VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v avgustu 2018 .........................................................................................................3 Razvoj vremena v avgustu 2018 ........................................................................................................... 22 Poletje 2018 ........................................................................................................................................... 29 Podnebne razmere v Evropi in svetu v avgustu 2018 ........................................................................... 46 AGROMETEOROLOGIJA 51 Agrometeorološke razmere v avgustu 2018.......................................................................................... 51 HIDROLOGIJA 57 Pretoki rek v avgustu 2018 .................................................................................................................... 57 Temperature rek in jezer v avgustu 2018 .............................................................................................. 61 Dinamika in temperatura morja v avgustu 2018 .................................................................................... 64 Količine podzemne vode v avgustu 2018 .............................................................................................. 69 EKOLOŠKO STANJE POVRŠINSKIH VODA 75 Spremljanje ekološkega stanja voda na podlagi bentoških nevretenčarjev .......................................... 75 ONESNAŽENOST ZRAKA 80 Onesnaženost zraka v avgustu 2018 .................................................................................................... 80 POTRESI 90 Potresi v Sloveniji v avgustu 2018 ......................................................................................................... 90 Svetovni potresi v avgustu 2018 ........................................................................................................... 92 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Planinska paša, Pernice (1160 m), 4. avgust 2018 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: Mountain pasture, Pernice, 4 August 2018 (Photo: Iztok Sinjur). 93 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2018 Climate in August 2018 Tanja Cegnar V dolgoletnem povprečju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato pa se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja, popoldnevi pa so še lahko tudi v drugi polovici avgusta zelo vroči. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, August 2018 Avgust je bil v pretežnem delu države 2 do 2,5 °C toplejši kot v dolgoletnem povprečju, le na nekaj manjših območjih na zahodu in severovzhodu je bil presežek nekoliko večji. Vročih dni je bilo nadpovprečno veliko, razen po nižinah Primorske jih je bilo avgusta več kot v juniju in juliju skupaj. Agencija Republike Slovenije za okolje Največ jih je bilo v Biljah (26) in na Obali (23). Rekordno visoko se temperatura v avgustu 2018 ni povzpela. Izrazita je bila kratkotrajna ohladitev med 25. in 27. avgustom. Največ padavin, in sicer nad 280 mm, je bilo v manjšem delu Posočja. V Kobaridu je padlo kar 318 mm. Nad 200 mm dežja je padlo v Posočju, manjšem delu Notranjske, v Ljubljani z okolico in ponekod v gorah na severu države. Najmanj dežja je bilo na severovzhodu Slovenije, kjer je večinoma padlo manj kot 70 mm, v Velikih Dolencih so namerili le 36 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin v dobri polovici Slovenije primanjkovalo, najbolj na skrajnem severovzhodu države. V Velikih Dolencih je padlo le 39 % dolgoletnega povprečja dežja. Primanjkljaj nad 20 % je bil še na območju Celja in Zasavja ter na vzhodu Bele krajine, v manjšem delu Gorenjske in v Biljah. Največji presežek padavin nad dolgoletnim povprečjem je bil v Ljubljani z ožjo okolico, v Črni vasi je padlo 177 % dolgoletnega povprečja, v Ljubljani pa 162 %. Tudi Logatec, manjši del Posočja in del Slovenske Istre so bili v primerjavi z dolgoletnim povprečjem dobro namočeni, dolgoletno povprečje so presegli za več kot petino. V Julijskih Alpah je bilo sončnega vremena manj kot običajno; visokogorje je bilo najslabše osončen del države. Na Kredarici je bilo 156 ur sončnega vremena, kar je le 89 % dolgoletnega povprečja. Drugod je bilo sončnega vremena več kot običajno, na zahodu Slovenije je bil presežek večinoma do desetine dolgoletnega povprečja, tako je bilo tudi v večjem delu južne Slovenije. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 332 ur, kar je desetino več kot običajno. V več kot polovici Slovenije je bilo 10 do 20 % bolj sončno kot običajno, v delu Štajerske pa je odklon dosegel 21 %. Tudi najvišje gore so bile avgusta brez snežne odeje. V avgustu 2018 so močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi. Ob blažji ohladitvi 14. avgusta se je povprečna dnevna temperatura ponekod spustila nekoliko pod dolgoletno povprečje, nekoliko izrazitejša je bila ohladitev v visokogorju. Izrazitejša je bila ohladitev od 25. do 27. avgusta (slika 1). Mesec se je iztekel z nadpovprečno toplim vremenom. 15 35 Kredarica Ljubljana 12 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 30 25 20 9 6 3 15 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 10 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August V Ljubljani je bila povprečna avgustovska temperatura 22,8 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povprečju 17,7 °C. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledila sta mu avgusta 1992 (23,7 °C) in 2012 (23,3 °C) ter avgust 2017 s 23,2. Med toplejše se uvrščajo še avgusti 2001 (22,9 °C), 2011 skupaj z letošnjim avgustom (22,8 °C) ter 2013 (22,5 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 17,3 °C, kar je 2,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa 2003 s 17,7 °C. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29,2 °C, kar je 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši pa avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Avgust 2018 je bil v visokogorju tako kot v nižini toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 8,7 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povprečno temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povprečna temperatura avgusta 2003, na tretje mesto se je uvrstil avgust 2017 s povprečno temperaturo 9,7 °C, med toplejše pa se uvrščajo še avgust 2011 z 9,2 °C, v avgustih 2012 in 2015 je bila povprečna mesečna temperatura 9,0 °C in 8,8 °C pa avgusta 2009. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Taki dnevi so bili avgusta zabeleženi le na Kredarici, našteli so 2. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi še vedno pogosti, tokrat je bil prag za vroč dan presežen povsod po nižinah Slovenije. V Ljubljani so zabeležili 18 vročih dni (slika 3), kar je 11 dni nad dolgoletnim povprečjem in tretja najvišja vrednost. Največ vročih dni je bilo avgusta 2003, in sicer 23, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov. Na Goriškem je bilo 26 vročih dni, v Portorožu 23, na Bizeljskem 19, po 18 jih je bilo v Ljubljani, Murski Soboti, Lendavi in Črnomlju. V Novi vasi so bili avgusta 3 vroči dnevi, v Ratečah jih je bilo 5. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Na Obali in v Biljah je bilo takih 30 avgustovskih dni. Večina merilnih postaj je poročala o 25 do 27 takih dnevih. V Ljubljani je bilo 27 toplih dni, kar je 6 dni nad dolgoletnim povprečjem; največ toplih dni je bilo leta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. 25 30 Ljubljana 25 Št. toplih dni Št. vročih dni 20 15 10 Ljubljana 20 15 10 5 5 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 3. Število vročih dni v avgustu Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in August Slika 4. Število toplih dni v avgustu Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in August Absolutna najnižja temperatura je bila na Kredarici izmerjena 26. avgusta, ohladilo se je na −2,9 °C, v preteklosti so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je temperatura spustila na −6,0 °C, sledil mu je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. Drugod po državi je bilo najbolj hladno jutro v dneh od 26. do 28. avgusta. V Ratečah je bilo 1,6 °C, v Biljah 8,8 °C, na letališču v Portorožu 12,4 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 10,6 °C, kar je v mejah običajne spremenljivosti v zadnjih tridesetih letih in opazno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Najvišja temperatura je bila izmerjena v prvi tretjini avgusta. Na Kredarici se je ogrelo na 17,4 °C že prvi avgustovski dan, v preteklosti so avgusta izmerili višjo temperaturo leta 2011 (19,6 °C), na drugo mesto se uvršča avgust 2017 z 19,3 °C, z za visokogorje visoko temperaturo pa mu sledjo še avgusti 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C) ter v letih 1981 in 2000 (18 °C). V Biljah so izmerili 36,5 °C, na Letališču Portorož 35,4 °C. Murski Soboti se je ogrelo na 33,4 °C, v Mariboru na 33,2 °C, v Celju na 33,3 °C, v Črnomlju na 34,0 °C, v Novem mestu na 33,4 °C in na Bizeljskem na 33,6 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 34,6 °C. Precej višja temperatura je bila avgusta izmerjena leta 2013 (40,2 °C), druga najvišja vrednost pa je iz avgusta 2017 (38,1 °C), visoka je bila najvišja temperatura tudi v avgustih 2003 (37,3 °C), 2012 (37,1 °C), 1971 in 1992 (obakrat 36,5 °C), 2000 (35,6 °C) in 2001 (35,2 °C). Rekordno visoko se temperatura v avgustu 2018 ni povzpela. 41 14 Ljubljana Ljubljana 37 Najvišja temperatura (°C) Najnižja temperatura (°C) 12 10 8 6 20 Kredarica Kredarica 18 Najvišja temperatura (°C) 2 Najnižja temperatura (°C) 29 25 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 4 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 4 0 -2 -4 -6 16 14 12 10 8 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 -8 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 14 12 33 41 Murska Sobota Murska Sobota Najvišja temperatura (°C) Najnižja temperatura (°C) 37 10 8 6 4 33 29 25 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 2 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) avgustovska temperatura Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in August 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 28 12 Portorož Kredarica 26 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 10 8 6 24 22 20 4 18 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 25 2 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 25 Novo mesto Ljubljana 23 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 23 21 19 21 19 17 17 15 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 25 15 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 25 Murska Sobota Celje 23 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 23 21 19 21 19 17 17 15 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 15 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 6. Potek povprečne temperature zraka v avgustu Figure 6. Mean air temperature in August Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka avgusta 2018 od povprečja 1981–2010 Figure 7. Mean air temperature anomaly, August 2018 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 40 Bilje Kredarica 15 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 35 10 25 20 15 0 10 5 1 3 5 7 -5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 Ljubljana 30 25 20 15 10 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Novo mesto 30 25 20 15 10 5 1 3 5 7 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 40 Celje 35 Letališče Maribor 35 30 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 35 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 35 3 40 40 25 20 15 10 30 25 20 15 10 5 1 3 5 7 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 Murska Sobota 35 3 5 7 40 40 30 25 20 15 10 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Portorož 35 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 30 25 20 15 10 5 1 3 5 7 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, avgust 2018 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), August 2018 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Avgust je bil 1,5 do 2,5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Velika večina ozemlja je bila 2 do 2,5 °C toplejša kot običajno, le na nekaj manjših območjih na zahodu in severovzhodu je bil presežek nekoliko večji. Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2018 Figure 9. Precipitation amount, August 2018 Slika 10. Višina padavin avgusta 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981−2010 Figure 10. Precipitation amount in August 2018 compared with 1981–2010 normals Avgustovske padavine so prikazane na sliki 9. Poleti so padavine krajevno in časovno porazdeljene neenakomerno. Največ padavin, nad 280 mm, so namerili na manjšem delu Posočja. V Kobaridu je padlo kar 318 mm. Nad 200 mm dežja je padlo v Posočju, manjšem delu Notranjske, v Ljubljani z okolico in ponekod v gorah na severu države. Med kraje s padavinami nad 200 mm so se uvrstile tudi merilne postaje v Ljubljani, Morskem pri Kobaridu, Črni vasi, Logatcu in Krnu. Najmanj dežja je bilo na severovzhodu Slovenije, kjer je bilo večinoma manj kot 70 mm padavin, v Velikih Dolencih pa je padlo le 36 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je v dobri polovici Slovenije padavin primanjkovalo, najbolj na skrajnem severovzhodu države. V Velikih Dolencih je padlo le 39 % dolgoletnega povprečja padavin, le malo bolje je bilo v Mačkovcih, kjer so padavine dosegle 45 % dolgoletnega povprečja. Primanjkljaj nad 20 % je bil še na območju Celja in Zasavja ter na vzhodu Bele krajine, v manjšem delu Gorenjske in v Biljah. Največji presežek padavin nad dolgoletnim povprečjem je bil v Ljubljani z ožjo okolico, v Črni vasi je padlo 177 % dolgoletnega povprečja, v Ljubljani pa 162 %. Tudi Logatec, manjši del Posočja in del Slovenske Istre so bili v primerjavi z dolgoletnim povprečjem dobro namočeni, dolgoletno povprečje so presegli za več kot petino. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Večina merilnih postaj je poročala o 5 do 11 dnevih s padavinami vsaj 1 mm. Na Obali je bilo 5 takih dni, 11 pa na Zgornjem Jezerskem. 500 450 350 Kredarica 300 Portorož 350 Padavine (mm) Padavine (mm) 400 300 250 200 150 100 100 50 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 350 350 300 300 Ljubljana Padavine (mm) 250 200 150 Novo mesto 250 200 150 100 100 50 50 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 350 350 300 300 Murska Sobota 250 Padavine (mm) Padavine (mm) 200 150 50 Padavine (mm) 250 200 150 Celje 250 200 150 100 100 50 50 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 11. Padavine v avgustu Figure 11. Precipitation in August Slika 12. Hmeljišče pri Muti, 2. avgust 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. The hops filed near Muta, 2 August 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gr. Maribor Velenje Logarska D. Solčava Celje Črnomelj Novo mesto Sevnica Bizeljsko Laško Sevno Ljubljana Črni Vrh Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Postojna Portorož Godnje Bilje Nova Gorica Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Planina pod G. Zg. Jezersko Žiri Škofja Loka Krvavec povprečje obdobja 1981−2010 avgusta 2018 0 50 100 150 200 250 300 350 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm avgusta 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in August 2018 and the 1981–2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2. Merilne postaje v preglednici 1 so izbrane na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Obeta se dobra letina. Podsabotin, 10. avgust 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 14. A good wine is expected, 10 August 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Avgusta je v Ljubljani padlo 223 mm padavin, kar je 62 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in avgust 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. Na nekaterih merilnih mestih merijo temperaturo in padavine s samodejno merilno postajo in na klasičen način, med obema meritvama občasno prihaja do manjših razlik v izmerjenih vrednostih, zato se lahko zgodi, da se vrednosti iz različnih virov za isti termin in isto merilno mesto nekoliko razlikujejo. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2018 Table 1. Monthly meteorological data – August 2018 Postaja NV Črnivec Brnik - Letališče JP Zgornje Jezersko Planina pod Golico Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci 887 362 876 957 486 240 739 720 545 330 190 308 Padavine in pojavi RR RP 168 107 133 98 155 100 171 98 141 67 318 173 137 70 118 79 87 74 117 94 95 111 36 39 SD 9 7 11 8 7 9 7 9 6 6 5 LEGENDA: RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) RR RP SD NV LEGEND: − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals in % − number of days with precipitation ≥ 1 mm − altitude (m) Na sliki 15 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. V Julijskih Alpah je bilo sončnega vremena manj kot običajno, na Kredarici je bilo 156 ur sončnega vremena, kar je le 89 % dolgoletnega povprečja. Visokogorje je bilo najslabše osončen del Slovenije. Drugod je bilo sončnega vremena več kot običajno, na zahodu Slovenije je bil presežek večinoma so desetine dolgoletnega povprečja, tako je bilo tudi v večjem delu južne Slovenije. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 332 ur, kar je desetino več kot običajno. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Več kot polovica Slovenije je bila 10 do 20 % bolj sončna kot običajno, v delu Štajerske pa je odklon dosegel 21 %. Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Bright sunshine duration in August 2018 compared with 1981–2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 298 ur, kar je 14 % več od dolgoletnega povprečja. Najmanj sončni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sončnega vremena. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena avgusta 2011 (333 ur), 2012 (329 ur), na tretje mesto se uvršča avgust 2017 (324 ur), le malo manj sončnega vremena pa je bilo avgusta 1992 (323 ur). Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Na Kredarici je bil tak le en sam dan v avgustu. V Ljubljani je bilo 8 jasnih dni (slika 16), kar je dva dneva več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 7 avgustov, največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992, 2000 in 2013. 14 12 10 Št. oblačnih dni Št. jasnih dni 12 14 Ljubljana 8 6 Ljubljana 10 8 6 4 4 2 2 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 16. Število jasnih dni v avgustu Figure 16. Number of clear days in August Slika 17. Število oblačnih dni v avgustu Figure 17. Number of cloudy days in August Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Oblačnih dni je bilo po nižinah manj kot jasnih. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, našteli so jih 7. Drugod po državi so večinoma poročali o največ šestih takih dnevih. V Ljubljani so bili štirje oblačni dnevi (slika 17), kar je dan manj od dolgoletnega povprečja. Največ oblačnih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, le po en oblačen dan pa je bil avgusta zabeležen v letih 1961, 1971, 2001, 2003, 2009 in 2011 ter 2017. Na Obali so oblaki v povprečju prekrivali 3,2 desetine neba, na Kredarici pa kar 5,8 desetin. Samodejne meteorološke postaje ne podajajo podatka o oblačnosti, lahko jo ocenimo na osnovi sončnega obsevanja, a podatki niso povsem primerljivi z opazovanji, zato je število podatkov o povprečni oblačnosti, s katerim razpolagamo, okrnjeno. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 18. Jutro med vinogradi in sadovnjaki, Gornji Leskovec, 13. avgust 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18 Morning in vineyards and orchards, Gornji Leskovec, 13 August 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 350 300 Sončno obsevanje (ura) 250 200 150 100 50 250 200 150 100 50 0 1961 1968 1975 1982 1989 1996 2003 2010 2017 400 300 350 Ljubljana 200 150 100 50 300 Portorož 300 250 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 350 Sončno obsevanje (ura) Novo mesto 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 350 Sončno obsevanje (ura) Sončno obsevanje (ura) Sončno obsevanje (ura) 300 350 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Kredarica 250 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v avgustu Figure 19. Bright sunshine duration in hours in August 200 150 100 50 0 1956 1963 1970 1977 1984 1991 1998 2005 2012 Na sliki 20 so podane dnevne višine padavin in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 60 8 45 6 30 4 15 2 0 1 3 5 7 Ljubljana 15 80 12 60 9 40 6 20 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 48 12 27 9 36 9 18 6 24 6 9 3 12 3 0 0 0 1 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 60 24 12 48 12 18 9 36 9 12 6 24 6 6 3 12 3 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Portorož 15 Osončenost (ura) 15 Murska Sobota Padavine (mm) 30 7 Novo mesto Osončenost (ura) 36 Padavine (mm) 60 Osončenost (ura) 15 Celje Osončenost (ura) 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 36 12 24 12 27 9 18 9 18 6 12 6 9 3 6 3 0 0 Letališče Maribor 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Bilje 15 Osončenost (ura) 15 45 Padavine (mm) Padavine (mm) 45 Padavine (mm) 100 Osončenost (ura) 10 Osončenost (ura) 75 0 Padavine (mm) 12 Padavine (mm) Kredarica Osončenost (ura) Padavine (mm) 90 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), avgust 2018 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2018 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2018 Table 2. Monthly meteorological data – August 2018 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 506 2513 864 55 2 320 533 467 299 170 220 157 242 275 444 187 TS 20,9 8,7 18,1 23,8 24,7 23,2 20,7 19,5 22,8 22,6 21,8 22,7 20,9 22,2 19,8 22,2 TOD 2,7 1,8 1,9 2,0 2,4 2,9 2,4 1,8 2,3 2,4 1,9 2,2 1,8 1,9 1,9 2,5 TX 27,8 11,8 26,2 32,2 31,7 30,6 28,1 27,8 29,2 29,8 28,6 29,6 28,9 28,4 27,5 29,7 TM 15,4 6,6 11,5 17,5 18,8 18,0 14,5 14,3 17,3 16,0 16,4 15,7 15,0 17,2 13,4 15,9 Temperatura TAX DT 33,6 9 17,4 1 31,4 1 36,5 5 35,4 3 35,4 6 32,9 1 33,5 9 34,6 8 33,6 9 33,4 9 34,0 9 33,3 9 33,2 9 32,4 1 33,4 9 TAM 8,6 −2,9 1,6 8,8 12,4 11,3 9,5 7,0 10,6 9,3 9,8 8,5 9,6 11,2 8,5 10,0 DT 27 26 27 27 27 26 26 28 27 28 28 28 27 26 28 27 SM SX 2 0 0 0 0 20 30 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 27 26 27 27 26 27 26 27 25 27 TD 0 322 0 0 0 0 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 156 246 302 332 283 281 89 106 108 110 102 110 298 114 286 118 291 292 269 286 121 121 115 112 Oblačnost PO SO SJ 5,8 7 1 3,2 4 2 20 11 3,9 4,8 4,0 2,9 4 6 4 3 3 8 7 8 16 19 4,5 5 6 5 16 RR 111 198 119 79 110 151 115 109 223 70 124 102 92 129 99 62 RP 81 93 79 70 128 129 102 83 162 72 97 84 73 100 68 61 Padavine in pojavi SD SN SG SS 10 6 8 5 8 9 9 5 6 7 8 9 9 6 Tlak SSX DT P 10 19 2 11 27 756,8 9,1 10 11 0 0 0 0 1014,2 19,6 10 5 8 9 4 7 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 982,1 18,2 18,8 18,3 6 0 0 0 0 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD = (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 16 PP 17,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra m/s Slika 21. Vetrne rože, avgust 2018 17 Figure 21. Wind roses, August 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, avgust 2018 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, August 2018 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 3,8 3,7 4,3 3,1 4,6 4,9 3,8 3,2 4,2 3,6 3,9 4,3 3,2 3,6 4,2 3,9 Temperatura zraka II. III. 1,8 0,7 2,1 0,9 2,3 1,2 1,2 0,5 1,5 0,2 2,0 1,4 1,2 0,8 0,7 0,1 2,2 0,9 1,4 0,7 1,5 1,1 2,0 1,8 0,7 0,5 1,6 1,0 1,7 1,8 2,0 1,7 M 2,4 2,0 2,4 1,8 1,9 2,7 1,9 1,5 2,3 1,9 2,2 2,4 1,8 2,5 2,5 I. Padavine II. III. M 25 4 16 1 7 11 15 76 58 49 50 29 68 22 45 122 155 99 87 77 65 38 210 23 66 8 79 140 53 65 70 102 83 79 81 68 98 162 97 84 72 73 100 61 39 73 137 125 125 139 120 197 202 179 124 121 107 101 100 17 I. 115 119 121 Sončno obsevanje II. III. M 110 103 110 113 100 111 117 93 110 116 114 89 106 120 129 123 126 111 99 115 105 115 113 111 109 115 125 114 119 108 117 115 121 112 117 114 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina avgusta je bila 3 do 5 °C toplejša kot običajno. Padavin je bilo opazno manj kot v dolgoletnem povprečju, ponekod so bile v sledovih. Sončnega vremena je bilo 10 do 30 % več kot običajno. Slika 22. Senene kopice, Sv. Primož na Pohorju, 4. avgust 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Hay, Sv. Primož na Pohorju, 4 August 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Osrednja tretjina meseca je bila večinoma 1 do 2 °C toplejša kot običajno. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno, ponekod jih je bilo komaj za vzorec, v Ljubljani pa je padlo dvakrat toliko dežja kot običajno. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj toliko kot običajno, presežek nad dolgoletnim povprečjem je ponekod dosegel 20 %. Zadnja tretjina avgusta je bila toplejša kot običajno, odkloni so segli do 2 °C. Z redkimi izjemami je bilo padavin več kot v dolgoletnem povprečju, v Ljubljani je padlo dvakrat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. V Ratečah in Postojni je bilo za desetino manj sončnega vremena kot običajno, drugod je bilo sončnega vremena več kot v dolgoletnem povprečju, vendar odkloni niso dosegli petine običajne osončenosti. Na Kredarici avgusta 2018 ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). 10 35 Največja debelina snežne odeje (cm) Kredarica Št. dni s snežno odejo 8 6 4 2 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 30 Kredarica 25 20 15 10 5 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Slika 23. Število dni s snežno odejo v avgustu in največja višina snežne odeje v avgustu Figure 23. Number of day with snow cover in August and maximum snow depth in August Število dni z nevihto je največje junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja. Število zabeleženih dni z nevihto in/ali grmenjem je odvisno tudi od urnika delovanja meteorološke postaje, zato je primerjava med postajami težavna. Na Kredarici je bilo 10 dni z nevihto ali grmenjem, prav toliko jih je bilo tudi v Postojni, na Obali je bilo takih dni 11. V Ljubljani je bilo takih dni 8, v Mariboru 6. Samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o številu dni z nevihto in/ali grmenjem. 18 Ljubljana Št. nevihtnih dni 15 12 Slika 24. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 24. Number of days with thunderstorms in August 9 6 3 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Na Kredarici so zabeležili 19 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju je bilo 7 meglenih dni. Samodejne meteorološke postaje podatka o pojavu megle ne zagotavljajo. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Ljubljana 20 Št. meglenih dni Slika 25. Število dni z meglo v avgustu Figure 25. Number of foggy days in August 15 10 5 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo pet dni z opaženo meglo, kar je blizu dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo šest avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001 ter 2017), po 21 dni z meglo pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. Slika 26. Močan veter in toča sta predzadnji dan meseca poškodovala koruzna polja na Ljubljanskem barju, Črna vas, 31. avgust 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. Strong wind gusts and hail on the 30 August damaged the maize fields on Ljubljansko barje, 31 August 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 27 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najvišji zračni tlak je bil 11. avgusta z 985,7 mb, sledil je hiter upad na 977,8 13. avgusta. Najnižje je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka 25. avgusta z 975,8 mb. Sledil je hiter porast in zračni tlak je ostal razmeroma visok vse do izteka meseca. Na sliki 27 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Največ vodne pare je zrak vseboval prvi dan meseca, delni tlak vodne pare je znašal 23,1 mb. Dokaj nizko se je delni tlak spustil 16. avgusta, in sicer na 14,7 mb, nato je ponovno narasel na okoli 19 mb. Najnižja vrednost meseca je bila zabeležena 27. avgusta s 13 mb. Do izteka meseca je nato vsebnost vodne pare v zraku naraščala. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje 987 25 Ljubljana Ljubljana Delni tlak vodne pare (mm) 22 Zračni tlak (mm) 984 19 981 16 978 13 975 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 27. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2018 Figure 27. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2018 SUMMARY In the predominant part of the country, was August 2 to 2.5 ° C warmer than in the long-term average, only a few smaller areas in the west and northeast had a slightly higher surplus. The number of hot days was above the normal. Except for the Primorska region, they were in August more than in June and July together. There was one short pronounced cold episode between 25 and 27 August. The temperature in August 2018 did not rise to record high. Over 200 mm of rain fell in Posočje, a small part of Notranjska, in Ljubljana with its surroundings and in some places in the mountains in the north of the country. The most abundant precipitation, above 280 mm, was observed in the smaller part of Posočje, where 318 mm fell in Kobarid. Modest was rainfall in the northeastern part of Slovenia, where it mostly fell less than 70 mm, in Veliki Dolenci only 36 mm rainfall was observed. There was no snow cover in the mountains. Compared to the long-term average, precipitation in the good half of Slovenia was below the normal, most notably in the far north-eastern part of the country. Only 39 % of the long-term average rainfall fell in Veliki Dolenci. The deficit of over 20 % was observed also in Celje and the Zasavje region, in the east of Bela krajina, in the smaller part of Gorenjska, and in Bilje. The largest surplus of precipitation above the long-term average was in Ljubljana with its surrounding, in Črna vas fell 177 % of the long-term average precipitation, in Ljubljana 162 %. In Logatec, a small part of the Posočje region and part of Slovenian Istria rainfall exceeded the long-term average by more than 20 %. In the Julian Alps was less sunny weather than usual. On Kredarica 156 hours of sunshine were recorded, which is only 89 % of the long-term average. In other places, sunny weather was more than usual, in the west of Slovenia the surplus was mostly up to a tenth of the long-term average, so it was also in much of southern Slovenia. The sunnier region was the Coast, in Portorož the sun shone 332 hours, a tenth more than usual. In more than half of Slovenia, it was 10 to 20 % more sunny weather than usual; in part of Štajerska the surplus was 21 %. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 21 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V AVGUSTU 2018 Weather development in August 2018 Janez Markošek 1. avgust Pretežno jasno, popoldne spremenljivo oblačno, krajevne nevihte, vroče Območje visokega zračnega tlaka je segalo od jugozahodne prek srednje do severovzhodne Evrope. Nad naše kraje je pritekal zelo topel zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne je bilo ponekod več spremenljive oblačnosti in nastale so krajevne nevihte, ki so se nadaljevale tudi v noč. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 34, na Goriškem in v Vipavski dolini do 36 °C. 2.–3. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, plohe in nevihte, šibka burja, vroče in soparno Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad srednjo in del vzhodne Evrope. V višjih plasteh ozračja se je zadrževal razmeroma hladen zrak, ozračje je bilo nestabilno (slike 1–3). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, več sončnega vremena je bilo na Primorskem. Od dopoldneva naprej so se pojavljale plohe in nevihte s krajevnimi nalivi, ponekod so se nadaljevale v noč. Zapihala je šibka burja. Drugi dan je bilo spremenljivo oblačno, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Sredi dneva in popoldne so bile v notranjosti Slovenije krajevne plohe in nevihte. Ponekod je pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Vroče in soparno je bilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 31, na Primorskem od 32 do 36 °C. 4. avgust Pretežno jasno, šibka burja, vroče V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, na Primorskem je pihala šibka burja. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 32, na Primorskem do 35 °C. 5. avgust Pretežno jasno, popoldne na zahodu in severu krajevne nevihte, vroče Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, severno od Alp pa se je proti vzhodu pomikala slabo izražena vremenska fronta. Pretežno jasno je bilo. Popoldne so bile v zahodni in severni Sloveniji nevihte, ki so se pomikale proti jugu in nad osrednjo Slovenijo slabele. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 33, na Primorskem do 36 °C. 6.–7. avgust Pretežno jasno, popoldne le posamezne nevihte, vroče Nad srednjo Evropo in zahodnim Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan nad srednjo Evropo pričelo slabeti. V višinah se je nad nami zadrževal topel in razmeroma suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Prvi dan popoldne so bile posamezne nevihte na Notranjskem in Koroškem, drugi dan popoldne v južni polovici Slovenije, zvečer pa v severovzhodnih krajih. Drugi dan 22 Agencija Republike Slovenije za okolje je ponekod zapihal veter južnih smeri. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 33, na Primorskem do 36 °C. 8.–9. avgust Pretežno jasno in vroče, drugi dan popoldne le posamezne nevihte Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad naše kraje. V višinah je s šibkimi jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Drugi dan popoldne so v Zasavju, na Notranjskem in v Slovenski Istri nastali posamezni nevihtni oblaki. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 35 °C. 10. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, plohe in nevihte Nad južno in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad južno Skandinavijo pa ciklonsko območje. Vremenska fronta se je od severozahoda bližala Alpam (slike 4–6). Zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Od sredine dneva do večera so se predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji pojavljale plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 34 °C. 11. avgust Spremenljivo oblačno, krajevne plohe in nevihte, vzhodnik, šibka burja, hladneje Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je ob zahodnih višinskih vetrovih oplazila Slovenijo. Spremenljivo oblačno je bilo, sredi dneva in popoldne so bile predvsem v zahodni in severni Sloveniji krajevne plohe, ki so se pomikale proti vzhodu in slabele. V vzhodni Sloveniji so bile zvečer le posamezne plohe. Ob morju padavin ni bilo. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Osvežilo se je, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27, na Primorskem do 31 °C. 12. avgust Pretežno jasno, sprva ponekod v notranjosti zmerno oblačno Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, ponekod v notranjosti zjutraj in dopoldne zmerno oblačno. Šibka burja na Primorskem je ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 29, na Primorskem do 33 °C. 13. avgust Pretežno jasno, popoldne na zahodu posamezne nevihte, zvečer in ponoči pooblačitve z nevihtami Nad severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je dosegla Alpe in se ob jugozahodnih vetrovih bližala Sloveniji. Pretežno jasno je bilo, zapihal je jugozahodni veter. Popoldne je bilo ponekod v zahodni in južni Sloveniji spremenljivo oblačno in nastale so posamezne plohe in nevihte. Zvečer se je na zahodu pooblačilo, dež in nevihte so v prvi polovici noči zajele zahodno Slovenijo in se širile proti vzhodu. Ponekod na Primorskem so bili nalivi. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje 14. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma nevihte z nalivi, šibka burja Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Nad nami je pihal jugozahodni veter (slike 7–9). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile padavine, deloma nevihte s krajevno močnejšimi nalivi. Ponekod je zapihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 27 °C. 15. avgust Sprva pretežno oblačno, čez dan delne razjasnitve, severovzhodnik, šibka burja Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. Veter v višinah se je obračal na severozahodno smer. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, čez dan se je jasnilo. Popoldne je bilo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 28, na Primorskem do 30 °C. 16. avgust Pretežno jasno, šibka burja V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje s severnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je šibak veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 29, na Primorskem do 32 °C. 17.–23. avgust Pretežno jasno, popoldne le posamezne plohe in nevihte, šibka burja Nad južno in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal zelo topel in razmeroma suh zrak (slike 10–12). Prevladovalo je pretežno jasno vreme, vsak dan pa je popoldne nastala tudi kakšna posamezna ploha ali nevihta. Najpogosteje so posamezne nevihte nastale na širšem območju Julijskih in Kamniško – Savinjskih Alp ter ponekod na severnem Primorskem in Notranjskem ter na Pohorju. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 27 do 34 °C. 24.–26. avgust Prehod izrazite hladne fronte s padavinami in nevihtami, burja, močna ohladitev Nad severno Evropo ter severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je od severozahoda dosegla tudi naše kraje. Nad severno Italijo je nastalo sekundarno ciklonsko območje, ki je upočasnilo pomik hladne fronte naprej proti vzhodu. V višinah je pihal jugozahodni veter (slike 13–15), zadnji dan obdobja pa se je višinski veter obrnil na severne smeri. Prvi dan je bilo sprva pretežno jasno, nato je oblačnost naraščala in od poznega dopoldneva naprej so se pojavljale plohe in nevihte, ki so bile popoldne vse pogostejše in se nadaljevale tudi v noč. Nekatere nevihte so spremljali močnejši nalivi. Ta dan so bile najvišje dnevne temperature še od 27 do 33 °C. Drugi dan je bilo oblačno s pogostimi padavinami, v južni Sloveniji so bile tudi nevihte. Ohladilo se je, popoldanske temperature so bile le še od 16 do 20, ponekod v južni in vzhodni Sloveniji do 25 °C. Tudi zadnji dan je bilo oblačno s pogostimi padavinami, ki so popoldne ponehale. Sprva so bile v bližini morja tudi nevihte. Visokogorje je pobelil sneg. Zapihal je veter severnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile 26. avgusta le od 11 do 16, na Primorskem do 20 °C. V celotnem obdobju je v vzhodni Sloveniji padlo od 25 do 50, v ostalem delu Slovenije pa ponekod tudi več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje 27.–29. avgust Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla, šibka burja Nad območjem Alp se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka, ki je zadnji dan oslabelo. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh in postopno toplejši zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Na Primorskem je 27. in 28. avgusta pihala šibka burja. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 25 do 29, na Goriškem do 31 °C. 30. avgust Sprva pretežno jasno, popoldne in zvečer plohe in nevihte, krajevna neurja Nad srednjo Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, vremenska fronta je popoldne dosegla naše kraje. Zjutraj in dopoldne je bilo še pretežno jasno, od popoldneva naprej pa spremenljivo oblačno. Popoldne, zvečer in v prvem delu noči so se prek Slovenije pomikale nevihte od severozahodnih krajev prek osrednje Slovenije do Posavja. V osrednji in vzhodni Sloveniji so bila tudi krajevna neurja. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30 °C. 31. avgust Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami, sveže Nad severno Italijo in severnim Jadranom je nastalo plitvo ciklonsko območje. V višinah je dolina s hladnim zrakom od severa prek Alp segala do severnega Sredozemlja. Nad nami je pihal jugozahodni veter (slike 16–18). Pretežno oblačno je bilo, le na Primorskem sprva delno jasno. Pojavljale so se krajevne plohe. Popoldne se je oblačnost zgostila, dež je zajel zahodne kraje in se v prvem delu noči razširil tudi nad osrednjo Slovenijo. Vmes so bile posamezne nevihte. Sveže je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23, na Primorskem do 28 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 8. 2018 Slika 2. Satelitska slika 2. 8. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 August 2018 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 August 2018 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 8. 2018 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 August 2018 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 8. 2018 Slika 5. Satelitska slika 10. 8. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 10 August 2018 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 10 August 2018 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 8. 2018 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 10 August 2018 at 12 GMT 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 8. 2018 Slika 8. Satelitska slika 14. 8. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 14 August 2018 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 14 August 2018 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 8. 2018 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 14 August 2018 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 8. Slika 11. Satelitska slika 19. 8. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 August 2018 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 19 August 2018 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 8. 2018 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 19 August 2018 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 8. Slika 14. Satelitska slika 25. 8. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 August 2018 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 August 2018 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 8. 2018 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 August 2018 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31. 8. Slika 17. Satelitska slika 31. 8. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 31 August 2018 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 31 August 2018 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 8. 2018 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 31 August 2018 at 12 GMT 28 POLETJE 2018 Climate in summer 2018 Tanja Cegnar M eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja običajno predstavlja julij, ki je v dolgoletnem povprečju tudi najtoplejši mesec, k visokemu poletju prištevamo tudi še prvo polovico avgusta, čeprav se vroči dnevi lahko pojavljajo tudi ob koncu avgusta. Sestavek je namenjen pregledu značilnosti poletja kot celote, kljub temu pa na začetku povzemamo glavne značilnosti posameznih mesecev. Junij 2018 Junij je bil nadpovprečno topel; na veliki večini ozemlja je bil odklon od povprečne temperature primerjalnega tridesetletnega obdobja med 1 in 2 °C. Na manjšem območju nižinskega dela Posočja je odklon presegel 2 °C. Najmanjši odklon, od 1 do 1,5 °C, je bil na jugu Notranjske, v večjem delu Bele krajine, na severovzhodu države in ponekod v hribih severne Slovenije. Junij so zaznamovale pogoste nevihte in neurja. Bila sta le dva dneva, in sicer 19. in 20. junij, ko nikjer v Sloveniji ni bilo padavin. Padavine so bile izrazito lokalnega značaja in razporejene precej naključno. Ponekod na jugu Dolenjske, na delu spodnje Štajerske in manjšem delu Pomurja je padlo nad 180 mm dežja. V pretežnem delu države je padlo od 60 do 150 mm. Razlike v številu neviht so bile iz kraja v kraj velike. Med neurji je najbolj izstopala nevihta z izjemno debelo točo, ki je pustošila v Črnomlju 8. junija. Dobra polovica ozemlja je bila slabše namočena kot v dolgoletnem povprečju. Le od 40 do 70 % dolgoletnega povprečja dežja je padlo na večjem delu severozahodne Slovenije, v delu osredje Slovenije in od tam do meje z Avstrijo. Prav tako skromen delež dolgoletnega povprečja padavin so zabeležili ponekod na Koroškem in v Mariboru z okolico. Nadpovprečno veliko dežja je padlo v delu Vipavske doline, na jugu Slovenije z izjemo Obale, dolgoletno povprečje so padavine presegle tudi na večjem delu Dolenjske, na jugu Štajerske in večinoma tudi v Pomurju. Le na manjšem ozemlju je bil presežek večji od 30 %, 60 % presežek pa je bil omejen le na majhen del Pomurja. Nadpovprečno sončno je bilo v Slovenski Istri, na Krasu, Notranjskem, v Vipavski dolini, na Goriškem in delu Notranjske. Večinoma odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja, večji je bil le v Postojni, kjer je sonce sijalo 255 ur in za 15 % preseglo dolgoletno povprečje. Za desetino bolj sončno kot običajno je bilo na Obali in v Biljah. Za 15 % so za običajno osončenostjo zaostajali na Kredarici. Za desetino manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju je bilo na Koroškem. Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 75 cm, kar je manj od dolgoletnega povprečja. Julij 2018 Povprečna julijska temperatura je v pretežnem delu države presegla dolgoletno povprečje za 0,5 do 1,5 °C. Odklon nad 1 °C so bili predvsem na zahodu in severu države, o odklonu pod 0,5 °C pa so poročali v Beli krajini, na jugu Dolenjske in Celjskem. Zadnje dni meseca se je začel prvi vročinski val poletja 2018. Julija se je večji del mesca nadaljeval tip vremena s pogostimi krajevnimi nevihtami, zato so bile padavine krajevno in časovno razporejene zelo neenakomerno. Največ jih je bilo na Dolenjskem, ponekod je padlo nad 200 mm dežja. Med območja z obilnejšimi padavinami spada tudi osrednja 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slovenija in del jugozahodne Štajerske. Območja s skromnimi padavinami so bila večinoma na zahodu, severu in jugu države. Najmanj dežja, pod 60 mm, je padlo v delu Julijskih Alp, okolici Lesc in na Obali. V Portorožu so namerili le 36 mm. V Novem mestu so zabeležili tretjo največjo julijsko količino padavin (227 mm), na Kredarici pa je bil letošnji julij z 61 mm najbolj skromen s padavinami. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo na Obali, delu Notranjske in Kočevskem, Goriškem in Trnovski planoti ter v razmeroma širokem pasu na severu Slovenije. Med 40 in 70 % dolgoletnega povprečja padavin je bilo na severozahodu Slovenije in delu Kamniško-Savinjskih Alp ter manjšem delu Koroške. Največji primanjkljaj je bil na Območju Julijskih Alp, kjer niso dosegli niti dveh petin običajnih julijskih padavin. V Trenti, na Kredarici in v Lescah ni padlo niti 30 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Padavine so za več kot 30 % presegle dolgoletno povprečje v Ljubljani, na Dolenjskem, v jugozahodnem delu Štajerske, delu Slovenske Istre, od tam je nadpovprečno namočeno območje segalo tudi nad del Notranjske. Največji presežek je bil na širšem območju Novega mesta, kjer je bilo preseženo dvakratno dolgoletno povprečje. Osončenost je bila v pretežnem delu države podpovprečna. V delu zahodne Slovenije in od tam nad osrednji del države je bil zaostanek za običajno osončenostjo večji od desetine. Na dobri polovici ozemlja je bil primanjkljaj manjši od desetine dolgoletnega povprečja. Malo je bilo krajev, kjer so imeli več sončnega vremena kot običajno. Na Koroškem so dolgoletno povprečje presegli za nekaj %, v Prekmurju pa skoraj za desetino. Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju, največ pa na Obali. Že četrti julij zapored na Kredarici ni bilo snežne odeje. Slika 1. Kopasti oblaki so naznanjali kasnejše plohe in nevihte, Koper, 22. julij 2018 (foto: Tanja Cegnar) Figure 1. Cumulus clouds, Koper, 22 July 2018 (Photo: Tanja Cegnar) Avgust 2018 Avgust je bil v pretežnem delu države 2 do 2,5 °C toplejši kot v dolgoletnem povprečju, le na nekaj manjših območjih na zahodu in severovzhodu je bil presežek nekoliko večji. Vročih dni je bilo nadpovprečno veliko, razen po nižinah Primorske jih je bilo avgusta več kot v juniju in juliju skupaj. Največ jih je bilo v Biljah (26) in na Obali (23). Izrazita je bila kratkotrajna ohladitev med 25. in 27. avgustom. Rekordno visoko se temperatura v avgustu 2018 ni povzpela. Največ padavin, in sicer nad 280 mm, je bilo v manjšem delu Posočja. V Kobaridu je padlo kar 318 mm. Nad 200 mm dežja je padlo v Posočju, manjšem delu Notranjske, v Ljubljani z okolico in ponekod v gorah na severu države. Najmanj dežja je bilo na severovzhodu Slovenije, kjer je večinoma padlo manj kot 70 mm, v Velikih Dolencih so namerili le 36 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin v dobri polovici Slovenije primanjkovalo, najbolj na skrajnem severovzhodu države. V Velikih Dolencih je padlo le 39 % dolgoletnega povprečja dežja. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Primanjkljaj nad 20 % je bil še na območju Celja in Zasavja ter na vzhodu Bele krajine, v manjšem delu Gorenjske in v Biljah. Največji presežek padavin nad dolgoletnim povprečjem je bil v Ljubljani z ožjo okolico, v Črni vasi je padlo 177 % dolgoletnega povprečja, v Ljubljani pa 162 %. Tudi Logatec, manjši del Posočja in del Slovenske Istre so bili v primerjavi z dolgoletnim povprečjem dobro namočeni, dolgoletno povprečje so presegli za več kot petino. V Julijskih Alpah je bilo sončnega vremena manj kot običajno, in visokogorje je bilo najslabše osončen del države. Na Kredarici je bilo 156 ur sončnega vremena, kar je le 89 % dolgoletnega povprečja. Drugod je bilo sončnega vremena več kot običajno, na zahodu Slovenije je bil presežek večinoma do desetine dolgoletnega povprečja, tako je bilo tudi v večjem delu južne Slovenije. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 332 ur, kar je desetino več kot običajno. V več kot polovici Slovenije je bilo 10 do 20 % bolj sončno kot običajno, v delu Štajerske pa je odklon dosegel 21 %. Tudi najvišje gore so bile avgusta brez snežne odeje. Poletje 2018 V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah opažamo občasno manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto spremenljivko nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka poleti 2018 od povprečja 1981–2010 Figure 2. Mean air temperature anomaly, summer 2018 Poleti 2018 je povprečna temperatura zraka povsod presegla dolgoletno povprečje. Več kot polovica Slovenije je bila 1,5 do 2 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Na jugu Notranjske in Dolenjske, v Beli krajini ter na skrajnem severozahodu države je bil odklon manjši, večinoma od 1 do 1,5 °C. Dolgoletno povprečje je presegla tudi povprečna najnižja dnevna temperatura (slika 3). Odklon od povprečja je bil med 1 in 2 °C. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil na večini merilnih postaj nekoliko večji, odkloni so bili v razponu od 1 in 2,5 °C. Najvišja izmerjena temperatura v poletju 2018 ni segla rekordno visoko, kljub temu se je poletje 2018 uvrstilo ponekod na Gorenjskem in Primorskem na četrto mesto med najbolj vročimi, drugod pa na peto do sedmo najtoplejše. Na Kredarici je bilo peto najtoplejše. Na vseh merilnih postajah ostaja najtoplejše 31 Agencija Republike Slovenije za okolje izjemno poletje 2003, vendar tudi poletje 2018, ki je bilo nekoliko manj toplo od poletja 2017, potrjuje trend naraščanja poletne temperature, ki je opazen vse od sredine osemdesetih let. Portorož Lesce Polički Vrh Slovenj Gradec Let. Maribor Slov. Konjice Črnomelj Novo mesto Sevno Ljubljana Babno Polje Postojna Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Let. Ljubljana Portorož Lesce Polički Vrh Slovenj Gradec Let. Maribor Slov. Konjice Črnomelj Novo mesto Sevno Ljubljana Babno Polje Postojna Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Let. Ljubljana 0 0,5 1 1,5 2 2,5°C Slika 3. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka v °C poleti 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 3. Mean daily minimum air temperature anomaly in °C in summer 2018 0 0,5 1 1,5 2 2,5°C Slika 4. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka v °C poleti 2018 od povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 4. Mean daily maximum air temperature anomaly in °C in summer 2018 Vsi trije meseci meteorološkega poletja so bili nadpovprečno topli, največji odklon je bil avgusta. Poletje sta zaznamovali dve močnejši ohladitvi, prva ob koncu junija, druga pa proti koncu avgusta. Prvi vročinski val nastopil šele ob koncu julija in se nadaljeval v prve dni avgusta, kar je za prvi vročinski val poletja razmeroma pozno. V Podnanosu se je temperatura povzpela do 37,1 °C, v Biljah pa na 36,5 °C. Preglednica 1. najvišja izmerjena temperatura in število vročih dni poleti 2018 Table 1. Absolute maximum and number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in summer 2018 Postaja Bilje Murska Sobota Ljubljana Črnomelj Letališče Portorož Slovenj Gradec Novo mesto Celje Absolutni maksimum 36,5 34,0 34,6 34,0 35,4 32,5 33,4 33,3 Št. vročih dni Postaja Rateče Nova vas Bizeljsko Maribor Lendava Postojna Kočevje Let. Maribor 55 29 34 35 48 15 26 30 Absolutni maksimum 31,8 31,0 33,7 33,2 33,3 32,9 33,5 33,5 Št. vročih dni 7 29 34 24 29 15 19 27 Vročih dni (najvišja temperatura vsaj 30 °C) je bilo opazno več od dolgoletnega povprečja. V Biljah jih je bilo kar 55, na Letališču Portorož 48. Po nižinah v notranjosti države jih je bilo od 25 do 35. Tudi v nekoliko višje ležečih krajih so bili vroči dnevi, v Ratečah so jih našteli 7, v Novi vasi so bili 4, v Slovenj Gradcu pa 15. V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2018 ter številu vročih dni. Po številu vročih dni še vedno ostaja rekordno poletje 2003. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Poleti 2018 je bilo toplih dni po nižinah večinoma med 70 in 86, v Ratečah jih je bilo 46, v Slovenj Gradcu 66 in v Kočevju 68. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 10 9 Kredarica 23 22 Temperatura (°C) 6 5 4 20 19 18 17 3 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 16 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 24 24 23 Temperatura (°C) 21 7 Novo mesto 23 22 22 21 21 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 8 20 19 18 Ljubljana 20 19 18 17 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 17 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 26 19 25 Portorož Rateče 18 24 17 23 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Murska Sobota 22 21 20 19 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 16 15 14 13 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Slika 5. Povprečna poletna temperatura zraka Figure 5. Mean air temperature in summer Potek povprečne poletne temperature od sredine minulega stoletja je za šest merilnih postaj prikazan na zgornji sliki. Temperaturne razmere poleti 2018 so podrobneje prikazane na slikah 6 in 7. Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka, so bolj očitni v visokogorju, med našimi merilnimi postajami je to najbolj očitno na Kredarici, tudi zato, ker je tam dnevni razpon temperature precej manjši kot v nižinskem svetu (slika 6). Oba izrazita prodora hladnega zraka sta lepo vidna na obeh slikah. V Ljubljani je bilo najhladneje 23. junija, najbolj vroče pa je bilo 8. avgusta. Absolutna najvišja temperatura v Ljubljani od sredine minulega stoletja je bila izmerjena v poletju 2013 (40,2 °C). Glede na neprestano širjenje mesta gre del tega izrazito naraščajočega trenda temperature v mestu Ljubljana pripisati vse večji urbanizaciji okolice merilne postaje. Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe podnebnih razmer, ki smo jim izpostavljeni prebivalci prestolnice, težje pa izluščimo, kolikšen delež opaženih sprememb je posledica globalnega oziroma regionalnega spreminjanja podnebja. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Kredarica Temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 1.06 11.06 21.06 1.07 11.07 21.07 31.07 10.08 20.08 30.08 Slika 6. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2018 (tanka črta) na Kredarici. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura Figure 6. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during the summer 2018 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) 35 Ljubljana Temperatura (°C) 30 25 20 15 10 5 1.06 11.06 21.06 1.07 11.07 21.07 31.07 10.08 20.08 30.08 Slika 7. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2018 (tanka črta) v Ljubljani. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura Figure 7. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2018 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) Naslednji dve sliki prikazujeta poletno število toplih in vročih dni v Ljubljani. Tako kot povprečna temperatura tudi število toplih in vročih dni s pozitivnim trendom kaže na ogrevanje ozračja. Seveda je tudi pri številu dni nad določenim temperaturnim pragom vpliv medletne spremenljivosti zelo očiten. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje 90 80 Ljubljana 70 60 Št. toplih dni Slika 8. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 °C Figure 8. Number of days with maximum air temperature at least 25 °C 50 40 30 20 10 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 60 50 Ljubljana Št. vročih dni 40 Slika 9. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 30 °C Figure 9. Number of days with maximum air temperature at least 30° C 30 20 10 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Nevihte so bile v prvi polovici meteorološkega poletja pogoste. Neurja so zaznamovala začetek meteorološkega poletja, a najbolj izrazita so bila 8. junija, ko je v Beli krajini padala izjemno debela toča in povzročila izjemno škodo. Tudi 12. in 13. junija so pustošila neurja, z neurji pa je izstopalo tudi obdobje od 3. do 5. julija. Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2018 Figure 10. Precipitation amount, summer 2018 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Višina padavin poleti 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 11. Precipitation amount in summer 2018 compared with 1981–2010 normals Padavine so bile zaradi prevladujočega konvektivnega značaja porazdeljene zelo neenakomerno. Merilne postaje z najobilnejšimi padavinami so večinoma v južni polovici Slovenije. Ponekod so padavine presegle 500 mm, v Razdrtem je padlo 544 mm, 500 mm so padavine presegle tudi v Jeronimu, Vinjem Vrhu, Belšinji vasi in Kočevskih Poljanah. Med območji s skromnimi padavinami spadajo Obala, del Gorenjske in severovzhod Slovenije. V Strunjanu je padlo le 156 mm, malo pod 200 mm so namerili tudi v Kančevcih in Velikih Dolencih. Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Maribor Logarska Dol. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Postojna Portorož Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Kn. Ravne Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Pl. pod Golico Zg. Jezersko Škofja Loka Krvavec Slika 12. Odklon višine padavin poleti 2018 v % od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 12. Precipitation amount anomaly in summer 2018 in % compared with 1981– 2010 normals -60 -40 -20 0 20 40 % Območje s padavinami nad dolgoletnim povprečjem se je raztezalo čez večji del južne Slovenije, segalo je na jug Spodnje Štajerske in južni del Pomurja. V Razdrtem in Movražu ter Vinjem Vrhu so dolgoletno povprečje presegli za polovico. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje V dobri polovici Slovenije so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Opazno so za dolgoletnim povprečjem zaostajali na severozahodu Slovenije, v delu vzhodnih Karavank, na manjšem območju severne Štajerske ter na vzhodu Goričkega; na teh območjih je primanjkljaj presegel petino dolgoletnega povprečja. V Bohinjski Bistrici je padlo le 48 % dolgoletnega povprečja padavin. Pod tremi petinami dolgoletnega povprečja so bile padavine tudi v Soči, Trenti in Zgornji Radovni. 450 400 Ljubljana Padavine (mm) 350 300 250 200 150 100 50 0 1.06 11.06 21.06 1.07 11.07 21.07 31.07 10.08 20.08 30.08 Slika 13. Vsota dnevnih padavin v Ljubljani od začetka do konca poletja 2018 (modro) in dolgoletno povprečje (temno modro) Figure 13. Sum of daily precipitation in Ljubljana from beginning to the end of summer 2018 (blue) and the average of the reference period (dark blue) 500 Novo mesto Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1.06 11.06 21.06 1.07 11.07 21.07 31.07 10.08 20.08 30.08 Slika 14. Vsota dnevnih padavin v Novem mestu od začetka do konca poletja 2018 (modro) in dolgoletno povprečje (temno modro) Figure 14. Sum of daily precipitation in Novo mesto from beginning to the end of summer 2018 (blue) and the average of the reference period (dark blue) 37 Agencija Republike Slovenije za okolje 400 350 Celje Padavine (mm) 300 250 200 150 100 50 0 1.06 11.06 21.06 1.07 11.07 21.07 31.07 10.08 20.08 30.08 Slika 15. Vsota dnevnih padavin v Celju od začetka do konca poletja 2018 (modro) in dolgoletno povprečje (temno modro) Figure 15. Sum of daily precipitation in Celje from beginning to the end of summer 2018 (blue) and the average of the reference period (dark blue) 300 Murska Sobota Padavine (mm) 250 200 150 100 50 0 1.06 11.06 21.06 1.07 11.07 21.07 31.07 10.08 20.08 30.08 Slika 16. Vsota dnevnih padavin v Murski Soboti od začetka do konca poletja 2018 (modro) in dolgoletno povprečje (temno modro) Figure 16. Sum of daily precipitation in Murska Sobota from beginning to the end of summer 2018 (blue) and the average of the reference period (dark blue) V prestolnici smo namerili 444 mm padavin, kar je 12 % nad dolgoletnim povprečjem. Največ dežja je v Ljubljani padlo poleti leta 1975 (541 mm), najmanj pa leta 2001 (228 mm). Na Kredarici je poleti 2018 padlo 465 mm padavin, kar je le 74 % dolgoletnega povprečja in poletje 2018 uvršča med s padavinami skromnejša poletja. Najbolj skromno s padavinami, odkar deluje meteorološka postaja na Kredarici, je bilo poletje 2013 s 354 mm, drugo najbolj sušno poletje je bilo s 405 mm leta 1983. Največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo kar 1012 mm. Na slikah je za pet postaj prikazana kumulativna vsota poletnih padavin v letu 2018 in povprečje obdobja 1981–2010. Iz prikaza kumulativnih padavin sklepamo na padavinski primanjkljaj ali presežek tekom 38 Agencija Republike Slovenije za okolje poletja. V Ljubljani je vsota padavin večino poletja zaostajala za dolgoletnim povprečjem, presegla pa ga je ob koncu poletja. V Novem mestu so bile padavine junija blizu običajne količine, večji presežek pa je bil v juliju. V Celju ni bilo večjih odmikov, nekoliko večji primanjkljaj je bil le v prvi tretjini julija. V Murski Soboti se je večji presežek nabral že junija, večino avgusta pa je bila kumulativna vsota padavin blizu dolgoletnega povprečja. Na Obali se je opaznejši primanjkljaj nabral avgusta, a dež ob koncu poletja je poletno vsoto skoraj izenačil z dolgoletnim povprečjem. 250 Portorož Padavine (mm) 200 150 100 50 0 1.06 11.06 21.06 1.07 11.07 21.07 31.07 10.08 20.08 30.08 Slika 17. Vsota dnevnih padavin v Portorožu od začetka do konca poletja 2018 (modro) in dolgoletno povprečje (temno modro) Figure 17. Sum of daily precipitation in Portorož from beginning to the end of summer 2018 (blue) and the average of the reference period (dark blue) 60 50 Kredarica Ljubljana Št. dni s padavinami vsaj 1 mm Št. dni s padavinami vsaj 1 mm 70 50 40 30 20 10 40 30 20 10 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Slika 18. Poletno število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 18. Number of days with precipitation at least 1 mm Na zgornji sliki je za Kredarico in Ljubljano prikazano število dni s padavinami vsaj 1 mm. Na Kredarici je bilo takih dni toliko kot lani (38), kar je manj od dolgoletnega povprečja, ki je 42 dni. V Ljubljani je bilo takih dni 29, kar je opazno več kot v poletju 2017. Dolgoletno povprečje je 29 dni. S skromnim številom takih dni izstopa Letališče Portorož, kjer je bilo le 18 dni s padavinami, ki so presegle 1 mm. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje 600 500 1100 Novo mesto 1000 900 800 400 700 Padavine (mm) Padavine (mm) Kredarica 300 200 100 600 500 400 300 200 100 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 600 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 700 Ljubljana 600 500 500 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) Rateče 300 200 100 400 300 200 100 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 500 600 Murska Sobota 500 400 Portorož Padavine (mm) Padavine (mm) 400 300 200 100 600 200 100 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 700 300 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Bilje Padavine (mm) 500 400 Slika 19. Poletna višina padavin Figure 19. Summer precipitation 300 200 100 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 Rekordno skromnih ali obilnih poletnih padavin v letu 2018 ni bilo. Dolgoletno povprečje padavin je v Biljah 326 mm, v Portorožu 227 mm, v Murski Soboti 291 mm, v Novem mestu 358 mm, v Ljubljani 396 mm, v Ratečah 436 mm in na Kredarici 630 mm. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje 50 450 Kredarica Kredarica 400 Največja debelina snežne odeje Št. dni s snežno odejo 60 40 30 20 10 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 350 300 250 200 150 100 50 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Slika 20. Poletno število dni s snežno odejo (levo) in največja poletna debelina snežne odeje (desno) na Kredarici Figure 20. Summer number of days with snow cover (left) and maximum snow cover depth (right) on Kredarica V visokogorju lahko sneži kadarkoli, tudi poleti ob prodorih hladnega zraka. Največja debelina snežne odeje to poletje je bila 75 cm, kar dvakrat v preteklosti pa je snežna odeja v poletnih mesecih presegla 4 m, v tistih letih je bilo ob koncu pomladi v gorah še veliko snega. Bilo pa je tudi že kar nekaj poletij, ko je bila največja debelina snežne odeje zelo skromna. Dolgoletno povprečje poletnega števila dni s snežno odejo je na Kredarici 28, tokrat je sneg prekrival tla le 13 dni. Kljub nadpovprečni temperaturi je bilo število ur sončnega vremena po nižinah blizu dolgoletnemu povprečju, odkloni so bili v mejah ±10 %. Drugače je bilo v visokogorju, kjer je bil odklon od običajne osončenosti večji. Na Kredarici je sonce sijalo 483 ur, kar je le 88 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončno je bilo poletje 2003 s 675 urami, najmanj pa poletje 1999 s komaj 413 urami sončnega vremena. V Ljubljani je sonce poleti 2018 sijalo 784 ur, kar toliko kot v dolgoletnem povprečju. Največ sončnega vremena je bilo poleti 2000, ko je sonce sijalo 933 ur, na drugo mesto se uvršča poletje 2017 z 930 urami sončnega vremena, za njim pa poletja 2013 (923 ur sončnega vremena) in 2012 (898 ur). Najbolj sivo je bilo v prestolnici poletje 1954 s 583 urami sončnega vremena. Boh. Češnjica Portorož Lavrovec Murska Sobota Slovenj Gradec Let. Maribor Sveti Florijan Novo mesto Sromlje Ljubljana Šmarata Postojna Godnje Bilje Vedrijan Na Stanu Rateče Kredarica -15 Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja poleti 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 21. Bright sunshine duration in summer 2018 compared with 1981–2010 normals 41 -10 -5 0 5 10 % Slika 22. Sončno obsevanje poleti 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 v % Figure 22. Bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals, summer 2018 in % Agencija Republike Slovenije za okolje 1000 900 700 Ljubljana Sončno obsevanje (ura) Sončno obsevanje (ura) 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 1000 900 Murska Sobota 400 300 200 100 700 Rateče 600 700 Sončno obsevanje (ura) Sončno obsevanje (ura) 500 0 1956 1963 1970 1977 1984 1991 1998 2005 2012 800 800 600 500 400 300 200 100 500 400 300 200 100 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 1100 1100 1000 1000 0 1972 Novo mesto 900 900 800 800 700 600 500 400 300 200 Sončno obsevanje (ura) Sončno obsevanje (ura) Kredarica 600 100 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Portorož 700 600 500 400 300 200 100 0 1961 1968 1975 1982 1989 1996 2003 2010 2017 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Slika 23. Poletno trajanje sončnega obsevanja Figure 23. Summer bright sunshine duration 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Meteorološki podatki, poletje 2018 Table 2. Meteorological data, summer 2018 Postaja Temperatura TX TM TAX TS TOD 506 20,2 2,2 26,4 14,7 2513 7,3 1,4 10,6 5,1 17,4 −3,4 9 0 483 88 864 17,4 1,3 24,9 10,9 31,8 1,6 0 46 693 101 55 22,9 1,6 30,3 16,7 36,5 8,8 0 82 840 102 2 23,8 1,9 29,9 18,0 35,4 10,0 0 86 956 105 320 22,0 2,1 28,9 16,6 805 97 Postojna 533 19,7 1,6 26,6 13,5 32,9 8,4 0 71 773 103 Kočevje 467 18,7 1,2 26,5 13,5 33,5 6,3 0 68 Ljubljana 299 22,0 1,7 28,2 16,4 34,6 9,9 0 71 Bizeljsko 175 21,5 1,6 28,2 15,5 33,7 7,6 0 71 Novo mesto 220 20,9 1,1 27,5 15,6 33,4 9,4 0 70 Črnomelj 157 21,7 1,5 28,3 15,3 34,0 7,5 0 75 Celje 242 20,3 27,7 16,7 33,3 8,2 0 70 728 Letališče Maribor 264 21,1 1,6 27,4 15,4 33,5 8,1 0 70 788 Slovenj Gradec 444 19,3 1,4 26,4 13,3 32,5 5,4 0 66 Murska Sobota 187 21,3 1,6 28,0 15,5 34,0 7,2 0 72 Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje TAM SM SX Sonce OBS RO NV Oblačnost PO SO SJ 0 784 99 788 106 6,3 3,6 21 6 2 25 Padavine in pojavi SD SN SG RR RP 253 63 465 74 38 345 79 32 256 78 29 224 98 18 323 100 31 33 46 0 Tlak SS SSX 0 0 13 75 0 0 0 0 0 0 0 0 5,0 14 11 348 103 25 29 14 0 0 5,9 26 12 458 122 38 21 23 0 0 5,2 9 11 444 112 29 27 12 0 0 4,0 8 29 30 18 271 89 28 466 130 32 373 111 33 100 373 98 106 282 87 757 107 272 834 107 277 5,0 19 15 0 0 0 0 0 0 32 0 0 30 0 0 62 31 0 0 95 26 0 0 27 2 P 754,7 8,5 1013,3 19,0 980,6 17,7 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX OBS RO PO SO SJ RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin v % od povprečja 43 SD SN SG SS SSX P PP PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Bilje Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče hitrost m/s Slika 24. Vetrne rože, poletje 2018 44 Figure 24. Wind roses, summer 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 990 988 Ljubljana Zračni tlak (mb) 986 984 982 980 978 976 974 972 970 1.06 11.06 21.06 1.07 11.07 21.07 31.07 10.08 20.08 30.08 Slika 25. Potek zračnega tlaka poleti 2018 in dolgoletno povprečje 1981–2010 Figure 25. Mean daily air pressure in summer 2018 and long-term average 1981–2010 Na sliki 26 je prikazan potek zračnega tlaka v Ljubljani. Najnižja poletna vrednost je bila dosežena 13. junija z 971 mb. 986 mb je bilo najvišje dnevno povprečje, izenačeno je bilo štirikrat, in sicer 19., 20. in 23. junija ter 11. avgusta. SUMMARY The summer of 2018 was warmer than normal and mostly ranking among 4 to 7 warmest on record. All three summer months were warmer than normal. A good half of Slovenia was 1.5 to 2 °C warmer than normal. The first heatwave began end of July and continued in August, quite late compared to the summers in the last two decades. The number of hot days noticeably exceeded the long-term average. There was no record high temperature this summer. In two occasions temperature dropped significantly, the first time at the end of June and the second towards the end of August. Precipitation was distributed unevenly due to prevailing convective character of precipitation. Areas with abundant precipitation were mostly concentrated in the south half of Slovenia. On some stations reported precipitation exceeded 500 mm. The most modest precipitation was reported on the Coast, part of Gorenjska and some areas on northeast of Slovenia. The precipitation zone above the long-term average stretched over most of southern Slovenia, reaching the south of Štajerska and the southern part of Pomurje. In few stations was the long-term average exceeded for 50 %. In much of Slovenia, rainfall was less than the long-term average. Noticeably negative anomaly was reported in the north-west of Slovenia, in the part of the eastern Karavanke, in the smaller area of northern Štajerska and in the east of Goričko, in these areas the deficit exceeded one fifth of the long-term average. In the first half of summer thunderstorms were frequent, the most violent thunderstorms occurred on 8 June when exceptionally big hail grains fell in Bela Krajina. In low land sunshine duration in summer 2018 was close to the normal, anomalies were within ±10 %. In the high mountains, on Kredarica, cloudiness exceeded the normal and sunshine duration was only 88 % of the normal. Maximum snow cover depth on Kredarica was 75 cm, there were 13 days with reported snow cover. 45 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V AVGUSTU 2018 Climate in the World and Europe in August 2018 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v avgustu 2018 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature avgusta 2018 od avgustovskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ECMWF, ERAInterim) Figure 1. Surface air temperature anomaly for August 2018 relative to the August average for the period 1981– 2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Avgust 2018 je bil toplejši od povprečja 1981–2010 v pretežnem delu Evrope. Občuten temperaturni presežek je bil na Portugalskem in v zahodni Španiji, osrednji Franciji, Nemčiji in delu Poljske. Tudi Baltik je bil opazno toplejši kot običajno, prav tako zahodno Sredozemlje in Črno morje. Hladneje kot običajno je bilo na Siciliji, Škotskem, delu Irske, Norveške in na Islandiji. Večina Rusije je bila nadpovprečno topla, v delu Sibirije in Arktičnega oceana je bil temperaturni odklon velik. Kitajska in večina jugovzhodne Azije je bila toplejši kot običajno. Hladneje kot običajno je bilo v ozkem pasu Sibirije in severne Kanade. Na južni polobli je temperatura večinoma presegla dolgoletno povprečje, še posebej izrazito v delu južne Afrike, le na skrajnem jugu te celine je bilo hladneje kot običajno. Negativen temperaturni odklon je bil tudi na severu Argentine ter na zahodu in severu Avstralije. Večja območja Antarktike so bila manj mrzla kot običajno, nekaj območij pa je bilo opazno hladnejših kot običajno. Površina oceanov je bila ponekod toplejša, drugod pa hladnejša kot običajno. Z izrazito negativnim temperaturnim odklonom je izstopalo oceansko območje zahodno od Arktičnega polotoka. Avgust 2018 je bil na svetovni ravni opazno toplejši od dolgoletnega povprečja; bil je: • več kot 0,35 °C toplejši od povprečne avgustovske temperature v obdobju 1981–2010; • četrti najtoplejši avgust v prikazanem nizu podatkov; • več kot 0,2 °C hladnejši od doslej najtoplejšega avgusta 2016 in okoli 0,1 °C hladnejši od avgusta 2017, ki sta bila najtoplejši in drugi najtoplejši avgust doslej. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Najtoplejši in drugi najtoplejši meseci so bili v obdobju od oktobra 2015 do junija 2018. Povprečna temperatura v Evropi je bila avgusta 2018 1,6 °C višja od povprečne avgustovske temperature v obdobju 1981–2010. Slika 2. Odklon svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, avgustovski odkloni so obarvani temneje (vir: ECMWF, ERA-Interim). Figure 2. Monthly global-mean (top) and European-mean (bottom) surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to August 2018. The darker coloured bars denote the August values. Source: ERAInterim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Drseče dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Na svetovni ravni je bilo obdobje od septembra 2017 do avgusta 2018 toplejše od povprečja obdobja 1981–2010 za 0,45 °C. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016, odklon je bil 0,64 °C. Leto 2016 je bilo najtoplejše koledarsko leto z odklonom 0,62 °C, drugo najtoplejše je bilo leto 2017 z odklonom 0,53 °C. Razlika v povprečni svetovni temperaturi, ki jo računajo različni svetovni centri, je precejšnja, posebej je to očitno v zadnjih dveh letih. Deloma je to posledica obravnave arktičnega območja in morja okoli Antarktike. Razlike so opazne tudi v ocenah temperature površine oceanov. Izstopajo tudi razlike v izračunanih povprečij za leti 2005 in 2006. Kljub omenjenim razlikam pa so ocene vseh centrov enotne glede rekordno toplega leta 2016, stopnji ogrevanja v obdobju od poznih sedemdesetih let dalje in o trajno nadpovprečno toplih letih od leta 2001 dalje. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, vendar je pokritost območja s podatki večja, zato je negotovost manjša. Dvanajstmesečno povprečje temperature za Evropo je bilo najvišje v letih 2015 do 2016. Nato se je znižalo, a še vedno ostalo 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Obdobje od septembra 2017 do avgusta 2018 je bilo 1,1 °C toplejše od povprečja obdobja 1981–2010. Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: ECMWF, ERA-Interim). Figure 3. Running twelve-month averages of global and European mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to August 2018. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2017. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Morski led V splošnem je bila razsežnost morskega ledu avgusta 2018 manjša kot v avgustovskem povprečju obdobja 1981–2010. Arktični morski led ni segal tako daleč proti jugu, kot je avgusta običajno. Rob morskega ledu je bil še posebej daleč na severu v pasu od vzhodnega do severnega dela Svalbardskega polotoka mimo Nove Zemlje in vzdolž Morja Laptevov do Novosibirskih otokov; podobno je bilo tudi v Čukotskem morju severno od Beringove ožine. Nadpovprečno veliko ledu je bilo na posameznih območjih, še posebej ob arhipelagu severno od Kanade. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Ledeni morski pokrov avgusta 2018. Roza črta označuje rob povprečne avgustovske površine ledu v obdobju 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Sea-ice cover for August 2018. The pink line denotes the climatological ice edge for August for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 5. Odklon temperature v avgustu 2018 od avgustovskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 5. Surface air temperature anomaly for August 2018 relative to the August average for the period 1981– 2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Antarktični morski ledeni pokrov je bil skromnejši kot običajno. Na številnih območjih ni segal tako daleč proti severu kot je avgusta običajno. Še posebej je bilo to očitno na severu in vzhodu Weddellovega morja. Južno od roba morskega ledu je bil ledeni pokrov nadpovprečen, še posebej v Bellingshausenovem in Amundsenovem ter Rossovem morju. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do avgusta 2018 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo avgustovske odklone (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to August 2018, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the August values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 7. Odklon ledenega morskega pokrova v avgustu 2018 od avgustovskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 7. Sea-ice cover anomaly for August 2018 relative to the August average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 50 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V AVGUSTU 2018 Agrometeorological conditions in August 2018 Ana Žust V avgustu so povprečne mesečne temperature zraka v večjem delu države za okoli 2 °C presegle dolgoletno povprečje, za nekoliko več na Obali in na Goriškem in kot običajno, za nekoliko manj v hladnejših hribovitih predelih in na planotah Notranjske. Večinoma so se gibale med 21 in 22 °C, na Primorskem pa med 24 in 25 °C. Več kot 20-krat so se najvišje dnevne temperature zraka povzpele nad 30 °C, kar po meteorološki klasifikaciji označuje vroč dan. Drugod po Sloveniji se je število vročih dni gibalo od 15 in 18 oziroma, od 7 do 9 dni v hribovitih predelih. Število vročih dni je povsod po državi preseglo dolgoletno povprečje, največ za skoraj 10 dni na Goriškem. Najvišje dnevne temperature zraka so se povzpele nad 33 °C, še nekoliko višje, nad 35 °C in nekaj nad 36 °C, so bile izmerjene na Obali in na Goriškem. Izjeme niso bila niti običajno hladnejša območja, kot na primer Zgornjesavska dolina ter Notranjska in Kočevska, kjer so se najvišje dnevne temperature zraka povzpele do 33 °C. V prvi polovici meseca se pogosto niti ponoči ozračje ni ohladilo pod 20 °C, kar označuje tropske noči. Občutneje se je ohladilo le ob prehodu fronte 27. avgusta, a le za kratek čas, saj so bile temperature zraka že naslednji dan ponovno višje od 25 °C. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, avgust 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, August 2018 Postaja Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 5,4 4,6 5,0 4,3 4,3 5,5 4,3 4,4 4,4 4,9 4,9 4,6 4,7 4,8 4,8 4,6 5,9 6,1 4,6 4,6 4,2 4,5 4,7 4,4 4,9 I. dekada max. Σ 6,2 54 5,0 46 5,4 50 5,0 43 4,9 43 6,3 55 5,0 43 4,8 44 4,9 44 5,6 49 5,6 49 5,0 46 5,2 47 5,7 48 5,3 48 5,2 46 6,6 59 6,6 61 5,2 47 5,1 46 5,0 42 5,4 45 5,4 47 5,0 44 5,7 49 pov. 5,0 3,9 4,4 3,4 3,7 4,8 4,0 3,5 3,9 4,2 4,2 4,0 4,1 4,2 4,0 3,9 5,4 5,4 4,3 3,9 3,7 3,9 4,1 3,9 4,1 II. dekada max. 6,4 5,2 5,1 4,9 4,7 5,6 4,7 4,6 4,8 4,9 5,8 5,1 5,4 5,1 4,7 4,7 7,2 5,9 4,8 4,9 4,2 4,8 5,1 4,4 5,3 51 Σ 50 39 44 34 37 48 40 35 39 42 42 40 41 42 40 39 54 54 43 39 37 39 42 39 41 III. dekada pov. max. 3,9 5,4 3,2 4,4 3,6 5,0 2,9 4,1 3,0 4,1 3,7 5,0 3,1 4,4 3,0 4,1 3,3 4,3 3,3 4,9 3,6 4,8 3,0 4,3 3,4 4,8 3,6 4,9 3,3 4,4 3,3 4,5 4,3 5,4 4,6 5,7 3,2 4,4 3,2 4,3 2,6 4,0 3,2 4,5 3,2 4,3 2,9 4,5 3,2 4,5 Σ 43 35 40 32 33 41 34 33 37 36 39 33 37 39 36 36 47 50 35 36 29 35 36 32 35 mesec (M) pov. max. Σ 4,8 6,4 147 3,9 5,2 120 4,3 5,4 134 3,5 5,0 109 3,7 4,9 113 4,7 6,3 143 3,8 5,0 118 3,6 4,8 111 3,9 4,9 119 4,1 5,6 126 4,2 5,8 131 3,9 5,1 120 4,1 5,4 124 4,2 5,7 129 4,0 5,3 123 3,9 5,2 121 5,2 7,2 161 5,4 6,6 165 4,0 5,2 125 3,9 5,1 121 3,5 5,0 107 3,9 5,4 119 4,0 5,4 124 3,7 5,0 115 4,1 5,7 126 Agencija Republike Slovenije za okolje Tako kot julija se je, zaradi visokih temperatur, tudi v avgustu nadaljevala visoka toplotna obremenitev, ne le za rastline in prebivalstvo temveč tudi za živali. Toplotno vlažnostni indeks (THI) je dosegal vrednosti velikega tveganja za govedo na prostem (za 15 regij v Sloveniji je potek THI s petdnevno napovedjo dostopen v dnevni agrometeorološki napovedi (http://meteo.arso.gov.si/met/ sl/agromet/forecast/). Tudi vsota akumulirane efektivne temperature zraka je za več deset stopinj presegala običajne avgustovske vrednosti (preglednica 4). Padavine so bile pogostejše in tudi obilnejše v zahodni polovici države. Na jugozahodu je padlo nekaj več kot 100 mm, na severozahodu in v osrednji Sloveniji okoli 200 mm, v vzhodni polovici države pa je bilo dežja do okoli 100 mm, najmanj v Spodnjem Posavju, le dobrih 50 mm. Padavine so bile dokaj enakomerno porazdeljene, na zahodu je bilo od 9 do 12 deževnih dni, na jugovzhodu in severovzhodu pa od 6 do 9. Do 4 deževni dnevi so bili manj kot običajno v avgustu. Skupna mesečna količina dežja pa je za nekaj malega presegla dolgoletno povprečje. Količina mesečne potencialno izhlapele vode se je v večjem delu države gibala med 110 in 130 mm. Še za okoli 20 do 30 mm več vode je izhlapelo na Goriškem, Vipavskem in na obalnem območju. Povprečno dnevno izhlapevanje pa se je gibalo med 3,5 in 4,0 mm, na Primorskem pa je bilo blizu oziroma je ponekod preseglo 5,0 mm (preglednica 1). Dnevi z močnim izhlapevanjem (nad 5 mm) so bili najštevilčnejši na obalnem območju (22), drugod po Sloveniji se je njihovo število gibalo med 4 in 5. V Beli krajini je izhlapevanje dosegalo nekoliko nižje vrednosti. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za avgust 2018 in vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 31. avgusta 2018) Table 2. Ten days and monthly water balance in August 2018 and for the vegetation period (from April 1 to August 31, 2018) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v avgustu 2018 I. dekada II. dekada Bilje −45,7 Ljubljana Vodna bilanca [mm] III. dekada mesec (1. 4.–31. 8. 2018) −19,1 −6,0 −70,7 −230,9 −14,7 26,5 81,3 93,1 48,7 Novo mesto −24,1 −32,3 51,6 −28,3 −15,7 Celje −33,4 −13,2 18,3 −28,3 31,5 Šmartno Slovenj Gradec −40,2 −13,4 −12,5 −66,1 −172,4 Maribor – let. −24,0 −25,6 −8,2 −35,1 −53,8 Murska Sobota −40,6 −25,6 −0,5 −66,6 −190,5 Portorož – let. −60,8 −19,2 −50,3 −54,6 −423,3 Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila povsod po državi negativna. Izjema je bila osrednja Slovenija, kjer je padlo več padavin od količine potencialno izhlapele vode. Vodna bilanca je bila večji del meseca negativna, največji mesečni primanjkljaj pa so zabeležili na Goriškem, severovzhodu države ter presenetljivo tudi na Koroškem. Na sušne razmere v nekaterih območjih v Sloveniji je kazala vodna bilanca za vegetacijsko obdobje z največjimi primanjkljaji na obalnem območju ter na Goriškem in tudi na severovzhodu in slovenjegraškem območju (preglednica 2). Sušne razmere v avgustu, predvsem vročinski stres, so zlasti na plitvih tleh povzročile škodo posevkom koruze na severovzhodu države. Opaziti je bilo znake prisilnega zorenja. O neobičajni suši so poročali iz bovškega, bohinjskega konca in hribovitih območij Zgornjesavske doline, kakor tudi iz Koroške. Kumulativni primanjkljaj vodne bilance za vegetacijsko obdobje je konec avgusta na slovenjegraškem 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, avgust 2018 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, August 2018 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec 31,1 26,4 25,6 29,6 26,8 27,6 23,4 22,4 27,0 27,7 26,8 28,0 26,6 26,6 Tz10 Tz5 max Tz10 max 30,6 26,1 25,2 29,2 26,5 27,0 23,3 22,4 26,7 27,6 26,5 27,8 26,2 26,3 40,6 35,0 28,3 40,4 30,8 37,9 26,7 24,1 34,9 35,2 32,3 29,5 37,9 34,6 37,3 31,7 26,7 36,3 29,2 32,1 25,6 24,1 31,3 33,2 30,0 29,0 33,7 31,7 II. dekada Tz5 min 24,3 21,5 23,1 20,7 23,4 21,3 20,7 20,4 20,9 22,1 22,4 26,3 20,2 20,7 Tz10 min 25,2 22,3 23,7 23,1 24,0 23,2 21,2 20,5 22,6 22,9 23,3 26,4 21,4 21,6 Tz5 29,0 23,3 23,4 26,3 24,7 23,9 22,4 21,2 24,7 24,6 24,4 26,8 22,8 22,9 Tz10 28,8 23,3 23,4 26,4 24,7 23,9 22,5 21,2 24,7 24,7 24,3 26,8 22,8 22,8 Tz5 max 38,4 29,6 26,8 36,6 28,5 32,7 25,7 23,2 33,6 33,0 30,4 29,2 32,0 32,4 Tz10 max 35,5 28,1 25,6 32,8 27,4 28,7 24,9 23,3 30,1 31,2 27,9 28,7 29,4 29,7 III. dekada Tz5 min 20,4 18,0 20,6 19,2 21,6 18,4 19,6 18,8 18,4 18,6 20,4 24,5 17,6 15,7 Tz10 min 21,8 18,9 21,5 21,7 22,2 20,2 20,2 19,0 20,2 19,6 21,4 25,0 18,5 17,2 Tz5 25,7 20,9 21,7 23,6 22,8 21,3 20,2 19,3 22,7 22,7 22,2 24,7 19,7 20,4 Tz10 25,7 20,9 21,8 24,0 22,9 21,5 20,4 19,4 23,0 22,9 22,3 24,8 19,8 20,5 Tz5 max 38,0 27,9 26,4 38,3 28,4 28,8 24,7 23,5 34,4 33,0 31,0 27,8 28,7 31,2 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 53 Tz10 max 35,2 26,8 25,0 32,5 27,0 26,4 24,0 23,5 30,8 31,5 28,4 27,5 26,7 28,2 mesec (M) Tz5 min 15,0 13,3 17,7 13,4 18,5 15,9 16,3 15,5 14,4 15,3 15,5 21,9 12,7 12,6 Tz10 min 16,6 14,3 18,7 16,3 19,3 17,5 17,0 15,8 16,7 16,3 17,1 22,3 13,6 14,0 Tz5 28,5 23,4 23,5 26,4 24,7 24,2 21,9 20,9 24,7 24,9 24,4 26,4 22,9 23,2 Tz10 28,0 23,0 23,0 26,0 24,0 24,0 22,0 20,0 24,0 24,0 24,0 26,0 22,0 23,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, avgust 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, August 2018 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 271 262 230 212 215 241 225 231 256 244 249 235 246 242 247 249 242 209 190 180 208 196 203 234 220 223 207 225 219 221 Tef > 0 °C III. 246 234 195 184 165 201 193 195 219 211 221 205 218 217 222 M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm 766 738 634 586 560 649 614 629 709 675 693 648 689 678 690 62 68 72 49 63 84 59 41 75 58 57 43 62 71 79 221 212 180 162 165 191 175 181 206 194 199 185 196 192 197 199 192 159 140 130 158 146 153 184 170 173 157 175 169 171 191 179 140 129 110 146 138 140 164 156 166 150 163 162 167 611 583 479 431 405 494 459 474 554 520 538 493 534 523 535 62 68 72 43 63 84 59 41 75 58 57 43 62 71 79 171 162 130 112 115 141 125 131 156 144 149 135 146 142 147 149 142 109 90 80 108 96 103 134 120 123 107 125 119 121 136 124 85 74 57 91 83 85 109 101 111 95 108 107 112 456 428 324 276 252 339 304 319 399 365 383 338 379 368 380 62 68 72 38 64 84 59 41 75 58 57 43 62 71 79 Tef od 1. 1. 2018 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 3838 3526 2887 2637 2354 2913 2835 2911 3374 3220 3357 3075 3259 3125 3247 2674 2434 1920 1720 1536 1984 1926 1981 2358 2225 2344 2102 2276 2167 2277 1745 1584 1120 946 823 1210 1146 1200 1520 1389 1485 1272 1449 1356 1453 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 54 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje znašal kar 172 mm. Sušne razmere so bile letos ekstremne v delu severne in srednje Evrope od koder je segal vpliv tudi v hribovita območja severnega dela Slovenije. Razvoj suše v okviru Sušnega uporabniškega servisa, ki nastaja v okviru projekta DriDanube, lahko v Sloveniji spremljamo v tedenskih biltenih Drought Watch 2018 – sledenje suše v projektu DriDanube (http:// meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/drought/), na območju Podonavja pa v Regional Drought situation rewiew na povezavi http://www.interreg-danube.eu/approvedprojects/dridanube/section/drought-2018-watch (slika 1). Slika 1. Pogled na Podonavje prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca SWI na 19. avgust 2018 Figure 1. Soil water Indeks on 19 August 2018 across the region as seen in Drought User Service Temperaturne razmere, ki so jih v avgustu zaznamovali številni vroči dnevi, pa so vplivale tudi na hitrost zorenja plodov negojenih rastlinskih vrst (podatki: fenološki monitoring ARSO). Vse kaže, da zorenje jagod črnega bezga zaradi vročinskega stresa izgublja lastnost fenološkega indikatorja za nastop zgodnje fenološke jeseni, še posebno v urbanih okoljih. Plodovi šipka, ki z zorenjem, konec avgusta in v začetku 55 Agencija Republike Slovenije za okolje septembra, nakazujejo konec zgodnje jeseni, pa so letos v številnih krajih dozoreli že v sredini avgusta. Tudi enovrati glog je prehiteval povprečje, a je s svojimi prvimi plodovi v običajnem času oznanil, da je nastopila zgodnja fenološka jesen. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In August, above-average air temperatures prevailed in the territory of Slovenia (exceeded by about 2 °C). Daily maximum temperature frequently exceeded 30 °C. Precipitation slightly exceeded the longterm average. Monthly climatological water balance was mostly negative, with the largest deficit recorded in the Goriška region and in the north-eastern part of Slovenia. The exception was only part of the central Slovenia with the positive monthly water balance. Climatological water balance for the vegetation period resulted the largest deficit in the coastal area but It increased considerably also in the north-eastern part of the country and in the part of northern Slovenia. The drought conditions for Slovenia can be followed by Drought User Service (project DriDanube) by Drought Watch 2018 (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/drought/ and for the Danube region by DriDanube Drought Watch (www.interreg-danube.eu/approved-projects/dridanube/ section/drought-2018-watch). 56 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V AVGUSTU 2018 Discharges of Slovenian rivers in August 2018 Igor Strojan A vgusta so bile reke v povprečju 25 odstotkov manj vodnate kot običajno. Od dolgoletnega povprečja 1981–2010 najbolj odstopata srednja mesečna pretoka Save v Radovljici in Sotle v Rakovcu, ki sta bila od dolgoletnega povprečja več kot pol manjša. Še najbolj vodnata je bila Ljubljanica v Mostah, kjer je pretekla za ta mesec običajna količina vode. Večji del avgusta je bila vodnatost rek mala, reke so narasle le proti koncu meseca, ko so se pretoki povečali do srednjih in velikih pretokov. Hitro in močno so narasli predvsem manjši vodotoki in hudourniki. Na vzhodu in jugu so se ponekod ohranili mali pretoki rek. Najmanjši pretoki rek so bili 20 odstotkov, visokovodne konice pa 34 odstotkov manjše od dolgoletnega povprečja. GORNJA RADGONA 0,77 DRAVOGRAD 0,74 VIDEM RADOVLJICA 0,73 0,46 SUHA SOLKAN 0,74 0,82 0,75 HRASTNIK 0,72 VELIKO ŠIRJE 0,63 RAKOVEC 0,45 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB 1,02 PODBOČJE 0,92 0,89 0,90 CERKVENIKOV MLIN 0,68 METLIKA 0,71 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek avgusta 2018 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the August 2018 mean discharges of Slovenian rivers compared to the August mean discharges of the long-term period SUMMARY The average monthly discharges of rivers In August were 25 percent lower if compared to the long-term period 1981–2010. There was only one minor increase of rivers at the end of the month. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v avgustu 2018 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in August 2018 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki avgusta 2018 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in August 2018 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki avgusta 2018 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in August 2018 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Avgust 2018 m3/s dan Qn7h Avgust 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 46,0 116 0,5 4,1 0,3 8,3 19,1 30,8 48,3 2,1 5,5 5,7 4,5 13,7 1,5 1,2 0,2 106 187 2,3 11,0 1,0 15,3 33,2 54,9 85,1 4,3 12,1 9,5 8,9 23,6 2,0 1,8 0,9 180 264 4,8 21,6 2,1 23,8 49,1 85,9 125 6,4 22,6 15,2 18,3 35,1 2,4 2,9 1,8 G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Qs7h 125 198 4,9 18,9 1,7 14,3 40,9 66,0 109 6,2 23,4 16,1 21,2 37,3 4,0 3,3 1,3 nQs 55,1 176 1,2 5,3 0,4 15,4 26,1 35,6 52,0 2,8 6,8 6,6 5,6 23,5 1,8 1,5 0,4 sQs 163 266 6,7 29,8 3,8 30,8 54,2 91,5 151 8,4 26,2 22,7 20,7 45,7 4,5 3,6 1,9 vQs 345 365 18,6 89,5 19,0 53,1 90,5 177 356 21,9 83,2 71,5 51,3 96,1 16,6 7,2 10,0 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE Qvk7h 232 357 20,0 123 nQvk 135 241 9,8 22,0 sQvk 432 553 48,8 245 vQvk 1349 1209 128 868 SOTLA RAKOVEC SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA 84,0 135 2,6 9,1 0,9 7,6 28,0 42,0 57,0 3,1 15,0 11,0 6,1 22,0 1,7 1,7 0,9 5 19 24 24 22 20 7 23 23 18 22 10 23 19 5 18 5 11 27 15 26 7,8 27 0,5 26,9 142 71,0 170 271 545 55,0 65,0 47,0 137 136 24,0 36,0 5,7 27 26 27 27 26 27 27 26 26 26 26 26 35,4 59,1 73,3 67,2 7,0 10,4 8,7 11,2 67,5 4,3 1,6 0,5 132 262 286 577 69,2 99,0 167 94,0 326 30,1 37,6 15,8 561 915 770 1993 235 285 806 216 1844 139 134 161 60 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V AVGUSTU 2018 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in August 2018 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila avgustu 2018 v povprečju za 2,3 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 2,9 °C, Blejsko jezero pa 2 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperature večine opazovanih rek so v prvi tretjini avgustu rahlo naraščale, nato pa se do zadnje četrtine meseca niso dosti spreminjale oziroma so zelo počasi upadale. Sredi meseca je bila manjša ohladitev, izrazitejša ohladitev pa je prišla po 24. avgustu. Večina rek je med 26. in 29. avgustom dosegla najnižje srednje dnevne temperature. Najvišje srednje dnevne temperature so imele reke v prvi polovici avgusta. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek je bila 6,7 °C. Srednja dnevna temperatura Blejskega in Bohinjskega jezera se do 24. avgustu ni dosti spreminjala. Nato sta se jezeri ohladili in konec meseca dosegli najnižje srednje dnevne temperature. Razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo Bohinjskega jezera je bila 4,2 °C in Blejskega jezera 3,3 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v avgustu 2018 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average August 2018 and long-term 1981–2010 temperature in °C AVGUST 2018 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * 20,6 20,4 17,0 18,3 3,6 2,1 Drava - Ptuj * 21,7 19,0 2,7 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 22,5 20,1 2,4 Sava - Radovljica 15,5 13,0 2,5 Sava - Šentjakob 18,9 15,0 3,9 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 24,9 21,5 3,4 Kolpa - Metlika 23,2 21,8 1,4 Ljubljanica - Moste 18,4 16,9 1,5 Savinja - Laško 22,0 17,9 4,1 Krka - Podbočje 22,8 20,4 2,4 Soča - Solkan 17,2 15,8 1,4 Vipava - Dolenje * 13,3 13,0 0,3 Nadiža - Potoki * 19,8 18,3 1,5 postaja / location Reka - Cerkvenikov mlin 20,6 19,5 1,1 Bohinjsko jezero 22,3 19,4 2,9 Blejsko jezero 24,6 22,6 2,0 *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 61 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 24 28 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 26 20 18 16 14 24 22 20 18 16 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 24 28 26 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 24 22 20 18 16 20 18 16 14 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Ljubljanica Moste Soča Solkan Krka Podbočje 28 28 26 26 24 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Savinja Laško 22 20 18 16 Reka Cerkvenikov mlin 22 20 18 16 14 14 12 12 10 Vipava Dolenje 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v avgustu 2018 Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in August 2018 62 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v avgustu 2018, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in August 2018 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in August 2018 was 6.7 °C. The average river’s temperature was 2.3 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.9 °C higher as a long-term average and Bled Lake 2 °C higher as a long-term average. 63 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V AVGUSTU 2018 Sea dynamics and temperature in August 2018 Igor Strojan A vgusta je bilo morje večinoma mirno. Gladina morja je bila ponovno višja kot v dolgoletni preteklosti, tokrat za 11 cm. Zgornji sloj morja je bil okoli 1,3 °C stopinje Celzija toplejši kot v predhodnem 30-letnem obdobju 1981–2010. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v avgustu 2018 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in August 2018 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v avgustu 2018 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in August 2018 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Srednja mesečna višina morja avgusta 225 cm je bila 11 cm višja od povprečja med leti 1961 in 1990. Kot je običajno, morje avgusta ni poplavljalo. Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v avgustu 2018 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in August 2018 Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v avgustu 2018. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Geodetsko izhodišče 0 m.n.m. je na mareografski postaji Koper na višini 208,5 cm. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in August 2018 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v avgustu 2018 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of August 2018 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV Avgust/August 2018 cm SMV NVVV NNNV A 225 297 147 150 Avgust/August 1961–1990 Min Sr Max cm cm cm 202 263 110 153 214 278 134 144 226 297 154 143 65 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v oktobru 2018. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in October 2018. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/ morje. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Valovanje morja Avgusta je morje valovalo iz raznolikih smeri. Do 0,6 metra visoki valovi so se pojavljali iz vseh smeri, višje valovanje je prihajalo le iz smeri burje. Srednja mesečna višina val je bila 0, 23 m in običajna za ta letni čas. Morje je bilo najbolj vzvalovano 26. avgusta, ko je bil za avgust izmerjen nadpovprečno visok val 2,4 metra. Slika 6. Roža valovanja v avgustu 2018. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Avgusta je morje valovalo iz raznolikih smeri. Pol metra visoki valovi so se pojavljali iz vseh smeri, višji le iz smeri burje. Figure 6. Sea waves in August 2018. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Valovanje morja v avgustu 2018. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in August 2018. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Srednja mesečna temperatura morja v avgustu je bila s 25,5 °C za 1,3 °C višja od dolgoletnega povprečja 1981–2010. Avgusta se je površinski sloj morja dvakrat v treh dneh ohladil za okoli 7 °C. Po prvi ohladitvi se je morje v nekaj dneh ogrelo do najvišje izmerjene avgustovske temperature v dolgoletnem obdobju 29,5 °C. Najbolj hladno je bilo morje 27. avgusta zgodaj zjutraj s 19,2 °C. Tako nizka temperatura v obdobju 1981–2010 avgusta ni bila izmerjena. Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v avgustu 2018. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in August 2018 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v avgustu 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in August 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. Tmin Tsr Tmax TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Avgust/August Avgust/August 1981–2010 2018 Min Sr Max °C °C °C °C 19,2 21,2 22,3 23,0 25,5 23,2 24,2 24,9 29,5 25,0 26,2 27,2 SUMMARY The average monthly sea level in August was 225 cm. There were no high waves, the average wave height was 23 cm. The sea was 1.3 °C warmer if compared to the long-term period 1981–2010. 68 KOLIČINE PODZEMNE VODE V AVGUSTU 2018 Groundwater qantity in August 2018 Urška Pavlič A vgusta smo na pretežnem območju medzrnskih vodonosnikov Dravskega in Krškega polja spremljali visoke gladine podzemne vode, ki so ponekod presegale 10. percentil dolgoletnega niza meritev. Visoke vodne gladine so bile na območju Dravskega polja posledica ugodnih vremenskih razmer iz preteklega obdobja, na območju Krške kotline pa predvsem umetno povzročenega dviga gladin ob zajezitvi Save pri Brežicah. Večji del vodonosnikov Murske kotline, spodnje Savinjske doline, Ljubljanskega in Mirensko Vrtojbenskega polja je bil avgusta normalno vodnat, vodonosniki doline Bolske, Čateškega polja, doline Kamniške Bistrice, Kranjskega in Sorškega polja ter Vipavske doline pa avgusta niso dosegli dolgoletne povprečne vrednosti. Kraški vodonosniki so bili večji del meseca podpovprečno izdatni, iz hidrogramov nekaterih izvirov je bilo v tem mesecu mogoče razbrati padavinski dogodek v zadnjih dneh avgusta. Slika 1. Vodno zajetje Bašelj, avgust 2018 Figure 1. Drinking water capture Bašelj, August 2018 Prostorska in časovna porazdelitev padavin je bila avgusta že tretji mesec zapored neenakomerna. Večina vodonosnikov po državi ni dosegla dolgoletne povprečne stopnje napajanja z infiltracijo padavin. Najmanjše količine so bile izmerjene na območju vodonosnikov jugozahoda in severovzhoda države, kjer je padlo le za nekaj več kot polovico običajnih količin. Presežek napajanja je bil avgusta značilen za območje medzrnskih vodonosnikov Ljubljanske kotline, dela kraških zaledij izvirov 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Notranjske ter za kraško območje Kamniških Alp. Največji presežek napajanja je bil z dvema petinama dolgoletnih avgustovskih količin zabeležen na območju Ljubljanskega polja. Na večini prispevnih vodonosnih površin sta bila zabeležena vsaj dva padavinska dogodka, eden v sredini avgusta, drugi pa v zadnji dekadi meseca. Avgusta smo na večini merilnih mest za spremljanje količinskega stanja v medzrnskih vodonosnikih beležili zniževanje gladin podzemne vode. Kljub temu se gladine v večini vodonosnikov niso znižale pod raven normalnih vodnih količin med 25. in 75. percentilom dolgoletnega niza opazovanj. Izjema so bili nekateri vodonosniki območja Ljubljanske kotline in plitvi vodonosniki doline Bolske, Čateškega polja in Vipavske doline, kjer smo avgusta spremljali gladine nižje od 75. percentila dolgoletnega niza opazovanj. Zelo nizke vodne gladine Čateškega polja so bile posledica spremenjenega režima reke Save, ki vpliva na napajanje in praznjenje tega vodonosnika. Gladine podzemne vode na območju Dravskega polja so bile avgusta kljub postopnemu zmanjševanju še vedno v območju visokih vodnih količin. Odklon povprečne gladine podzemne vode avgusta 2018 od mediane dolgoletnih avgustovskih gladin v obdobju 1981–2010 je bil na večini merilnih mest z izjemo Murske in Dravske kotline ter delov vodonosnikov Krško Brežiške kotline, ki so pod vplivom umetnega zvišanja gladin ob zajezitvi Save pri Brežicah, negativen (slika 4). Izdatnosti kraških izvirov so se avgusta postopoma zmanjševale (slika 3). Izjema niso bili niti kraški izviri, ki drenirajo podzemno vodo iz visokogorskih kraških zaledij, kjer se je sneg avgusta zadrževal le še v najbolj zatišnih legah. Na hidrogramih izvirov se je avgusta odrazil le en padavinski dogodek iz zadnje dekade meseca, pa še ta na večini merilnih mest ni bil izrazit. Temperatura vode na območju izvirov je bila ali ustaljena ali pa se je postopoma zviševala, vendar pa ta parameter ni odražal nujno le razmer stanja podzemne vode, ker se večina merilnih postaj za spremljanje količinskega stanja kraških izvirov nahaja dolvodno od izvira. Specifična električna prevodnost vode (SEP), ki odraža mineralizacijo vode, se je zaradi daljšega zadrževanja vode v vodonosniku postopoma zviševala na izvirnih območjih Bilpe, Studene, Mošenika in Kamniške Bistrice. Zmanjševanje SEP na klasičnem Krasu je bil avgusta pokazatelj povečanega deleža dotoka vode iz reke Soče v vodonosnik. Slika 2. Merjenje pretoka na območju izvira Hublja v Ajdovščini v času nizkih vodnih razmer 22. avgusta 2018 Figure 2. Spring discharge measurement of Hubelj in Ajdovščina at low water condition on 22th of August 2018 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih izvirov in podzemne vode v Klaričih na območju Krasa med junijem in avgustom 2018 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of springs and groundwater in Klariči, Kras between June and August 2018 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode avgusta 2018 od mediane dolgoletnih avgustovskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in August 2018 in relation from median of longterm August groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2016 in 2018 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2016 and 2018 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Diverse groundwater quantity status was observed in alluvial aquifers in August. High groundwater levels prevailed in northeastern and lower groundwater levels were measured in other parts of the country. Groundwater levels were mostly decreasing. Karstic springs discharged below long-term average. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu avgustu 2018 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in August 2018 in important alluvial aquifers 74 EKOLOŠKO STANJE POVRŠINSKIH VODA ECOLOGICAL STATUS OF SURFACE WATERS SPREMLJANJE EKOLOŠKEGA STANJA VODA NA PODLAGI BENTOŠKIH NEVRETENČARJEV Monitoring of ecological status of waters in Slovenia based on benthic invertebrates Bernarda Rotar, Tjaša Zimšek Muc K o se sprehajamo ob reki, potoku ali jezeru v vodnem telesu največkrat opazimo ribe in vodne rastline, malokdo pa se zaveda, da v vodi živi tudi veliko drobnih organizmov. Le-ti bivajo med peskom (v intersticijskih prostorih), pod večjimi kamni, med koreninami obrežne vegetacije ali pa na samih vodnih rastlinah (makrofitih). Te živali se med seboj razlikujejo po načinu življenja (so sesilne ali mobilne), preferenci življenjskega prostora (npr. počasi ali hitro tekoča voda) ter načinu prehranjevanja. Glede na način prehranjevanja jih uvrščamo v pet skupin: drobilci, strgalci, filtratorji, detritivori in plenilci. Drobilci se hranijo s svežim odpadlim listjem, večjimi organskimi delci in listi vodnih rastlin, medtem ko se detritivori hranijo s sedimentirano drobno organsko snovjo in lesnimi ostanki. Predstavniki obeh prehranskih skupin pripadajo redu Amphipoda (slika 1). Strgalci (polži (Gastropoda), slika 2) strgajo alge in biofilme s površin, medtem ko filtratorji (Simulidae) filtrirajo suspendirano organsko snov. Plenilci (npr. ličinke kačjih pastirjev (Odonata)) se prehranjujejo z živo hrano. Slika 1. Synurella ambulans (Amphipoda) spada v prehransko skupino drobilcev in detritivorov. Vir: ARSO Figure 1. Synurella ambulans (Amphipoda) an representative of shredders and detritivores. Source: ARSO Slika 2. Polž iz rodu Radix sp., ki je po načinu prehranjevanja strgalec in drobilec, spada v prehransko skupino strgalcev. Vir: ARSO Figure 2. Snail from genus Radix sp. is a scraper and a grazer. Source: ARSO Vse te raznolike organizme imenujemo s skupnim izrazom bentoški nevretenčarji, saj vsi živijo na vodnem dnu, so večji od 0,5 mm in torej vidni s prostim očesom. V to skupino organizmov uvrščamo predstavnike polžev, školjk, enodnevnic, vrbnic, dvokrilcev, mladoletnic, rakov, pijavk itd. Kljub svoji majhnosti imajo ti organizmi v ekosistemu ogromno vlogo, saj predstavljajo pomemben vir hrane za druge organizme, poleg tega pa v veliki meri pripomorejo h kroženju snovi v ekosistemu. Sprememba pestrosti združbe bentoških nevretenčarjev hitro nakaže na spremembo v stanju vodotoka. Slednja je lahko posledica (naravne) nesreče, vendar je največkrat posledica človekovega delovanja. Tu ne govorimo le o spremembah, ki se zgodijo neposredno v vodotoku (kanaliziranje strug, gradnja 75 Agencija Republike Slovenije za okolje pregrad, odvzemi in izpusti vode itd.) temveč tudi o spremembah v prispevnem območju (gradnja cest in naselij, kmetijstvo, izpusti industrijskih in komunalnih voda, posegi v obrežno vegetacijo itd.). Ob spremembah torej pride do degradacije življenjskega prostora, spremembe abiotskih dejavnikov (koncentracije kisika, temperature, prevodnosti itd.) in sprememb v količini razpoložljivih hranil. Bentoški nevretenčarji kot indikatorski organizmi Skupina bentoških nevretenčarjev je izredno pestra. Nekateri predstavniki so splošno razširjeni in nimajo posebnih zahtev glede življenjskega okolja, spet drugi so izredno občutljivi. Med manj občutljive skupine organizmov uvrščamo podrazred Oligochaeta (slika 3) in družino Chironomidae (Diptera), ki niso pretirano občutljivi na visoko stopnjo organskega onesnaženja in nižjo koncentracijo kisika. Med bolj občutljive organizme uvrščamo večino vrst vrbnic (Plecoptera), enodnevnic (Ephemeroptera) in mladoletnic (Trichoptera), ki so vrstno pogosto bolj zastopane v čistejših vodotokih. Predstavniki teh skupin nam s spremembo združbe tudi izredno hitro pokažejo spremembe v okolju. Visoka pestrost bentoških nevretenčarjev in dobra prilagojenost na posamezna življenjska okolja se je izkazala za zelo dober parameter pri spremljanju ekološkega stanja. Tako so npr. mehkužci (polži in školjke) popolnoma odsotni v vodotokih z nižjo pH vrednostjo, saj se njihove hišice raztapljajo hitreje kot nastajajo. Predstavniki rodu Ecdyonurus ali mladoletnic (Trichoptera, slika 4), so razvili posebne prilagoditve na specifično življenjsko okolje. Pri prvih je telo izrazito sploščeno in zato manj občutljivo na hiter vodni tok. Drugi imajo razvite analne kavlje, s katerimi se močno oprimejo podlage, nekateri predstavniki pa si iz lesa in kamnov zgradijo hišice, ki služijo kot obramba in tudi kot obtežitev, kar jim omogoča, da se lažje upirajo vodnemu toku in s tem premeščanju dolvodno (drift). Slika 3. Predstavnik podrazreda Oligochaeta (Vejdovskyella commata). Vir: ARSO Figure 3. Representative of a subclass of Oligochaeta (Vejdovskyella commata). Source: ARSO Slika 4. Ličinka mladoletnice (Trichoptera), z dobro vidnimi analnimi kavlji. Vir: ARSO Figure 2. Caddisfly larvae (Trichoptera) with well visible anal claws. Source: ARSO Bentoški nevretenčarji so torej dobro prilagojeni na dane življenjske razmere v vodotoku in se naselijo le tam, kjer so le-te zanje ustrezne. Prav zaradi te lastnosti in zaradi njihove relativne dolgoživosti (živijo od nekaj mesecev pa do več let) so odlični za spremljanje stanja (monitoringa) in ugotavljanje različnih človekovih vplivov. Organizme, ki s svojo pristnostjo, vedenjem ali fiziologijo odražajo razmere v okolju, imenujemo bioindikatorski organizmi. Za določanje ekološkega stanja vodotoka je izrednega pomena tudi poznavanje biologije posameznih vrst organizmov, saj se združba ne odziva le na človekove vplive, temveč se spreminja tudi sezonsko in glede na trenutne razmere v okolju. Zavedati se moramo, da kljub odsotnosti organizma v vzorcu to še ne pomeni, da le-ta na preiskovanem območju ni prisoten. Prav 76 Agencija Republike Slovenije za okolje zaradi preprečevanja takšnih napak in dober vpogled v dejansko stanje je izrednega pomena, da se monitoring izvaja s primerno pogostostjo in ob stabilnih hidroloških razmerah. Vrednotenje ekološkega stanja voda na podlagi bentoških nevretenčarjev Ocenjevanje stanja tekočih voda z bentoškimi nevretenčarji ima v Sloveniji že dolgo tradicijo, ki sega krepko v prejšnje stoletje. Metodologija vzorčenja in ocenjevanja je bila takrat sicer nekoliko drugačna od današnje, saj je bil njen poudarek predvsem na zaznavanju onesnaženja voda z organskimi snovmi in splošne degradacije okolja, kar smo ocenjevali s tako imenovanim saprobnim indeksom. To je bilo v tistih časih tudi smiselno, saj so največjo obremenitev za vodotoke predstavljale prav neočiščene komunalne vode. V zadnjih desetletjih so v večini evropskih držav in tudi v Sloveniji večino komunalnih voda speljali na čistilne naprave, zato se je pojavila potreba po novi metodologiji ocenjevanja kakovosti voda, ki bi bila občutljiva tudi na druge, sedaj bolj aktualne obremenitve, kot so obremenitev voda s hranili, ki so predvsem posledica spiranj s kmetijskih površin, in hidromorfoloških sprememb struge in brežin, ki prav tako pomembno vplivajo na kakovost. Veliko spremembo na področju ocenjevanja kakovosti voda je prinesla evropska Vodna direktiva (Direktiva 2000/60/ES), ki je bila z Zakonom o vodah prenesena tudi v našo nacionalno zakonodajo. Z letom 2006 smo tako tudi na Agenciji za okolje RS začeli spremljati stanje naših voda po novem pristopu, ki ni vključeval le spremljanja obremenjenosti voda z organskimi snovmi, ampak je močno razširil pogled na kakovost voda. Sedaj vrednotimo ekološko stanje vodnih teles z vidika spremenjenosti vodnega okolja (sliki 5 in 6) in združb organizmov od naravnega (referenčnega) stanja, to je stanja, kakršno je bilo pred vplivom človeka. Kot vemo, je narava v Sloveniji zelo raznolika, prav tako pa so raznoliki tudi vodotoki. Raznolikost so morali upoštevati pri razvoju metodologij, saj je nemogoče direktno primerjati gorske, hitro tekoče vode z nižinskimi, počasi tekočimi, kot tudi potoke z majhnim vodnim zaledjem z velikimi rekami, kot so npr. Mura, Sava, Drava. Da bi pri vrednotenju lahko upoštevali vso to naravno raznolikost, je bil razvit tipsko specifičen pristop, ki se je v metodologiji odrazil v različnih izhodiščnih stanjih in izračunih. Slika 5. Kanaliziran odsek na Rižani. Vir: ARSO Figure 5. Canalized part of river Rižana. Source: ARSO Slika 6. Naravna struga Kamniške Bistrice. Vir: ARSO Figure 6. Natural river bed of Kamniška Bistrica river. Source: ARSO Medtem, ko z vodnimi rastlinami (makrofiti) in fitobentosom (predvsem diatomejami), ki so bile v biltenu že predstavljene, ocenjujemo predvsem obremenitev s hranili, z analizo združbe bentoških nevretenčarjev ocenjujemo obremenjenost z organskimi snovmi ter hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost vodotokov. Ekološko kakovost na posameznem opazovanem vzorčnem mestu 77 Agencija Republike Slovenije za okolje torej določimo glede na to, kako spremenjeno je opaženo stanje v primerjavi z referenčnim stanjem, pri čemer oceno določi najslabši izmed elementov. Vzorčenje bentoških nevretenčarjev in določitev stanja Kot pri že prej predstavljenih bioloških elementih kakovosti, tudi vrednotenje z bentoškimi nevretenčarji poteka v več fazah: vzorčenje, laboratorijska obdelava vzorcev (sortiranje in določanje), analize in izračuni ter uvrstitev v enega izmed petih razredov ekološkega stanja (zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo). Podrobno je metodologija vrednotenja z bentoškimi nevretenčarji predstavljena na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/ekolosko _stanje/metod_vredn_ekoloskega_st_vodotokov_bentoskih_nevretencarjev.pdf Za realno oceno stanja je seveda pomembno, da vse faze vrednotenja izpeljemo natančno po predpisani metodologiji. Tako moramo biti npr. pri vzorčenju pozorni na hidrološko stanje, ker bi bil rezultat vzorčenja ob neprimernem vodostaju oziroma po obdobju nestabilnega vremena bistveno drugačen, saj združbe bentoških nevretenčarjev niso občutljive samo na obremenitve, ki so posledica človeške dejavnosti, ampak se hitro odzivajo tudi na naravne spremembe. Vzorčenje je torej potrebno izvajati ob primernih hidroloških razmerah, sezona vzorčenja pa je glede na tip vodotoka določena tudi v metodologiji. Tako npr. majhne nižinske vodotoke na vzhodu Slovenije vzorčimo spomladi, še preden presahnejo, za večino ostalih je najugodnejši čas poleti, ko so pretoki bolj stabilni in vodostaji nižji, za nekatere velike reke pa je najugodnejši zimski čas. Vzorčenje poteka z ročno mrežo (slika 7), s katero na vsakem vzorčnem mestu odvzamemo 20 podvzorcev, pri čemer smo pozorni na strukturo podlage in značilnosti vodnega toka. Nabran vzorec na terenu speremo (slika 8) in tako zmanjšamo samo količino materiala. Tako pripravljen vzorec razdelimo na homogeno porazdeljene četrtine in eno izmed njih shranimo v 70 % raztopini alkohola do nadaljnje laboratorijske obdelave. Slika 7. Vzorčenje bentoških nevretenčarjev na Kobiljskem potoku. Vir: ARSO Figure 7. Sampling of benthic macroinvertebrates on Kobiljski potok. Source: ARSO Slika 8. Spiranje vzorca po končanem vzorčenju. Vir: ARSO Figure 8. Rinsing of the sample after sampling. Source: ARSO V laboratoriju vzorce, ki poleg organizmov vsebujejo tudi veliko drugega materiala, kot so pesek, deli rastlin, lesni delci itd. (slika 9), najprej dobro speremo, potem pa se lotimo pobiranja organizmov iz vzorcev (t.im. prebiranje), kar je lahko precej zamuden del procesa. Prebiranju sledi določanje posameznih skupin organizmov, pri katerem si pomagamo s številnimi določevalnimi ključi. V metodologiji je točno predpisan nivo določitve za posamezne skupine 78 Agencija Republike Slovenije za okolje organizmov, zato je za to delo potrebnega precej predznanja. Vse določene organizme tudi preštejemo in jih shranimo in arhiviramo (slika 10). Dobljeni seznam organizmov z njihovo pogostostjo je osnova za različne izračune. Iz dobljenih rezultatov lahko razberemo, kakšno je stanje vodotoka na podlagi bentoških nevretenčarjev. Slika 9. Vzorec bentoških nevretenčarjev pred obdelavo v laboratoriju. Vir: ARSO Figure 9. Sample of benthic invertebrates, before being processed in the laboratory. Source: ARSO Slika 10. Primer skladiščenja že obdelanih vzorcev bentoških nevretenčarjev v 70 % etanolu. Vir: ARSO Figure 10. Storage of the samples in 70 % ethanol. Source: ARSO Končna ocena ekološkega stanja je seveda podana na osnovi vseh bioloških elementov kakovosti ter podpornih fizikalno kemijskih elementov in posebnih onesnaževal, pri čemer oceno določi najslabši izmed elementov kakovosti. Vrednotenje ekološkega stanja z bentoškimi nevretenčarji in drugimi elementi kakovosti ni pomembno samo z vidika spremljanja stanja naših voda, ampak so rezultati predvsem osnova za načrtovanje ukrepov za izboljšanje kakovosti (kjer je to seveda potrebno) v okviru nacionalnega Načrta upravljanja z vodami (NUV). SUMMARY Benthic macroinvertebrates are invertebrates that are bigger than 0.5 mm and therefore easily seen with a naked eye. They can be found in many different environments: from alpine streams, to big rivers and lakes. Some can live in highly polluted areas with very little oxygen, while others only live in clean waters, where oxygen is abundant. The organisms that are only found in specific environments are also known as bioindicators. When they are found at a sampling site, it is possible to conclude the conditions in the river based on their biology. Some of the groups are long-lived and can therefore indicate the status of the river for an extended period of time. Benthic macroinvertebrates play an important role in nutrient cycles and at the same time, serve as food for fish and other organisms. Benthic macroinvertebrates show morphological degradation and organic pollution on the body of water as well as on the catchment area. Many indexes were developed based on benthic invertebrates because these organisms give a good overview of the water quality and are used in determination of ecological status of rivers and lakes. 79 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V AVGUSTU 2018 Air pollution in August 2018 Tanja Koleša O nesnaženost zraka v avgustu je bila nizka. Večji del meseca je bilo poletno toplo, najvišje temperature so bile pogosto nad 30 °C, na Primorskem tudi okoli 35 °C. Bilo pa je tudi kar veliko padavin, zato ravni ozona na nobenem merilnem mestu niso presegle opozorilne urne vrednosti. 8-urna ciljna vrednost za ozon pa je bila presežena povsod razen v Velenju. Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila nizka in na nobenem merilnem mestu ni presegla dnevne mejne vrednosti. Najvišje ravni smo izmerili v Zagorju, kjer v okolici merilnega mesta potekajo gradbena dela. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti od začetka leta do konca avgusta je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva (25). Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v avgustu na vseh merilnih mestih pod dovoljeno povprečno letno vrednostjo. Na merilnih mestih, ki si v okolici Termoelektrarne Šoštanj, je prišlo do kratkotrajnih povišanj žveplovega dioksida. Do preseganj mejne urne vrednosti 350 µg/m3 ni prišlo, je bila pa na Velikem Vrhu izmerjena najvišja urna vrednost 297 µg/m3. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v avgustu nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so bile v avgustu nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 ni prišlo na nobenem merilnem mestu Najvišja dnevna raven PM10 (47 µg/m3) je bila izmerjena na merilnem mestu Zagorje, ker v bližnji okolici potekajo obsežna gradbena dela. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 od začetka leta do konca meseca avgusta še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ, 25 preseganj, je zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti na Cankarjevi. Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v avgustu nizke na vseh merilnih mestih. Iz merilnih mest Iskrba in Žerjav ni podatkov o ravneh PM10 in PM2,5, zaradi težav s filtri, na katere so vzorči delce. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V avgustu ni bilo nobenega preseganja urne opozorilne vrednosti. Najvišja urna vrednost ozona (177 µg/m3) je bila izmerjena 1. avgusta ob 16. uri v Kopru. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila v avgustu presežena na vseh merilnih mestih, razen v Velenju. Največ, 17 preseganj 8-urne ciljne vrednosti je bilo zabeleženih na Krvavcu in Zavodnjah. Dovoljeno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti je 25-krat v enem letu. Od začetka leta pa do konca avgusta je bilo to število preseženo že na devetih merilnih mestih. Največ 67 preseganj je zabeleženo na Krvavcu. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu v Novi Gorici in Ljubljani Bežigrad (66 µg/m3). Na prometnem merilnem mestu v Zagorju pa je bila izmerjena najvišja povprečna mesečna raven (21 µg/m3) tega onesnaževala. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Razen kratkotrajnih povišanj v okolici Termoelektrarne Šoštanj TEŠ je bila onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom v avgustu nizka. Najvišja urna vrednost 297 µg/m3 je bila izmerjena 15. avgusta ob 13. uri na Velikem Vrhu, ki je pod vplivnim območjem TEŠ. V tistem času je pihal veter iz severovzhodne smeri, kar pomeni, da je zrak dotekal na Veliki Vrh preko TEŠ. Drugo kratkotrajno povišanje žveplovega dioksida je bilo 20. avgusta, najprej ob 12. uri v Topolščici (166 µg/m3) in nato ob 13. uri v Zavodnjah (67 µg/m3). Pihal je jugovzhodni veter. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center je bila avgusta povprečna mesečna raven benzena 2,1 µg/m3, kar je nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Na ostalih dveh merilnih mestih (Ljubljana Bežigrad in Maribor Center) so bile ravni benzena še nižje. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v avgustu 2018 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in August 2018 Mesec MERILNA MREŽA Postaja DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Dan / 24 hours Podr LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba* Žerjav* LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna CE Mariborska MS Cankarjeva LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT UT UT UT SB SB SB SI UB UB % pod 97 100 100 87 100 100 100 100 100 0 55 100 100 100 100 65 32 100 45 100 99 97 97 99 100 100 Cp 22 18 19 17 16 18 28 18 17 0 18 17 17 17 18 18 18 21 17 28 21 20 18 19 19 18 TB 100 20 UB RB RB RB 97 100 97 81 19 16 12 12 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 11 17 18 19 6 11 14 5 4 1 4 6 10 17 1 8 5 23 25 23 0 3 3 4 21 7 32 0 14 32 29 23 25 0 0 0 0 12 9 3 3 Cmax 32 30 31 30 26 41 47 29 26 0 25 27 28 30 31 27 29 34 29 45 34 30 31 30 33 40 *Težava s filtri, na katere se vzorči delce Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v avgustu 2018 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in August 2018 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja LJ Bežigrad Iskrba* Vrbanski plato Nova Gorica Podr. UB RB UB UB % pod 97 0 100 48 Cp 13 0 11 11 82 Cmax 24 ur 20 0 20 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v avgustu 2018 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in August 2018 MERILNA MREŽA Postaja DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 100 100 100 100 100 99 100 100 100 100 76 100 100 100 100 95 62 59 66 70 51 48 56 93 101 113 55 77 105 50 84 100 153 143 152 167 151 134 149 177 160 166 162 159 159 125 162 149 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 135 135 143 139 142 124 141 157 143 152 148 151 154 107 139 142 6 5 10 11 3 1 4 14 14 17 3 12 17 0 8 9 UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB >CV ∑od 1. jan. 22 14 30 40 10 2 13 49 53 67 17 30 43 1 29 24 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v avgustu 2018 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in August 2018 NO2 MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 99 100 100 100 100 100 99 100 100 100 100 100 100 94 19 13 17 8 19 10 21 14 7 10 4 4 3 8 6 66 42 56 35 66 46 44 64 23 24 33 21 17 30 27 83 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 33 23 12 33 13 27 16 34 26 5 3 4 37 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v avgustu 2018 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in August 2018 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Sv. Mohor AMP Gaji % pod UB 100 UB 98 SB 100 UT 99 UB 100 UT 100 SI 100 SB 100 RI 99 RI 99 RI 100 UB 100 SB 99 SB 99 RB 100 UB 100 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 1 5 4 5 2 1 3 5 4 7 5 4 3 2 5 9 13 14 6 12 15 10 13 166 67 297 92 24 15 10 14 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 8 5 6 4 3 3 12 10 23 11 7 6 5 6 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v avgustu 2018 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in August 2018 MERILNA MREŽA DMKZ Postaja Podr UB UT SB RB LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Mesec / Month %pod Cp 100 0,2 100 0,3 100 0,2 99 0,2 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,4 0 0,5 0 0,3 0 0,2 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v avgustu 2018 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in August 2018 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Ljubljana Maribor LJ Center Podr . UB UT UT %pod od. 97 100 100 Benzen 0,4 0,2 2,1 84 Toluen 0,7 1,2 5,7 Etil-benzen 0,9 0,2 0,5 M,p-ksilen 0,0 0,6 4,2 o-ksilen 0,0 0,2 0,5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v avgustu 2018 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2018 Figure 1. Mean PM10 pollution level in August 2018 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2018 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v avgustu 2018 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in August 2018 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v avgustu 2018 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in August 2018 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v avgustu 2018 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2018 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in August 2018 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2018 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v avgustu 2018 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in August 2018 with the number of 1-hr limit value exceedences 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v avgustu 2018 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in August 2018 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Relatively low air pollution continued in August. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM2,5 were low at all monitoring sites. Ozone concentrations in August exceeded only the target 8-hour value at almost all stations, while there were no more exceedences of the 1-hour information threshold. NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. 89 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V AVGUSTU 2018 Earthquakes in Slovenia in August 2018 Tamara Jesenko, Anita Jerše S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so avgusta 2018 zapisali 123 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 22 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v avgustu 2018 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, avgust 2018 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, August 2018 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2018 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, August 2018 Leto Mesec Dan 2018 8 5 h UTC m Zem. širina °N 2 39 46,92 Žariščni čas Zem. dolžina °E 14,75 Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML 1 1,2 Področje Preims, Avstrija Koprein Petzen (Pod Peco), Avstrija Koprein Petzen (Pod Peco), Avstrija 2018 8 5 3 55 46,52 14,71 14 III−IV 2,2 2018 8 5 4 23 46,51 14,72 11 čutili 1,1 2018 8 5 20 29 45,84 14,95 17 čutili 1,3 Zafara 2018 8 6 23 27 46,30 13,28 17 1,2 Lusevera (Bardo), Italija 2018 8 7 1 32 46,93 14,74 1 1,2 Preims, Avstrija 2018 8 11 6 25 45,91 14,63 19 III−IV 2,7 Medvedica 2018 8 11 6 27 45,91 14,63 20 III 1,9 Medvedica 2018 8 13 9 51 46,59 15,30 0 1,1 Kozji Vrh 2018 8 15 20 31 45,45 15,68 18 1,1 Gornja trebinja, Hrvaška 2018 8 16 3 17 45,54 14,85 16 1,3 Preža 2018 8 16 6 39 46,42 15,22 6 1,2 Srednji Dolič 2018 8 17 15 7 46,02 15,10 14 2,4 Kostanjevica 2018 8 18 12 39 46,03 14,17 8 1,1 Goli Vrh 2018 8 19 18 13 45,94 15,61 6 1,0 Glogov Brod 2018 8 19 19 22 46,03 13,84 14 1,1 Gorenja Trebuša 2018 8 22 2 53 46,03 15,10 10 1,0 Ježevec 1,4 Grabovac Krnjački, Hrvaška 1,6 Kostanjevica III−IV čutili 2018 8 22 13 16 45,35 15,60 28 2018 8 23 20 56 46,02 15,10 12 2018 8 26 8 52 45,26 14,52 10 1,9 2018 8 29 6 52 45,33 14,63 16 1,8 2018 8 30 20 30 45,64 14,18 20 III−IV čutili 1,1 pod morskim dnom, blizu Urinja, Hrvaška Benkovac Fužinski, Hrvaška Nadanje Selo Avgusta so prebivalci Slovenije čutili 9 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici. Največjo magnitudo (2,7) je imel potres 11. avgusta ob 6.25 po UTC (8.25 po lokalnem času) z nadžariščem pri Velikih Laščah. Potres je po preliminarni oceni dosegel intenziteto III−IV EMS-98. Opazovalci so poročali o rahlem škripanju tal in sten, ter tresenju šip, kar je spremljalo tudi rahlo bobnenje. Posamezni prebivalci Slovenije so čutili tudi tri bolj oddaljene potrese, z žariščem v Italiji. Na slovenskih tleh so prebivalci najmočneje (IV EMS-98) čutili potres, ki se je zgodil 11. avgusta ob 3.30 po UTC (5.30 po lokalnem času) v bližini Humina (Gemona del Friuli) v Italiji. Čutiti ga je bilo v območju do 88 km od nadžarišča, vse do Idrije. Čutili (III EMS-98) so tudi popotres, ki se je zgodil ob 4.52 po UTC. Magnituda potresa je bila 3,9, popotresa pa 2,7 (vir: INGV – Instituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia). Prav tako so posamezniki čutili (II−III EMS-98) potres, ki se je 16. avgusta ob 18.19 zgodil v osrednji Italiji. Magnituda potresa je bila 5,2 (vir: INGV). 91 SVETOVNI POTRESI V AVGUSTU 2018 World earthquakes in August 2018 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgustu 2018 Table 1. The world strongest earthquakes, August 2018 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 5. 8. 9. 8. 11.46 5.25 8,26 S 8,32 S 116,4$ E 116,23 E 6,9 5,9 34 10 15. 8. 21.56 51,42 N 178,05 W 6,6 20 17. 8. 19. 8. 19. 8. 19. 8. 19. 8. 15.35 00.19 4.10 4.28 14.56 7,43 S 18,11 S 8,33 S 16,98 S 8,33 S 119,83 E 178,15 W 116,60 E 178,03 W 116,63 E 6,5 8,2 6,3 6,8 6,9 529 600 21 416 25 14 21. 8. 21.31 10,86 N 62,88 W 7,3 154 5 21. 8. 24. 8. 25. 8. 22.32 9.04 22.13 16,02 S 11,04 S 34,66 N 168,15 E 70,82 W 46,28 E 6,5 7,1 6,0 13 610 10 29. 8. 3.51 22,07 S 170,05 E 7,1 27 513 6 2 3 Območje Loloan, Indonezija Santong, Indonezija pod morskim dnom, Andreanof, Aleuti območje otočja pod morskim dnom, Floreško morje pod morskim dnom, območje Fidžija Belanting, Indonezija pod morskim dnom, območje Fidžija Belanting, Indonezija pod morskim dnom, blizu San juana de las Galdonas, Venezuela pod morskim dnom, območje Vanuatov Manú, Peru Javānrūd, Iran pod morskim dnom, območje Nove Kaledonije V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v avgustu 2018. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2018 Figure 1. The world strongest earthquakes, August 2018 92 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2018 potekajo meritve cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, v času cvetenja ambrozije pa tudi v Brežiški kotlini. Največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi, in sicer 16.996 zrn, sledila ji je Brežiška kotlina z 10.462 zrni. V Mariboru je bilo zabeleženih 4.723 zrn, v Izoli 4.481 zrn, najmanj pa v Ljubljani, kjer smo namerili 2.911 zrn. Zabeležili smo cvetni prah 23 različnih skupin rastlin. Zaradi tehničnih težav ni podatkov za merilno postajo v Izoli od 9. do 12. avgusta in od 24. do 27. avgusta v Lendavi. Na večini merilnih postajah je v zraku prevladoval cvetni prah koprivovk, ki je predstavljal več kot polovico vsega izmerjenega cvetnega prahu, le v Lendavi je bil ta delež nekoliko nižji (42,8 %). Cvetnega prahu ambrozije je bilo od 17 % v Ljubljani in Mariboru do 41,4 % v Lendavi, sledil je cvetni prah konopljevk z 9,2 % do 14,0 %, pelina je bilo od 1,4 % do 4,0 %. V zraku je bil tudi cvetni prah trav in trpotca, delež je znašal od 1,4 % do 4,0 %. 1200 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 1000 Število zrn/m3 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, avgust 2018 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2018 Avgust je bil povsod nadpovprečno topel, veliko je bilo dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C. Manjšo ohladitev v notranjosti države 2. avgusta so spremljale padavine, povsod je deževalo ob ohladitvi 14. avgusta ter ob najbolj izraziti ohladitvi v avgustu 25. in 26. dne. Avgust je bil na merilnih postajah cvetnega prahu bolj sončen kot običajno. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Brežiški kotlini, Lendavi, Izoli, Ljubljani in Mariboru, avgust 2018 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Brežiška kotlina, Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, August 2018 Ambrozija Košarnice Brežiška k. Izola L e n d a va Ljubljana Maribor 25,7 24,2 41,4 17,1 17,0 0,9 0,3 0,4 0,7 0,5 Pelin 2,1 1,8 1,4 3,6 4,0 Konopljevke 14,0 9,2 9,6 9,2 11,3 Metlikovke Trpotec 0,6 1,2 0,9 1,3 1,1 1,4 1,4 1,2 4,0 3,5 Trave Koprivovke 1,5 2,6 1,4 2,9 3,4 52,5 56,6 42,8 58,4 55,9 Na Obali sta bila oblačna le 25. in 26. avgust, malo sončnega vremena pa je bilo tudi zadnji dan meseca. Ostale dni je bilo sončno. Sončnega vremena je bilo več kot običajno. Kljub temu, da sta bili le dve padavinski epizodi, prva ob izteku prve polovice meseca in druga ob ohladitvi 25. in 26. avgusta, je bilo dežja več kot v dolgoletnem povprečju. Na Novomeško-Krškem območju je bilo sončnega vremena več kot običajno. Oblačno je bilo 11., 14., 26. in 27. avgusta ter zadnji dan meseca. Padavine so skromnejše kot običajno, pojavljale so se 2. avgusta, 14. avgusta ter ob izraziti ohladitvi 25. in 26. avgusta, pa tudi konec meseca. V Ljubljani je bilo sončnega vremena več kot običajno. Oblačno je bilo 14. avgusta, 25. in 26. avgusta ter zadnji dan meseca. Padavine so močno presegle dolgoletno povprečje, pojavljale so se 2. in 14. avgusta ter ob izraziti ohladitvi 25. in 26. avgusta. V Mariboru je bilo 2. in 11. avgusta bolj malo sonca, 14. avgusta je bilo oblačno, prav tako 25. in 26. dne, oblačno vreme je prevladovalo tudi zadnji dan meseca. Padavine so bile 2. avgusta, 14. in nato ob izrazit ohladitvi 25. in 26. avgusta. V Prekmurju je padlo manj dežja kot običajno. Padavine niso bile pogoste, pojavljale so se 2. avgusta, 10. , 14. pa tudi ob izraziti ohladitvi od 25. in 26. avgusta. 2. , 10., 11., 15. in 31. avgusta je bilo več oblakov kot sončnega vremena, oblačno pa je bilo 14., 25. in 26. avgusta. 800 Ambrozija 700 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m3 600 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, avgust 2018 Figure 2. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2018 94 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Trave Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 25 Število zrn/m3 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, avgust 2018 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, August 2018 700 Brežiška k. Koprivovke 600 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m3 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, avgust 2018 Figure 4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2018 18 Trpotec 16 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 14 Število zrn/m3 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, avgust 2018 Figure 5. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, August 2018 95 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Pelin Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 30 Število zrn/m3 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina, avgust 2018 Figure 6. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, August 2018 200 Konopljevke 180 Brežiška k. Izola Lendava Ljubljana Maribor 160 Število zrn/m3 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu konopljevk, avgust 2018 Figure 7. Average daily concentration of Hemp family (Cannabaceae) pollen, August 2018 Preglednica 2. Mesečni indeks cvetnega prahu ambrozije za avgust v obdobju 2015–2018 Table 2. Monthly index of Ragweed pollen in August in the period 2015–2018 Brežiška kotlina Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2015 1643 218 189 443 ni podatka 2016 3380 338 370 421 ni podatka 2017 3595 155 398 727 8235 2018 2692 1083 498 805 7036 * Opomba: Za merilno postajo v Izoli ni podatkov za obdobje od 9. do 12. avgusta 2018, v Brežiški kotlini ni podatkov za obdobje od 24. do 27. avgusta 2018. Panonska nižina je z ambrozijo močno zaraščena in je obsežen vir cvetnega prahu, ki se sprošča v zrak. V letošnjem letu je bila obremenitev s cvetnim prahom ambrozije na večini postaj večja kot v lanskem letu. S povečano obremenitvijo v obdobju od 19. do 23. avgusta izstopa merilna postaja v Izoli, 96 Agencija Republike Slovenije za okolje obremenitve so bile visoke v večerno nočnih urah, kar kaže na prenos zrn iz bolj oddaljenih krajev. Na vseh postajah se je povečalo tudi število dni z obremenitvijo višjo od 20 zrn/m3 zraka. Preglednica 3. Število dni z obremenitvijo z ambrozijo nad 20 zrn/m3 zraka v avgustu 2015–2018 Table 3. Number of days with Ragweed concentration above 20 pollen grain/m3 in August in the period 2015–2018 Brežiška kotlina Izola Ljubljana Maribor Lendava 2015 22 4 0 8 ni podatka 2016 22 5 5 8 ni podatka 2017 23 2 5 13 31 2018 23 10 10 15 31 * Opomba: Za merilno postajo v Izoli ni podatkov za obdobje od 9. do 12. avgusta 2018, v Brežiški kotlini ni podatkov za obdobje od 24. do 27. avgusta 2018. Na večini postaj je v zraku prevladoval cvetni prah koprivovk. Sproščanje cvetnega prahu v zrak je povezano z eksplozivnim izvihanjem prašnic, iz katerih se siplje cvetni prah. Pri ambroziji je sproščanje cvetnega prahu drugačno. Prašnice mehansko počijo po dolžini, iz njih se siplje cvetni prah zlepljen v grudice, v katerih je na stotine zrn. Te se nalagajo na površino rastline in šele turbulentni veter razprši cvetni prah v obliki posameznih zrn v zrak. Po kilometru potovanja je le še dobra četrtina zrn v zraku, ki nadaljuje svojo pot. Dež v splošnem zmanjša obremenjenost zraka s cvetnim prahom vseh vrst rastlin; pri koprivovkah pa le močni nalivi, medtem ko rahel kratkotrajen dež ne vpliva na obremenjenost. Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v oktobru 2018 Sezona pojavljanja cvetnega prahu ambrozije je zaključena. Nizko obremenitev sprva še pričakujemo v severovzhodni Sloveniji in Brežiški kotlini. V stik s cvetnim prahom lahko pridemo tudi neposredno, saj zrna ostajajo dalj časa na rastlini. Sezona cvetnega prahu drugih alergenih vrst rastlin je zaključena. Cvetijo cedre in bršljan, obremenitev zraka bo nizka, cvetni prah obeh vrst ni inhalatorni alergen. SUMMARY The pollen measurement has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast, in Maribor, and in Lendava. In August an additional measuring site was operated in Krška kotlina on the board of the region with the highest concentration of Ragweed pollen. The article presents the most abundant airborne pollen types in August: Ragweed, Mugwort, Hemp family, Amaranth/Goosefoot family, Plantain, Grass family, other sunflower family plants, and Nettle family. 97 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001–2017 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten.arso@gmail.com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.