Katollšk cerkven Ust«
Tečaj XII.	V Ljubljani 31. sušca 1859.	i Asi 7.
Gospodova smeri.
Glej. solnca svit je ugasnil. mrak obdaja Tri križe, ki na Golgoti stojijo, Potoki gorke se kervi cedijo. In pusta zemlja željno se napaja. Glej, divje truine groza, strah navdaja; Trepečejo, 6e čudijo, stermijo; Se zemlja trese, skale se dervijo; Mnogteri merlič t groba vstaja.
Žaluje, joče se narava cela. Ker Stvarnik ji na terdim lesu umira. Ker obledele so mu svete lica. Le tebi. človek, duša je vesela;
Ko Rešen i k tvoj zemljo s kervjo spira. Z oči ne kane ena ti solzica!	J. Bile.
po Božjim usmiljenji in po,milosti S vel iga Apostolskima Sedeža Vikši Škof (»oriski itd.
častitimu duliovstvu in vernim Goriške škofije pozdravljenje in žegen od Gospoda našiga Jezusa Kristusa.
Preljubeznjivi! Ker se sveti postni čas bliža, vidimo lepo priložnost, Svoj glas zopet povzdigniti, in verne te škofije v Gospodu opominjati, naj bi ta sveti post si ober-nili v svoje zveličanje, kakor želi naša sveta cerkev. In zakaj nam cerkev post zapoveduje? Sveta cerkev se nam kaže, de nam je skerbna mati v vsem, kar nam zapoveduje, in kar vravnuje; skerbno mater se nam kaže tudi tu. kjer nam veleva se postiti. Cas svetiga posta nam ima biti namreč čas poboljšanja in pokore, de s c potem takim vredno pripravimo obhajati p res vete velikonočne praznike.
De cerkev, ko nam zapoveduje se postiti, zares hoče v nas duha pokore buditi in ohraniti, nam kaže precej pervi dan svetiga posta, ko trosi žegnani pepel na glave svojih vernih, in zraven te pomenivne besede izreka: ,.S pomni se, o človek! de si prah, in de se boš v prah povem i 1." Kaj nas zamore bolj očitno opominjati, kakor te besede, de je namreč naše življenje na tem svetu nestanovitno in minljivo, de nikar ne skerbimo nezmerno samo za to posvetno življenje, zakaj čas bo prišel, kjer bo zginila nečimernost tega sveta, duša naša se bo ločila od telesa, ki je prah in pepel, ter se bo pred sodnika podala. Tam pa pred Božjim sodnjim stolarn ne velja ne imenitnosi, ne posvetna čast, ne lepota, nc bogastvo, ne karkoli ta svet ima; tam bo samo tisti milost dosegel, ki je bogat z dobrimi deli. In ali bi bila cerkev mogla izvoliti priprav-niši znamnje, kakor je pepel, dc v nas te misli obudi? Kaj druziga ostane od naših trupel po smerti, kadar strohne, kakor prah iu pepel? Kaj bo, o človek! iz tvojiga telesa po smerti druziga, kakor gnjiloba in prah, bodi si tukaj
imeniten, kolikor hočeš! To nam tadaj cerkev pravi precej pervi dan svetiga posta, ko nam pepel daje. Opominja nas, de naj odmerjemo grehu, in de naj Bogu živimo; de naj se ne vežemo na minljivi svet. temuč de naj stanovitno išemo večne domovine, resnično pokoro delamo in se k Bogu iz celiga serca obernemo, obžalovaje svoje grehe.
K pokori nas vabi cerkev, ker nam na pepelnično sredo pri sveti maši z besedami preroka Jocla govori: ,.To govori Gospod: Spreobernite se k meni iz vsiga serca, s poštam, z jokam in žalovanjem. Iii pre-tergajte svoje serca, ne pa svojih oblačil, in spreobernite se k Gospodu svoji mu Bogu. ker je dobro ti ji v in milost i v, poterpežljiv in veli-ciga usmiljenja/' Joel 2, 12. 13.
Zato de duha pokore v človeku obudi iu ohrani, prepove cerkev o postnim času vse šumeče veselice. Zakaj v resnici nič ne moti bolj človekoviga duha, de sc ne more prosto k Bogu povzdigniti, in nič ni bolj na poti čednosti in bogaboječiinu življenju, kakor raztreseuost iu vedno posvetno razveselovanje. Zato je cerkev odločila štirdeset dni svetiga posta, kjer odvzame vernim vso zunanjo priložnost raztresenja, de kristjani tolikanj ložej noter v svoje serce pogledajo. Saj o tej priložnosti, saj enkrat v letu, naj bi resnobno pomislili, de bo enkrat konec vsiga posvetniga. in de bo takrat le tisti srečen, kteri čas svojiga življenja tako obrača, kakor je volja Božja, volja našiga Stvarnika in Odrešenika.
Po boljša nje tadaj in pokoro hoče cerkev od nas, ko nam daje priložnost, de zamoremo bolje spoznavati sami sebe, in dc se ne vežemo nezmerno na blago in veselje tega sveta. In nar bolji pripomoček k tema je, dc sc nemalo odtegnemo posvetnimu šumu.
Ali cerkev ve tudi, de jc človeško življenje vedili boj, dc samo tisti pridejo v nebeško kraljestvo, kteri silo delajo, in dc mora človek zavoljo tega sam sebe zatajevati. „Ako hoče kdo za mano priti, govori Kristus, naj zataji sam sebe. in naj vzame svoj kri/., in naj hodi za mano." Mat. Iti. 24. To zatajevanje samiga sebe pa ni lahka reč, človeku se kaj težko zdi. kadar se mora zatajiti. Zakaj odreči si moramo marsikaj, kar nam dopade; opušati moramo tudi to. kar na« nar bolj veseli, če nam jc na poti, tle ne moremo svoje dolžnosti dopolniti iu v čednosti se vaditi. ..Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene. pravi Kristus, ni mene vred in'4 Mat. 10. 37. ..Ako te tvoje oko pohujša. izderi ga, i n verzi ga od sebe; bolje t i j e z enim o č c-sam iti v življenje, kakor dve očesi imeti, in v e r ž e n i m u biti v peklenski ogenj.*' Mat. 1 b. !l. Pač bi Jezus nc bil mogel bolj očitno izreči dolžnosti zatajevanja samiga sebe, ne bolj razločno dokazati, kako težko de je, ker mora biti pripravljen človek se znebiti tudi take reči, ki mu je nar ljubši, in jo zapustiti zavoljo Boga. Sveti Gregor papež pravi: ..Zapustiti to. kar
imaš, ni težko; ali silno težko je zapustiti samiga sebe." Vse posvetno blago je zunaj nas in se ga zatorej ložej znebimo; poželenja pa so notri v nas, zato se dajo tako težko vkrotiti in premagati.
ker je tadaj zatajevanje samiga sebe tako težko, iu zraven tega vender tako važno in tako potrebno, je sveta cerkev post zapovedala. Post je že sam na sebi zatajevanje samiga sebe, ker se človek zderžuje jedi in pijače, kar niegovimu telesu ni prijetno. Post je pa tudi kaj pripraven pripomoček, vkrotiti naše meseno poželjenje, in se pokoriti za storjene grehe. V drugih Mojzesovih bukvah beremo, de se je ta mož Božji s poštam pripravljal, prejden je iz Božjih rok prejel table postave. Izraelci pa so med tem, ko ni bilo med njimi Mojzesa, nezmerno jedli iu pili, si zlato tele naredili, in ga molili. rK o so zjutraj vstali, so darovali ž g a v n i h, in m i r i v n i h darov fzlati-mu juncu), in ljudstvo je sedlo jest in pit, ter so vstali igrat.- 2 Moj z. 32, H. K tem besedam pristavi sv. B a z i I i to le: rM i vemo, d e s e j e b i 1 Mojzes s postani pripravil, k o j e n a go r o ( S i n a j) šel. ker ne bil bi si upal na goro iti, ki seje vsa kadila, in jo je gosta megla pokrivala, ako bi se ne bil poprej s p o s t a m p o k r e p č a I. S p o s t a iii je prejel table, na kterih so bile z B o ž j i m p e r-s t a iii zapisane postave. P o s t j e na gori postavo <1 o b i I. pod goro je pa n e z m e r ii o s t jedi i u pijače zapeljala ljudstvo v m a I i k o v a nje." — lz tega se vidi. de post človeka k Bogu pelje, veselice pa S a •• d z v e I i č a ii j a odvračajo.
Cerkev hoče, de se ločimo od posvetniga šuma, ter in m zapoveduje post. de bi enkrat zares v se šli, sami sebe premaga:, in pokoro delali. In zato de bi ta pokora v resnici iob«r sad v nas rodila, nam stavi cerkev pred naše oei bolj pogostama. kakor druge krati, ter pije nje i ii s m » t n a š i g a Z v e I i č a r j a Jezusa Kristusa. Ze treljo predpepelnieno ali zadnjo nedeljo pred štirdesetdanskim poštam nam bere cerkev evangeli. kteri nas spomni na terpljenje in smert Kristusovo. Beremo namreč v evangeliju sv. Lukeža: rVzel je pa Jezus dvanajstere k sebi. i n j i m j e rekel: ti I e j t e! g r e m o g o r i v Jeruzalem. i n vse se bo dopolnilo, k a r j e pisano od Sinii človekoviga po prerokih. Izdan bo namreč n e v e r u i k a m, in bo z a s r a m o v a n . in g a j ž I a n i n /apljevan: in potem ko ga bodo gaj ž lj a I i. ga bodo umorili; in t r e t j i d a n b o o d m e r t v i h vstal." Luk. Is. 31—33. Nič ne zamore bolj obuditi v nas duha pokore, kakor premišlovaiije lerpljenja iu smerti Kristusove. Zakaj je neki Kristus terpel. zakaj je umeri na križi? Zato de nas je rešil od greha in od večniga pogubljenja. Klavni darovi stare zaveze niso mogli človeka rešiti greha in štra-finge. ..Zakaj ne mogoče je. pravi apostelj, de bi bili s ker v jo juneov in kozlov grehi odvzeti." — „ V s a k d u h o v c ii (s t a r e z a v e z c ) p r i s t o p i vsak dan službo opravljal, in večkrat ravno tiste k 1 a v-š i n e daruje, ktere nikoli gre h o v odvzeli ne iii o -rejo; On p a ( K r i s t u s ) k o j e e n klavni dar za grehe opravil, sedi vekomaj na desnici Božji." llebr. It). 4. II. 12. Ker nas premišlovaiije terpljenja in smerti Kristusove zamore tako napolniti z gnjusam nad greham. in obuditi v nas praviga duha pokore: zato hočemo ta postni čas vsak dan misliti na terpljenje Kristusovo i ii na njegovo smert. In skorej vsaka cerkev ima posebno v ta namen svoj križev pot. Opominjam vas tadaj. ljubi bratje v Kristusu! de pobožuost svetiga kri-ževiga pota o postnim času pogostama ponavljajte.
Zatajevanje samiga sebe, post, premišlovaiije terpljenja Kristusoviga. vredno prejemanje sakramentov svete pokore in presvetiga Rešnjiga Telesa, kar nam cerkev posebno zapoveduje, je nar boljši pripravljanje k obhajali ju svetiga v e li k o n o č n i ga praznika, ko praznu-
jemo spomin častilljiviga vstajenja Jezusa Kristusa, in zraven ponavljamo vero na naše lastno vstajenje od mertvih.
Kristus omeni večkrat s svojim terpljenjem tudi svoje vstajenje od mertvih. V evangeliju, ki se bere zadnjo pustno nedeljo, prerokuje Jezus učencam svoje terpljenje in svojo smert, pristavi pa tudi precej, de bo tretji dan od mertvih vstal. In dvema učencama. ki sta v Emavs šla, je -rekel: nA1 i ni bilo potrebno, de je Kristus terpel, in tako v svojo časi šel?"
Postni čas, čas pokore in zatajevanja, bodi nam podoba našiga življenja na tem svetu; velikonočni praznik pa naj nas spomni na prihodnje življenje po vstajenji. Ce tukaj na zemlji z Jezusam terpimo, in v Božji gnadi umerjemo, bomo tudi enkrat z njim poveličani.
Preljubeznjivi v Kristusu! obernimo bližnji postni čas v svoje zveličanje; vadimo se v zatajevanji sainih sebe z voljnim spolnovanjem postne postave; premišlujmo v žalosti čez svoje grehe britko terpljenje Kristusa, kteri se je ne-beškimu Očetu daroval v zadostenje za naše grehe. Ce to storimo, bo velikonočni praznik za nas vesel praznik. „Ce z Jezusam terpimo, bomo tudi z njim poveličani. Terpljenje sadanjiga časa se ne da primeriti prihodnji časti, ktera bo nad nami razodeta.u Rim. 8, 18.
Guada Gospoda našiga Jezusa Kristusa bodi z vami Ameii. 1. Kor. 16. 23.
po Božjim usmiljenji in po milosti svetiga apostoljskiga Sedeža
kneso - Akti t' v Ljubljani M«
Vsim ljubljenim vernim ljubljanske školije zveličanje in blagoslov v Gospodu?
(konec.)
Moliti se tedaj pravi, k večnimu Bogu v vsih potrebah zatekati se. njegovo modrost in ljubezen, milost in pravičnost v vsih stvareh in v vsih prigodkih spoznati.
Glejte torej, ljubi moji! kolikošna čast in sreča je to za nas, de se sme naša duša k večnimu Bogu povzdigovati, de smemo z Njim govoriti, de smemo moliti! Res, lepo jc, ako pametni človek povsod le po resnici hrepeni in poprašuje, ali to še ni nar lepše, nar boljše; kadar pa človek s svojo pametjo Boga premišljuje iu Božje resnice iše, se je poprime in derži, takrat je našel Narlcpšiga, Narvi-šiga, ki ga zamore najti, on je najdel Boga.
Lepo je, kadar pametni človek zemljo, kamenje, rastline, živali, človeka samiga in celi svet preiskuje in spoznava; — ali koliko več, koliko lepše torej je. Tega prav spozuati, ki jc nebo in zemljo, luno iu zvezde, rastline in živali, in tudi človeka in celi svet vstvaril!
Tode, Božje stvari in Njegove svete lastnosti le premišljevati, še ni prava molitev, temuč ako hočemo prav moliti, jc še treba, de sc Bogu z vsim popolnama vdamo in zročimo, njega v Njegovih svetih lastnostih posnemamo in tako Njemu vedno podobniši in večniga zveličanja vred-niši prihajamo.
To je tedaj prava molitev, de se ne povzdiguje k Bogu le človekova pamet, temuč tudi njegova prosta volja, tedaj cela duša, ki takole govori: „Narsvetejši! Tvoja volja je, dc se vsi Tvoji otroci posvetijo. Ta Tvoja volja bodi tudi moja. — Večni Bog! Tvoja volja je, de mi. Tvoji o-troci. že na tem svetu išemo tega, kar je večno, ljubimo le Tebe. ki si večin. Tvoja volja bodi tudi moja in ostani vekomej! — Ti edino pravi Bog! Tvoja volja je, de Tebe samiga molimo, in de se za vselej odpovemo malikam sveta, namreč: poželenju mesa, poželenju oči in prevzetnosti življenja. Tvoja volja bodi tudi moja in ostani vekomej! Vsim posvetnim malikam se toraj odpovem, moliti hočem le Tebe, o Narsvetejši, le Tebe čista Ijubezin, ki si se nam v edi-norojenim Sinu Božjim razodela. V Tebi tedaj naj vse moje
upanje počiva. Tvojim zapovedim bodi posvečeno moje serce, in celo moje življenje, in to naj bo dolžna zahvala za vse dobrote, ki si mi jih skazal. — Ti, o Bog, si zgolj čista in sama resnica! z vsim, kar mi storiš in pošlješ, sim za-dovoljin, zakaj v vsakim terpljenji me delaš močniga, zoper vsako spačeno nagnjenje in mikauje k grehu mi daješ moč, ga premagati; v vsaki, še tako hudi vojski, v vsaki grešni skušnjavi mi na strani stojiš, iz vsakiga greha mi pomagaš vstati."
Glejte, ljubi moji! tako človek, kadar prav in v resnici moli, z Bogam govori, in kdor tako misli in govori, ali ne bo po vsaki molitvi Bogu ljubši in prijetniši in večniga zveličanja vredniši? Torej pa tudi na glas in celimu svetu oznanujem. de je molitev, kakor jo je Kristus učil, nar veči in nar častitljivši služba Božja za človeka. ker se v nji in po nji k Narvišimu povzdiguje, z Narsvetejšim in z Vsigamogočnim govori. Kaj se more tedaj misliti od človeka, ki ne moli, ali ker ne zna, ali pa noče moliti, ker je njegovo življenje hudobno! Ali ni to nar veči nevednost, in prava sramota za vsaciga kristjana?
Povzdigujmo torej, ljubi moji! svoje roke k nebesam, in prosimo milostIjiviga Boga. de take nevedneže ali hudobneže razsvetli, de bodo spoznali svojiga vsigamogočniga Gospodu v nebesih, in spoznali, dejimje molitev potrebna, de so torej dolžni moliti.
Kdo bo tajil, de je molitev naša nar veči, naša perva dolžnost, ki jo imamo do Boga in sami do sebe. — Bog nas je vstvaril in nam dušne zmožnosti in moči le zavolj tega dal, de zamoremo Njega spoznati, častili, ljubiti, — moliti. Moliti smo pa tudi nam samim dolžni, in sicer pervič zato. ker brez gnade Božje, ktero nam je Kristus na križi zaslužil, nič dobriga. nič za večno zveličanje zaslužljiviga storiti ne moremo, '.u drugič pa zato. ker je gnada Božja od naše strani nezaslužen dtr Božji, /.a kteriga hoče Bog prošen in nioljcn biti.
Zato je pa tudi Kristus svoje aposteljne, in po njih tudi nas k molitvi tolikrat opominjal in to opomiiijevanje s svojim lastnim zgledam poterdil, ko se je cele dneve v zveličanjc ljudi trudil, po noči pa za nje molil. Kakor je Jezus aposteljne učil, tako nas Njegovi aposteljni uče: „M o I i t e brez prenehanja" (1. Tes. 5, 17.), sv. Pavel opominja ; in sv. apostelj Jakop nam molitev priporoča, rekoč : rA ko pa kdo zmed vas potrebuje modrosti, naj jc prosi od Boga. kteri daje vsim obilno" (1, 5.). Jezusovi učenci so čutili, česar so potrebovali in so vedili, kdo le jim zamore pomagati. Prosili so tedaj svojiga tičciiika in prijatla Jezusa, de bi jih podučil v nar imenitniši reči. rekoč: rGospod, uči nas moliti!** — in Jezus jih jc učil molitev, ktera človeka, ako jo prav in iz serca moli, stori močniga, poterpežljiviga, serčniga, Bogu prijetuiga iu celo v terpljenji iu nesreči veseliga.
Kakor so se učenci Jezusovi učili moliti pri svojim Gospodu iu učeniku, tako naj keršanski starši svoje otroke učijo moliti: — - v očetovi hiši naj se dete moliti nauči. Keršanska mati naj bo po Božjim povelji perva učeuica svojiga otroka. V svetim kerstu prerojeno dete cerkev materi zroči. de naj ga ona Bogu zredi. Preljube keršanske matere. spolnujte vender to svojo sveto in imenitno dolžnost; zgodaj učite svoje otroke mogočniga, dobrotljiviga. Ijubez-njiviga Očeta v nebesih poznati iu ča>titi. t. j. učite svoje otroke moliti in Boga ljubiti. Vaši otroci, keršanske matere, so pri sv. kerstu posvečujočo gnado Božjo zadobili in tako pripravljeni bili za vsako keršansko podučenjc, in bodo ga tudi sprejeli, ako le ve svojo dolžnost spolnitc. Ve bi imele perve svojim otrokam z besedo in zgledam pot v nebesa kazati.
Kaj ne, de vas veseli, kadar dete vaše ali očetovo ime pervič izgovori; koliko več bi vas moglo zveseliti, kadar ga slišite ime neheškiga Očeta izgovarjati in moliti: sOče naš, kteri si v nebesih."
Tode, ni še zadosti, ako svoje otroke naučite, kakšino molitvico brez praviga pomislika blebetati, ve jih morete učiti prav moliti, ve morete skerbeti. de bodo otroci umeli. kar izgovarjajo, kar molijo. de bodo pobožno molili. zakaj le tako bodo prav molili.
Jutranja in večerna molitev je pa med vsimi nar imenitniši. nar važuiši. nar polrebniši. Ona je dar, kteriga smo Bogu dolžni dati v začetek in konec vsakiga dneva. V jutranji molitvi Bogu perve misli. perve serčne čutila darujmo; zahvaljujmo se mu. de nas je po noči varoval; darujmo mu že naprej svoje misli, želje, besede in dela, vse terpljenje in vsako veselje noviga dneva in ob enim ga tudi njegove pomoči, njegove guade prosimo. Se le po tako opravljeni jutranji molitvi se na delo podajmo. — V večerni molitvi se pa pred vsim Bogu za vse ta dan in celo življenje prejete dobrote zahvalimo, potem svojo vest sprašajmo čez vse misli, želje, besede, djanja in spol-njenje dolžnosti svojiga stanu preteklika dneva; dalje se skesajmo storjenih pregreškov ter terdno sklenimo, resnično poboljšati se, in poslednjič Boga prosimo, de naj bi nas s svojo gnado v naših sklepih uterdil iu podpiral ter nas tudi po noči vsiga zlega, vsake nesreče varoval. Se le po taki molitvi se k počitku spravimo. Kakor dobro dete \*ako jutro iu vsaki večer starše pozdravlja, ravno tako in še veliko bolj moremo mi svojiga neheškiga očeta pozdravljati. Kdor to dolžnost opusti, pač uc ve. de je človek, ki ga je Bog vstvaril. pač ne pomisli, de je Kristus zanj terpel in umeri. Otrok, ki jutranjo in večerno molitev opuša. bo kmalo krnalo s prave poti zašel. Otročje duše bo pa Bog od staršev tirjal!
Druga molitev, s ktero naj starši svoje otroke od mladih let vadijo, je molitvica, ki jo rangcljevo češenje-imenujemo, k kteri nas skerbna mati katoliška cerkev z vsakdanjim trikratnim zvoneujem glasno kliče, nar imenitniši skrivnost naše sv. vere. namreč: včlovečciijc našiga Gospoda Jezusa Kristusa s hvaležnim sercam premišljevale moliti. I bogi Evini otroci! pomislite vender, de je Marija Sitni Božjiga spočela. de jc Beseda Božja meso postala, de bi nas večniga pogubljenja rešila Kadar torej zvon zapoje in nas te svete skrivnosti opomni, naj keršanska mati svojih hišnih skerbi, gospodar svojih del in opravil, otrok svojih igrač, kupčevavcc svoje kupčije preneha, bolnik svojih bolečin pozabi, kmctovavec na polji, pastirček na paši poklekne in moli angeljevo češenje.
Tudi pred jedjo in po jedi naj vsaka keršanska družina moli. kakor apostelj opominja (t. Kor. 1(1. 31): „A I i jeste, ali pije te. ali kaj dr u žiga delate, vse Bogu v čast storite." Lepa navada je bila in jc še po pravih keršanskih hišah, pred jedjo in po jedi moliti iu sicer ne skrivaj in nalihama. ampak očitno, naglas in združeno moliti, se Bogu za vsakdanji kruh. ki ga nam daje. spodobno zahvaliti ter ga Njegoviga blagoslova prositi. Kako je pač žalostno, ako se v kteri keršanski hiši ta lepa in pobožna navada opuša. in sicer tolikanj bolj žalostno, ako se to po takih hišah, in pri takih družinah godi. ki so Bogu nar veči zahvalo dolžni.
Glejte torej, ljubi moji! tako zamorejo pobožni starsi svoji diužini z lepim zgledam svetiti. ljubi starši, zasadite torej v mlade in mehke serca svojih otročičev pervo seme svete pobožnosti in strahu Božjiga. Ves trud. vse poznejše prizadevanje duhovnih pastirjev m šolfkih učenikov bo brez sadti ostalo, ako boste vi svoje pervo iu nar imenitniši od Boga vam izročeno delo pri otrocih zamudili.
Kar je pa domača Božja služba keršan-ki družini, to je farna cerkev z očitno službo Božjo za farmane. Kakot je molitev sploh dušno življenje, dušni živež, ravno tako potrebna je služba Božja in združena molitev keršanski čedi. Z velikim veseljem in z močno in obilo tolažbo se moje serce polni, ko vidim iu iz vsih krajev slišim, de ob
nedeljah in zapovedanih praznikih k dopoldanski iu popol-
•
danski službi Božji in še todi v delavnikih k sveti maši pridno hodite, de »e večidel po hišah, zlasti na kmetih sv. roženkranc na večer moli. V resnici, veselo znamnje je to po moji škofii. — Ali ravno tako žalostno je za me, vašiga višjiga pastirja, slišati, kakor tudi žalostno za vaše domače duhovne pastirje viditi, de veliko ovčic Kristusove čede ravno te svete dneve, nedelje in praznike v to obrača, de Boga žalijo s pijančevanjem in ponočevanjem, od koder toliko grehov, toliko pretepov in še clo ubijanj izvira. In tudi tukej morem jez, vaš višji pastir, duhovne pastirje svoje škofije v njih opominjevanji podpirati; zato se zopet obernem posebno k vam, ljubi keršanski starši! ki v tem zamorete narveč pomagati. Torej vas iz globočine svojiga serca prosim: Ičite, prosite, opominjajte, svarite, kaznujte svoje otroke, posebno pa goreče molite, de nedolžne teh strašnih pregreh obvarjete, njim vdane pa k spokorjenju in k poboljšanju tedej na pravo pot pripeljete. Svetite jim tudi tukaj s svojim lepim zgledam in nikdar nikoli ne pozabite, de bo Hog duše vaših otrok iz vaših rok enkrat tirjal. —
Ker /e sicer radi službo Božjo obiskujete, se terdno zanašam. de boste o postnim času pa še raji v cerkev hodili in sv. križev pot molili. rZakaj nič vam k svetilu u življenju toliko ne pomaga," pravi sv. Krizo-stoni. rkakor pridno obiskovanje cerkve. Tukej najdeš nar svctejši daritev, molitev pobožnih kristjanov, darove sv. D u h a. spomin m a r t e r n i-kov. družbo svetnikov. Kaj te zamore iz tvojih grehov k pokori pripeljati, ako te to ne pripelje."
Tudi Bi>zjo besedo poslušati, je kristjanu vedno potrebno; premišljevati Božje sv. lastnosti, svoje celo zdanje življenje, pa tudi prihodnjo večnost. In kar je vsaki čas potrebno, koliko potrebniši še le v postnim času, ki je čas pokore po besedah preroka Joela, ki pravi: Spreobernite s c k meni s poštam, jokam in molitvijo; r a z t e r-gaj te svoje serca. ne pa svojih oblačil. Spreobernite se k Gospodu, svojimu Bogu, ker je doli r o 11 j i v i ii usmiljen, p o t e r p e ž I j i v in velike dobrote." — (Joel. II. 12—13.) O, poslušajte te besede, ljubi moji! in vzemite si jih vender enkrat k sercu. Preglejte svoje življenje in pred oči si stavite vse svoje pregrehe in zamude. Prašajtc se: kako ste doslej živeli? — v čigavo čast ste vse svoje dni in leta preživeli? — komu ste služili z dušo iu s telesam? -- kako ste čas, zlasti čas svoje mladosti. — kako svoje časno premoženje, svojo čast obračali, kar bi vam bilo imelo pomagati v večno zveličanje? — ali so vam bile časne nesreče, težave in britkosti. ki vam jih jc Bog poslal, pripomočki k pokori? —Kakšin sad je Božja beseda pri vas obrodila, in vse podučevanje in prizadevanje dušnih pastirjev, njih cerkvene opravila in vse šege iu molitve sv. cerkve? Poprašajtc se: kolikrat vas je Bog nazaj pripeljal na pravo pot? koliko časa ste na nji ostali? — ali se niste potem še v globokeji grešni brezin vdeili. ali niste še v strašnejši pregrehe padli ali še celo v grehe zoper sv. Duha zabredli? Ali se bo do konca tako godilo? Ali boste vedno le padali in vstajali, ali vclikoveč le zato vstajali i/, pregreh, tle se zopet vernete v nove. in še veči grehe? In če tega ne mislite, kaj pa čakate? čemu se mudite? t as nepreuehama naprej gre, dan za dnevam. leto za letam, vašiga veselja, kratkočasov in vsih posvetnih nečimuruost bo e* krat iu sicer kinalo konec, in potem se boste znajdli pred durmi večnosti in v idili pred seboj le strašno sodbo! — Se imate časa, te nesreči oditi, še vam je milost Božja na ponudbo. Se zamorete k Bogu priti po pravi in resnični pokori, zakaj še steguje vaš nebeški milostljivi oče svoje roke po vas, in vaša skerbna mati katoliška cerkev je še pripravljena, vas nazaj peljati k očetu.
Obernitc si torej, ljubi moji! čas, ki vam ga je Bog odločil, v svoj dušni prid: obernitc zlasti ta sv. postni čas, de svojo vest čisto sprašate in se s celiga serca spreober-uete in spokorite.
Tako sim torej hotel pri toliko dušnih nevarnostih, ki nas sedanji čas obdajajo, sebe in vas v tem svetim postnim času k goreči molitvi spodbuditi, s ktero na znanje damo, de se pač ne moremo zanašati na svojo moč, de se pa terdno zanesemo in terdno upamo v Božjo moč, v Božje usmiljenje. V taki vedni, sveti zvezi je bil Jezus s svojim nebeškim očetam, ko je na svetu bil, in resnico, ktero je skušnjavcu enkrat rekel, je celo njegovo življenje terdilo, resnico namreč: „Pisanoje: Boga, svojiga Gospoda, moli, in Njemu samimu služi." In ker je Bogu služiti naša nar veči čast, naša nar veči sreča, bomo, kaj ne, ljubi moji! vedno, zlasti pa v svetim postu tako molili, kakor sim vas v tem listu učil, potem pa bomo tako živeli, de se ne bomo smerti bali, ampak ji bomo serčno in še celo veseli naproti šli. In ravno to se pravi živeti, kakor se otrokam Božjim spodobi. živeti v vedni prijaznosti z nebeškim očetam. v vednim spominu naše prave domačije. In le, ako bomo tako živeli, bomo tje prišli, kjer je Kristus Jezus, edinorojeni Sin nebeškiga očeta in kjer so njegovi zvesti služabniki! Amen.
I'« ftzem etjske po kopat i sa, rake aH katakombe r Himu.
(Dalje.)
Kakor je bilo že od kraja rečeno, leži okoli Rima petdeset in še več pokopališ poti zemljo. Ozrimo se vsaj na nektere in poglejmo, v kterim zmed njih so še do pred 109 leti kosti našiga ljubljenca sv. Feliksa počivale. Ko se od naših krajev, t. j., od polnočne strani po jakinski (ankonski) cesti v Rim pride, se vidi deleč na desni roki cerkev sv. aposteljna Petra z veličansko, 400 sežnjev visoko kuplo. Pod cerkvijo v vatikanski katakombi je grob sv. Petra. Že pervi kristjani so v rakah nad grobi mučenikov altarje, kapelice in tudi manjši ali veči cerkve postavljali, naj rajši in naj ložcj na tacih krajih, kjer so se mostovži križali; je bilo namreč naj več prostora skupaj, le štiri voglove so posneli in srednji prostor je bil dovolj velik za verno množico, ktera se je zbirala po noči k službi Božji na več krajih. Ta navada, cerkve v podobi križa zidati, ima med drugimi vzroki gotovo tudi svoj začetek v katakombah. De so pa cerkve pod zemljo ostale, iu se nad zemljo vidile, so jih mogli toliko globokeji, t. j., do druziga. tretjiga, in če so hotli prav visoke narediti, do četertiga obstropja ali mostovža v dnu postaviti, kakor se, postavimo, kje v kakim gradu skozi več nadstropij kapelica do strehe vzdiguje. V tej zahodnji ali večerni strani rimskiga mesta so še ob av-reljski cesti rake sv. Kalepoda, sv. Martinijana in sv. Agate, tako se te in druge pokopališa zato imenujejo, ker ravno ti svetniki in svetnice v njih počivajo. Proti jugu ali naravnost unkraj mesta, kakor se od nas notri v Rim pride, so imenitne katakombe sv. ap. Pavla, sv. Lucine in sv. Timoteja. Se bolj na levo. proti jutranji ali izhodnji strani so podzemeljske pokopališa sv. Petronile in Balbine, sv. papežev Dainaza in Marka; v tem okraji je naj več grobov, kakor tudi v katakombah sv. Kalista. To se zamore iz na-sledujiga posneti. V cerkvi sv. Boštjana, ki je ravno nad njegovim grobam zidana, se gre v rake sv. papeža in mu-čenca Kalista. Pred durmi je naslednji napis, kteri popotnika navdaja z nepopisljivo veselimi in veličanskimi občutki: rTo je pokopališe imenitniga papeža iu mučenca sv. Kalista; kdorkoli ga skesan iu spovedan obiše, zadohi popolnama odpustek vsih svojih grehov po slavuim zasluženji 174.000 mučeneov in 46 papežev, ki tu počivajo: vsi leti so prišli iz velike stiske in so, dc bi deleži bili v hiši Gospodovi, zavoljo Jezusoviga imena svojo kri prelili."
Dalje so proti solnčnimu izhodu rake sv. Marcelina in sv. Lovrenca. Nekoliko bolj proti polnočni strani, ali kakor se od nas v Rim pride, na levo roko, se stezajo pod zemljo qb novosalarski cesti dolge pokopališa, ki se ime-
nujejo sv. Priscile, sv. Silvestra, sv. Felicite, ss. Krizanta in Darije (od kterih bomo pozneje še nekaj govorili), sv. Hiiarije in sv. Trazona. Glej, ljubi bravec, še le tukaj smo prišli do tistiga pokopališa, kjer je bilo truplo sv. Feliksa v mir položeno. To pokopališe se je takole začelo. Pobožni rimski kristjan Trazon je bil vjetim kristjanam dober in ljubeznjiv. V letu 298 sta cesarja Dioklecjan in potlej Maksiminjan zapovedala zidati neizrečeno velike in prostorne toplice. Štirdeset tavžent kristjanov, med njimi veliko vjetih vojakov, je moglo noč in dan pri tem grozno velikim zidanji sedem let delati. Koliko de so leti ubož-čiki truda, potu in težav terpeli, si je ložej misliti, kakor pa de bi se popisovalo. Dva keršanska prijatla, Trazon in Maksi m, vidita neizrečeno veliko terpljenje svojih bratov, in skleneta, jim taisto vsaj nekoliko polajševati; svoje obilno premoženje v njih prid obračata, jih po noči po ječah obiskujeta, ki so kakor nekdaj Izraelci v egiptovski sužnosti mogli terdo delati in še zraven tega stradati; ljubeznjivo in priserčno jih tolažita, ter jim z lastnimi rokami, in še po štirih svojih služabnikih denarjev in živeža delita.
Pa ne le samo živim, ampak tudi inertvim je Trazon pomagal. Skerbno je pobiral sv. ostanke verskih spričevav-cov, posebno kar jih je bilo v njegovi okolici trinoženih in vsmertenih. Med drugimi je bil s svojim prijatlam Janezam, duhovnam , trupli sv. starčka Saturnina in diakona Sisinja, ki sta bila na nomentanski cesti za sv. vero kri prelila, na svoje rame zadel iu na svoji pristavi pokopal, kjer se še dandanašnji znajdejo podzemeljske rake sv. Trazona. Berž ko ne, je bil ravno ta Tobija nove zaveze tudi truplo sv. Feliksa v grob položil, in mu dal na kamen, s kterim so bile njegove kosti zaslonjene in vzidane, za nas trikrat imenitne čerke vsekati: Feliks m u č e n e c Kristusov. -) Iz teh Trazonskih rak so bile Feliksove kosti v letu 1750 vzdignjene in kakor je bilo že povedano, z veliko častjo v nek nunsk samostan prenesene iu so tam ostale, dokler niso od ondot prišle v prelepi pričujoči podobi v cerkev sv. Jakopa. Zakaj je pa sv. Feliks tako dolgo — 15 sto let — v grobu ležal, de ga že pred niso našli? To je prav lahko zapopasti. \e more se vse ua enkrat zgoditi, in povsod ne morejo kmalo kopati. Kakor druge svetnike in mučence velikrat še le čez veliko sto let najdejo, tako je tudi nanj versta še le pozneje prišla po previdnosti Božji, ki ga je ravno zdaj za to cerkev odmeuila. Utegnil je njegov grob, kakor od več njegovih tovaršev, že prec od začetka pri pokopavanji zasut biti. Ker niso mogli ali niso hotli ven nositi tiste zemlje, ktero so odkopaii, de so tje naprej merličc pokopavali, iu so ž njo mulo popred v steno vložene trupla za seboj zasuli in si za nove rake prostor delali. Sčasama se je tudi kuj samo od sebepodsulo; in še le v novejših časih so začeli rake prav na tanko preiskovati. zakaj preden se »>00 ur hoda pod zemljo prehodi, za hojo šuta potrebi, iu preiše do 7 milijonov grobov, ki se v rakah znajdejo: koliko je treba k temu dela. truda in krepke pripravne volje, priložnosti, časa in stroskov!
Pervi kristjani so imeli tri gotove zuamnja. s kterimi so zaznamnjevali, de je kdo mučenec ali marternik iu svetnik. palmovo vejico, znamnje zmage že pri nevernikih; drugič, ker v no posodico zraven groba: in napis na grobnih kamnih. Kolikor je več tacih znamenj skupaj, toliko je veči bila čast, ki so jo vernim spričevavcam ska-zovali, in jo pri najdenji kakiga taciga groba še zdaj v Rimu skazujejo. V katakombah blizo reke Tibere se vidijo na grobih le večidel palmove vejice ali tudi napisi, ker so
•) Če se to pokopališe res ni nič popred začelo, kakor ob zidanji Dioklecjanovih toplic v letu 298. se mora Feliksova smert v ta čas pod Dioklecjana postaviti, in ne pod Decija leta 250. Dioklecjan je bil pa v letn 304 ze v deveto konzul, toraj je se veliko let poprej priložnosti dovolj imel, kristjane preganjati in moriti, spačene volje k tacirau ravnanju mu tako nikoli ni primanjkovalo. —	Pis.
bile trupla mučeneov v vodo pometane. Kar jih je voda k bregu prinesla, so jih pokopali brez kervnih posodic, le palmovo vejico so jim na opeko ali kamen narisali; so pa kako mučeneovo ime in število umorjenih pristavili, postavim: ^Marcela in 550 Kristusovih mučeneov;a ali: Rufin iu 150 Kristusovih mučeneov." Pri sv. Feliksu ste se dve znamnji svetosti znašle, namreč, nam že znani napis in kervna posodica, za tega voljo je v papeževim listu rečeno, de jc bilo truplo z veliko častjo do današnjiga dneva shranjeno.
Po kervi in kosteh mučeneov so pa pervi kristjani tako močno hrepeneli, de se dostikrat že na se zavihteniga meča trinogov niso zbali. Kdo bi mislil: še žena grozovitneža in kervoločnika Dioklecjana, sv. Serena. je po noči vstala in šla na tisto mesto, kjer je bil njen mož zapovedal umoriti Suzano, mlado devico žlahtniga stanu, ter jo je z lastnimi rokami vzdignila, s pajčolauovo tančico kri pobrala, vse skup v sreberuo skrinjico zaperla, iu kadar koli je sama bila, jo pobožno častila. V Kartagi, na Afrikanskim. so kristjani ruhe in rute razpenjali, de so kri sv. Ciprijana pristregli. V Nikomedii je bilo 33 kristjanov obsojenih v smert s kolesaril, in med njimi tudi sv. Adrijan. Njegova žena, sv. Natalija, in več druzih žena je pristrezalo s kolesa tekočo kri v škcrlat in tančico; še za okervavljene oblačila trinogov so zlato in drage biserje ponujale. Ni se čuditi pristrczovavcam kervi, ker sc tudi njim ue moremo načuditi, ki so jo prelivali za Kristusa. Vidi sc pa iz tega ravnanja, de tako serčnost in junaštvo le samo keršanstvo obroditi zamore. (Konec nasl.)
Offfeti po Siorentkim in tiopisi.
Iz Postojne, 19. t. in. A. K. Danes siin ti. list „Zg. Danice" v roke dobil, in ko berem in pridem do besed v. č. g. misijonarja Pirca. kjer pravi, de je našimu zvestimu. tako zgodaj uiiicrlimu rojaku l.avtižarju lesen križ na grob postavil, mi jc prišlo to lev misel: Ali bi ne bilo prav, ko bi se od obilnih darov, ki so jih za l.avti-žarja tolikanj radi dajali. primeriti znesek odločil za čediu nadgrobni kamen, in se v ta namen poslal do v. č. gosp. Pirca; — iu dalje, de bi sc v domačii ali rojstnim kraji Lavtižarjevim vložila večna maša. kakor obletnica za ranj-ciin. Tako bi se ohranil spomin na njega, ki v Ameriki počiva. Akoravno bi g. misijonar naše molitve tamkaj hc potreboval. bi pa njegova prošnja pred stolam neskončno l -smiljeniga v prid teknila. Prosim ta svet. ki ga pa le kakor svojo misel podam, prevdariti iu premisliti, morebiti se tudi drugi glasi zaslišijo, ki bodo s tem edini. ^Visokočastiti korar. gospod Juri Vole. ki imajo to reč v skerhi. so ravno te misli in prav hvaležni za lepi svet. in zanesemo se. de bo s tem slehern. ali saj njih nar veči del popolnama zadovoljnih. Vr.)
Z liorcn^kiga, mesca sušca. J. I.. — Dogodba. ktero hočem tukaj zapisati, nam pač jasno spricuje. kako Bog velikokrat prečuduo skerhi za ohranjenje človeškiga življenja. Minulo je sicer že nekoliko let. kar se je pripetila v neki na samim stoječi kmetii na (■orenskim; zasluži pa yender toliko bolj. naj se razglasi, ker se le prepogosto sliši in bere v raznih časnikih od nesreč, de kdo igraje z nabitimi puškami ob življenje pride. —
Bilo je nckiga poletniga dneva. Imeli so v imenovani kmetii ravno v šteri čevljarja, mojstra iu njegoviga fanta. Ker so domači popoldan vsak po svojim delu na polje odšli, sta ostala čevljarja čisto sama na domu. Mojster vstane h stola dreto delat iu vgleda pod s t ropam na steni viseti puško, kakor jih imajo sploh radi v naših krajih, posebno po samotnih hišah vsi skerbni gospodarji za kako ne-prevideno silo, bodi si že. ako jc treba urno naznaniti s strelam po noči kak ogenj, ali pa klicati sosede na pomoč in varstvo pred malopridnimi ljudmi. Mojster, vgledavši puško na steni, jo sname, nategne petelina iu reče na stolu
sedečimu fantu: l»rimo/.! le čakaj, zdaj te bom vatrelil. Res pomeri na fanta, sproži, pa puška, po mnenju čevljarja ne basana, je krotka, in mirna ostane. Napne petelina v drugo in tretje, namerja v fanta in sprožuje, pa Božja previdnost in angel varh sta obdajala fanta, — puška ne prizadene nič žaliga. Zdaj še le mojster začne puško bolj natanko ogledovati; — dozdevati se mu namreč prične, de bi utegnila basana biti. Prepričati se, pomeri zdaj še enkrat skoz odperto okno. sproži, iu — puf! buti ojstro nabita puška svoje smertno /.trnje na hišno dvoriše. — l.abko si mislite, dragi bravci. strah in trepet mojstra in fanta o gromu smert-niga orožja; pač sta imela oba zakaj, hvaliti v goreči molitvi Boga za toliko očitni čudež iu ohranjcnje življenja mladi mu človeku. —
Povest je skoz in skoz resnična. Naj bi bila v svarilo vsim, ki se z nevarnimi rečmi radi šalijo. Z Bogam!
Iz Gorice. 15. sušca. Lansko leto so bili naš prevzv. knezo-nadškof kaj lep pastirski postni list razpisali v latinskim jeziku do duhovšiiie. in pokazali, ktera je edina pot. se zveličati, namreč pot križa z vedniin oziram na Jezusa . Zveliearja sveta, kteriga življenje od rojstva do po-slcdnjiga zdihljeja na križu je bilo ubožno. težavno, polno terpljenja. zaničevanja, zatajevanja itd., tedaj prava pot kriza. I.etas pa smo dobili od Njih Milosti dotično pastirsko pismo zastran 40danskiga posta v slovenskim iu tali-jaiiskim narečji, micuo. Ijubeznjivo. podučljivo in razumljivo za verne cele uadškofije obojniga jezika. Sprejmite ga tedaj. — I.etašnji postni pridigar v naši pervostolni cerkvi je č. (I. Maksim. neki kapuciu iz ravno tistiga samostana, kakor lanski pridigar c. t). Arkangcl Principi. Dobro se obnaša, ljudje ga ratli poslušat hodijo. Pridiga je ob torkih. če-tertkih. petkih in nedeljah.
Iz Itckc. Velike so bile o pustnim času v našim mestu norije; potihnile so. in sveti postni čas zbira pobožne duše v Božje hrame. Poslušat hodijo lložjo besedo, ki se trikrat na teden, dopoldne v laškim, popoldne v hervaškim jeziku razlaga. Prav gladko teče beseda talijanskimu duhovniku: pa tudi čast. Oče lliacint k i se Ija k, tukajšnji kapueiii>ki provincial. je veri govornik. Pokazal nam je. de je vreden hvale ki smo jo lani po mnogih časnikih brali, ko je imel postne ugovore v Dalmacii. Prav po domače pa z živo besedo vsakimi! serce mehčali zna. iu vsakdo, kdor ga sliši, gre ginjen iz cerkve. Z Bogam!	Bile.
Z \eniškiga. — Velite, za Danico kaj piši; rad pa kaj iu kako*' Verjamem, de mi je Daničiuo polje zmiraj na ponudbo za ral in kop; tode tuinpasti lentež mi brazde ne reže in drago seme smo v potrebah povžili. Od-kler bivamo ua Nemškim, se nam je slovensko černilo zgostilo. neokretno pero se zaletujc. bojim sc. dc bije napek ne zaredal. iu našim stermogledim besedarjcm v spotiko ue bil. D«- bi pisal za Danico, ali za kteri drug list. bi mogel z vami živeti, z vami misliti, z vami delati: ali /.daj smo vedno zad. za vojsko sopihamo brambovci. za urnimi pisavci s torbo kolehamo bravci. — za vami Ic papcrkva-mo; ne verjamem pa. de bi hila vas resnična volja z. mojimi paperki Daničine plati opisovati, ker se vam holjšiga tdaga gotovo nc manjka, kakor bi utegnili moji 'pritlikasti sadeži biti. ?.a bravca brez sladu brez teku. v potrato časa. brez dobitka. Velite, sporoči, kaj počnete tam na Nemškim, kaj mislite, kako živite, se ti tulite iii upirate, ali kri/.em roke devljetc. Zame res cadna naloga! Tedaj naj tudi jc-t kamen v Daničino zidanje vložim, uaj les za hisi.i oder tešem in dolbem. naj vrata zdelujem. in mere ne znam? Blagor jim, kterim je taka moč dana. po časopisnim obrisu primerne soslavke kovati, de se v časopisno ziuovje prilegajo, kakor se rezan kamen s kamnam v steni vjema. dc sc zveršuje poslopje, zalo in terdno. prav po obrisu speljevano: ali časnik mi je še več ko mertvo poslopje on mi je živa podoba — polna živ Ijtnja. polna zavednosti, ki sama svojo moč razodeva iz lastnih nagibov.
sama svoj mlin goni, in ve, kakošno moko melje. Vsak list tega ali uniga časnika mi je živa oseba, ki se zave in ve. kaj bravcam prinese in zakaj jim prinese; ki ve, de ima zgolj pristno obleko na sebi — uobeniga po dvoje, vsiga potrebniga eno. de nima čevljev na roki. klobuka na petah, de nima s kožuham glave ovite iu razgaljenih pleč. Časnik toraj mi je živa podoba, zala in krepka— ne iner-tva shramba vsakoršnjih spisarij. ravno ko korito plitvih sostavkov, spožarjen spašnik ogaranih kljus. gnjezdo na-šopirjenih vdabov. Resnično — roka mojstra vrednika je občudovati, ki naj tako živo podobo venomer zveršuje. kteri naj zmiraj primerno obleko vrezuje in zmiraj iz priležne tvarine. ne iz kozjice zdaj. zdaj iz beržtina. — Take misli me sprehajajo o vaši velevi, in nc čutim se dovolj močniga. de bi vam poskusil v težavnim delu kaj pomagati. Ktero steno neki bi z mojimi izdelki zaslanjali. ktero Ic oblačilo z mojo raševiuo kerpali: — kazila bi tu in tam — podu-čevala nikogar ne. Zatoraj bi Ic strahama kaj verstic so-stavil, pa že naprej desetkrat za zamero ga prosil, kdor bi se nad njimi hotel spotikati. — Pa čemu taka bojcčuost; saj vemo, de ni vse zlato, kar se piše; ljudje mislijo in pišejo po človeško; ako pravo vganejo — dobro, ak' jo kaj omahnejo — lejte si! vsak po svoji vesti iu svesti; ko bi sami mojstri hiše zidali, bi po kmetih malokdo podstreho bil; ko bi sami mojstri za časnike pisarili, bi pač tiskarji malo zaslužka imeli, radovedneži pa malo branja. Kdo bo proti časju kopotlal, ki rado govori, rado piše. rado bere; navada je taka, kilo jo bo tajil? Vsak kalin že ..svoje misliu ua dan tovori, mene. de po druzih glavah le suša kraljuje in vekomaj zima. Res čudno! če bolj se človeštvo s častiištvam in vsakoršnini pisarjenjem pita in zaliva, bolj si ga postrežni časnikarji iicuiniiiga mislijo, hitreje prider-čavajo prehrihtaiii dopisovavci ,,s svojimi mislimi de počasno ljudstvo nikakor nima časa, in mu ga tudi ue puste, dc bi goltano izobraženost prebav Ijalo. pritovorjeiic misli pretehtovalo. podarjene kosti tlo čistiga oglodalo. In na-zadnjc se res ljudstvo odvadi misliti in terdno meni. de se za nekoliko peterk lahko tega nepotrebniga dela znebi, saj so drugi zmiraj pripravljeni, na rsvojc misli- ga v gostje vabiti, čeravno se nazadnje večidel prigodi (kar veiiotnerni pristavek domačih pravljic ne pozabi povedati), de dobe iz uaperstnika jesti. piti iz rešeta.
In če vender kterikrat tudi za neutrudniga časnikarja suša nastane, ali de škropivne vretena mlinske kolesa po praznim verte. kaj potem? Pomagaj, kar more! Mera mora polna biti. ako ne zerna, pa plev; časnikar — respeetive vrcdtiik — si mora toliko namisliti, de od glave do pete odločene pole popirja in odmerjenih plati s čerkami zastavi, ali godlja ali brodlja, ni že nazadnje toliko vprašanja — za boleha v o svet o se privleče o I i š p a u a kvanta, za p o-p a cen o resnico dolgo peta ošabna laž. za balam odpustki, za gledišem altar. de je nazadnje časnik res hram prečudne zmesi, prava heraška mavlia. ki jo veže edina polosana zaplata, prikerpana s krotovičasto prejo — pravi no I i me tangere. pust* me z niiram! — Mera toraj mora polna biti. in ker se časi vender ka-kovo zerno med plevami najde, pa se ne ve. kje. — ljudstvo otl kraja do konca požira, karkoli je pisano, in naposled vse tumpasto že tudi dobriga otl slabiga ne loči. Kaj to nazadnje pomeni9 Ali ni to treslikasto berbranje žalostno znamnje netiasitljive holehavosti človeškiga rodu? In odkod to izhaja'' Ali je treba resnice tolikanj iskati, saj je nekdo rekel: Egn sum ver i t as. Ali je to znamnje zmerne radovednosti' Pa kdo ne ve, dc komur zmiraj pot kažejo, sam nikamor ne pride. Ego sum v i a! Ali je to znamnje dušne žeje. želje po izobraženosti, po omiki in učenosti. Ego sum vita! Kam smo prišli! Človek svojo in druzih vrednost po naročenih in branih časnikih meri, in kdor nobe-niga ne prejema, gorje mu, skoraj za človeka ne velja! Človek sam nič ne misli, iu s tem se sponaša; po tami tava. po
oblodi sakla, — s tem se baha; de neba nad zemljo ne vidi. de zvezdje v mlakuži ogleduje, do mesečniga hleba lužo popiva — b tem se hvali; de človeka taji in v zemljo rije, mu je sreča in slast. — In odkod to izhaja? Pa čemu to vprašanje; kdor že ve, mu ni treba razlagati, kdor pa ne ve, mu je zastonj dopovedovati. In tedaj ti velikanski duhovi kliče in se dero, de katoliška Cerkev svobodniinu duhu spone kuje, de ga vklepa v jarem svojih nepregiblji-vih členov itd. — Prazen bi bil trud, ko bi hotel vse tako in enako bevskanje zverstiti pod pevčevske pike. glasovi se spreminjajo po vsih mogočih višinah in globočinah. začetka jim ne znamo, konca ue dočakamo, — sovražnik pater Mendacii je ljuliko posejal in bo rastla s pšenico vred do žetve — do sodnjiga dne; sprideno ljudstvo jo ljubi me-tno zlatiga zerna. ž njo se pita, ž njo debeli, pa kakoršna hrana, takošna krepost — ^otroci omahljivi in sem ter tje majani od vsaciga vetra in nauka po hudobii ljudi, p« zvi-jačini. s ktero zapeljujejo v zmoto.u Otročja vera jc ta, de kdor klinec v zemljo zabije, ga bo mogel na sodnji dan z ušesi ven vleči; lažnjivi in zapeljivi pisači in enaki časuikarji pa bodo mende n. pr. 11. psalm mogli muže brati — ne bod' jim škoda!	R —č.
Dunaju. 27. sušca. f — Lepo nam je že sijalo ljubo pomladansko solnce, ter vabilo ljudi sprehajat se pod milini neham, ali na enkrat sc spremeni vse, zima se verne s snegam, in tiirazam. in dežjem, in opominja na znani pregovor, de ima sušeč rep zavit. De bi tako naglih sprememb tudi ne bilo v današnjim življenji! Ne bom se vti-koval v politične reči, ker jih že tako vsak dobro pozna, čeravno tudi mem grede moram reči iu ponoviti besede, ki jih jc rekel ccrkv. očak. sv. Gregor Naz.. namreč dc je bolji slavna vojska, kakor pa tak mir. ki ljudstva le od Boga odpeljuje. Iti zares, kej taciga velja dans iz več o-zirov. Se ve, de se pa pri vojski nc misli dosti na duhovne razmere, veliko več vlada tu kaka laka sebičnost egoizem — in ena zmota pripelje veliko druzih seboj. Tudi za vojsko slede navadno kuga in lakota in drugi zlegi. ki ljudstva bolj umirijo, kakor kteri si bodi shodi ali kongresi. Rad bi pa tu le opomnil, kako nemški iu judovski novinarji avstrijanske katoličane pikajo in razjedajo zavolj kon-kordata. in pravijo, dc je po njem zavirano ali celo zaterto vse viši izobraževanje, omika, tudi še vzajemna deržavna edinost, ravno kakor de bi katoliška vera pospeševala punt in druge homatije. Neizrečeno jih boli. ker vidijo, de se tu katoliško življenje boljša, de je Cerkev svoje pravice dobila, in de jih tudi more v djanji vživati. — pa de zakrijejo svoje sramotne misli in dela vsaj nekoliko, kažejo neprenehama na svojo omiko. češ. dc seje nc morete vdeležiti. dokler ostanete tako. ravno kakor de bi bila tista napeta nemška kultura edini cilj iu konec našiga življenja, — dru-ziga pa nič ne. Tu je treba dobro pazili na pravo, kje je resnica, kje pa laz. ker se je že tudi večkrat zgodilo, de pri tako medenini vabljenji ni terpela samo narodovnost. ampak še več vera. ki so ljudstva, jo zgubivši. se potem v krive misli zamotale, de saj zdaj za izobražene veljajo, sc ve de le med seboj. — drugi pa jih spet z drugimi pritikljeji kličejo: in tako sc mota naprej vedno eno iu ravno tisto. Vprašanje pa je tu le: ali res ne moremo brez tistiga sil-niga izobraženja obstati? ali nam res ni drugače živeti, de moramo /. njimi v en rog trobiti? Ni davno še. kar so bile volitve zoper Fraukobrod; ali dandanašnje bi bilo treba še enkrat prav očitno pokazati, de je prazno in zastonj, kar se v novinarskih delavnicah kuje, ter ni samo pregrešno zoper narode, ampak velikoveč zoper naj svetejši reč, zoper vero. Hvaležni vekomaj smo za euiga in ediniga Odreše-nika, ki je prišel in nas prepričal, dc le On sam je pot, resnica in življenje. L'ni kej enaciga skovali ne bodo, marveč bodo svoje iz zmote v zmoto podili, pitaje jih s svojo dozdevno omiko, in — konec bo žalostin. Mnogo je pa vzrokov, de se tudi na to gleda, ker z vojsko bi znale
še marsiktere druge resne vprašanja na dan priti. — — Romat ji v Jeruzalem so tu 17. in 18. t. m. sc zbirali, in z dobrim duham so odrinili proti Terstu. kjer so, kakor je znano. 19. na morje šli. — V večih cerkvah so med ted-nam povsot postne pridige v nemškim jeziku, pa tudi v češkim, laškim in francoskim. Viditi je dosti poslušavcov. Posebno goreče pridigovajo jezusovci. Tudi slavni dr. Vcith oznanuje besedo Božjo. ima veliko veliko poslušavcov. učenih kakor neučenih, iu ve v začudenje vsim prav dobro vslreči. Njegovi govori so zanimivi na vse strani, kakor vsi njegovi spisi, in po njem ne peša keršanstvo, ampak cvete v večni nebeški lepoti. — Z Bogam! Drujikrat kej vec.
Iz Rima piše v. č. g. provikar M. kirchner 17. t. m., de je bil v Neapeluu iu se je že v Rim povernil. Namen svojiga popotvanja v Neapel. pravi, sim dosegel. Ondotni vstav za zamurce je pridobljen za naš misijon. Pogoji so prav vgodni. Vsako leto Im vstav sprejel 0 rejeneov našiga misijona. in pa zastonj, ra/.un potnih stroškov. Vredba v tem vstavu je čisto primerjena namenu afrikanskiga misijona. Za tiste, ki niso poklicani ali zmožni za misijon-stvo. sc bo napravila kmetijska iu rokodelska šola. Tudi žensk zamursk vstav sc bo napravil. Ncapolitauski kralj daje k temu svoje varstvo, hiše iu zemljo (Bog ga oblagodari! Ravno sc bere, tle se mu je zboljšalo. ki je kil bolan. Vr.). keršanska dobrotnost prcbivavco\ pa vsakdanjo hrano. I boz-nost. ponižnost in pobožnost - so vodila vse te naprave, vravnovane po scrafskiin duhu tega reda. Zaupajmo, dc bo Bog k temu dal svoj blagoslov.
Po posebni previdnosti je o moji pricujočnosti v samostanu dvlla Palma tudi častitljivi O. Olivieri tam stanoval. On se je v to podal. dc bo skerbel za prevažo pošiljanih rejeneov iz Egipta v Neapel. — — Prišel bo v Ljubljano, in mislim, de bo mala dva seboj vzel. (Druge mislim pa tudi poslati, zlasti ker je za nje vstav pridobljen, in jc na Laškim bolj zdravo za nje. Vr.) Naznanila z go rej ni h mi-sijonov so dosti k temu pripomogle, moje upanje se bolj podreti, ko bi bilo mogoče. Pritcrdil bos. de mi misel na provikarijo nc more veselih čutil buditi, desiravno sc ji ne morem odtegniti, ra/.un ako bi misijon t isto zapustil. Od 21. do 30. t m. bom v duhovnih vajah pri jezuitih. Bog daj dober sad! — — Zročim se v roke večuiga usmiljenja iu se priporočim v tvoje molitve. — Pričakujem še tukaj raznih poterditev od sv. Očeta in propagande, potem pobitim skoz Tirole k tebi.
Iz llarluilia piše rokodelec Spanriug 10. prosenca. de je zopet več rokodeleov mcrzlii nih. in pa (udi O. Ga-bricl. ki se ua svojim potu iz Abisinije tam mudi. Don Aleksander se jc že precej pozdravil.	Drug Si—« pripo-
veduje. de sc ima Don Beltrame >e z 2 duhovnima tovai-šema z Bele reke v llartum vcriiiti. kar je posebno potrebno za hartumsko čermi šolo, ker zc čez O meseov so otroci skorej brez vse šole, in lahko si je misliti, h kolikim nc-prilikam tako praznovanje priložnost daje.
ttasgieti f#o ker*aH*khn nretu.
Za rokodelsko hišo na Dunaji jc žc blizo 2o.«»00 gld. zbranih.
Zagreb, list piše. tle so bili djakovski škof, pree. gospod Strosmajer, 21. t. m. odmenjeni na Dunaj, in od oudot v Rim. kjer se mislijo še čez Veliko noč muditi.
V	Peš t i jc kaznovanih nekaj novih nevarnih krivovereov. ki se imenujejo riiaslednikc Kristusove41, pa vender zaveržejo Kristusovo cerkev. Kristusove duhovne in od Njega postavljeno spoved itd. Ti nagnjusneži se imenujejo tudi svetnike in pravijo, de so čisti in brez greha; skazalo se je pa. de so tudi med tirni ..čistimi" nečisti, kozli med ovcami.
V	Prago sta za postni čas dva pridigarja poklicana od deleč: karmeličan, O. Ambrož, iz Regensburga. in re-demtorčan. O. Pernica. Laške pridige ima O. Magni. spo-
vednik »vilic cesarice Marije Ane. Navadne duhovne vaje konec poeta bo vodil O. Smude, S. J.
V	Brunek-u na Tirolskim ste med novicami pri Ur-šulinaricah tudi 2 zamurki od O. Olivieri-a: Johana Sama in Jakobina Gambra.
V	II i I d e h h e i m - u je bilo I. 1858 kervavih sodb 243. iu velik del obsojencov ima svojo nesrečo nesrečnimu žganju pripisati, kteriga začeujajo mende po gornjim Nemškim zopet hudo piti!
V	Rimu je bil 9. t. m. msgr. Alojzi Flir, vodnik sprejmiša ..Ali' A nima," v rake ondotne cerkve djan, ravno pod oltar Žalostne Matere Božje, kjer je raujki tolikanj rad maševal. I.esena truga je bila djana v svinčeno, leta terdo zadelana, de ne more sapa vanjo, in z opekami zazidana.
..I nivers" pripoveduje, de je bil abisinski kraljevič Giorgis s svojim spovednikam Kmatou-am pri sv. Očetu Biju IX. iu je naznanil Njih svetosti, de je njegov stric Negusi, kralj v Tigre iu Semen-u, sprejel katoliško vero. Misijon. ki ga jt bil Bon Sapeto I. 1*38 v Etijopii začel, ima že 3 škofije, v deželah Galas. Tigre in Bogos. (»0 mašuikov tamkaj dela. in imajo 8 cerkev, eno zmed njih ob rudečim morji, in katoličanov nad 50.00(1. Tode razkol-niki in krivoverci. jim tudi tukaj veliko hudiga prizadenejo. Škofu v Tigre. Jakobis-u. so bili že smert odločili, ali najeti morivci se niso prederznili, tega nečloveškiga djanja izpeljati. — Mil. škof Zenuer na Dunaji so izvoljeni po lastnoročnim papeževim pisanji ..Assistens folio Boutificio". — Znano je. de v Kimu v cerkvi sv. Klemena išejo trupli ss. Cirila in Metoda. Bred malo časam so dobili v podzemeljski cerkvi, ki jc tudi vnovič najdena. 2 marmorna sarkofaga ali trugi. Odperli so jih vpričo kardinala Batrizi-a iu zbora stariuoznancov in zdravnikov. V enim je bilo dvojno okostje in po spričevanji zdravnikov, jc bilo eno od ženske. V drugim sarkofagu pa so bile kosti le cniga sa-miga človeka, in pregledovanši so našli, de mu ene roke manjka. Pomnijo pa stari ljudje na Marskim. de je bila tam češe n a svetinja, ena roka tega svetnika, ki se je zavoljo predraziga oklepa pred kakimi poldrugi sto leti v vojskah zgubila. Torej so ta pogrešek v roke sprejeli za neko znamenje . dokler se la reč ne dožene.
V	novim Jorku našteva in imenuje protestanšk list anglikanske duhovne, ki so se poslednji čas v katoliško cerkev povernili, in jih jc 37. 13 jih je /.volilo duhovski stan.
V	Gibraltar u na Spanjolskim neki tako pogosto pre-bivavci v katoliško cerkev prestopajo, de protestantje in judje hočejo obupati. V kratkim se jc spreobernila učena in bogata gospodičina Smitt Benaliel in jc sprejela ime Marije ti c o m a d c ž a u i g a spočetja. Tudi sestra rabi-narja na pervi shoduici ali sinagogi se je dala kerstiti in je goreča katoličanka.
Na Portugalski m svoj pot z veliko terdovratuostjo preganjajo duhovne iu nune. Portugalski prckucuhi so podobni piemoiiteškim kakor vrana vrani.
V	'I'urinu je bil pred kratkim namestnik Božji po-tuhnjeiio napaden, ko je od bolnika šel; v Lisaboni je bil mlad klerik potuhnjeno umorjen, ko je na prošnjo ondotnih občin po hribih podpise zbiral, de naj sc nunski samostani ohranijo.
V	iii ah o me danski m cesarstvu M o rok o jc žalostno za katoliško vero. Je sicer ob morji nekaj katoličanov . tode nimajo je cerkve razun kapele španskiga poročnika v glavnim mestu, ki pa ne sme ne zvonov ne križa nad streho kazati in ima prostora le za kacih 30 ljudi. Ko kristjan uuierjc. ga neso iz mesta brez kaciga kerš. znamnja: naprej gre turk s palico, za njim duhoven v posvetni obleki, in za njim nosiči. Zunaj kapele se dohoven nikoli ne .-me prikazati v samostanski, ali clo v cerkveni obleki.
Za pirhe.
Precej drugo nedeljo po Veliki noči je pervi maj-nik, in prično se ljubeznjive Smarnice, ktere se bodo zanesljivo tudi letaš prav obilno po Slovenskim obhajale. Kaj bi bilo tedaj pripravniši za pirhe, kot nove šmarnične bukvice, ki so ravnokar tiskarnico zapustile in prišle na svitlo? Ime jim je:
MARIIN MESEC,
ali cvetlice Marije Device za vsaki dan mesca tnajnika. Spisal Luka Jeran, duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visokočastitljiviga Ijub-ljanskiga škofijstva. Natisnil jih je prav lično g. J. Blazni k 1859. Založba je pri Matii Gerberji, in prodaja (po 74 kr. n. d.J
Tako le so vse skozi zložene: V pervo je kratek, živ premisli k kake čednosti ali resnice. Nasledva zgodba ali zgled, vmerjen k premisliku. Nato molitev, primerna premisliku in zgledu. Sklep je vsaki dan cvetlica, odbrana v zložnosti k premisliku, zgledu in molitvi. Lc-ta se pričujočim s svojim duhovnim pomenam v preinislik na dom poda. Bremisliki so skoz iu skoz izdelani po „Mese d i Maria" od Muzzarelli-a, ki je zmed nar boljših, ako ne nar boljši delo te verste. Tudi veliko zgodb in zgledov je iz njega. Razun tega je pomoglo k temu delcu: Legende, in Maiandacht v. 011, An naleti der Brud. des Herzens Maria itd. Bridjana je za prista-vek sv. maša, dvoje litanije in sv. križev pot. Vse ima ozir na Marijo. Na čelu je lepa podoba Marije Device. Priporočimo tedaj priljudno ljubim in častitim bravcam tc nove Smarnice, in prav živo vošimo, de bi dosti pripomogle k bolj gorečimu češenju Marije, prečiste Device, k lepimu življenju vernih Slovcucov, in k zveličanju njih neumerjočih duš.
O ti priliki vzamemo v misel tudi že znane šmarnične dela: „Rožin vertLavretanske litanije" iu „Smarnice Marije, naše Matere" (za nedelje J. Tvarina za Smarnice sc najde nadalje v: ^Marija Devica, nebes in zem'je Kraljica," ^SlavaMarije." ..Sv. Alojzi." „Zlata krona Matere Božje,u id.
Pogovori z gg• dopisovavci.
G. L.: Prav lepa hvala! — Bolj natančnih zadev v tacih rečeh ne gre naznanjati. — Svet bomo prevdarili. — G. B.: Bog plati! Za uni dve utegne še prilika priti. — G. K. K.: Od tacih reči se sploh rajši molči. — Memento mei, quando veneris ad altare Dei: Vaša želja se je dopolnila. — G. br. A. P.: Bomo jeli prebirati in pripravljati, de le malo utegnemo. — G. R-*: Smo Vam pred nekimi dnemi pisali; upamo, de ste prejeli. Undanje ni Vas tikalo.
—	G. J. D.: S hvaležnostjo prejeli suho sadje za misijonske potrebe. — G. B.: Ravno še ob času; gratias!
JMUi darovi.
Za afrikanski misijon: Družniki Marijne bratovšinc 2 gold. — C. K. 1 gld.
—	Memento mei itd. 10 gold. n. d.
Za misijon gosp. Olivieri-a: Memento mei itd. 10 gl. n. d. — Neimenovan 3 gld.
Za kat. cerkev in bolnišnico v Jablunki: Neimenovan 3 gold. — Za odpušanje grehov 3 gold.
Za dr. K n oble he rje v sponi in e k: G. J. K. iz Žužemberga 2 gl. — Za odpušanje grehov 1 gl.
nuhornKe zadeve•
V ljubljanski škofii. G. Martin Tome pride s Košane v Kamnik; g. Val. Skul z Borovnice v Košano; g. Henrik S paro vi c z Merne peči v Borovnico; g. Anton Rozman z Vinice v Merno peč. Fara Planina je podeljena g. Antonu Potočniku, duh. pom. v Šmartnim pri Krajnu.
Odgovorui vrednik: Luka Jeran. — Založnik: Jožef Blaznik