni zapleti, ki jih lahko povzroči prevelika koncentracija živega srebra v telesu. Številne znanstvene študije (med prvimi sta znameniti študiji dr. Haleyja z Univerze Kentucky Kako pravilno odstraniti amalgamske zalivke Prvi korak je, da poiščete ozaveščenega zobozdravnika, ki se zaveda, da se med vrtanjem po amalgamu sproščajo visoke koncentracije živega srebra, ki so nevarne tako za pacienta kot zobozdravnika. Pri brušenju amalgamskih zalivk namreč nastajajo delci, med katerimi jih je kar 65 odstotkov manjših od enega mikrometra, zato jih zlahka vdihnemo in ugnezdimo globoko v pljučne alveole, kjer počasi sproščajo živo srebro še dolgo po odstranitvi amalgamske zalivke. in dr. Diane Echeveria z Univerze v Washingtonu) so namreč potrdile povezanost toksičnih koncentracij živega srebra z nevrološkimi in av-toimunskimi boleznimi. Pri tem ne pozabite, da čeprav ste amalgam-ske zalivke morda že zamenjali za bolj estetske bele, je živo srebro še vedno nakopičeno v vašem telesu, če pred odstranjevanjem amal-gamskih zalivk, med tem in po tem niste poskrbeli za pravilno odstranjevanje živega srebra iz telesa. Vsak dan vdira v telo Kako pravzaprav živo srebro iz amalgamskih zalivk vdira v telo? To se lahko zgodi na več načinov. Nekaj živega srebra preprosto izpari iz zalivk in se z dihanjem absorbira v pljuča, saj amalgam v nasprotju z zlatimi zalivkami ni zlitina, temveč porozna zmes, iz katere živo srebro z lahkoto izpa-reva. Majhne delce amalgama iz zalivke, ki se raztapljajo v slini, pogoltnemo, ti pa se nato iz črevesja absorbirajo v kri, od koder prosto potujejo po telesu. Najraje se ustavijo (nalagajo) v ledvicah, vranici, mehurju, hrustancu in sklepih, zelo radi pa imajo tudi ovojnice živčnih vlaken in maščobne snovi v možganih. Živo srebro lahko vdre tudi neposredno v zob ter se po zobnem živcu in vzdolž drugih živcev prenese v možgane, kjer se uskladišči. V primerjavi z amal-gamskimi zalivkami so koncentracije živega srebra, ki jih vnesemo v telo prek onesnaženega okolja, s hrano in razkužili, tako rekoč zanemarljive. Amalgamske zalivke namreč ves čas nosimo s sabo, tudi ko spimo in v čisti naravi ter večinoma že od otroških let naprej. Zato je edina rešitev varna odstranitev amalgamskih zalivk in živega srebra, ki se je nakopičilo v telesu v vseh teh letih, odkar smo dobili prvo »črno plombo«. Tea Dečman Foto: CG Foto: ČG petek • 2S. maja 2G21 Za kratek čas Štajerski 15 JUŽNOAMERIŠKA RASTLINA, KI JO GOJIJO KOT NADOMESTILO ZA KORUZO, PERUJSKI Rl2 MORSKA RIBA, NAPRODAJ V FILETIH, PANGA FRANCOSKI SKLADATELJ (JACQUES) PEVKA NEISHA (7BUH) POTEG Z NOŽEM UŽITNI GOBAN NASNEKD. KOŠARKAR (GORAN) REŽISER KUROSAVA OTON ŽUPANČIČ GR. ČRKA, TAV PROSTOR ZASOTOR-JENJE TROBENTAČ ARMSTRONG PAS PRI KIMONU 10 Črke iz križanke s pomočjo številk prenesite v lik, da dobite misel. ODMEV, EHO MODEL ZA OBLIKO OBLEKE RIMSKI HlSNI BOG DEL V VALJU MOTORJA PRAOČE SEMITOV KRONIKA, LETOPIS TINA GORENJAK DRAGAN ARRIGLER 4 VELIK KOS POHIŠTVA ALERAMO, Sibilla - italijanska pesnica, IBERT, Jacques - francoski skladatelj, CAMPO - travnata ravan v Braziliji, FONIATER - zdravnik za govorne motnje 12 17 11 9 12 16 1O 1B 10 s 11 15 6 8 7 14 16 7 Središče ob Dravi • Tradicija pridelave domačega bučnega olja Stavijo na sodelovanje z domačimi kmetijami Podjetje Jeruzalem SAT Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi ima na našem koncu Slovenije dolgoletno tradicijo, saj njeni začetki segajo pred leto 1900. Resneje so se z oljarstvom začeli ukvarjati potomci družine Vargazon leta 1919, ki so postavili temelje današnje oljarne Jeruzalem iz Središča ob Dravi. Kot pravi direktorica Sonja Krabonja, njihove izdelke odlikujejo kakovost, slovenska surovina, pošteno delo ter tradicija pridelave »Dobro sodelujemo tudi z okoliškimi kmetijami in kmetijami iz prekmurskih ravnic, ki za nas pogodbeno pridelujejo bučno seme. Da zadostimo našim potrebam v proizvodnji, moramo letno odkupiti več kot 200 ton suhega bučnega semena. Ena od blagovnih znamk je Središko bučno olje, ki ga odlikuje surovina iz našega lokalnega območja oz. radija dobrih 20 km. S tem projektom smo želeli vzpostaviti trdnejše in krajše dobavne verige med pridelovalci buč in nami kot predelovalci v bučno olje ter na koncu potrošniku ponuditi lokalno pridelano hrano iz lokal- Foto: Arhiv Oljarne ne surovine. K sodelovanju smo povabili 15 večjih kmetij, ki letno pridelujejo buče na več kot treh hektarjih površin. To olje se trudimo prodati tudi javnim zavodom, obiskovalcem, ki se turistično potepajo pa naših krajih, pa tudi posameznikom, ki pridejo v našo trgovino v Središče ob Dravi. Ta projekt smo poimenovali Od polja do olja in tako sklenili verigo. Seveda smo veseli vseh pridelovalcev, tudi manjših in bolj oddaljenih od nas, saj je kakovostno bučno seme iskana surovina, ki ima svojo ceno,« pove Sonja Krabonja. V oljarni in mešalnici so organizirali tudi delavnice oziroma predavanja za pridelovalce buč, saj tudi na ta način želijo vzpodbujati pridelavo buč, ki bo ekonomsko in kakovostno sprejemljiva za obe strani. Največ olja pridelajo in prodajo pod imenom Štajersko prekmursko bučno olje, ki se uvršča v najvišji kakovostni razred in med slovenske zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila z geografsko označbo. »Naši potrošniki dobijo najkakovostnejše naravno nerafinirano bučno olje, ki je brez dodatkov. Je kulinarična posebnost severovzhodne Slovenije, ki ima značilen vonj ter okus,« še pravi direktorica. NŠ Tedenski horoskop 3 OVEN (21. S. - 20. 4.) Napetosti zadnjih tednov so končno popustile, projekti so realizirali. Sedaj si lahko privoščite malo sprostitve in prostih dni. Zaslužili ste si jih. Preživite prijetne dni z ljubljeno osebo in bodite zopet malo romantični. bik (21. 4. - 20. 5.) V vaši naravi je, da ste vedno izredno poslovno aktivni, a kljub temu uživate tudi v mirnih dnevih, v katerih se prepustite lenarjenju in sanjarjenju. Izkoristite to v naslednjih dneh. V družinskem krogu pričakujte malo več napetosti in nerazumevanja predvsem z mlajšimi člani. 80 TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) V službi bo zelo napeto, šef bo zadirčen, zahteval bo veliko od vas, vam prigovarjal, čeprav boste naredili vse, kar bo zahteval in še več. Tu se ne da na žalost nič narediti. Povečajte si energijo. Ljubezen bo cvetela. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Zakaj z glavo skozi zid, če obstajajo še druge poti. S trmo in upornostjo ne boste nič dosegli. Pogovorite se s sodelavci in nadrejenim v miru povejte, kaj vas moti in kaj želite od skupinskega dela. Najdražji vas bo razumel in vam bo izkazoval ljubezen. DVOJČKA MVi (21. 5. - 20. 6.) V poslovnih zadevah ne naredite nič polovično, čeprav vas bodo »gnjavili« in pritiskali na vas, predvsem pa nobenemu ne dajte prednosti. Vse lepo po vrsti, sicer boste potegnili »ta kratko« vi osebno. Vikend bo nepričakovano romantičen in prijeten. k RAK (21. 6. - 22. 7.) V teh dneh objemajte in ljubkujte svojega najdražjega, delite mu komplimente, presenetite ga z obiskom v gledališču, naredite si prijetne in romantične večere. Sedaj, ko so vaše poslovne obveznosti končane, imate veliko časa za ljubezen. MH^ LEV STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Zaradi ljubezni vam res ni treba vašega življenja postaviti na glavo, ampak začnite spreminjati nekaj svojih starih slabih navad. V službi vas čaka prijetno presenečenje, lahko novo delovno mesto ali celo napredovanje. - KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) V kolikor v vas tli želja po prenovi svojega bivališča, to tudi napravite, saj ni treba, da stane veliko. Tudi za malo denarja imate lahko veliko »muzike«. Najdražji vas bo podpiral v tem, koliko pa vam bo pomagal, je odvisno do vas. r-rŽŽk s ) p (23. 7. - 22. B.) 3 ; VODNAR ' (21. 1. - 1B. 2.) Napeti in nervozni ste. V službi se vam »nabira« delo, posli ne potekajo tako, kot si želite, zavedate se, da se delo ne bo samo opravilo in naredilo, ampak kljub temu si privoščite prost dan ali dva. Pustite delovne naloge malo »ležati «, saj ste potrebni počitka! DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Izredno prijetni dnevi so pred vami. Komunikacija vam bo zelo »tekla«, vse, kar boste morali narediti, boste opravili z lahkoto, z nasmeškom na obrazu in prijetnim komuniciranjem. Na žalost ne bo tako prijetno v ljubezni, pojavile so bodo manjše težave. Že zelo dolgo čas niste nič slišali o svojem prijatelju. Ne razmišljajte, ampak se enostavno najavite. Že dolgo čaka vaš klic. Doživeli boste prijetno ljubezensko presenečenje. V službi bo vse po starem. Malo previdnosti glede starejše sodelavke. RIBI (19. 2. - 20. 3.) V službi ne gre trenutno nič tako, kot si želite, ne vam niti vašim sodelavcem. Potrebna bosta tako red kot disciplina. Pri vseh ne vrzite puške v koruzo. Stopite skupaj in dokažite tako sebi kot vsem ostalim, da znate biti lojalni tudi takrat, ko vam voda teče v grlo. 1 7 1 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 28. maja 2Q21 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in skupine ATP J Informacije in rezervacije: * Skupina ATP, Domino center Ptuj, t£p'070 24,4 150. j. 4 -- J V/ fc Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 21. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! znam»- ¿J ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ | Davčna številka:, ypfc Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ ' ■ S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. ■ Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do ,nagradg,ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavfižetžgda boste naročnik ostali vsaj eno leto. B£/ Posebno ponudbo smo pripravili zatiste, ki se b^ od 14. 5. do 24. 6. 2021 naročili na Šta^sta tonile. Brezplačno boste na morju tahto urn^ vse poletne sobote (od 26. 6. do 21 8. 2021). Če torej želite 9 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 28. 8. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. POSTAT/ NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDN/KA štajerski TEDNIK SE RESNIČNO SPLAČA! radioPTUI Postanite del ELEVAT - največja mreža polnilnic v Sloveniji z lastno proizvodnjo pametnih polnilnic za osebna vozila, dostavnike, avtobuse... REŠITEV JUTRIŠNJIH ZAHTEV. POLNILNICE ELEVAT. www.elevat.eu :: www.napolni.me Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje sales@elevat.eu :: 059 02 55 61 Viktor Trenevski »Sezono bi z več vidikov označil za fenomenalno« Stran 18 Rokomet Ogled tekme na Hardeku možen tudi v živo Stran 18 Strelstvo Urška Kuharič z ekipo evropska podprvakinja Stran 19 Tenis Rola v Parizu ostal brez glavnega turnirja Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Delo na daljši rok se obrestuje - dokazano! Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Mure (v črno-belih dresih) so prišli do prvega naslova državnih prvakov v samostojni Sloveniji, s čimer so postali sedmi klub, ki je osvojil to cenjeno lovoriko. Prvi na tej listi je Maribor (15-krat), sledijo pa Olimpija (6), Gorica (4), Domžale (2), Koper (1) in Celje (1). Murska Sobota ima med mesti, iz katerega prihajajo dosedanji prvaki, najmanj prebivalcev, le 11.000 (Domžale in Nova Gorica približno 13.000). Aluminij (v rdeče-belih dresih) je spomladi najuspešnejša ekipa glede prejetih zadetkov: na 17 tekmah so jih prejeli le devet! {Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si Doslej najbolj nora sezona v 1. slovenski ligi se je razpletla po godu privržencev Mure. Nedvomno zasluženo, praktično ni športnega spremljevalca v Sloveniji, ki bi temu oporekal. Povsem drugače bi bilo seveda v primeru zmagoslavja preostalih kandidatov za lovoriko, Maribora in Olimpije ... Velikana svojih priložnosti nista izkoristila Slovenska velikana sta imela možnost, da sama med sabo odločita o razpletu na vrhu lestvice (na vrhu sta bila izmenično vse od 12. do 35. kroga), a številnih priložnosti za odločilni korak, s katerim bi se odcepila od konkurence, nista izkoristila, vključno z bojazljivo predstavo na večnem derbiju v 33. krogu (0:0). Kdorkoli bi v omenjenem srečanju zmagal, bi zagotovo dobil dovolj zagona za uspešen zaključek sezone. Pa ga ni . Maribor je v naslednjih tekmah še nekako vlekel svoj voz po spolzkem terenu končnice sezone, a zmagi proti najslabšima ekipama pomladi - Gorici in Kopru - pač nista kakšna presežka. V zadnji tekmi za »biti ali ne biti« proti Muri so se nato razkrile vse slabosti zasedbe trenerja Simona Rožmana, ki težko »kontrolira srečanje« tudi proti bistveno manj močnemu tekmecu, kot je Mura (remi z Aluminijem, poraza z Domžalami in Celjem ...). Olimpija je bila še veliko bolj naiven tekmec od Maribora, njihova zadnja serija sedmih tekem brez zmage je neprimerljiva s katerimkoli dosedanjim polomom katerekoli ekipe v boju za vrh lestvice. Ko ekipa v boju za vrh ostane že sredi hriba s povsem izpraznjenimi baterijami, potem je vrh zelo težko dosegljiv. Vmesni preblisk v polfinalu pokalnega tekmovanja proti Domžalam je pomenil le dodatno popolno izpraznitev akumulatorja, po kateri so varovanci trenerja Gorana Stankoviča v zadnjih treh krogih prvenstva izgubili vsa tri srečanja (Celje, Tabor, Bravo) z gol razliko 1:9! Osvojena pokalna lovorika, ko so v torek v finalu ugnali Celje z rezultatom 2:1, je obliž na rano, a celotne zagotovo ne more pokriti, še zdaleč ne... Kaj se bo dogajalo v premoru do naslednje sezone, je težko napovedati... Mura v ozadju povsem mirno čakala na priložnost Mura je v vseh teh peripetijah najhujših tekmecev ohranila neverjetno mirnost, kar je bilo nedvomno ključnega pomena za končni razplet. Vmes so muraši namreč zapravili kar dve izjemni priložnosti (remija z Bravom doma in Aluminijem v gosteh), da bi že pred zadnjim krogom še bolj odločno pritisnila na tekmeca, a se zdi, da jih ta spodrsljaja nista zamajala niti za milimeter. Kako si drugače razlagati to, da so po teh omenjenih remijih v zadnjih dveh krogih prikazali najboljši predstavi proti na papirju močnejšim ekipam Domžal in Maribora? Vloga trenerja Anteja Šimundža je bila pri tem ogromna, ključna. V Mursko Soboto je prišel pred štirimi leti, ko je »prekmurski nogometni ponos« še nastopal v 2. ligi. Prvo mesto in napredovanje v 1. ligo (po sezoni 2017/18) je v Prekmurju zane- tilo vžigalno vrvico, ki je nič ni moglo več ustaviti! Dve četrti mesti in lanska pokalna lovorika sta bili napoved tega, da je Mura pripravljena na naslednje podvige. Pri tem nad Šimundžo nikoli ni »visela sekira«, ampak je vodstvo kluba ohranilo trezno glavo in se zavedalo nevarnosti nesorazmerno rastočih ambicij. Pomembno je bilo tudi dejstvo, da so ohranili nosilce igre (Obra-dovica, Kousa, Koutra, Bobičanca) in jim dodajali kamenčke v celoten mozaik (v končni fazi tudi Klepača!). Lani Kosič na klopi Celja, letos Šimundža pri Muri Šimundža je tako na klopi Mure opravil celoten štiriletni mandat (letos je pogodbo podaljšal), sad zaupanja klubskega vodstva pa je cenjena lovorika v njihovih vitrinah ... Se še kdo spomni lanskoletne zgodbe, ko je nekaj podobnega uspelo Celju z Dušanom Kosičem? Tudi ta je Celjane na koncu štiriletnega obdobja popeljal do prve lovorike državnih prvakov, »za nagrado« pa je po nekoliko slabšem uvodu v novo sezono - brez dveh nosilcev igre, Lotriča in Vizingerja -dobil nogo ... Klub iz knežjega mesta s tem ni napredoval, ampak se je v nadaljevanju komaj rešil - izpada ... Prepričani smo lahko, da bo ta zgodba za Prekmurce dovolj poučna in zgovorna ter je ne bodo ponovili. (Zgodbo o trenerjih na dolgi Jesenski del 1. MARIBOR 19 11 5 3 38:23 38 2. OLIMPIJA 19 10 5 4 25:14 35 3. MURA 19 9 6 4 24:13 33 4. KOPER 19 8 6 5 28:23 30 5. DOMŽALE 19 6 7 6 26:24 25 6. BRAVO 19 6 7 6 19:21 25 7. TABOR 19 7 3 9 23:26 24 8. CELJE 19 6 5 8 20:21 23 9. ALUMINIJ 19 3 6 10 15:32 15 10. GORICA 19 2 4 13 12:33 10 rok lahko nadaljujemo tudi tri leta nazaj, ko je na klopi Maribora slavil Darko Milanič). Koper - padec s 4. na 9. mesto Pri menjavah trenerja je dober primer neusklajenosti klubskih ambicij s trenersko vizijo Koper. Lani ga je v sezoni Miran Srebrnič pripeljal iz 2. v 1. ligo, nato pa v prvi polovici letošnje spisal zgodbo, ki bi je bil vesel vsak novinec v 1. ligi, Koper je zasedal 4. mesto. S tem pa ni bil zadovoljen alfa in omega koprskega kluba Ante Guberac, ki je Srebrniča kmalu po začetku spomladanskega dela zamenjal z Rodolfom Vanol-lijem. V kombinaciji s postavitvijo na hladno najboljšega asistenta jesenskega dela Dareta Vršiča je to za Koper pomenilo »v prepad drveči voz«. Jim ga bo uspelo zaustaviti tik pred prepadom, v dodatnih kvalifikacijah za obstanek? S Krko se bodo pomerili v nedeljo v Novem mestu in v sredo v Kopru. Spomladanski del sezone je bil specifičen v marsičem, tudi v dejstvu, da se je na koncu - dobese- Spomladanski del 1. MURA 17 8 6 3 26:13 30 2. DOMŽALE 17 8 6 3 26:17 30 3. ALUMINIJ 17 7 7 3 16:9 28 4. MARIBOR 17 6 7 4 26:18 25 5. OLIMPIJA 17 6 6 5 20:21 24 6. BRAVO 17 4 8 5 20:18 20 7. TABOR 17 5 5 7 17:18 20 8. CELJE 17 6 2 9 16:20 20 9. GORICA 17 5 4 8 12:25 19 10. KOPER 17 3 3 11 13:32 12 dno - pol lige borilo za izognitev končnemu 9. mestu in nastopu v dodatnih kvalifikacijah. Da sta bila v tej družbi po izredno slabem jesenskem delu Gorica (10 točk) in Aluminij (15), je še nekako jasno, sploh prvi so bili prikovani na dnu lestvice in so se že nekaj krogov pred koncem tudi teoretično poslovili od 1. lige. Ob Kidričanih pa so se v bitki za obstanek na koncu znašli še Bravo, Celje, Tabor in celo Koper! Omenjene štiri ekipe so imele pred šumarji po prvem delu sezone zajetno prednost, Bravo 7, Celje 8, Tabor 9 in Koper neverjetnih 15 točk prednosti! Očitno je bila omenjena četverica tako zaverovana v svojo prednost, da šumarjem sploh ni pripisovala realnih možnosti za uspešen lov ... A šumarji so z ustoličenjem Oskarja Drobneta (že pred koncem jesenskega dela je zamenjal Slobo-dana Gruborja) in nekaterimi zamenjavami v igralskem kadru (odšla Klepač in Matjašič, prišli Krefl, Bolha, Berlek) toliko spremenili podobo moštva, da so po uspešnem startu začeli verjeti vase. In zmanjševati zaostanek za tekmeci . Prve so ujeli Celjane in jih - takrat jih je še vodil Jiri Jarošik - že tudi prehiteli za sedem točk. A so Celjani še pravi čas opravili menjavo trenerja - prišel je Agron Šalja - in krivuljo rezultatov nemudoma obrnili navzgor. Tako so z odlično zaključno serijo oni postali »lovci« za Aluminijem, temu pa ni preostalo drugega, kot da ta tempo drži. Ker sta Celje in Aluminij drug drugega gnala preko roba, sta kmalu postala ogrožena Bravo in Tabor, po katastrofalni pomladi pa na koncu tudi Koper. Srečno, spretno in spektakularno se je v zadnji minuti tekme z Olimpijo v Stožicah uspelo rešiti Sežancem, zato pa se je v past dokončno ujel Koper. Ko je Celje v zadnjih minutah zadnjega kroga s penalom zategnilo zanko, izhoda zanje iz ogrožene cone več ni bilo ... Aluminij in Bravo nista naredila podobne napake in sta se z remijem v Domžalah in zmago proti Olimpiji izvlekla. Šumarji na 17 tekmah le devetkrat pobrali žogo iz mreže Spomladanski del je bil izjemen za tri ekipe, Muro, Domžale in Aluminij, ki so v 17 tekmah doživele le po tri poraze. Pri tem so z enim podatkom posebej izstopali šumarji, ki so na 17 tekmah prejeli le pičlih 9 zadetkov (povprečno 0,52 na tekmo, jeseni 1,68 na tekmo ...). Nedvomno je bila obramba ključ do uspeha (beri: neposrednega obstanka) Aluminija. Jože Mohorič Skupaj 1. MURA 36 17 12 7 50:26 63 2. MARIBOR 36 17 12 7 64:41 63 3. OLIMPIJA 36 16 11 9 45:35 59 4. DOMŽALE 36 14 13 9 52:41 55 5. BRAVO 36 10 15 11 39:39 45 6. TABOR 36 12 8 16 40:44 44 7. CELJE 36 12 7 17 36:41 43 8. ALUMINIJ 36 10 1313 31:41 43 9. KOPER 36 11 9 16 41:56 42 10. GORICA 36 7 8 21 24:58 29 Reprezentanca U-21: na seznamu tudi dva člana Aluminija Slovenska reprezentanca do 21 let bo 3. junija ob 16.00 v Krškem odigrala prijateljsko tekmo z vrstniki Severne Makedonije. Izbranci selektorja Milenka Acimovica se bodo na mini pripravah zbrali 30. maja v Čatežu ob Savi. V primerjavi z mlado reprezentanco, ki je nedavno nastopala na evropskem prvenstvu do 21 let, je tokrat na seznamu precej mlajših fantov. V kvalifikacijah za naslednje evropsko prvenstvo, ki se začenjajo septembra, namreč lahko nastopajo le igralci letnika 2000 ali mlajši. „Prišlo je do menjave generacij, tako da začenjamo novo zgodbo. Ostalo nam je šest fantov, ki so bili del ekipe na evropskem prvenstvu do 21 let, vsi ostali pa bodo praktično prvič vključeni v mlado reprezentanco Slovenije," je dejal Acimovic. Selektor je na seznam uvrstil dva člana Aluminija, in sicer Davida Flakusa Bosilja in Gašperja Pečnika. Oba sta imela vidni vlogi pri letošnjih igrah Aluminija. Na seznamu je tudi Vid Koderman, ki je v zaključku sezone dobil priložnost pri vijoličastih. Slovenija bo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do 21 let 2023 igrala v skupini B skupaj z Anglijo, Češko, Albanijo, Kosovom in Andoro. Seznam vabljenih igralcev: Amir Feratovic (Roma), Kai Cipot (Mura), Klemen Hvalič (Empoli), Žan Luk Leban (Everton), Tjaš Be-gic (Gorica), Gašper Pečnik (Aluminij), David Flakus Bosilj (Aluminij), Rok Maher (Bravo), Mark Španring (Bravo), Žan Trontelj (Bravo), Dušan Stojinovic (Celje), Maj Rorič (Celje), Dario Kolobaric (Domžale), Tamar Svetlin (Domžale), Benjamin Markuš (Domžale), Aljoša Matko (Maribor), Vid Koderman (Maribor), Martin Turk (Parma), Aljaž Casar (Rheindorf), Michael Pavlovic (Olimpija), Enrik Ostrc (Olimpija), Gal Kurež (Olimpija), Nik Prelec (Sampdoria). Podaljšali sodelovanje s Pečnikom Gašper Pečnik je pri svojih 18 letih postal eden od pomembnih členov članske ekipe Aluminija. V letošnji sezoni je na 16 tekmah (na 12 je začel v začetni enajsterici) zbral 950 minut v članski prvoligaški konkurenci, kar je za tako mladega igralca nedvomno izjemnega pomena. Edini zadetek je dosegel v 21. krogu na gostovanju pri Taboru v Sežani (1:1). Pri Aluminiju so se glede na vse razumljivo odločili za podaljšanje pogodbe z obetavnim igralcem, no-vopečenim reprezentantom U-21, po kateri bo s klubom iz Kidričevega vezan do maja 2024. Za Pečnika je to lepo predčasno darilo za 19. rojstni dan, ki ga bo praznoval julija. sta, UR 18 Štajerski V središču petek • 4. junija 2021 Nogomet • Viktor Trenevski, trener NK Drava »Občutki so močni, sezono bi z več vidikov označil za fenomenalno« Viktor Trenevski je ekipo Drave kot trener vodil skozi izredno tur-bolentno sezono, v kateri je skupaj z igralci doživel ogromno vsega: od trenutkov obupa po slabih rezultatih na začetku sezone do slavja proti Muri v pokalnem tekmovanju in eksplozije sreče ob zagotovitvi obstanka v 2. ligi. Sezona, da te kap ... V. Trenevski: „To je sicer flosku-la, ki se v športu rado uporablja, a v našem primeru je bilo zelo blizu tega tudi v resnici (smeh). Pritisk pred zadnjim srečanjem je bil velik, potrebovali smo tri točke. Nikoli nismo razmišljali o izpadu, a so nas vse te nepričakovane zmage Primorja in Šmartnega pripeljale v tak položaj. Na srečo se je razpletlo po naših željah, zato je občutek ob tem nekaj najlepšega, kar lahko doživiš v nogometu. Tudi zame, ki sem že dolgo v nogometu in je Drava prvi klub, v katerem sem igral in sem sedaj trener. To mesto sem prevzel z veliko emocijami, na koncu pa so občutki vsaj tako močni, kot so bili takrat, ko sem v dresu Drave postal najboljši igralec slovenske lige. Na koncu bi sezono z več vidikov označil za fe-nomenalno, vključno z omenjeno končnico." Na začetku sezone so bile ambicije višje, a je predvsem v zimskem premoru ekipa doživela močan igralski osip. V. Trenevski: „V klub je prišel nov lastnik iz Neaplja, mlad in evforičen, a neizkušen. Uprava, na čelu z njim, ni realno ocenila situacije, posledice pa so bile takšne, kot so bile. Slovenske lige ne gre podcenjevati, za vsak odmeven dosežek je potreben čas. Spomnite se, da smo konec jesenskega dela začeli igrati odlično, krona je bila izločitev Mure - sedanje državne prvakinje! - iz pokalnega tekmovanja. Do omenjene zmage smo prišli povsem zasluženo, z dominantno predstavo. To je že bil kazalnik, da smo na pravi poti. Morda bi tudi uresničili katerega od tistih nerealnih ciljev, ampak se je v klubu tudi spomladi dogajalo veliko neprijetnih stvari - predvsem mislim nerešene zadeve iz preteklosti in delno tudi prekinitev sezone zaradi korone. Ostali smo brez šestih igralcev, kot nadomestilo pa je bilo pripeljanih pet igralcev iz Italije, ki res niso mogli biti del tukajšnje 2. lige. Moje mnenje je, da smo spomladi kljub vsemu izredno dobro selekcionirali ekipo in v popolnosti izvedli načrt, da uveljavimo čim več mladih domačih igralcev, tudi iz mladinske ekipe." Velika povezanost med igralci V zaključnem delu je priložnost na vsaki tekmi resnično dobilo veliko mladih igralcev, svoje naloge pa so dobro opravili. V. Trenevski: „Se popolnoma strinjam, a v isti sapi dodajam, da niso igrali zaradi tega, ker ni bilo drugih, ampak preprosto zato, ker so si to zaslužili z delom, pristopom in kakovostjo. Spomnite se, da smo tudi v jesenskem delu konstantno računali na pet ali šest mladincev, pa smo takrat imeli še širši igralski kader. Obenem izpostavljam, da mladinci Drave v svoji ligi niso pri vrhu, ampak so na zadnjem mestu. Verjemite mi, da so redki trenerji, ki bi naredili nekaj takšnega. Z moje strani so imeli 100 % podporo, bili so »Če je v 2. ligi koga ustavila korona, potem je nas!« Posebnost sezone je zagotovo zmaga proti Muri v pokalu. Ta dosežek ima sedaj posebno težo zaradi tega, ker je Mura postala prvak. V. Trenevski: „Šimundža nas je takrat nekoliko podcenjeval, ni se zavedal, kakšen potencial ima naša ekipa. To je resnična posebnost, v tistem delu sezone smo prišli v pravo formo, a nas je nato ustavila korona. Če je v 2. ligi koga ustavila korona, potem je nas! Zadnjo tekmo jesenskega dela smo odigrali prav proti Muri (21. oktobra, op. a.), nato pa je bila naša naslednja tekma šele pet mesecev kasneje, 21. marca. Če bi oktobra nadaljevali sezono, potem verjetno pozimi ne bi ostali brez šestih igralcev in bi bila sezona boljša. Tako pa smo spomladi proti Jadranu in Fužinarju nastopili s 13 igralci. Omenil bi še tekmo s Koprom v naslednjem krogu pokala, kjer smo bili prav tako enakovredni. Če bi takrat dosegli zadetek iz penala ... " enakovreden del ekipe, kar je lahko za njihove nadaljnje kariere zelo dragoceno." Omeniti pa je treba tudi tujce, ki so prav tako prispevali svoj delež pri uresničitvi končnega cilja -obstanka. V. Trenevski: „Ne spomnim se, da bi bila ekipa kdaj tako povezana med seboj, kot so bili v spomladanskem delu ti fantje. S Seadom Ziličem sva opravila veliko pogovorov z njimi, a se je izplačalo. Na zadnji tekmi npr. Kahrimanovič in Burič nista bila del ekipe zaradi poškodb, a sta prišla z vsem srcem in žarom spodbujat soigralce. Solze sreče v njunih očeh po koncu tekme so povedale vse. Tukaj je treba zadržati to matrico, ta sistem dela, pa ne glede na to, ali bo tukaj v naslednjih sezonah trener Trenevski ali kdorkoli drug, ali bo predsednik Passante ali nekdo drug. Veliko tujcev pride v Slovenijo s podcenjevalnim odnosom, tudi v Olimpijo, kot enemu izmed največjih klubov. Drugačna pa je zgodba v Muri in je podobna naši. Zame kot trenerja je to velik uspeh, morda celo večji od osvojitve kakšne lovorike." Je možno v tem trenutku napovedati, kakšno bo nadaljevanje zgodbe pri Dravi? V. Trenevski: „Meni pogodba poteče čez en mesec. Resnica je, da pogodbene obveznosti s strani kluba zaostajajo, a ne dvomim v predsednika, da bo to poplačal. Ko bo to storjeno, potem bomo lahko znova sedli za skupno mizo in se pogovarjali o morebitnem nadaljevanju. Do takrat pa lahko uživamo v tem, kar smo storili." »Andrej prenaša prevelik pritisk« Kakšen je bil vajin odnos z Andrejem Kvasom, trenerjem mladine, ki je bil spomladi ob vas na vsaki tekmi. V. Trenevski: „Najprej bi rad povedal to, da Andrej prenaša pre- Mladinci in kadeti Drave v dodatne kvalifikacije Izvršni odbor NZS je na svoji dopisni seji med 21. in 24. 5. potrdil način sestave lig za sezono 2021/22. Zaradi situacije s covidom-19 in prilagojenih tekmovalnih sistemov v letošnji sezoni bo tudi sestava lige za naslednjo sezono potekala na prilagojen način. Z vidika MNZ Ptuj je zanimivih nekaj odločitev: - prvak 3. SNL vzhod (Bistrica ali Rogaška) napreduje v 2. ligo, iz lige pa ne izpade nobena ekipa. Morebitna prosta mesta se zapolnijo na podlagi interesa klubov MNZ; - zadnjeuvrščeni ekipi 1. mladinske in kadetske lige (Drava in Gorica) igrata dodatne kvalifikacije za obstanek/napredovanje s prvakoma 2. lig (vzhod in zahod). Drava se bo v dveh tekmah (2. in 5. 6.) pomerila z zmagovalcem 2. lige vzhod - Šampionom; - iz 2. mladinske in kadetske lige ne izpade nobena ekipa. Foto: Črtomir Goznik velik pritisk zaradi tega, ker lahko mladinci izpadejo iz 1. lige. Delo trenerja U-19 je v prvi vrsti priprava igralcev za prestop v člansko ekipo. Bil je tako npr. trener Nika Drevenška, ki je sedaj fenomenal-no odigral vse ključne tekme pri članih - s tem je bilo njegovo delo opravljeno na najvišjem možnem nivoju. Tudi vse druge v mladinski vrsti je pripravil v tehničnem in taktičnem smislu do tega, da so se odlično znašli pri članih. Ta najina relacija je šolski primer tega, kako bi moralo izgledati sodelovanje med trenerjem članske in mladinske selekcije. Zaradi tega se mu tudi na tem mestu iskreno zahvaljujem za ves doprinos k vsemu, kar smo storili." Kakšna bi bila ocena igralcev? V. Trenevski: „Najprej naj povem, da igralcev ne delim na domače in tujce, se pa strinjam, da mora biti osnova domača. Z igralci smo imeli odličen odnos: vse, kar smo bili dogovorjeni, vse smo izpolnili do maksimalnega nivoja. Z moje strani sem izpolnil vse, kar sem jim obljubil kot trener, kot strokovni vodja, igralci pa so to vračali na način, ki se je najbolje videl na zadnji tekmi v Šmartnem. Posebej bi izpostavil Tonija Rogi-na, ki je kot kapetan spoznal, da je treba biti ob ekipi, ko ji je najtežje! Najlažje bi bilo 'zbežati' v kakšen drug klub, a to ni prava pot kapeta-na, ta mora stopiti pred igralce in jih voditi naprej. Odigral je izjemno vlogo, čeprav je magister znanosti in mu nogomet verjetno ni primarna poklicna pot v življenju, je storil vse najboljše za ekipo in z obstankom v ligi zagotovo v domačem okolju izpolnil del nogometnih sanj. Izpostavim lahko npr. še Amirja Kahrimanoviča, ki je sicer tujec, a je odigral izredno pomembno vlogo v moštvu, v slačilnici se je vedno obnašal kapetansko. To je nogometna šola Dinama, ki ji je pripadal deset let, ob tem pa je pokazal tudi pravo človeško plat, pripadnost nogometni družini Drave - to izjemno cenim. Viktor Treveski: »Moje mnenje je, da smo spomladi kljub vsem težavam izredno dobro selekcionirali ekipo in v popolnosti izvedli načrt, da uveljavimo čim več mladih domačih igralcev, tudi iz mladinske ekipe.« Lahko bi omenjal še vse ostale posameznike, brez izjeme, a to ni pravi namen, saj sami dobro vedo, kaj si mislim o vsakem posamezniku, kaj sem jim govoril in kako sem se do njih obnašal. Morate vedeti, da sem v nekaterih delih sezone z njimi preživel ogromno časa, drug drugemu smo 'zlezli pod kožo'. To je bila izkušnja, ki je ne bomo zlahka pozabili in nas bo spremljala še kar nekaj časa." Zadnjih šest tekem ostali neporaženi Ne gre brez tega, da ne bi izpostavili igre, ki je bila ob koncu jesenskega dela in v celotnem spomladanskem delu zelo tekoča, gledljiva. Rezultati tega sicer niso vedno potrjevali, npr. poraz proti Nafti, a vseeno ... V. Trenevski: „Naši treningi niso bili v prvi vrsti fokusirani na rezultat, ampak na igro. Spomladanski del smo odigrali fantastično, nekatere tekme je bilo resnično užitek spremljati. Ko pa omenjate tekmo proti Nafti: vodili smo 3:1, morali bi tudi 4:1, na koncu pa tudi izgu- »Za Muro sem igral prvo sezono po prihodu v | M V II* •• V Slovenijo, sem crno-beli navijač« Kakšna bi bila vaša ocena dogajanja v 1. ligi? V. Trenevski: „Zame je letošnja sezona zgodovinska! Prejšnjo sezono sem Dušanu Kosiču (trenerju Celja, op. a.) poslal iskreno čestitko ob osvojitvi naslova prvakov. Ekipa Celja v prejšnji sezoni je nekaj najboljšega, kar se je zgodilo v slovenskem nogometu - na plano je prišlo načrtno in strokovno delo na daljši rok. Podobno je letos z Muro, morda le na nekoliko drugačen način. Sezona je bila zanimiva, tudi proti zadnji Gorici, ki sicer sploh ni imela slabe ekipe, nihče ni mogel vnaprej vpisati treh točk, domala vsaka tekma je bila zgodba zase in je lahko postregla s takšnim ali drugačnim razpletom - to pa je za navijače najbolj zanimivo. Končnica tega s prvakom Muro pa je bila pika na i. Sam sem nekoč igral za Muro, in sicer prvo sezono po prihodu v Slovenijo, sem črno-beli navijač, zato je to zame fenomenalna stvar. Upam, da bodo naredili še korak naprej v Evropi. Organizacija tekmovanja v 1. in 2. slovenski ligi je na visokem nivoju, svoje pa je letos dodal še zanimiv razplet. Omenil bi še sodnike, ki prav tako prispevajo svoj del: Slovenija ima najboljše sodnike v Evropi in bi res pohvalil delo sodniške organizacije." bili tekmo (4:5, op. a.). A ne zaradi slabe igre, ampak zaradi individualnih napak posameznikov, česar pa mladim igralcem nikakor ne morem zameriti - to je del njihovega nogometnega odraščanja. Lahko bi kdo rekel, da smo samo igrali dobro, rezultata pa nismo znali doseči, a smo v zadnjih šestih tekmah vseeno ostali neporaženi in si izborili obstanek. Na samo igro pa smo zagotovo lahko ponosni in je odlična osnova za naslednjo sezono. Dobili smo veliko iskrenih pohval od tekmecev in od strokovne javnosti." Jože Mohorič Rokomet • Jeruzalem Ormož, NLB liga Ogled tekme na Hardeku možen tudi v živo V sredo so bile odigrane tri zaostale tekme, ki so dale končen odgovor o prvaku in o ekipah, ki se bodo poslovile iz elitne druščine. Novi prvak je Gorenje, ki je po pričakovanjih ugnalo Krko (28:22) in jo pahnilo ligo nižje. Zanimivo, da je bila pred sezono prav Krka eden od klubov, ki je glasno zagovarjala, da bi elitna liga morala šteti deset oz. le osem klubov. Poleg Novomešča-nov se ligo nižje seli tudi Izola, ki je iskala še zadnje upanje za obstanek v gosteh pri Mariboru. Slednji so Primorce odpravili z rezultatom 29:25. Ljubljana, ki je pred sezono veljala za ekipo, ki bo zagotovo izpadla, je svoj obstanek potrdila proti Dobovi (34:29). Pomembno vlogo v ljubljanskem klubu sta imela tudi dva posojena Ormožana Vid Lukman (55 zadetkov) in Miha Kolmančič (55 zadetkov). Tako bo zadnji, 26. krog zgolj formalnost za skoraj vse klube. Loka veliki dolžnik Na Hardek v soboto, 29. maja, ob 17.30 prihaja Urbanscape Loka. V taboru Jeruzalema še niso pozabili na nevšečnosti in na nešportne poteze Škofj eločanov v zadnjih dveh sezonah. Tako bo ekipa Saša Prapotnika s pomočjo navijačev Loko pričakala visoko motivirana. „Na domačem parketu smo letos odigrali odlično sezono in na dvanajstih tekmah zmagali devet- krat, enkrat remizirali in doživeli le dva poraza (Trimo Trebnje, Celje PL). Zmagovito želimo zaključiti tudi zadnjo tekmo, saj nam zmaga prinaša tudi najboljši dosežek v zgodovini nastopanj v eliti glede števila osvojenih točk na domačem parketu. Kljub temu da tekma ne odloča več o ničemer, smo skozi cel teden marljivo trenirali. V soboto gremo 'na glavo' in komaj čakamo tekmo pred našimi navijači, ki se bodo lahko vrnili na tribuno. Skupaj z njimi bomo tako proslavili naš drugi vstop v Evropo. Na ponovno uvrstitev v evropsko tekmovanje smo čakali kar 16 let," je o pričakovanjih pred tekmo spregovoril kapetan Bojan Čudič. Zadnja tekma za kar nekaj igralcev Po tekmi z Loko bo vrste Jeruzalema zapustilo kar nekaj igralcev, o imenih pa bomo več zapisali v nas- lednjih številkah Štajerskega tednika. V Ormožu o tem pravijo: „Ekipo bomo kar precej prevetrili, saj se od ormoškega dresa poslavlja vsaj pet igralcev. Še naprej bomo glede financ ostali v naših okvirih in ne pričakujemo kakšnih zvenečih okrepitev. Fantom, ki se poslavljajo, bi se iz srca zahvalil za njihov doprinos in jim v prihodnosti zaželel srečo na družinski, športni ter službeni poti. Že iz preteklosti smo navajeni, da nam igralci odhajajo v večje klube, takšna je pač bila in bo naša usoda tudi v prihodnosti. Z vso vnemo že razmišljamo o novi sezoni in verjamemo, da bomo sestavili konkurenčno ekipo za vsaj zlato sredino lestvice NLB lige," je še dodal predsednik kluba Mladen Grabovac, ki je bil predsednik tudi v tistem času, ko se je Jeruzalem prvič podal v Evropo. Pri tisti zgodbi sta sodelovala še Bojan Čudič in trener Saša Prapotnik. Uroš Krstič Vabilo na skupno proslavitev „Za ogled tekme je potrebna vsaj ena zahteva od PCT (prebolelost, cepljenje ali test), obvezna je tudi zaščitna maska in medsebojna razdalja. Naša ekipa se bo ne glede na rezultat omenjene tekme uvrstila na 4. mesto lestvice NLB lige in si tako priigrala nastop v evropskem tekmovanju. Sobotna tekma bo pomembna prelomnica za naš klub, zato prijazno vabljeni, da s svojo prisotnostjo izkažete pozornost in podporo igralcem naše ekipe ter da skupaj proslavimo zgodovinski uspeh," so zapisali v RK Jeruzalem Ormož. petek m 28. maja 2021 Šport Štajerski 1S Strelstvo • Evropsko prvenstvo, Osijek 2021 Tenis m Roland Garros Urška Kuharic z ekipo evropska podprvakinja Rola brez glavnega turnirja V hrvaškem Osijeku poteka letošnji strelski vrhunec sezone (ob OI) z največjim evropskim prvenstvom vseh časov - po odpovedi februarskega EP 10 m na Finskem bo organizator izvedel tekmovanja v vseh disciplinah, tudi z zračno puško in pištolo 10 m. Več kot 1200 strelcev iz 53 držav se zraven prestižnih odličij poteguje še za zadnjih 16 vstopnic za udeležbo na letošnjih Olimpijskih igrah v Tokiu. V Osijeku je tudi številčna 33-član-ska zasedba slovenskih strelcev, med katerimi sta tudi Ptujčan Sašo Stojak z zračno pištolo in Ormožan-ka Urška Kuharic z zračno puško 10 m, malokalibrsko puško 50 m in prvič tudi z velikokalibrsko puško 300 m. V sredo se je končal program z zračnim orožjem, izjemno uspešen dan pa je tudi za Slovenijo, ki si je v ekipnem tekmovanju med članicami z zračno puško priborila prvo in zgodovinsko srebrno odličje. Kuharičeva brez finala, Dvoršakova 8. z novim rekordom V ponedeljek so tekmovalni dan najprej začele strelke in strelci z zračno puško v posamični tekmi. Slovenci smo imeli velika pričakovanja z našo favorizirano in udarno žensko člansko zasedbo v postavi Živa Dvoršak, Urška Kuharic in Klavdija Jerovšek. V kvalifikacijah je izjemen nastop pokazala naša dvakratna olimpijka Živa Dvoršak, ki se je z novim kvalifikacijskim državnim rekordom 630,8 kroga (105.0, 105.6, 105.7, 104.8, 104.7 in 105.0) uvrstila na 1. mesto in v finale. Za vsega 0,6 kroga pa ga je zgrešila Klavdija Jerovšek (627,3 kroga, 11. mesto). Z velikimi pričakovanji je uspešen nastop pričakovala tudi odlična Or-možanka Urška Kuharic, ki pa se ji nastop ni najbolje posrečil, z dosežkom 623,1 kroga (104.8, 104.2, 101.9, 104.3, 104.2 in 103.7) ji osvojeno 43. mesto ni prineslo zadoščenja, ki je bilo usmerjeno v finale. V finalu Dvoršakovi streljanje ni steklo po njenih željah. Z uvodnima streloma v 9,9 in nato še v 9,0 si je že po petih strelih nabrala dva kroga zaostanka za konkurentkami, nato pa jih v nadaljevanju kljub samim de-seticam ni uspela ujeti in je osvojila končno 8. mesto. Zmagala je 18-le-tna Francozinja Oceanne Marianne Müller z izenačenjem evropskega finalnega rekorda z 251,5 kroga. Odlične Slovenke do končnega srebra Izjemno dober nastop so Slovenke s posamično tekmo opravile za prvi del ekipnega kvalifikacijskega Foto: Strelska zveza Slovenije Slovenska ekipa članic z zračno puško, v zasedbi Urška Kuharic, Živa Dvoršak in Klavdija Jerovšek, se je na EP v Osijeku veselila zgodovinskega naslova ekipnih evropskih podprvakinj. tekmovanja, v katerem so postavile drugi najboljši rezultat dneva s 1881,2 kroga (boljše le Norvežanke s 1882,6 kroga) in za dve desetinki kroga izboljšali slovenski ekipni državni rekord. Tako so se zanesljivo uvrstile v drugi del kvalifikacij - polfinale najboljših osmih ekip, kjer sta vsako strelko čakali novi dve seriji. Tam je „eksplodirala" Kuharičeva, ki je dosegla četrti najboljši rezultat med vsemi strelkami (209,5), z dobrim streljanjem pa sta nadaljevali tudi Dvoršakova z 207,7 kroga in Jerovškova z 206,0 kroga. To je Sloveniji prineslo visoko uvrstitev na 2. mesto (623,2) in neposredni boj za zlato odličje proti najboljši ekipi v polfinalu - prepričljivim Rusinjam (629,1). »Spadamo v sam vrh športnega strelstva« Slovenke v prvem zgodovinskem finalu za ekipno zlato kljub dobrim zadetkom niso imele nobenih možnosti proti močnim Rusinjam, ki so slavile nov naslov evropskih ekipnih prvakinj. Kljub finalnemu porazu pa so Slovenke obdržale velik nasmeh na ustih in se veselile velikega uspeha z naslovom ekipnih evropskih podprvakinj. "Ker sem od sebe največ pričakovala ravno z zračno puško, je bilo po ponedeljkovem nastopu težko dvigniti glavo in pozabiti na rezultat, ki je bil kar nekaj krogov nižji od želenega. Vendar kaj preveč časa za razočaranje in slabo voljo ni bilo, saj me je že naslednji dan čakala ekipna tekma. Ponosna in zadovoljna sem, da mi je uspelo izboljšati občutke in rezultat iz prejšnjega dne ter si skupaj z Živo in Klavdijo že v polfinalu zagotoviti srebrno medaljo. Z zagotovljenimi stopničkami je bilo streljati finale nekoliko bolj sproščeno, EP v Osijeku, rezultati: Ženske, zračna puška, 10 m 1. Marianne 0. Müller, FRA 629.7 + 251.5 2. Jessie Kaps, BEL 628.5 + 250.2 3. Sofia Ceccarello, ITA 630.2 + 228.5 8. Živa Dvoršak, SLO 630.8 + 122.7 11. Klavdija Jerovšek, SLO 627.3 43. Urška Kuharic, SLO 623.1 Ženske, zračna puška, ekipno, 10 m 1. Rusija 16 + 629.1 + 1879.4 2. Slovenija 2 + 623.2 + 1881.2 3. Romunija 16 + 622.9 + 1871.5 4. Norveška 12 + 622.5 + 1882.6 Moški, zračna pištola, 10 m 1. Juraj Tuzinsky, SVK 583 + 241.0 2. Vadim Mukhametyanov, RUS 581 + 239.4 3. Robin Walter, NEM 581 + 219.1 37. Sašo Stojak, SLO 572 49. Peter Tkalec, SLO 568 72. Mario Hološ, SLO 556 kljub trudu in borbi pa smo morale na koncu premoč priznati Rusinjam. Ta medalja ni le motivacija za naprej, ampak je tudi potrditev, da delamo dobro in da slovenske strelke spadamo v sam vrh športnega strelstva," nam je po nastopu navdušeno pojasnila Ormožanka Urška Kuharic, ki je tako osvojila svoje prvo odličje na največjih tekmovanjih. Z zračno pištolo Ptujčan Sašo Stojak najvišje do zdaj - na 37. mestu Nastop na EP v Osijeku je bil uspešen tudi za najboljšega ptujskega strelca s pištolo, saj se je Sašo Stojak v svojem skupno devetem in šestem članskem nastopu na EP uvrstil najvišje do zdaj - na 37. mesto. Stojak je v kvalifikacijah dosegel 572 krogov (93, 98, 97, 95, 95, 94), kar je štiri kroge bolje od svojega doslej najboljšega rezultata na EP (v Gy5ru leta 2016), hkrati je tudi uvrstitev za 20 mest višja. Stojaku je do uvrstitve v finale zmanjkalo sedem krogov, bil pa je tudi najboljši član slovenske zasedbe (Peter Tkalec 568, Mario Hološ 556). Evropski prvak je postal nam dobro znani Slovak Juraj Tuzinsky. Slovenski strelci s pištolo so ekipno tekmo končali že po uvodnih kvalifikacijah, ko so dosegli 1696 krogov in se uvrstili na končno 15. mesto. Do preboja v polfinale je Slovencem zmanjkalo 17 krogov. Zmagali so Rusi pred Italijani in Turki. Simeon Gonc Rokomet m 1. A SRL (ž) Koprčank ni bilo na Ptuj ... Ptujske rokometašice nadaljujejo z igranjem tekem v ligi za obstanek. V soboto so odigrale tekmo z Litijo, v ponedeljek pa bi se morale pomeriti še s Koprčankami. A tekme ni bilo, saj Primork ni bilo na Ptuj ... Kaj bo to pomenilo za zaključek prvenstva je zaenkrat težko oceniti; končno 11. mesto prinaša neposredni izpad v 2. PETEK, 28. mai 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Srečanje članov veteranskih organizacij 09:40 Utrip Ormoža 10:40 Zaigraj tamburica, Ptuj 2014 11:40 Večerna pesem, Ptuj 2016 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Malo naokrog, Jur. Dol 2021 19:00 Tiskovna konferenca v Zavrču 20:00 70 let radia Ptuj 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 29. mai 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 45 let Ljudskih pevk Markovci 10:10 Utrip Ormoža 11:20 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 27. kmečki praznik v Stopercah 19:00 Večer pesmi, poezije in vina Zavrč 20:00 Kronika iz občine Markovci 20:40 PopKorn, Pomlad v dvoje 21:40 Ujemi sanje 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P NEDELJA, 30. ma ïi 3 Q- .. o !" C CD 2 _ K -tf O O 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Koncert ŽPZ OŠ Hajdina 2018 11:00 Aktualni dogodki v občini Videm 13:00 Petje slovenskih pesmi, Polenšak 2016 15:00 70 let radia Ptuj 17:00 Alfi med prijatelji 18:00 Malo naokrog, Jur. Dol 2021 19:00 Večer pesmi, poezije In vina Zavrč 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil, 2. del 2016 21:40 Video strani PONEDELJEK, 31. mai 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Aktualni dogodki v občini Videm 09:30 Utrip Ormoža 10:30 Ujemi sanje 12:00 Ptujska kronika 12:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Aktualni dogodki v občini Videm 20:00 Kronika iz občine Markovci 20:40 PopKorn, Pomlad v dvoje 21:40 Koncert Big Band Impulz 2016 23:00 Video strani V nedeljo se bo na igriščih Roland Garossa v Parizu začel drugi letošnji grand slam turnir, odprto prvenstvo Francije. Nagradni sklad letošnjega turnirja je 38 milijonov evrov, branilca naslova iz lanskega leta pa sta Poljakinja Iga Swiatek in Španec Rafael Nadal. Izmed slovenskih igralcev imajo nastop v glavnem turnirju zagotovljen Aljaž Bedene (54. na ATP) pri fantih ter Polona Hercog (73. na WTA), Tamara Zidanšek (85.) in Kaja Juvan (101.) pri dekletih. Med dvojicami se jim bo pridružila Andreja Klepač. Ptujčan Blaž Rola (155.) je v tem tednu igral v kvalifikacijah, kjer je potrebno za napredovanje v glavni žreb zmagati tri dvoboje. Prvi krog je preskočil, na drugi oviri pa mu je spodrsnilo . Nekoliko mu je pri tem ponagajala tudi manjša poškodba noge, ki ga ovira na zadnjih turnirjih. Blaž je imel dokaj težak žreb, saj ga je v 1. krogu čakal domačin, 18. nosilec Antoine Hoang (133.). 25-letnik iz Toulona na južni francoski obali je lani že bil član TOP 100, v zadnjem času pa kakšnih odmevnih rezultatov ni dosegal. To je odlično izkoristil tudi 30-letni Ptujčan, ki je v prvem setu nenehno pretil na servis tekmeca, edini break pa mu je uspel v šesti igri (4:2). Sam tekmecu ni ponudil nobene priložnosti za odvzem servisa. Drugi set se je začel s serijo štirih breakov, dveh na vsaki strani, nato pa je bilo nadaljevanje bolj umirjeno. V podaljšani igri je bil naš igralec bolj zbran, odločil jo je prepričljivo v svojo korist (7:3). Dvoboj je trajal dve uri in 17 minut Blaž pa je bil boljši v vseh statističnih prvinah. Roland Garoos, kvalifikacije: 1. krog: Rola - Hoang (Francija, 18.) 6:3, 7:6(3); 2. krog: Rola - Fratangelo (ZDA) 7:6(6), 3:6, 1:6. V 2. krogu ga je na videz čakalo lažje delo, igral je z Bjornom Fratan-gelom (197.). Američani se na peščeni podlagi običajno ne znajdejo najbolje, a 27-letnik s Floride igra v zadnjem času dober tenis, je v vzponu forme, konec aprila je npr. igral v finalu challenger turnirja na Floridi. Blažu je v prvem setu po nekaj preobratih uspelo odločitev prenesti v podaljšano igro, kjer je že zaostajal 4:6. Dve zaključni žogici Američana je ubranil, nato pa sam izkoristil prvo za zmago 8:6. Zaostanek v nizih je Američana podžgal do te mere, da je odlično začel drugi niz, z breakom je povedel 0:3. Prednost je znal ohraniti do konca, čeprav je Blaž imel eno priložnost za vrnitev pri izidu 2:4. Podobno kot drugi niz se je začel tudi tretji, z izredno agresivnimi re-turni Fratangela, ki jih Roli enostavno ni uspelo dovolj kontrolirati. Po številnih menjavah je izgubil zaporedna začetna udarca, Američan je povedel 0:4 in vrnitve več ni bilo. Dvoboj je trajal 2 uri in 11 minut, v točkah pa je bil končni izid 88:106 v korist Fratangela. Rola se je v svoji karieri le enkrat uvrstil v glavni del turnirja v Parizu, to je bilo leta 2019. Takrat je uspešno prestal tri kroge kvalifikacij, v 1. krogu pa je nato ugnal Šved Mikael Ymer. M ligo, 10. mesto pa dodatne kvalifikacije z zmagovalko 2. lige - ekipo Olimpije. Ptuj - Litija 25:26 (9:15) Uvod je bil z domače strani slab, veliko slabši kot na zadnji tekmi v Kopru. V drugem delu se je slika na igrišču precej spremenila. »Ob polčasu smo se dogovorili za hitrejšo igro, posledično smo spremenili postavo in v ekipo postavili hitrejše igralke. Takšna igra je obrodila sadove, saj so dekleta v 58. minuti iz sedemmetrovke izid izenačila na 25:25. V naslednjem napadu so imele kazenski strel tudi gostje, ki so znova povedle. Nam je ostalo dovolj časa za zadnji napad, v katerem smo imeli kar tri priložnosti za izenačenje, a nobene nismo izkoristili za izenačenje,« je dramatičen zaključek tekme opisal trener ptujske ekipe. M I. A SRL (ž), od 9. do 11. mesta: 3. KROG: ŽRK Ptuj - Litija 25:26 (9:15). 4. KROG: ŽRK Ptuj - Koper 10:0 (b. b.). 9. LITIJA 2 2 0 0 13(9) 10. PTUJ 3 2 0 1 9(5) II. KOPER 3 0 0 2 9(9) Športni napovednik Nogomet • 3. SNL vzhod Liga za prvaka RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Rogaška - Zreče, Dravinja - Koroška Dravograd; V NEDELJO OB 17.00: Cirkulane -Kety Emmi Bistrica. Liga za obstanek RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Korotan Prevalje -Šmapion; V NEDEJO OB 10.30: Videm - Šmarje; OB 17.00: Podvinci - Dobrovce. 1. mladinska liga 13. KROG: Drava - Maribor (v nedeljo ob 17.00 na Mestnem stadionu). 1. kadetska liga 13. KROG: Drava - Maribor (v nedeljo ob 15.00 na Mestnem stadionu). Rokomet • NLB liga RAZPORED 26. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka, Koper - Butan plin Izola, Gorenje Velenje - Maribor Branik, Celje PL - Ljubljana, Krka - LL grosist Slovan, Riko Ribnica - Slovenj Gradec, Trimo Trebnje - Dobova. 2. SRL (m) RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 20.00: Radovljica-Cerklje -Velika Nedelja; V SOBOTO OB 17.00: Kronos - Kočevje; OB 18.00. Moškanjci-Gorišnica - Jadran Hrpelje-Kozina; OB 19.00: Ajdovščina - Arcont Radgona. Prosta je ekipa Drave. JM Planinski kotiček 29. pohod po Haloški planinski poti Sobota, 29. 5. V soboto, 29. 5., s pričetkom ob 8.00 se bomo izpred gostišča Krona v Cirkulanah podali na 29. tradicionalni pohod po Haloški planinski poti, ki je lansko leto žal odpadel. Letošnja pot bo potekala krožno iz Cirkulan v Gradišča, nadaljevali bomo do Sv. Ane, ki se ponaša z najvišjim zvonikom v Sloveniji. Od tam bomo nadaljevali naprej na Švabovo, kjer sledi nadaljevanje preko Gorenjskega Vrha nazaj na izhodišče. Zaradi trenutne situacije se v Cirkulane odpravimo s svojim prevozom. Ob spoštovanju in upoštevanju ukrepov ter priporočil za oh-ranjaje zdravja bomo pripomogli k boljšemu počutju in zdravju vseh udeležencev. Upoštevali bomo predpisano razdaljo in tako poskrbeli za svojo varnost in varnost drugih. 20 Štajerski Šport, prireditve petek • 28. maja 2021 Namizni tenis • Državna prvenstva Čas je za državna prvenstva... Namiznoteniška sezone se je po končanem ligaškem delu popolnoma usmerila v državna prvenstva posameznikov in dvojic. V maju so bila izvedena v konkurenci mlajših članov (U-21), mladincev in mlajših kadetov. DP za mladince Prvi so za zelene mize stopili mladinci, ki so se v začetku meseca merili na Rakeku. Odličen dosežek je uspel Lari Belaj (Savinja), ki se je v dvojicah skupaj Enyo Moltara oki-tila z naslovom državnih prvakinj. Med posamezniki je odlično nastopal Nino Šegula (Kema), ki je svojo pot končal šele v četrtfinalu. Državna prvaka sta med posamezniki postala Sara Tokič (Letrika) in Aljaž Godec (Interdiskont). DP za mladince in mladinke, rezultati: posamezniki (85): 5. do 8. - Nino Šegula (Kema) dvojice, fantje: 5. do 8. Nino Še-gula / Aljaž Fortuna (Vesna) posameznice (36): Lana Erhatič, Zoja Žolek in Tia Rudolf (vse Cirkov-ce) - obstale v skupinah dekleta dvojice: 1. Lara Belaj / Enya Moltara (Savinja / Slovan) Mešane dvojice: 3. Lara Belaj / Brin Vovk Petrovski (Savinja); 5. Zola Žolek / Matic Čopar (Cirkovce / Savinja) DP za mlajše člane Konec prejšnjega tedna so se za državne naslove merili mlajši člani in mlajši kadeti, oboji v Mengšu. Med posameznicami je bila pričakovano najvišje Katja Krajnc (Cirkovce), ki je v četrtfinalu nudila odličen odpor kasnejši zmagovalki in prvi favoritinji Katarini Stražar, a Nino in Marsel Šegula sta na DP U-21 med dvojicami osvojila bronasti odličji. na koncu izgubila z rezultatom 2:4. V moški konkurenci sta Nino in Marsel Šegula odlično nastopala med dvojicami, saj sta osvojila bronasti medalji. Med posamezniki je državni naslov pripadel domačinu Roku Trtniku. DP za mlajše člane in članice U-21, rezultati: posamezniki (44): 9. do 16.: Nino Šegula (Kema), 23. do 33.: Marsel Šegula (Ptuj); posameznice (31): 5. do 8.: Katja Krajnc (Cirkovce), 9. do 16.: Nika in Lara Belaj (Savinja), 17. do 24.: I na Unger (Cirkovce) dvojice, fantje: 3. do 4.: Nino Še-gula/Marsel Šegula (Kema/Ptuj) dvojice, dekleta: 5. do 8.: Katja Krajnc/Ina Unger (Cirkovce) DP za mlajše kadete V Mengšu je istočasno potekalo tudi državno tekmovanje za mlajše kadete, kjer je imel številno zastopstvo NTK Cirkovce. Med posamezniki je najvišjo uvrstitev dosegel Til Erhatič. Državna naslova sta osvojila Lana Slatinšek (ŠD SU) in Luka Jokič (Mengeš). DP za mlajše kadete in kadetinje, rezultati; posamezniki (77): 5. do 8.: Til Er-hatič; 9. do 16.: Aleks Koren, Aljaž Ferenčič, 17. do 32.: Kan Širec, Vitan Plajnšek. Nastopili so še Filip Križanec, Tian Hajšek (vsi Cirkovce) posameznice (29): 5. do 8.: Sara Erhatič (Cirkovce) dvojice, fantje: 5. do 8.: Aleks Koren / Anej Guštin (Cirkovce/Tempo), Til Erhatič / Aljaž Ferjančič (Cirkov-ce); dvojice, dekleta: 5. do 8.: Sara Er-hatič / Laura Pavič Rahotin (Vesna) JM Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Prva dirka, prvi zmagi Z23EITP Mladi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj so na uvodni dirki sezone dosegli lepe rezultate - kar štirikrat so stopili na zmagovalne stopničke. Po več kot enoletnem epide-mičnem premoru so nastopili na uvodni dirki za Pokal Slovenije v Komendi. Izkazali so se že v najmlajši kategoriji dečkov C, kjer je Maj Bo-hak suvereno zmagal, David Adam pa je bil tretji. Preostali člani ptujske ekipe so zasedli naslednja mesta: 17. Nik Vidovič, 27. Tai Nahberger, 32. Luka Lampret, 39. Lovro Vaupo-tič, 44. Miha Grame in 51. Anej Ma-lek. Prav vsi so dirko končali. Med deklicami v kategoriji C si je Kaja Adam na svojem tekmovalnem debiju priborila 5. mesto. Izvrstno so člani KK Perutnina Ptuj dirkali tudi v kategoriji dečkov B. Nik Muršec si je privozil 3. mesto, Jan Kirbiš je končal na 11., Miha Bo-šnik pa na 23. mestu. Med deklicami je Hana Jeromel suvereno zmagala. Pri dečkih A je Jošt Gradišnik osvojil 13. mesto. V Komendi nastopili tudi mlajši in starejši mladinci Prvo dirko na slovenskih tleh so v Komendi opravili tudi mlajši in starejši mladinci KK Perutnina Ptuj. Pri mlajših mladincih je bilo na startu kar 100 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije in Italije. Iz Ptuja je bil najaktivnejši Jure Majnik, ki je na koncu vsprintu glavnine ostal zaprt in je dosegel 14. mesto. Preostali člani ekipe so bili 22. Jan Tisaj, 34. Ino Gorjanc, 42. Jon Pritržnik ter 43. Matic Erjavec. LESNOOBDELOVALNI STROJI Oficina Komenda PIZZERIA Najmlajši kolesarji KK Perutnina Ptuj so štirikrat stopili na zmagovalne stopničke. Na fotografiji zgoraj sta Maj Bohak in Datrid Adam, spodaj pa Hana Jeromel. „Pri starejših mladincih je v po- dobro nadzirali dirko. Vid Jeromel begu šestih kolesarjev sodeloval je bil 23., Andrej Majnik 26., Matic naš Primož Kirbiš, ki je na koncu Marčič 28. ter Lovro Valenko 29.," osvojil odlično 4. mesto - med dir- je sporočil Mitja Mohorko iz KK Peko je tudi zmagal en leteči cilj. V rutnina Ptuj. ozadju so ostali naši fantje zelo UR Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Celje ter tamkajšnjimi Osnovnimi šolami prirejajo oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovnih šol Lava, Ljubečna in Hudinja. Oddaja bo v sredo, 2. junija, ob 18. uri na Radiu Ptuj, Facebook in Youtube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Celje. radioPTUI Štajerski Perutnina Ptuj f Lahkota prihodnosti TelekomSIovenije oculus " Weltweite Industriemontagen - jJATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI MANA KLIMA \Pim do.% OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE SAZAS oaem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov B/S/H/ tostepoint, BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje HEßMiA Elektro Celje by IFF CINKARNA A Kovintrade radio celie I novi tednik petek • 28. maja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Ormož • Načrtovani dogodki območne izpostave JSKD Teden ljubiteljske kulture letos posvečen Jurčiču in Ipavcu Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije kot organizator enkrat letno poveže celotno Slovenijo ter poskrbi za široko promocijo ljubiteljske kulture. Namen projekta je ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem omogočiti večjo prepoznavnost in priznanje v družbi. Z vseslovenskim tednom ljubiteljske kulture namreč želijo pod enotno in prepoznavno podobo predstaviti vse, ki svoj prosti čas in energijo namenjajo ljubiteljski kulturi. »Teden ljubiteljske kulture se je začel v petek, 21. maja, in bo, kot je že v opisu dogodka navedeno, trajal en teden, torej do 28. maja, načrtujemo pa tudi razširjeni Teden ljubiteljske kulture, v času od 21. maja pa vse do 20. junija, ki je letos posvečen literaturi in instrumentalni glasbi, Jurčiču in Ipavcu,« je v uvodu povedala Barbara Podgorelec, vodja območne izpostave JSKD v Ormožu, kjer so v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, enoto Ormož, Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož, Trobilnim kvintetom KD Ormož in Likovno kulturnim društvom Ormož pripravili kar nekaj zanimivih dogodkov. »22. maja smo preko spletne platforme Zoom že izvedli Lutkovno abecedo, katere namen je bil predstaviti raznovrstne uprizorit-vene postopke k lutkovni interpretaciji. Tudi Interpretacija skladb za zborovodje otroških pevskih zborov z mentorico Katjo Gruber je že za nami, ta teden, 26. maja, pa ji bo pod istim mentorstvom prav tako preko aplikacije Zoom sledila še Interpretacija skladb za zborovodje mladinskih pevskih zborov,« je v nadaljevanju povedala vodja območne izpostave JSKD Ormož Barbara Podgorelec. 1 V» V • 1 v Jurčičev in Ipavcev popoldan v Ormožu 10. junija bodo v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož skozi preplet branja in igranja, pogovarjanja in poslušanja člani Bralnega krožka Knjižnice Ormož, Bralnega krožka Dravulice in Bralnega krožka Sveti Tomaž predstavljeni odlomki in utrinki Jurčičevega pisanja, člani Trobilnega kvinteta pa bodo pod vodstvom Slavka Petka igrali pesmi Josipa Ipavca. Ob zaključku še Festival godb V letu 2020 je zaradi epidemioloških razmer odpadlo tekmovanje godb za pokal Vinka Štrucla. »Na JSKD območne izpostave v Ormožu smo si za teden ljubiteljske kulture kot eno od prioritet zadali ponovno aktivacijo ustvarjalcev, umetnikov, kulturnih društev in skupin, zvez kulturnih društev ter predvsem ustvarjanje in obiskovanje kulturnih dogodkov, zato v ta namen in v spomin dvema pomembnima skladateljema glasbe za godbe Emilu Glavniku in Vinku Štruclu, ob zaključku razširjenega Tedna ljubiteljske kulture 2021, organiziramo festival godb,« je še povedala Barbara Podgorelec. Retrospektivna razstava Likovno-kulturnega društva Ormož Od 20. junija pa vse do 30. septembra letos bo v Beli dvorani Grajske pristave na ogled Retrospektivna razstava Likovno-kulturnega društva Ormož, kjer bodo predstavljena dela članov Likovnega društva Ormož, ki so nastala v času epidemije. Letošnji Teden ljubiteljske kulture kar kliče po posebni in ponovni priložnosti za nastop ter promociji ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Darja Žganec Horvat Foto: DZH Ptuj • Teden v znamenju spodbujanja ustvarjalnosti Poziv k ponovni aktivaciji kulture Tudi letos bodo v Tednu ljubiteljske kulture, ki se začenja 21. maja, potekali številni dogodki. Gre za tradicionalno prireditev v organizaciji J SKD in ZKDS. Letošnji teden je posvečen literaturi, bralni kulturi in instrumentalni glasbi. Letošnje leto pa je posvečeno tudi dvema velikima slovenskima ustvarjalcema, pisatelju Josipu Jurčiču in skladatelju Josipu Ipavcu. Praznovanju Jurčičevega in Ipavčevega leta se pridružuje tudi JSKD. Partnerja Tedna ljubiteljske kulture ostajata združenje Sazas in IPF. Vse prireditve, ki bodo prijavljene v TLK dogodkovnik v času od 20. maja do 20. junija, bodo oproščene plačila nadomestil za avtorske in sorodne pravice. Ena od prioritet Tedna ljubiteljske kulture, katerega častni pokrovitelj je letos predsednik RS Borut Pahor, je ponovna aktivacija ustvarjalcev, umetnikov, kulturnih društev in skupine, zveze kulturnih društev itd. Obdobje koronakrize je namreč kulturo pahnil v negotov položaj, ustvarjanje je v veliki meri oteženo. Glavni poudarek vsega dogajanja v Tednu ljubiteljske kulture 2021 pa je spodbujanje ustvarjalnosti, ki jo glavna organizatorja promovirata pod sloganom Kultura te išče (in najde). Dogodki bodo glede na razmere potekali v živo in na spletu. Ves čas epidemije je JSKD ostajal v stikih z ustvarjalci. Poskušali so najti take načine izvajanja progra- ma, da sama dejavnost ne bi zamrla. Hkrati pa so se trudili čim bolj spodbujati kulturna društva, da so tudi v času koronakrize ohranili minimalni stik z ljubiteljsko kulturo. Tako so od drugega zapiranja države pripravili različna izobraževanja in delavnice, ki so potekali na spletu, preko zoo-ma, ki so privabili udeležence iz cele Slovenije. Izobraževanja so izvedli na vseh področjih ljubiteljske kulture. Tudi v tem trenutku je nekaj razpisanih, nekaj pa se jih že izvaja. Pripravili so več natečajev, razpise, strokovna izobraževanja, spletne konference, posvete na različnih kulturno-umetniških področjih ipd. Kot je povedala Iva Brajovič, vodja 01 JSKD Ptuj, so maja in v juniju po- vabili v spletne literarno-kritiške delavnice pod naslovom No, le povej svoje mnenje, spletni lutkovni seminar Uprizoritev Jurčičeve kozlovske sodbe v Višnji Gori, na spletno izobraževanje Kulturni menedžment, spletni seminar Predstavitev zbirke Gibalnice, spletno delavnico Lutkovna abeceda. Na okrogli mizi o ljubiteljski dejavnosti v v • i •• času epidemije Iva Brajovič pa ob tem posebej opozarja na okroglo mizo v okviru regijskega dogajanja Tedna ljubiteljske kulture na ravni koordinacije, ki bo 27. maja potekala pre- ko spleta (na Facebook strani 01 JSKD) in na kateri bodo govorili o ljubiteljski kulturi v času epidemije, pred kakšne izzive so postavljena društva, kaj pomeni ljubiteljska kultura, kakšen je še sploh smisel ustvarjanja. Gosta bosta mag. Franci Pivec, dolgoletni vodja Zveze kulturnih društev Slovenije in velik poznavalec ljubiteljske kulture, ter strokovna svetovalka za vokalno glasbo Tanja Svenšek, ki se je v tem letu poglobila v vladne odloke glede omejevanja. Vsem udeležencem bo poskušala predstaviti najbolj aktualne omejitve in zapovedi vlade RS glede organizacije vaj na posameznih področjih, izvedbe prireditev, pa tudi dobre prakse na tem področju iz tujine. To bo priložnost, da si tudi društva izmenjajo svoja mnenja, predstavijo pozitivne izkušnje in z novo energijo vstopijo v poko-ronski čas ljubiteljske in siceršnje kulture. Prve vaje v pokoronskem času „Nekatera društva so že začela vaditi, vaje izvajajo v okviru omejitev. Zbira se jih do deset. Pevski zbori imajo vaje po sekcijah. Ljudski pevci prav tako. Folklorna dejavnost pa še vedno ni dovoljena, ker gre za stik. Vaje so pričele tudi nekatere gledališke skupine. Zagotovo pa letos ne bomo izvedli utečenega programa območnih, regijskih in državnih srečanj. Morda nam bo uspelo izvesti območno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ampak šele julija, če bodo ukrepi še milejši. 18. junija pa želimo izpeljati našo osrednjo prireditev, ki bi jo morali že decembra lani, na kateri tradicionalno podelimo priznanje sveta OI JSKD Ptuj. Letos želimo povabiti tudi na še eno likovno razstavo ter izvesti še nekaj izobraževanj preko spleta in tudi v živo," je o delu OI JSKD Ptuj povedala vodja Iva Brajovič. MG Foto: Črtomir Gozni k Med pruimi se je nastopa na prostem razveselil A/loPZ Grajena. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 1. junija 2021 2 ¡ti orodno 7abavne lasbe Petek, 3. septembra 2021 amnoseK spomeniki police Boštjan ZEMLJAK s.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 7648991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b » NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 i H INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Program TV Ptuj 29. in 30. maja 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Izredna seja sveta Mestne občine Ptuj. Sprejeta revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga. Začetek rekonstrukcije ulice 5. Prekomorske- prva faza. Podjetniški izziv za mlade 2021 aktiviral osnovnošolce in dijake na širšem območju Ptuja in Ormoža. Ustanovna seja Sveta Doma upokojencev Ptuj v enoti Juršinci. Delo Mestnega sveta in vizija razvoja mesta Ptuj v očeh mestnega svetnika Janeza Rožmarina. Ptujčanki Marjeta Čič in Terezija Vidovič sta prejemnici državnega priznanja za izjemne dosežke na področju prosto-voljstva. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je ob dnevu muzejev nudil brezplačno vodenje ogledov zbirk. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj predstavitev romana izpod peresa avtorja novinarja Vasja Jagra. Gradbena dela delne obnove gradu Borl so končana. Grad Borl daje nov zagon vsem, ki živijo z njim. Kultura Europaea predstavlja nanizanko avtorja Rudija Klariča - Kako biti zdrav in zmagovati. Z najlepšimi vižami znanih slovenskih ansamblov stopimo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Ubaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. A m SADIKE paprike, čilija in eksotičnih ter posebnih vrst zelenjave. Odprodaja zaloge v soboto, 29., in nedeljo, 30. 5., na naslovu: Panntour, Andrej Jakolič, s. p., Krčevina pri Ptuju 71a. Paradižnik.si PRODAM razsipalnik umetnega gnoja po ugodni ceni. Tel. 031 865 585. NEPREMIČNINE HIŠO na Ptuju, obnovljeno, lepa lokacija z vrtom, garažo in vso infrastrukturo ugodno prodamo. Tel. 070 270 130. PRODAMO starejšo kamnito hišo na Ugljenu, 60 metrov od morja, vsa infrastruktura na parceli, ugodno. Tel. 070 270 130. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAMO svinje domače reje za zakol. Tel. 041 274 632. PRODAM koruzo in ječmen. Tel. 051 340 496. ODDAMO - PTUJ, stanovanjsko hišo 178m2 z garažo in zelenico, v neposredni bližini centra mesta, cena: 700,00 EUR + stroški. Pokličite za več informacij. dc/mav 070 826 220 ali ^ toetovio 02 6208 816 www.re-max.si/Poetovio RAZNO BOJLER, 80 l, skuter, 50 ccm, in dva mopeda prodam. Tel. 070 826 526. DELAVCA za pomoč pri fasaderskih delih zaposlim. Tel. 041 226 204. Voglar Jože, s. p., Zabovci 98, Markovci. POTREBUJEM delovno pomoč na manjši kmetiji. Tel. 051 320 257. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com w.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. IARNUŠ d^k OKNA VRATA d.o.o. (¡5**' PVC 0KHÄ, VRATA, SiüßlLÄ www.roletarstvo-arnus.si Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 petek • 28. maja 2021 Oglasi in objave ŠtajmkiTEMUK 23 Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list št. 61/17 in 175/20-ZIUOPDVE) in v skladu s 23. členom Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07 in 14/20) županja javno objavlja IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL ENOTE UREJANJA PROSTORA OPOl PTUJ - SUHI VODNI ZADRŽEVALNIK NA POTOKU GRAJENA Javno se objavijo izhodišča za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja enote urejanja prostora 0P01 Ptuj - suhi vodni zadrževalnik na potoku Grajena. Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) se izdeluje zaradi reševanja poplavne varnosti. Za zaščito naselja Grajena in za zmanjšanje konice poplavnega vala vodotoka Grajena je predvidena izgradnja suhega zadrževalnika nad naseljem Grajena, natančneje ob cesti v Grajenščak. Suhi zadrževalnik nima stalne vodne površine, saj pri nižjih pretokih voda neovirano odteka po obstoječi strugi. Pregrada z odtočno odprtino na dol-vodnem robu zadrževalnika poskrbi, da iz zadrževalnika odteka samo določena količina vode, ko so te vrednosti presežene, pa se voda začne razlivati po površinah ob strugi in polniti retenzijski prostor za pregrado. Z OPPN se bo načrtovala potrebna komunalna in cestna infrastruktura. Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta bodo javno dostopna na spletni strani Mestne občine Ptuj od 4. junija 2021 do 16. junija 2021. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve zaradi ukrepov preprečitve epidemije COVID-19 dostopno v elektronski obliki, in sicer na spletni strani Mestne občine Ptuj na naslovu: https://www.ptuj.si/ objava/482955. Zainteresirani lahko pripombe na izhodišča pošljejo na občino po pošti v pisni obliki na naslov Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali na elektronski naslov obcina.ptuj@ptuj.si. Zadnji rok za podajo pripomb je sreda, 16. 6. 2021. Številka: 3505-8/2019 Datum: 25. 5. 2021 Nuška Gajšek županja Mestne občine Ptuj Dve leti že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. SPOMIN 26. maja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Janko Rogina Z VOLKMERJEVE CESTE 23 1932-2019 Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Le trudne si oči zaprl in se v večnost podal. ZAHVALA ob izgubi očeta, dedka, tasta in brata Stjepana Hemetka IZ VELIKEGA VRHA 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse lepe besede, cvetje, sveče, darovane svete maše. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, govorniku za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir. Posebej se zahvaljujemo družini Ferčec in gospe Mariji Zemljarič za molitev. Žalujoči: vsi njegovi Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Antona Geča PRECLAVA 1 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, za svete maše ter nam izrekali sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku, gospe Jožici in upokojencem za poslovilne besede, pevkam za zapete žalo-stinke, pogrebnemu podjetju Aura in družini Bednjički. Žalujoči: žena Marija, hčerki z družinama, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante) ZAHVALA Poslovili smo se od ljube mame, tamame, stare mame Jožice Hrženjak 18. 1. 1932-18. 5. 2021 ROGOZNIŠKA CESTA 23 Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, z njo čutili, ji pomagali in dali mnogo dobrega in lepega. Globoko hvaležnost izrekamo medicinskemu osebju SB Ptuj za vso skrb in pomoč. Hvala vsem, ki ste nam bili v tem težkem in žalostnem času v oporo in tolažbo. Žalujoči: hčerka Romana in sin Igor z družinama Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate in nenadomestljive mame, tašče, babice in prababice Justine Čeh IZ TRNOVSKE VASI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo boste ohranili v lepem spominu. Naša mama bo vedno pri nas in med nami. Vedno mamini: hčerki Silva in Erika z družinama Čas beži, spomini ostajajo... SPOMIN Minilo je dvajset let, odkar nas je zapustil mož, oče in dedek Jožef Kostanjevec S CESTE 8. AVGUSTA 24 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list št. 61/17 in 175/20-ZIUOPDVE) in v skladu s 23. členom Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07 in 14/20) županja javno objavlja IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA JE11 PTUJ - GOSPODARSKA CONA 5 Javno se objavijo izhodišča za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora JE11 Ptuj - gospodarska cona 5. Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) se izdeluje zaradi umeščanja novih poslovno-storitvenih objektov, v katere se bodo umeščale tudi obrtne delavnice in skladišča, umestitev betonarne ter umestitev boksov za frakcije gramoznih materialov ter ureditev pripadajočih manipulativnih površin. Z OPPN se bo načrtovala potrebna komunalna in cestna infrastruktura. Območje obdelave obsega približno 4,17 ha in obsega enoto urejanja prostora EUP JE11 Ptuj - gospodarska cona 5, za katero je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). V času od 22. decembra 2020 do 5. januarja 2021 so že bila predhodno razgrnjena izhodišča za del območja enote urejanja prostora JE11 Ptuj -gospodarska cona 5 (za namen izvajanja dejavnosti betonarne skupaj z objekti za poslovne, storitvene in proizvodne dejavnosti). Na osnovi podanih pripomb je bila sprejeta odločitev, da se OPPN izdela za celotno območje enote urejanja prostora, zato se sedaj izhodišča za pripravo OPPN za enoto urejanja prostora JE11 Ptuj - gospodarska cona 5 ponovno v celoti razgrinjajo. Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta bodo javno dostopna na spletni strani Mestne občine Ptuj od 4. junija 2021 do 16. junija 2021. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve zaradi ukrepov preprečitve epidemije COVID-19 dostopno v elektronski obliki, in sicer na spletni strani Mestne občine Ptuj na naslovu: https://www.ptuj.si/ objava/344914. Zainteresirani lahko pripombe na izhodišča pošljejo na občino po pošti v pisni obliki na naslov Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali na elektronski naslov obcina.ptuj@ptuj.si. Zadnji rok za podajo pripomb je sreda, 16. 6. 2021. Številka: 3505-18/2019 Datum: 25. 5. 2021 Nuška Gajšek županja Mestne občine Ptuj SPOMIN 27. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in babica Kristina Forštnarič IZ BUKOVCEV 77 Zahvaljujemo se vsem, ki ji prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanjo. Tvoji najdražji Hotel si ujeti ptico, pa je odletela. Hotel si utrgati cvet, pa je ovenel. Hotel si nam nekaj reči, pa si odšel. Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe več med nami ni. V SPOMIN 25. maja mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, očim in dedek Franc Butolen IZ SKORBE 64 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižigom svečke postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Jožica, sinovi Franc, David, Branko z družinami, pastorki Klavdija, Petra in Aleksander z družinami Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, le trudne si oči zaprl in v večnost se podal. Življenje celo si garal, vse za dom, družino si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Franca Bratuška IZ MURETINCEV 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za darovanje sveč, cvetja in za svete maše. Posebna hvala župniku za opravljen obred ter pevkam in govorniku gospodu Janezu Rožmarinu. Hvala vsem iz srca. Vsi njegovi Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna in žalostna stoji, ker tebe, dragi mož, več med nami ni. SPOMIN 28. 5. mineva sedem let, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek, brat, svak in dobri prijatelj Jožef Kokol IZ ROTMANA 49 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga radi spominjate. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marica z možem ter vnuk Roman z ženo Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka Franca Mlakarja krojača IZ SPODNJEGA LESKOVCA 13A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in govorniku. Vsi tvoji 24 Štajerski Križem Kražem petek • 28. maja 2021 Mali Okič, Slatina • Obujanje tradicije Pariz • Omejitev obiska največje atrakcije Binkoštni pok Člani sekcije Stari običaji Mali Okič - Slatina, ki deluje pod okriljem cirkulanskega Turističnega društva, se že leta trudijo obujati tradicijo, kot so jo poznali nekoč, ko so še bili sami mladeniči. Minulo nedeljo so se tako zbrali na posebnem dogodku, imenovanem Binkoštni pok. Gre za stari običaj, ki izhaja še iz časov, ko se je po bregovih še pasla živina. Kmetje, oziroma pastirji pa so s pokom »gaužle«, oziroma vsem nam poznanega biča, naznanili, kdo je bil prvi na paši. Pravijo, da so takrat tudi gospodinje zakurile na vrtovih, mlada dekleta pa so rano zjutraj pohitele na njivo, kjer so se umivale s pšenično roso, da bi bile lepše. Rajko Lesjak, vodja sekcije Stari običaji pove, da Binkoštni pok izvajajo že tradicionalno. »Žmice« za biče si izdelujejo sami. S »šurcom«, klobukom in gajžlo so pokazali, kdo so pravi fantje na vasi. Pokali so mladi, mladi po srcu, ki jim je vihtenje biča že v krvi, ter tudi naj- mlajši, ki se s tem šele spoprijemajo, starejši pa se veselijo, da tradicija ne bo šla v pozabo. Dogodek se je počasi zaključil tako, da so še Spodnje Podravje • Elektro Maribor doniral 3.600 evrov za humanitarno delo Podjetje Elektro Maribor nadaljuje humanitarno gesto, ki jo je začelo pred nekaj leti. Na območju, ki ga pokrivajo, vsako pomlad namenijo donacije dobrodelnim organizacijam. Na ptujskem območju sta prejemnika donacij Območno združenje Rdečega križa Ptuj in dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč. „V Elektru Maribor se zavedamo pomena družbene odgovornosti, ki jo izkazujemo s podporo projektom humanitarnih organizacij, namenjenim pomoči ljudem v stiski. Zato tradicionalno podpiramo programe dobrodelnih organizacij," je ob predaji donacije povedal direktor ptujske območne enote Elektra Maribor Franc Šmigoc. Sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta je pojasnila, da bi s sredstvi iz donacije so- financirali letovanje otrok v Punatu. Lani je letovanje zaradi koronavirusa odpadlo, za letos zaenkrat velja, da bi ga organizirali. Če letovanja ne bo moč izvesti, bodo po besedah Cafutove ves denar (1.800 evrov) namenili izključno za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Potreba po pomoči za nakup šolskih potrebščin je prisotna vsako leto, je poudarila Cafutova in dodala, da tudi letos pričakujejo veliko prošenj. Predstavnica Dekanijske karitas Ptuj-Zavrč Irena Luci je dejala, da bodo 1.800 evrov donacije razdelili med različne prosilce pomoči: za nabavo kurjave, plačilo položnic OKNA, VRATA & -i GARAŽNA VRAMd www.naitors.si P NAIÏÔRS „o,, Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031 733 204 Gorišnica I, GoriSnica IZKORISTITE POPUSTE I AKCIJA: Alu vhodna vrata Eifflov stolp znova odprt julija Znameniti Eifflov stolp v Parizu nameravajo znova odpreti 16. julija, potem ko je bil zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa več mesecev zaprt. Na dan ga bo lahko obiskalo največ 10.000 ljudi. To je toliko kot lansko poletje, medtem ko so pred pandemijo covida-19 sprejeli po 25.000 ljudi dnevno. Dvigala bodo lahko samo polovično zasedena, so še dodali v podjetju. Foto: Primož Horvat v starih posodah zunaj pražili »cvrtje« in ga potem vsi skupaj zaužili, vsi iz ene posode, tako kot nekoč. Petra Kolednik Spletna prodaja vstopnic se bo začela 1. junija, fizično pa jih bo mogoče kupiti, ko se bo stolp znova odprl. Možen bo obisk vseh nadstropij, bodo pa nekateri deli zaprti zaradi prenove pred olimpijskimi igrami leta 2024, ki jih bo gostila francoska prestolnica. Gre sicer za največjo prenovo v njegovi 130-letni zgodovini. Trenutno zaprtje te desettonske znamenitosti je najdaljše po drugi svetovni vojni. Najprej je bila tri mesece zaprta lani spomladi, nato pa so jo znova zaprli jeseni. Ei-fflov stolp, ki je bil končan leta 1889, je pred pandemijo vsako leto obiskalo okoli sedem milijonov obiskovalcev, približno tri četrtine iz tujine. Zaradi pandemije so lani zabeležili izgubo v višini 52 milijonov evrov, letos pa pričakujejo 70 milijonov evrov izgube. V podjetju Sete so izrazili pričakovanje, da jim bodo pariške mestne oblasti pomagale premagati to krizo. Sta Foto: arhiv M24 za elektriko, stanarino, pomoč pri elementarnih nesrečah, nabavo šolskih potrebščin, pa tudi za plačilo šolskih malic in kosil. MZ otroka krst. O * * * 1 , -rnlpčeio v klavnico. Tudi ulečne konje na koncu zvleče) . olcta 1945* rdečo ntt in nas še Tovariši krojači narodove zdaj štepajo. ■^¡ŒIMHWTKEI» oooooooooooooooooooooooooooooooo