5. štev. V Kranju, dne 5. februarja 1916. Leto IV. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K l'—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Na Balkanu. Francosko uradno poročilo o položaju srbske armade. 28. januarja. Umikanje srbskih kontingentov, ki sc ostali v Albaniji, se vrši v dobrem redu in brez posebnega incidenta. Umikanje je posebno pospešno vsled ugodnega vremena in pa ker je posebni angleški oddelek napravil čez glavne reke mostove. Ob cestah, po katerih se umikajo srbske čete, so bila pripravi|ena skladišča z živili. ToDove, muni-cijske vozove in municijo, ki so jo pustili Srbi v Sv. Ivanu Meduanskem, so spravile francoske ladje v Brindisi. Vkrcavanje srbskih čet se v redu nadaljuje. Avstrijske predstraže se bližajo Sv. Ivanu. Cetverozvezne čete so zasedle Karaburnu. Solun, 28. januarja Mornariški vojaki z angleških, francoskih, italijanskih in ruskih vojnih ladij, ki se nahajajo v pristanišču, so se izkrcali na polotoku Karaburnu, kjer se nahaja grška trdnjavica. Posadka se ni prav nič upirala. Karaburnu se imenuje polotok ob vhodu v solunsko pristanišče. Na njem se nanaja turška trdnjava, ki so jo Grki nekoliko modernizirali.' Lješ in Sv. Ivan zasedena. Dunaj, 29. januarja. Naše čete so zasedle Lješ in jadransko pristanišče Sv. Ivana Medue. Vplenile so mnogo zalog. V Črni gori je položaj neizpremenjeno miren. Iz raznih krajev dežele prihajajo poročila, da je priredilo prebivalstvo četam slovesen sprejem. Orožja se je oddalo do sedaj skupaj s plenom z Lovčena pri glavnih zbirališčih: 314 topov, nad 50.(XX) pušk in 50 strojnih pušk. Štetje še ni končano. Plen v Sv. Ivanu. Dunaj, 30. januarja. V Črni gori mir. V Sv. Ivanu Medui smo vplenili 2 topa, prav mnogo artiljerijske municije in velike zaloge kave in krušnih sadov. Angleži so zasedli Kumkale. Milan, 30. januarja. Angleži so zasedli fort Kumkale nasproti Karaburnu v Solunskem zalivu. Aliiranci so spravili grško posadko forta Karaburnu v Solun. Fort je zaseden od ententnega vojaštva. Na trdnjavi vihrajo zastave aliirancev, sredi njih tudi grška zastava. Angleži aretirajo Nemce na Kreti. Rim, 30. januarja. ,,Agencia Štefani" javlja preko Aten: V Rethymo na Kreti se je izkrcal oddelek Angležev ter aretiral nemškega državljana Walterja Mase-ter, ki stanuje v nekem tamkajšnjem hotelu. Novi italijanski vrhovni poveljnik v Albaniji. Lugano, 31. januarja. Vrhovni poveljnik albanskega ekspedicijskega zbora je general Botazzi. Položaj v Črni gori. Dunaj," 1. februarja. Položaj v Črni gori in okrog Skadra je neizpremenjeno miren. Prebivalstvo se vede, da ni nič boljšega želeti. Napad nekškega zrakoplova na Solun. Berolin, 1. februarja. Ena naših zračnih ladij je napadla ladje in utrdbe entente v solunskem pristanu in se je videlo, da z dobrim uspehom. Naše čete v Albaniji so prodrle čez reko Mati. Dunaj, 2. februaVja. V Albaniji so dospele naše prednje čete brez boja na južni breg reke Mati. V Črni gori popo-len mir. Nobenih posebnih dogodkov. Veliki požari v solunskem pristanišču. Berolin, 2. februarja. Naši letalci so opazovali v solunskih pristaniških napravah velike pošare, ki jih je očividno povzročil napad našega zrakoplova. Podmorski čoln pred Solunom. Iz Soluna poročajo dne 30. januarja, da je moral ostati dne 29. januarja neki angleški transportni parnik z municijo zaradi defekta na strojih nekaj kilometrov izven pristanišča. Francoski parnik „Annam" iz Soluna mu je priplul na pomoč, ko se je dvignil nenadoma neki nemški podmorski čoln ter petnajstkrat ustrelil na transportni parnik. „Annam je zbežal na odprto morje, podmorski čoln pa je poslal na transportni parnik enega častnika in 6 mož, da pregledajo papirje. Medtem je priklical poveljnik transportnega parnika z brezžičnim brzojavom pomoč iz Soluna. Kmalu je dospel neki francoski torpedni lovec, ki je prepodil podmorski čoln, onih 6 mož posadke, ki je prišla na transportni parnik, pa vjel. Močno poškodovani parnik so nato spravili v Solun. Obstreljevanje Drača in Valone. Dunaj, 3. februarja. Dne 25. januarja je bombardiralo 5, dne 27. januarja 2 in dne 1. februarja 3 naši hidroplani Drač in zlasti šotorska taborišča pri mestu z uničujočim uspehom. Kljub silnemu obstreljevanju baterij in vojnih ladij so se hidroplani vsakokrat nepoškodovani vrnili. Dne 2. februarja so trije hidroplani bombardirali Valono ter večkrat zadeli tam pristaniške naprave, flotante in šotorska taborišča. V silnem ognju baterij na kopnem in na ladjah, je bilo eno letalo dvakrat zadeto v motor ter prisiljeno spustiti se na morje. Voditelj skupine, linijski poročnik Konjevič, se je brez odlašanja spustil zraven poškodovanega letala na vsled burje PODLISTEK Aleksander Vlahutza. Evpraksija. Dalje. IV. S prekrižanima rokama na prsih, glavo kakor pod težo misli nagnjeno preko rame, tako stoji v cerkvenem stolu in poje. Otožno in mehko ji doni glas proti cerkvenem oboku. Kako krasna je, če dviga proti nebu trpeči pogled svojih velikih svetlih oči, ki prihaja kakor iz globine nepojmljive žalosti! Bled ji je obraz, kakor nikdar prej in modrikasti senci ji obrobljata oči, pričujoč o duševnih bojih, o nočeh brez spanja. Kako nesrečno se je čutila, kako si je želela prijazne besede in tolažbe! Saj ji je nedostajalo besed, da potoži svojo bol, in imela ni nežnočutne tovarislce, ki bi jo umela, ki bi pojmila one neme bolesti, ki so ji razjedale srce, globoko in neusmiljeno. Kakor svinčen plašč jo je težila samostanska obleka in odpovedati so ji hotele noge. Bilo ji )e, kakor da se mora zgruditi. V takih trenutkih je želela, da bi se podrli cerkveni stebri in jo pokopali pod razvalinami. Včasih sc je izvil iz njene mehke tožeče molitve vzklik obupa, obraz ji je zažarel v neskončni, mogočni strasti. Misli so ji prodirale v praznoto, ki 1° ie videla pred seboj. Ves svoj obstoj je videla vtesujui za vedno v kuto, ki jo bo tiščala kakor te^ka poza do smrti. Obšla jo je v temnem obupu srečna bolest in čutila je, da mora pokopati Vs° svojo mladost za temnim samostanskim zidovjem. p Od onega dne ni nihče več videl, da bi se Evpraksija smejala. Vedno so jo obvladale le otožne misli in omahovala je v neskončni muki. Vidno je hirala. Čutila je, da ji plamen razjeda srce, a proti nikomur ni zinila o tem niti besedice. V. V hiši gospe Pastijeve, v sobi, v katere oknih žari zahajajoče solnce, leži v naslanjaču Evpraksija in toži bol petnajstletnemu dečku, ki jo posluša z udano pozornostjo. In obema silijo solze v oči. Saj je tudi on sirota. Semtertja pride gospa Pastijeva ter se vsede polna materinske skrbnosti k nesrečnima otrokoma. Motri ju z gorkirni, ljubezen in sočutje izra-žajočimi pogledi. „Ni več upanja", ji je rekel zdravnik, a vse-I eno se nadeja, da ju bo še rešila. Ko ji je umrl ' mož, je vzela šele komaj devetletnega Jurija v i svojo oskrbo. V neprestani bolezni, izmučeno od ; samih zdravil, je potekalo njegovo življenje. A nikdar ni obžalovala koraka, ki ga je storila sama iz proste volje. Nekoč ji je pravil zdravnik, da je v samostanu mlada sestra, ki hira za isto boleznijo in koje življenje utegne vsak hip ugasniti. Par dni kasneje je bila Evpraksija že v hiši milosrčne gospe, ki je smatrala za poklic svojega življenja lajšati otrokoma njuno bol. Rada je dolgo postajala med njima, ju ljubeznivo motreč z očmi. Povpraševala ju je skrbno; ako se res dobro počutita, ako želita kaj jesti, ali, ako naj jima prinese kaj posebnega seboj. Skratka, neprestano je mislila le na to, da jima izpolni vsako željo. VI. Ob oknu z razgledom na vrt sta stala in skozi orumenelo jesensko listje gledala solnčni za- hod. Težko jima je bilo srce. Misli so se jima sre-čavale na isti poti in prožeta istega strahu si nista upala spregovoriti. Med padanjem listja ob zatonu jesenskega solnca slutijo bolni na pljučih bližanje usodne ure. Pritisnila sta se drug drugega, kakor da bi ju pretresal mraz. Lice je Evpraksiji žarelo. Tik pod sencema sta se pojavili svitlordeči lisi. Od nepoznanega ognja ji je vzplamtelo telo, drhtela je po celem životu in položivši roki okoli dečkovega vratu, ga je pritisnila s tako silo na svoje prsi, da je ubogemu Juriju skoro pošla sapa. Skušal se je oprostiti in z bolestnim glasom je prosil: „To me boli, čemu me tako stiskaš ?" A vse strasti, ki so toliko časa počivale v globočini njenih prsi, so se hipno v njej vzbudile. Val divjega plamena ji je prešinil telo. Začutila je krčevito, globoko, žgoče, neutešljivo in njej sami nepojmljivo poželjenje. In ta nerazumljiva strast, ki ji je napolnila žile kakor z raztopljeno kovino, ji je omračila pogled in misli. Ni več vedela kaj dela in kakor brez uma je privila dečka na prsi ter ga skoro udušila s svojimi vročimi in neskončnimi poljubi. Ko ga je izpustila, ji je pogledal vprašaje v oko. Njen medli, trudni pogled je strmel v praznoto kakor po omedlevici. Ves večer je sede sanjarila, ne da bi izpre-govorila besede. A ko je ostala sama v samotni tišini sobe, je legla vsa izmučena na posteljo, luči pa ni ugasnila, kajti bala se je smrti in teme. Konec sledi, močno vzburkano morje in posrečilo se mu je I kljub ognju baterij v Sasenu in kljub dvema ru-šilcema, ki sta se s polno paro bližala, vzeti oba nepoškodovana letalca častnika v svoj aparat, poškodovano letalo temeljito storiti nerabno in z dvojnim moštvom ravno še ob pravem času se dvigniti ter se po 220 km dolgem poletu srečno vrniti v Kotor. Naše čete v Albaniji prodrle do Kruje. Dunaj, 3. februarja. V Albaniji prodirajoče avstro-ogrske čete so dospele s svojimi prednjimi četami v pokrajino zapadno od Kruje. V Črni gori ničesar novega. Delna demobilizacija grške vojske. Bern, 3. januarja. „Information" poroča iz Aten, da je grška j vlada glasom zatrdil političnih krogov sklenila del- I no demobilizacijo grške vojske. Kraljeva odredba, I ki odreja odpust letnikov 1882—1890, bo objavljenja v kratkem. Rezervni častniki letnikov 1890- j 1892 so bili ravnokar odpuščeni. Drač in Valona v nevarnosti. Pozzi premotriva v „L' Qeuvre" dosedanje ' delovanje avstro-ogrskega generala Kovessa, ki dokazuje ženijalno logiko. Ako pade Drač, bo zmagovalcem odprta vsa Albanija, tako da mora pasti tudi Valona. Tako bi dobili sovražni podmorski čolni najboljšo bazo, da onemogočijo pa-roplovbo v Jonskem morju. — Adrija je že tako-rekoč last Avstro-Ogrske. Pozzi se boji, da prva posledica zavzetja Albanije, bo glavni sunek osrednjih držav in njihovih zaveznikov na Solun. Nove francosko-angleške nasilnosti. Berolinski listi javljajo iz Haaga: Ententa je sporočila grški vladi, da namerava organizirati na otokih Sredozemskega in Egejskega morja deset oporišč za svoje torpedne flotilje. Pogajanja s kraljem Nikito. "Novoje Vremja" trde, da so se že leta 1913. vršila med kraljem Nikito in avstrijskim ministr- j stvom pogajanja, da bi Črna gora odstopila Lov- i čen, v zameno pa dobila Skader. Srbska, italijanska in ruska vlada pa so o teh pogajanjih izvede- I le in Rusija je Črno goro prisilila, da jih je takoj opustila. Položaj v Romuniji. Sofijski poročevalec „Berliner Tagblatta" dr. Lederer poroča, da se položaj v Romuniji poostru-je. Agitacija četverozveze postaja vedno živahnejša in ustvarja razmere, ki dajejo centralnim državam mislili. Romunska vlada je slabotna in tako se razvijajo dogodki v gospodarskem in vojaškem oziru neugodno. Centralni državi ste nakupili v Romuniji 50 tisoč vagonov žita in krmil, toda intrige entente ustvarjajo izvršitvi tozadevne pogodbe največje težkoče in ogrožajo izvoz romunskega žita v Avstrijo in Nemčijo. V mnogo večji meri pa vzbuja vojaški položaj v Romuniji zanimanje sofijskih političnih in diplomatičnih krogov. Akoravno v Romuniji dose-daj ni bila odrejena splošna mobilizacija, se nahaja vendar osem desetin romunske armade pod orožjem in večina teh Čet je koncentrirana ob romunsko bolgarski ter rotnunsko-ogrski meji, med tem ' ko posadke ob besarabski meji niso bile ojačene. Del težke obrežne romunske artiljerije se nahaja še vedno na bolgarski in ogrski meji, kamor so jo bili že pred meseci prepeljali z obale Črnega morja. Jasno je, da vzbujajo te razmere največjo pozornost centralnih držav. Četverozveza ne taji, da hoče, v trenotku, ko naj prične njena velika splošna ofenziva na vseh frontah, prisiliti tudi Romunijo in (irsko, da se ji pridružita. Naravno bi se moglo pri teh razmerah pokazati za potrebno, zahtevati od Romunije, da precizira svoje stališče. Sredstev centralnim državam in njunim zaveznicam gotovo ne nedostaja in Angleži ter Francozi bi si morali le sebi samim pripisati, ako bi njihove metode proti Grški vsaj v tem oziru postale za centralne države merodajne. Iz Bukarešte poročajo : V četrtek se je vršil v stanovanju ministrskega predsednika Bratiana važen ministrski svet, ki se je bavil z zunanjim položajem in z raznimi dnevnimi vprašanji. „Adeverula hoče vedeti, da sta sklenili Romunija in Grška posebno pogodbo, v kateri sta si medsebojno obljubili nevtralnost in se zavezali, da ena brez druge ne poseže v vojno. Iz Sofije poročajo: Nemški poslanik v Bukarešti je storil potrebne korake, da se informira pri romunski vladi o značaju prodaje 80.(XX) vagonov žita Angležem. Ta prodaja je bila sklenjena v oči-vidnem namenu, otežkočiti izvoz romunskega žita v centralne države. Zdi se, da priznavajo mero-dajni romunski krogi pravilnost tega naziranja. „Pester Lloyd" javlja preko Amsterdama iz Bukarešte: Ministrski predsednik Bratianu je izja-. vil italijanskemu poslaniku: „Zunanja politika Romunije ostane nevtralna.'1 — Isti list poroča iz Sofije: Bolgarski krogi presojajo romunsko politiko optimistično. Romunija bo ostala nevtralna, ali pa bo šla s centralnima državama. „A Vilag" je izvedel, da je Romunija ruski vladi sporočila, da se bo njena armada pridružila le v tem slučaju, ako vdro Rusi preko Bukovine na Sedmograško. Tako si je razlagati neprestane ruske sunke ob besarabski meji. Med centralnima državama in romunsko eksportno komisijo se vrše, kakor poroča „Vossische Zeitung'', pogajanja za izvoz 100.000 vagonov koruze in drugega žita v Avstrijo in Nemčijo. Bolgarija in Romunija. Sofija, 2. februarja. Bolgarski generalni štab je proglasil Ruščuk za vojno ozemlje. Promet med Bolgcrijo in Romunijo preko Donave je ustavljen ter se vrši le še preko Dobrudže. Ta ukrep je vzbudil v političnih krogih veliko pozornost. Vojna z Italijo. Posamezni boji na italijanski fronti. Dunaj, 2. februarja. V dolini Sugana, zapadno od Roncengna, smo odbili protinapade nekega italijanskega bataljona. Na pobočju Col di Lana smo v boju moža proti možu vzeli in razstrelili sovražno sapersko pozicijo. Ob soški fronti topovski boj. Uspeh naših čet pri Tolminu in Sv. Luciji. Dunaj, 3. febiuarja. Ob primorski fronti je bil topovski boj na več točkah zopet zelo živahen. Ob tolminskem mostišču so razširile naše čete s saperskimi napadi svoje pozicije zapadno od Sv. Lucije. V nekem jarku, ki ga je sovražnik izgubil, smo našli mnogo mrtvih in vojnega materijala. Strah pred avstrijsko protiofenzivo. Naziranje merodajnih italijanskih krogov o poteku vojne proti Avstriji se je jako izpremenilo, V Italiji nihče več ne govori o pohodu v Trst, Ljubljano in na Dunaj, marveč vse navdaja strah, kaj bo, ako začno Avstrijci protiofenzivo. To je tudi posledica vojnih uspehov na Balkanu. 63 italijanskih generalov odstavljenih. Sedaj, ko so vpokojeni generalmajorji Flo-rette, Moro in Rotondi, je število od začetka vojne odstavljenih generalov narastlo na 63. Kvečjemu 12 je bilo vpokojenih vsled bolezni ali ran. Napoved vojne Nemčiji naj dokazuje italijansko odkritosrčnost. „Corriere della sera" se trudi, da bi italijanske zaveznike prepričal, kako poštena je Italija, kako jim je zvesta in vdana in koliko je že žrtvovala. „Corriere" celo nasvetuje vladi, naj napove Nemčiji vojno, kar najboljše dokazuje italijansko zvestobo v četverozvezi. Pravi še, da drugače bi utegnila Italija ostati izolirana, kar pa je hotela Italija preprečiti prav z vstopom v vojno; v vojno ni vstopila samo za to, da bi si povečala ozemlje. — Napoved vojne Nemčiji, ta nasvet smo že dostikrat slišaji in na papirju im-ponuje Italijanom, ali vlada ga noče slišati, ker je najbrže mnenja, da ima za enkrat že dovolj opravka z avstrijsko fronto. Nova italijanska ofenziva. „Tagesanzeiger" poroča: Z italijanske fronte dohajajo poročila, iz katerih se da sklepati, da mislijo Italijani na tirolski in soški fronti pričeti novo ofenzivo. S to bi bil v zvezi tudi povratek kralja na bojišče. Za peto bitko ob Soči se pripravljajo Italijani baje že od oktobra dalje. Ruska ofenziva. Artiljerijski boji. Dunaj, 29. januarja. Mostni okop severozapadno od Uzieczka ob Dnjestru je bil danes zjutraj napaden. Hrabra posadka je vrgla sovražnika nazaj. Polje pred okopom je posuto z ruskimi mrtveci. Nad fronto ob Stripi je priplula včeraj sovražna letalska flotilja; od 11 ruskih letal je naša artiljerija zadela in uničila dve letali, tri pa prisilila, da so se spustila za sovražno fronto na tla. Pri Berestianih ob Stiru so naše ; poljske straže zavrnile sunke močnejših ruskih poizvedovalnih oddelkov. Dunaj, 39. januarja. Nasprotnik je obnovil včeraj čez dan svoje i napade na mostni okop severozapadno od Uzieczka. Vsi poskusi, polastiti se okopa, so se pone- I srečili vsled hrabrosti braniteljev. Skoraj v vseh delih severovzhodne fronte je ruska artiljerija de- I loma močno delovala. Tudi težki topovi so na ■ raznih točkah sodelovali. Ponesrečeni napadi. Berolin, 31. januarja. Poskušeni ruski napadi na pokopališče v Vis- l manu ob Aji, zapadno Rige, so se ponesrečili v ! ognju naše artiljerije in infanterije. Manjši boji na ruski fronti. Dunaj, 2. februarja. Pred mostnim okopom pri Ustiecku smo prisilili sovražnika z minami, da je zapustil svoje sprednje jarke. Na drugih točkah severo-vzhodne fronte so se vršili boji patrulj. Nemško uradno poročilo. Berolin, 2. februarja. Nemški štrafunski oddelki so napadli ob Vjes-jeluhi, južno Kuhecke Vole (med Stohadom in Sti-rom), silen ruski oddelek ter ga uničili. Dunaj, 3. februarja. Severo-vzhodno od Bojana se je ponesrečilo rusko podvzetje proti našim prednjim pozici- I jam. V vzhodnji Galiciji in ob volinski fronti so delovali na obeh straneh letalci. Ena izmed ruskih letalskih flotilj je vrgla 6 bomb na Bučač ter ubila 2 prebivalca , več jih pa ranila. Neka druga letalska skupina je vrgla eno bombo severo-vzhodno od Lučka ter ranila 3 ravno pripeljane ruske vjetnike. Naše letalske skupine so uspešno metale i bombe na prostor zapadno od Czortkova in severno od Zbarača. Sicer mestoma topovski boj. Izprememba v ruskem ministrskem predsedstvu. Ruski ministrski predsednik Goremvkin je iz zdravstvenih ozirov demisijoniral. Njegova demisija je bila sprejeta in za njegovega naslednika je bil imenovan član dume Stirmer. Izza francoske fronte. Poraz Francozov oh reki Somme. Berolin, 29. januarja. Severozapadno od pristave La Folie (severo-! vzhodno od Neuvilla) so naskočile naše čete sovražne jarke v širini 1500 m, vjele 237 mož, med njimi 1 j častnika ter vplenile 9 strojnih pušk. Pred zadnjič ; zavzeto pozicijo pri Neuvillu so se opetovano raz-I bili francoski napadi, pač pa se je posrečilo sovražniku zasesti neko drugo vdrtino. V zapadnem ! delu Saint Laurenta pri Arrasu smo v naskoku vzeli Francozom neko skupino hiš. Južno od Somme smo zavzeli vas Friese in kakih tisoč metrov južnih pozicij. Francozi so pustili v naših rokah 12 častnikov in 927 neranienih mož ter 13 strojnih I pušk in 4 metala min. Bolj proti jugu pri Lionsu je vdrl neki naš poizvedovalni oddelek do druge sovražne črte, vjel nekaj mož in brez izgub vrnil V svoje pozicije. V Champagni živahni artiljerijski j boji in boji z minami. Ob višini pri Combresu je neka francoska razstrelba napravila malo škode I na naših najsprednejših jarkih. Z velikimi izgubami se je moral sovražnik po poskusu, zasesti vdrtino, umakniti. Pri Apremontu so naši obrambni topovi zbili neko sovražno letalo. Voditelj je mrtev, opazovalec težko ranjen. Zračni napad na i Freiburg v noči 28. t. m. je napravil le malo škode; 1 vojak in 2 civilista sta ranjena, Berolin, 30. januarja. Ob cesti Vimy—Neuville in južno od nje je trajal boj za posest pozicije, ki smo jo osvojili. Francoski napad je bil odbit. Južno Somme osvojena po-! zicija je 3500 m široka in 1000 m globoka. V celem smo vjeli 17 častnikov ter 1270 mož, med njimi nekaj Angležev. Francozi so poskusili slaboten protinapad, ki smo ga z lahkoto odbili. V j Champagni je prišlo od časa do časa do živahnih I artiljerijskih bojev. Na ostalih frontah je megleno i vreme otežkočalo streljanje. Proti večeru so pričeli Francozi pri jasnem vremenu živahno obstreljevati I našo fronto vzhodno od Pont a Mousson. Prodi-I ranje sovražnih pehotnih oddelkov smo brezuspešni. Berolin, 31. januarja. Svoje nove jarke v okolici Neuville smo obdržali navzlic francoskim poskusom jih zopet osvo-I jiti. Število severo-zapadno pristave La Folie vjetih i sovražnikov se je zvišalo na 318, plen pa na 11 I strojnih pušk. — Proti poziciji, ki smo jo dne 28. januarja južno reke Somme vzeli francoskim četam, so naperili Francozi opetovane strelske napadi'. Delovanje artiljerije je trpelo splošno vsled meglenega vremena. V odgovor za to, ker so j francoski aeroplani bombardirali odprto, izven ! operacijskega ozemlja se nahajajoče mesto Freiburg, so naši zrakoplovi pretekle dve noči napadli trdnjavo Pariz z očividno ugodnim uspehom. Bombe na Pariz. Pariz, 30. januarja. „Agence Havas" javlja: V gosti megli se je pojavil v soboto proti 11. zvečer neki zeppelin ter vrgel na Pariz več bomb, ki so zahtevale precej mnogo žrtev. Na eni točki je bilo 15 oseb ubitih, na drugem kraju 1 mož in 3 ženske; ena hiša je bila razrušena. Tudi sicer je bilo napravljene mnogo materijalne škode. Lov aeroplanov na zeppelin je bil zaman. Do 1. ure ponoči se je nahajal Pariz popolnoma v temi. Napad nemških Zeppellinov na angleška mesta. Berolin, 1. februarja. Eno naših zračnih brodovij je v noči od 31. januarja na 1. februar metalo razstrelne in vžigalne bombe na doke, pristan in tovarne v Liverpoolu in pri Liverpoolu ter v Birkenheadu, dalje na železarne in plavže v Manchestru, na tovarne in plavže v Nottinghamu in Sheffieldu ter na velike industrijalne naprave ob Humberju in pri Greaat Yarmout.hu. Povsod se je pokazal močni učinek z velikimi eksplozijami in hudimi požari. Ob Humberju je bila ena baterija prisiljena, umolkniti. Na vseh krajih so zračne ladje močno obstreljevali, ne da bi jih bili zadeli. Vse zračne ladje so se vzlic močnemu protidelovaniu v dobrem stanju vrnile. Boji na Flanderskem. Berolin, 1. februarja. V noči 31. januarja so pokusili mali angleški oddelki napad na naše postojanke zapadno Mesi-nesa (Flandrsko). Vsi so bili odbiti, ko se jim je bilo posrečilo, vdreti na enem mestu v naše jarke. Pri Fricourtu, vzhodno Alberta, smo zabranili sovražniku, zasesti vdrtino, ki jo je bil razstrelil. Severno od tod so nemške patrulje vdrle v angleške postojanke in se z nekaterimi vjetniki vrnile, ne ^a bi imele kake izgube. Južno Somme so Francozi v boju z ročnimi granatami izgubili še dalje tal. Berolin, 2. februarja. Sovražna artiljerija je bila zelo živahna v posameznih odsekih Champagne in vzhodno od Saint Dieti (v Vogezih). Sovražnik je zopet obstreljeval mesto Lens. Neko francosko veliko letaio je padlo od našega obrambnega ognja zadeto, jugo-zapadno od Chauny na tla. Letalci so ranjeni in vjeti. Berolin, 3. februarja. V Flandriji je sovražna artiljerija ljuto odgovarjala našemu, na širši fronti izvrševanemu obstreljevanju sovražnih pozicij. Severo-zapadno od Hullucha smo zasedli dve pred našo fronto od Angležev razstreljeni vdrtini. V okolici Neuville je stopnjeval v popoldanskih urah sovražnik svoj artiljerijski ogenj do velike ljutosti. Tudi na drugih točkah fronte so se razvili živahni artiljerijski boji, v Argonah pa boji z ročnimi granatami. Naši letalci so v okolici Peronne sestrelili neko angleško j 'n francosko bojno letalo. Trije letalci so mrtvi, ; francoski opazovalec je težko ranjen. Sef nemškega admiralskega štaba o angleški blokadi. Admiral Holtzendorff, šef nemškega admiral-skega štaba se je izrazil glasom „Vossche Zei-tung" napram poročevalcu nekega ameriškega brzojavnega urada rako-le: Efektivna blokada Nemčije je izključena. Anglija nikakor ne more podvzeti trgovine med Švedsko, Dansko in Nemčijo. 2e štiri tedne ni imel noben angleški podmorski čoln prav nobenega uspeha v Vzhodnjem morju in rusko brodovje leži zamrznjeno v ruskih pristaniščih. Vprašajte vsakega švedskega trgovca, vprašajte Svedce v Berolinu, vprašajte vsakega, ki pozna razmere v Vzhodnjem morju, in vsi bodo povedali, da je trgovina med obema državama normalna. Ker angleška blokada naših vzhodnomorskih pristanišč sPloh ne pride v poštev, bi bila efektivna blokada samo bluf. Namen Anglije v tej vojni je — kar so njeni državniki opetovano izjavili, — razbiti Nemčijo in uničiti našo trgovino. Po 18 vojnih mesecih se Angliji ni posrečilo niti eno niti drugo in se ji tudi ne bo posrečilo. Njena efektivna blokada ne bo imela prav nobenega učinka na naše Vojaške odločitve. Že dolgo smo se preskrbeli za vsak slučaj potrebe. Angleški delavci za vlado. Delavska konferenca v Bristolu je z 1,405.060 glasovi sprejela predlog, ki dovoli delavskim zastopnikom vstopiti v koalicijski kabinet. Drugi predlog' da naj zastopniki delavske stranke v koalicijskem ministrstvu ostanejo isti, ki so delavstvo zastopali do sedaj, je bil sprejet z 1,127.000 glasovi. V Orijentu. Rusko poročilo iz Kavkazije in Perzije. 28. januarja. Kavkazija. V boju v pokrajini zapadno od Melasgerta smo uničili veliko turško kolono, vjeli 17 častnikov in 274 Askarov ter vple-J!'li mnogo orožja, municijskih voz in nekaj deset-t|soč kartuš. Sovražnika zasledujoči oddelki so VtJrli v mesto Chnyskala ob cesti med Erzerumom n Mušom (65 km jugovzhodno od Erzeruma), in Turkov ter vplenili velike zaloge municije "vil, namenjenih za Turke. Turki so zbežali v . ,eri na Muš. — Perzija. Južno od Urmijskega J zera smo odbili močne turške čete; med zasle- ovanjem umikajočega se sovražnika smo vjeli mnogo Kurdov, vplenili mnogo orožfa, municije, sanitetnega materijala in nekaj tisoč glav živine. Jugovzhodno od Hamadana v okolici Kandelian-skega prelaza smo vrgli sovražnika v južni smeri nazaj. Turško uradno poročilo. 29. januarja. Fronta v Iraku. Nobene pomembne izpremembe. V okolici kraja Felahil smo iz zasede popolnoma uničili sovražni poizvedovalni oddelek 16 mož. Ravno tam so Mudžahahidi vzeli sovražniku kakih tisoč velblodov. — Kavkazija. Boji prednjih straž so potekli za nas ugodno. V centrumu smo v napadu zopet zavzeli pozicijo, ki jo je bil sovražnik z močnimi četami zasedel., — Dardenele. Neka sovražna oklopnica je izstrelila včeraj nekaj bomb proti obali pri Sedilbahru ter se nato umaknila. Poraz vstašev v Maroku. Pariz, 29. januarja. Agence Havas javlja iz Taze v Maroku: Francoske čete so presenetile dne 27. januarja taborišče agitatorja Abdula Maleka ter so je popol- j noma razdejale. Abdul Malek je pobegnil. Uspehi nemških podmorskih čolnov v Sredozemskem morju. Berolin, 29. januarja. Wolffov urad poroča 29. januarja: Neki naš podmorski čoln je uničil 18. t. m. angleški armirani transportni parnik „Marere" v Sredozemskem morju in 23. t. m. neki angleški parnik za prevažanje čet v Solunskem zalivu. Dne 17. t. m. ob 10. dopoldne je ustavil neki podmorski čoln 150 morskih milj vzhodno od Malte neki parnik za prevažanje čet v Solunskem zalivu Parnik je imel holandsko zastavo in na sprednjem delu napisano ime „Melanie". Parnik se je ustavil, signaliziral: »Ustavil sem se" ter poslal proti podmorskemu čolnu svoj čoln. Ko se je. nato podmorski čoln približal, da pregleda papirje parnika, so začeli s parnika s holandsko zastavo naenkrat iz več topov in strojnih pušk živahno streljati na podmorski čoln in so ga skušali povoziti. Podmorskemu čolnu se je posrečilo samo na ta način, da se je hitro potopil, rešiti tega napada proti mednarodnemu pravu. Sultan nemški feldmaršal. Carigrad, 30. januarja. Povodom svojega rojstnega dneva je imeno-noval nemški cesar sultana za feldmaršala nemške armade. Carigrad, 31. jannarja. Fronta v Iraku. V okolici Felahija od časa prenehajoč infanterijski in artiljeriski ogenj. Pri Kut el Amari mir. — Kavkazija. Spopadi brez pomena. — Ob Anatolski srednjemorski obali je neka sovražna vojna ladja med Fineko in Makrijem nasproti otoku Castellorizo v noči na 27. januar izkrcala sovražni oddelek, ki je pod topovskim ognjem one vojne ladje cerniral ves Endefli ter vjel nekaj uradnikov in del posadke. Carigrad, 1. februaria. Kavkaska fronta. Zavrnili smo sovražni bataljon, ki je napadel neko našo prednjo stražo v centrumu. Imel je 200 mrtvih in ranjenih. — Na ostalih frontah nobenih izprememb. Carigrad, 2. februarja. Dardanelska fronta. Dne 31. januarja zvečer je oddala neka križajka na višini Teke Burnu 12 strelov na okolici Sedil Bahra ter se nato odstranila. Z ostalih bojišč ni prispelo nobeno važno poročilo. Samomor turškega prestolonaslednika. Iz Carigrada poročajo uradno: Prestolonaslednik princ Jusuf Izzedin effendi je izvršil dne 1. februarja ob pol 8. zjutraj v svoji palači v Zingir-li keju zaradi bolezni samomor. Prerezal si je žile na levici. Jusuf Izzedin je bil 62 let star ter stric sedanjega sultana. Prestolonasledniške pravice so prešle sedaj na sultanovega nečaka Abdula Hazi-za Kana. Amerika in Evropa. Prekinjenje diplomatičnih stikov med Ameriko in Nemčijo? Berolin, L februaria. Pred dvema dnevoma je poročal Reuterjev urad iz Amerike, da je pričakovati prekinjenja diplomatičnih stikov med Berolinom in Washin£to-nom, če Nemčija ne bo dala v najkrajšem času zadovoljujočih zagotovil glede zadeve „Lusitanije". Podobno so se izrazile ,.Times", ki so naglašale, da sicer ni bil stavljen ultimatum, da se je pa wa-shingtonska vlada branila nadaljevati zaupne razgovore o zadevi „Lusitanije", ki so se vršili med državnim tajnikom Lansingom in nemškim veleposlanikom Bernstorffom. Res je, da je dospelo 29. januarja sem brzojavno poročilo iz katerega izhaja, da do sedaj ni bilo mogoče priti na podlagi ustmenega zaupnega razgovora do obe stranki zadovoljujočega sporazuma o zadevi ..Lusitanije". Naročila za veleposlanika, vsled katerih je upati -na končni sporazum, so se danes brzojavno odposlala. Amerika in ententa. Reuter poroča iz VVashingtona, da je popolnoma gotovo, da bi predsednik VVilson ne dopustil prepovedi izvoza municije. Ameriško časopisje pravi, da se glede prepovedi izvoza municije boji ameriška vlada konkurence Japonske, vsled česar bi se tudi stališče Japonske izredno izboljšalo Wilson je baje v Pittsburgu v nekem govoru izjavil to-le: Svet je v ognju in iskre padajo na vse strani. Ko bi videli ljudje brzojavke, ki jih dobiva dan na dan, bi spoznali, kako težko je za njega ohraniti mir. Amerika pa naj se ne pripravi na napadalno vojno, marveč na narodno obrambo. Nevarnost je resna. Resna napetost med Ameriko in Nemčijo. Med Ameriko in Nemčijo je menda postalo nekoliko kritično. Že govori prezidenta Vv'ilsona na raznih volilnih shodih,"da se znajo zunanje politične razmere resno premeniti, so vzbudili pozornost, zlasti ker je VVilson obenem zahteval veliko svoto za oboroženje Amerike. Skoro ob istem času je poročal Reuterjev biro, da bodo najbrž pretrgane diplomatične zveze med Ameriko in med Nemčijo, dočim je „Times" razglasilo, da je konec zaupnim pogajanjem med nemškim poslaniškim grofom Bernstorffom in ameriškim državnim tajnikom Lansingom. Bistvo razpora je to, da Nemčija za znano potopljenje ladje „Lusitanije" neče dati takega zadoščenja, kakor ga zahteva Amerika. Nemčija je pač sprejela veliko večino ameriških zahtev v tej stvari, odklanja pa zahtevano izrecno priznanle, da se je s potopom „Lusitanije" pogazilo mednarodno pravo. Dne 1. t. m. je nemška vlada poslala svojemu poslaniku v VVashingtonu zadnje instrukcije. Njih vsebina ni razglašena, ali iz nemških listov je spoznati, da se v Nemčiji pripravljajo na vsak slučaj. ..Vossische Zeitung" pravi, da se Nemčija ne vdaja nobenim iluzijam „Lokalanzeiger" pa piše, da je položaj jako resen, da je Nemčija za ohranitev miru z Ameriko storila, kar je mogla, in da je ne bo zadela nobena krivda, če se stvari drugače zasučejo. DNEVNE VESTI. Odlikovanje. Cesar je odlikoval predsednika deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko, okrajnega glavarstva v p., Gustava del Cotta, s častnim znakom Rdečega križa prvega razreda z vojno dekoracijo. Dobrodelni koncert v Kranju. Gospod c. kr. okrajni sodnik Oskar Dev je priredil v Kranju tekom sedanje vojne že tri krasno uspele koncerte, katerih čisti dobiček je določen zgolj v vojne namene. Povsem različni tako po vsebini, kakor po obliki proizvajajočih močeh so bili vsporedi teh koncertov. Med tem, ko je pritegnil prireditelj k obema prejšnjima koncertoma deloma tudi domače izvajalce pevskih točk, le poklical to pot v Kranj naše najboljše slovenske glasbene umetnike. Ker nam je za prihodnjo številko obljubljena, natančnejša strokovna ocena tega dobrodelnega koncerta, zato se omejimo danes v splošnem samo na najvažnejše. Gospića Dana Koblarjeva, koncertna pianistinja, je dokazala ob težki Lisztovi in Chopi-novi skladbi izredno ročno spretnost in globoko zamišljeno igro, kar je bilo za mlado umetnico tem lažje, za nas pa tem večjega užitka, ker je igrala na pamet in brez not. Koncertni in operni tenorist gospod Josip Rijavec nas je prepričal v vseh osmih solospevih, da razpolaga s hvalevredno pevsko šolo z odličnim glasom. Milina in kristalna glasovna čistost zlasti v visočini, s katero se lahko igra kakor mu ljubo, mu dajeta že sedaj prvenstvo celo med našimi koncertnimi tenoristi. Kadar obvlada v isti meri še jasnejše izgovarjanje, tedaj mu je sigurno zajamčena najsijajnejša prihodnjost. Fin in čuteč v umetniškem izvajanju na goslih se nam je predstavil kot solist tudi tukajšnji gospod vojaški zdravnik, ki nam je dobro znan kot virtuoz še iz predzadnjega koncerta. Ljubljanski kvartet Kozina, Dermelj, Završan, Kragelj je izpričal z moškimi zbori, kaj vse vzmorejo izšolani glasovi s popolnoma naštudiranimi težjimi skladbami. Naši moderni, ustvarjajoči umetniki — skladatelji: Adamič, Dev, Michl, Mirk in Lajovic so prišli po teh poizvajajočih koncertnih umetnikih na svečnico i v Ljudskem Domu v Kranju do popolni: veljave. Ce se spomnimo istočasno še na soprani-stinjo gospo Miro Costaperaria Dev, znano zlasti izza predzadnjega koncerta, tedaj trdimo z radostjo in s ponosom, da so nam dali in vzgojili po-srednje in neposrednje vse te prvovrstne glasbene umetnike predvsem naša ljubljanska „Glasbena Matica" in dunajski „Novi Akordi". — Da je bila dvorana natlačeno polna domačinov, začasno tu se nahajajočih častnikov in glasbo ljubečih izletnikov iz Škofje Loke, Tržiča in Radovljice, je umetnikom, slovenski moderni glasbi in prireditelju gotovo v največjo čast in prijetno zadoščenje. Umrl je včeraj nenadoma v Kranju gospod Ivan Hiibl, c. kr. višji komisar finančne straže v. p. Naj v miru počiva! Razglas radi prometa na cestah. Podpisano c. kr. okrajno glavarstvo je v ta namen, da se uredi promet na cestah že od početka sedanje vojne izdalo več razglasov in poživljalo, da se naj drži vsakdo obstoječih cestnopolicijskih predpisov, ker bo v nasprotnem slučaju strogo kaznovan. Dasi je okrajno glavarstvo zadevne predpise večkrat objavljajo in v posledku kazenjskih postopanj nalagalo najobčutnejše denarne globe, kakor tudi zaporne kazni, je vendar opažati, da se določbe cestnopolicijskih predpisov povsem premalo upoštevajo. Zlasti se množe slučaji, da so vozovi ponoči nerazsvetljeni, da spi voznik na vozu, da se ne drže vozovi leve strani ceste i. t. d. Taki in enaki prestopki so že o mirovnem času, tem bolj pa v sedanjem vojnem času neodpustljivi. Okrajno glavartvo opozarja vnovič v to z največjo resnostjo na določbe cestnopolicijskih predpisov, kakor so se že v več tukajšnjih razglasih objavljali in dostavlja da bo doletela odslej, vsakogar, ki bo spoznan krivim, ne več denarna ampak takoj zaporna kazen in ne samo zapor 24 ur, ampak takoj zapor najmanj enega tedna. To se daje tem potom v svrho ravnanja in v svarilo na vsesplošno vednost. C. kr. okr. oglavarstvo v Kranju. Gledališko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 6. februarja 1916 v dvorani pri „Jelenu" na Savi igrokaz „ I z d aj a 1 e c Začetek točno ob pol 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži: I. prostor K P60, II. prostor K 120, III. prostor K 1"—; stojišča 60 vinaarjev. Cisti dobiček je namenjen v prid oslepelim vojakom. Opozarjamo si. občinstvo na današnji inserat kino „Ideal", ki je prvovrstno in najstarejše kinematografsko podjetje v Ljubljani in ki vedno prinaša najnovejše filme. Umrla je v Ljubljani v visoki starosti 87. let gospa Pavlina Kaltenegger plem. Riedhorst, rojena Pongratz, vdova nekdanjega deželnega glavarja kranjskega in finančnega prokuratorja ter mati gospoda dvornega svetnika Oskarja viteza Kalteneg-gerja. Stoletnica Mirka Bogoviča. Dne 2, februarja je poteklo sto let, kar se je narodil v Varaždinu najplodovitejši književnik ilirske dobe Mirko Bo-govič . Najpopularnejši njegovi drami sta: „Fran-kopanu in „Matija Gubec". Narodno gledališče v Zagrebu je proslavilo Bogovičev jubilej z vpri-zoritvijo tragedije slovensko-hrvatskega kmeta-kra-Ija „Matije Gubca". Ustreljene srbske kmetice. „Beofgradske Novine" poročajo: Nemško vojno sodišče v Jagodini je obsodilo tri srbske kmetice, sestre Mileno, Milico in Adjo Veselinovič na smrt, ker so ubile nemškega orožniškega podčastnika Hahna. — Sodba je bila izvršena dne 12. januarja. Morilec grofa Potockega. Maloruski visoko-šolec Miroslav Sičinski je svoj čas umoril gališkega namestnika grofa Andreja Potockega. Posrečilo se mu je pobegniti iz zapora in ni bilo mnogo let nič slišati o njem. Pred kratkem so ga iztaknili v Ameriki in ga postavili pred oblast, ki razsoja o priseljencih. Avstrijska vlada je zahtevala, naj ji Amerika izroči Sičinskega. Rečena oblast pa je izrekla, da je Sičinskega smatrati za političnega zločinca in da ga vsled tega ne izroči. Razširjajte naš list. Štev. 226. Razglas. fflno Jdeal', Sjubljana. Mestno županstvo v Kranju oddaja potom javne dražbe v zakup samosvoja ribarska okraja št. 12 in 14 za dobo 10 let, to je od 15. februarja 1916 do 15. februarja 1926. Javna dražba prej navedenega ribolova se vrši dne 8. februarja 1916 ob 10. uri dopoldan v občinski pisarni. Zakupni pogoji so na vpogled v pisarni mestne občine. Mestno županstvo v Kranju, dne 26. januarja 191H. 7 Župan: F. Polak I. r. 99 = tO oš" si •o .. o ■ • • 5 — a •— u j| a 'S s •a n oo za Najizbornejše izmed najboljšega. Danes, sobota 5. do pondeljka 7. t. m.: Mož z 9 prstmi. Nordisk - detektivska učinkovitost. Torek, 8. do petka 11. t. m. \\ Kopališčna miška. Izborna veseloigra iz morske kopelji. "------- Dve veliki učin- CFGIT1II« ,9rokaz- kovati. Sobota, 12. do pondeljka 14. t. m. Velika detektivska učinkovitost z Joe Deebs. Obrazovni zakon. BolJSe kot „Tajni sekretar". (Primerno.) oo C o* P-m 3 B o °* O* 4» D* NI "P 3 a — N <ŽS Najstarejša s J^f trgovina