Celje - skladišče D-Per glasilo 539/1977 rudarsko || 11 ii || | elektroenergetsl fAUvL I kombinata zasavje JUNIJ 1977 LETO XIII COBISS o OB PRAZNIKU SLOVENSKIH RUDARJEV — 3. JULIJU, ČESTITAMO VSEM RUDARJEM IN OSTALIM DELAVCEM VSEH TOZD IN DS SKUPNIH SLUŽB RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA ZASAVJE! ENAKE ČESTITKE VELJAJO TUDI VSEM DELAVCEM - UDELEŽENCEM NOB OB DNEVU BORCA — 4. JULIJU! Samoupravni organi in družbenopolitične organizacij e REK Zasavje 01 dnevu borca Vsak praznik ali svečan dogodek je tesno povezan z dogajanji okoli človeka, mu zbuja spomine na velika in tudi manjša doživetja v preteklosti, pa tudi v sedanjosti. Letos se med drugim spominjamo tudi 35. obletnice splošne ljudske vstaje proti okupatorjem in njihovim pomagačem. Pred 33. leti sd zastopniki vseh jugoslovanskih narodov v Jajcu povezali naše dežele v enotno federativno republiko Jugoslavijo. Tudi vsi borci-par-tizani so stopili pod vodstvom Tita pod eno zastavo, v veliko nepremagljivo borbeno enoto, ki se je zavedala samo tega, da se je treba rešiti tiranije in sužnosti, kar je bilo doseženo v krvavih bojih, nepojmljivem in enkratnem junaštvu vsega ljudstva in posameznikov. Zgodovinska noč 29. novembra 1943 v Jajcu je rodila mejnik v življenju jugoslovanskih narodov, ki so se z zaupanjem v bodočnosti oklenili svojega naj višjega vodstva AVNOJ s tovarišem Titom na čelu. Ko torej praznujemo vsako leto 4. julija dan borca, se spominjamo obenem tudi pretekle slavne zgodovine, bojev, herojskih naporov naših borcev, prelite krvi in vseh žrtev. Nikoli ne smemo pozabiti 1,700.000 žrtev, ki so padle za svobodo. Zavedati se tudi moramo, da naša revolucija še ni končana. Tudi v bodoče nas še čakajo velike naloge. Ravnotako moramo biti pripravljeni, če bo treba, tudi na to, da branimo pridobitve, ki smo jih izbojevali med vojno, kar je tudi naš dolg tistim, ki so padli v boju. Še naprej moramo v našem duhu vzgajati nove generacije. Naša mladina — naša najmlajša generacija, mora poznati vsa dejstva in dogodke naše novejše zgodovine, saj bo jutri prevzela vlogo ustvarjalcev kot branilcev socializma v naši državi. Kadar danes govorimo o zgledih iz vojnega časa imamo vtis, da smo pri sedanjem uresničevanju koncepta vseljudske obrambe posvetili temu še premalo pozornosti. Tudi delo organizacije združenj borcev je del skupnih družbenih prizadevanj za utrjevanje položaja in ugleda Jugoslavije v svetu. Letos bo dan borca še posebno proslavljen, saj sovpada letos poleg drugih jubilejev tudi jubilej tovariša Tita — tvorca nove Jugoslavije in neuvrščenosti v svetu. Na ta dan se bomo spominjali vseh padlih za svobodo, obiskali bomo spominska obeležja, spominjali se bomo vseh žrtev, bojev, mest kjer so vodile kurirske poti med NOB in podobno. Vsi preživeli udeleženci NOB pa naj za ta dan sprejmejo iskrene čestitke in borbene pozdrave. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Stane Butkovič BBHHBBD0 3. julija 1934 so rudarji stavkali gladovno Življenje rudarjev in njihovih družin je bilo že v Avstriji zelo težko, enake težave pa so se nadaljevale tudi naprej v stari Jugoslaviji. Življenjski pogoji so se čedalje bolj slabšali, vmes je prišla še diktatura kralja Aleksandra, 6. januarja 19.29. Komunistična partija pa je ostala edina sila, ki se je dosledno in za ceno življenj svojih članov, aktivno borila proti diktaturi. Koncem junija 1934 je Trboveljska premogokopna družba — TPD, ki je bila last mednarodnega in jugoslovanskega kapitala, nameravala znova poslabšati že tako težko življenje rudarjev. Hotela je znižati mezde, starejše rudarje prevesti v nižji plačilni razred in zmanjšati količino brezplačnega tj. deputatnega premoga za potrebe rudarskih družin. Potrpežljivost rudarjev je tokrat znova prekipela. Dne 3. julija 1934 so na jutranji izmeni rudnika Hrastnik rudarji ostali v jamah, zasedli rove in jaške ter pričeli z gladovno stavko. Njim so se takoj pridružili rudarji iz Trbovelj in Zagorja. Stavkali so tisoči rudarjev v Zasavju. Detelj kolikor je znano, se delavci v Sloveniji niso poslužili podobnih sredstev za zagotovitev svojih pravic. Zasedbo rudnikov in stavko so vodili komunisti ter drugi odločni in pošteni rudarji. Vsa Slovenija je obnemela ob tovrstnem boju. Časopisi v drugih državah so mnogo pisali o tej stavki, zato lastnikom TPD in jugoslovanskim oblastnikom ni bilo po volji, da se je po svetu pa tudi v drugih predelih Jugoslavije toliko pisalo o gladovni stavki v zasavskih revirjih. Zaradi teh odmevov je TPD popustila v svojih namerah in stavka se je končala po 72 urah. Po končani stavki so številne ženske stavkajočih rudarjev in njihovi otroci organizirali sprejem prihajajočih rudarjev iz jame. Mnogo so jih takrat zaradi izčrpanosti pripeljali iz jame tudi v vozičkih. Po gladovni stavki je postalo življenje rudarjev še težje, stavka ni omogočila izbolšanja gmotnega položaja rudarjev, ker so cene življenjskih potrebščin naraščale. Najvišji akordni dosežek rudarja-kopača je bil takrat le 60 din na šiht, kar je znašalo na mesec pri komaj 15 delavnikih in po odbitkih okoli 700 din. To pa so zaslužili le redki posamezniki. Večina jih je dobila le 300 do 400 din mesečne mezde. Analiza teh bojev je okrepila idejno politično zavest somišljenikov komunistov in tudi ostalih rudarjev, zato je delo KP postalo vplivnejše zaradi svojih nepopustljivih stališč do kapitalistične TPD. V spomin na te dogodke praznujemo slovenski rudarji vsako leto 3. julija svoj praznik rudarjev, prav tako pa praznujemo občani občine Hrastnik v spomin na te dogodke svoj občinski praznik. 3. julij - dan rudarjev -praznik občine Hrastnik Na podlagi sklepa občinske skupščine Hrastnik in delavskega sveta — TOZD rudnika premoga Hrastnik - REK Zasavje bo slavnostno zborovanje občanov in rudarjev Hrastnika z odkritjem spominske plošče 3. julija 1977 ob 10. uri na prostoru pred vhodom v jamo »Ojstro«. Osrednja proslava je posvečena tudi letošnjim jubilejem, 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, 40-letnici prihoda tovariša TITA na čelo KPJ in 85. rojstnemu dnevu tovariša TITA. Skupščina in družbenopolitične organizacije občine ter samoupravni organi TOZD RPH so za izvedbo osrednje proslave, imenovali poseben organizacijski odbor, ki ima nalogo, da sestavi celotni program osrednje proslave in izvede vse priprave za množično udeležbo na tej proslavi. Poseben pomen te proslave bo dan odkritju spominske plošče na gladovno stavko iz julija 1934, ko so hrastniški rudarji skupno z ostalimi rudarji Zasavja zahtevali svoje najosnovnejše pravice. V spomin na to stavko zato praznujemo rudarji vsako leto 3. julija svoj stanovski praznik. Istočasno nas spominjajo stavke hrastniških rudarjev na borbo proti kapitalizmu in na 165 žrtev v oboroženem osvobodilnem boju od leta 1941 do 1945 ter obvezujejo in vzpodbujajo za nadaljnjo graditev samoupravnega socializma. Prav ti dogodki pa so bili povod, da je leta 1954 sprejel takratni občinski ljudski odbor Hrastnik odlok o razglasitvi 3. julija za praznik občine Hrastnik. Program osrednje proslave je povezan s slavnostnim govorom, ki ga bo imela članica Sveta federacije tov. Lidija Šentjurc po odkritju spominskega obeležja, govorom podpredsednika občinske skupščine, podelitvijo priznanj »Zaslužnemu občanu Hrastnik« za leto 1977 in podelitvijo priznanj članom PGD Hrastnik mesto. Poleg tega bo na osrednji proslavi izveden kratek kulturni program, v katerem bo sodelovala delavska godba Hrastnik s pevskim zborom. Iz slavnostnega zborovanja bo poslano tudi pozdravno pismo tovarišu TITU. Poleg Lidije Šentjurc se bodo udeležili osrednje proslave naši najuglednejši družbenopoli- tični delavci občine, republike, zveze in sosednjih občin iz revirjev. Vse člane kolektiva TOZD Rudnika premoga Hrastnik, njihove svojce in občane Hrastnika, kot tudi ostale delavce R.EK Zasavje vabimo, da se v čim. večjem številu udeleže osrednje proslave v Hrastniku ob dnevu rudarjev in praznika občine Hrastnik. Brane Kušar PROGRAM PROSLAVE DNEVA RUDARJEV Odbor za informacije, tisk in propagando REK Zasavje, je po predhodnem posvetovanju s predstavniki drugih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij REK Zasavje sklenil, da bo potekala letošnja proslava ob dnevu slovenskih rudarjev, za območje REK Zasavje, v soboto 2. julija 1977 v Zagorju. Okvirni program osrednje proslave obsega naslednje točke: Vrtalec Marko Martinčevič pri izdelavi vrtine Kj-2/77 v jami Ko-tredež P-60. (Foto A. Bregant) — ob 8,30 uri bo odprta v avli Delavskega doma v Zagorju likovna razstava grafičnih del Franca Kopitarja na rudarsko temo; ob tej priliki bo izveden krajši kulturni program; — ob 8,45 uri organiziranje in izvedba povorke vseh udeležencev proslave z godbo na čelu in uniformiranimi rudarji, od Delavskega doma do rudnika Zagorje; — od 9 do 9,45 ure bo promenadni koncert godbe Delavskega pihalnega orkestra iz Zagorja, na ploščadi pod upravno zgradbo rudnika Zagorje, nato bo odhod na Ruardi nad Zagorjem; — ob 10. uri bo pričetek osrednje proslave na prostem, na Ruardiju. Proslava bo obsegala naslednje točke: □ Internacionala — godba in pevci; □ uvodni oziroma pozdravni govor predsednika delavskega sveta TOZD Rudnika premoga Zagorje Danijela Galufa, dipl. inž.; □ slavnostni govor predsednika konference osnovnih organizacij sindikata energetike in rudarstva — KOSIRE Franca Romiha; □ Rudarska zastava — pevci in godba; □ objavljeni bodo podatki o izplačilu letošnjih jubilejnih nagrad; □ objavljene in podeljene bodo nagrade za osvojene tehnične izboljšave in izume; □ Vesela pionirska — MPZ Vesna in godba; □ podeljene bodo nagrade učencem osnovnih šol za najboljše prispevke, ki so jih napisali za letošnji rudarski praznik; □ Lepo je v naši domovini biti mlad — MPZ Vesna in godba; □ recitacija tretje nagrajene pesmi v okviru natečaja za letošnji rudarski praznik; □skladbe iz tekmovalnega programa — godba; □ objava priznanj reševalcem za večletno aktivno delo pri jamskih reševalnih moštvih; □ objavljeni bodo rezultati športnih tekmovanj ter podeljeni pokali zmagovalnim ekipam v posameznih športnih disciplinah; □ Svobodna je naša domovina — vsi pevci in godba; □ recitacija druge nagrajene pesmi iz natečaja; □ Zapojmo slavospev — vsi pevci in godba; □ recitacija prve nagrajene pesmi iz natečaja; □ skladba iz tekmovalnega programa — godba oziroma pihalni orkester; □ zaključna beseda — predsednik delavskega sveta TOZD Rudnik premoga Zagorje; □ Pesem o Titu — vsi pevci in godba. Pri izvajanju kulturnega dela programa bodo sodelovali: — Delavski pihalni orkester -godba Zagorje; — Moški pevski zbor Loški glas; — Moški pevski zbor Tone Okrogar; — Mladinski pevski zbor Vesna; — recitatorji; — dirigenti: Rihard Beuer-man, Mirko Prašnikar, Janez Simončič, Edi Eberl. Scenarij in režijo kulturnega programa ima na skrbi Jože Skrinar, organizacijo pa posebni delovni odbor s sodelovanjem predstavnikov TOZD in družbenopolitičnih organizacij, tehnično pripravo celotne proslave pa ima na skrbi splošni sektor skupnih služb s sodelovanjem TOZD Rudnik premoga Zagorje. Udeležence iz Hrastnika in Trbovelj bodo vozili v Zagorje in nazaj posebej naročeni avtobusi. Poleg članov delovne skupnosti vseh TOZD in skupnih služb, se bodo tudi letos udeležili proslave številni gostje iz Zasavja, Ljubljane in drugod. Po končanem delu proslave, to bo približno ob 11. uri, pa bo pričetek tovariškega srečanja na prostem. Vsak udeleženec bo prejel v ta namen nakazilo za malico, hkrati pa bodo pooblaščeni sodelavci iz posameznih TOZD podelili na posebej označenih mestih jubilejne nagrade in druga priznanja. Mesta, kjer bodo razdeljene nagrade in podeljena priznanja bodo posebej označena za vsako TOZD posebej. Vabimo vse člane kolektivov TOZD in DS skupnih služb REK Zasavje in njihove svojce ter druge občane, da se v čim-večjem številu udeleže letošnje proslave dneva rudarjev pri REK Zasavje. Tudi letos so bila organizirana v počastitev dneva rudarjev številna športna tekmovanja v organizaciji komisije za telesno kulturo in rekreacijo pri KOSIRE. Srečanja so potekala v raznih športnih prostorih v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. Prav tako je potekalo v okviru proslave tudi prvikrat letovanje otrok smrtno ponesrečenih delavcev našega kombinata v času od 20. do 25. junija 1977 na Rabu, s tem, da smo stroške krili delavci kombinata preko sklada za pomoč otrokom smrtno ponesrečenih delavcev, ki ga upravlja KOSIRE. Izvedbo letovanja, ki je bilo za otroke brezplačno, je imel na skrbi KOSIRE. Pred dnevom rudarjev bodo tudi letos obiskali predstavniki sindikalne organizacije in ostalih družbenopolitičnih organizacij bolne tovariše - sodelavce, ki so na zdravljenju v raznih zdravstvenih domovih za področje Slovenije. V širši okvir letošnje proslave ob dnevu rudarjev pa sodi tudi razstava olj in tapiserij znanega slikarja Jakija - Horvata iz Nazarij. Njegova razstava bo odprta 1. julija 1977 ob 18. uri v likovni galeriji Delavskega doma v Trbovljah, ob navzočnosti avtorja in drugih gostov ter krajšem kulturnem programu. Ta razstava bo odprta 14 dni. PRAVILNIKE 0 DELITVI OSEBNIH DOHODKOV MORAMO 00 KONCA LETA SPREJETI Z REFERENDOMOM Glede na izredno pomembno nalogo v zvezi z oblikovanjem kriterijev in meril za delitev osebnih dohodkov, zaradi orientacije povzemamo iz Informatorja sveta ZSJ izvlečke iz referata tovariša Mike Špiljaka, predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki ga je imel na seji sveta ZSJ 31. marca letos. Na področju delitve sredstev za osebne dohodke nas je zakon o združenem delu postavil v bistveno novo situacijo. V prvi vrsti, do konca tega leta se morajo sprejeti splošni samoupravni akti, predlagam, da bi jih v temeljnih organizacijah združenega dela imenovali pravilnike, ki bodo pridobivanje in delitev osebnih dohodkov regulirali v skladu z zakonom. Zakon vnaša v dosedanjo prakso pomembne novosti in vse to je potrebno vgraditi v nove pravilnike temeljnih organizacij, v samoupravne sporazume delovnih in sestavljenih organizacij ter jih sprejeti z referendumom do konca letošnjega leta. Kriteriji za delo in naloge Kadar je beseda o delitvi osebnega dohodka, zakon ne izhaja več iz delovnega mesta, ocene osebnosti, kvalifikacij, staža in podobnih meril ki sedaj prevladujejo. Zakon izhaja iz dela in nalog ter zahteva, da se v bodočih pravilnikih izdelajo kriteriji in merila za delo in nalog za minulo in tekoče delo in ne za delovna mesta, osebnosti, kvalifikacij in podobno. Sedaj smo prišli v obdobje, ko je potrebno dajati konkretne odgovore na bodoča merila dela, ko kadri in organizacije ne zahte- Dejali so... SERGEJ KRAIGHER — PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE Svobodna menjava dela je eden od temeljev našega sistema Družbena nadstavba je sestavina združenega dela, organiziranega na samoupravnih osnovah, kjer so delavci teh dejavnosti še posebej neposredno povezani z ustvarjalci vrednosti in nosilci dohodka v gospodarstvu prav pri reševanju problemov, ki jih mora delovni človek reševati v svoji temeljni organizaciji in v vseh oblikah povezovanja svojih interesov z drugimi organizacijami združenega dela, oziroma v kraju in občini, kjer živi kot občan, oziroma kjer se kot pripadnik naroda in narodnosti pojavlja v celoti svojih družbenih, političnih in nacionalnih interesov. Zato je svobodna menjava dela, kot je opredeljeno v ustavi in zakonu o združenem delu v medsebojnih odnosih teh področij družbenega dela bistvo in eden od temeljev našega sistema. Tu so bistvene razlike, ki obstajajo med našim in kapitalističnim sistemom. Pri njih se tudi administrativni socializem loči od socialističnega samoupravljanja, saj je v administrativnem socializmu, gledano čisto golo ekonomsko, delavec še vedno v položaju mezdnega delavca, kar se tiče odločanja in razpolaganja z rezultati in pogoji svojega dela. Zato je drugačen tudi položaj družbenih dejavnosti, od katerih sta odvisna delavčevo znanje in produktivnost njegovega dela v proizvodnem oziroma delovnem procesu. JANEZ BARBORIČ — PREDSEDNIK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Merilo humanizacije dela Na področju modernizacije naših delovnih organizacij smo veliko storili, vendar ti podatki kažejo, da nam ta modernizacija — čeprav daje pomembne ekonomske učinke, večjo produktivnost dela, večjo konkurenčnost, večji dohodek — še ni dala tudi pričakovanih učinkov v večji humanizaciji dela. Samo ekonomski rezultati pa za našo samoupravno družbo ne morejo in ne smejo biti zadostni in edino odločilni. Analize, ki so jih opravili v sindikatih, izpričujejo, da interesne skupnosti v preteklosti sploh niso razpravljale o varstvu pri delu, če pa že so, potem je bila ta razprava omejena predvsem na finančne bilance. Odtod tudi ugotovitev, vse tisto, kar dajemo za potrebe zdravstvenega varstva, ne daje pričakovanih in možnih učinkov. STANE DOLANC — SEKRETAR IZVRŠNEGA KOMITEJA PREDSEDSTVA CK ZKJ O tem, kaj je moralnopolitična neoporečnost, smo dovolj govorili in pisali. Tudi predsedstvo CK ZKJ je definiralo svoje stališče o tem v enem izmed svojih dokumentov. Pri tem gre, najbolj na kratko povedano, za odnos do socialističnega samoupravljanja in politike neuvrščenosti. Če torej kdo enači moralnopolitično neoporečnost s članstvom v zvezi komunistov, potem — da bom popolnoma jasen — se moti. Moralnopolitično neoporečni so namreč tudi tisti, ki niso člani zveze komunistov, če imajo pravilno stališče do socialističnega samoupravljanja, do delavskega razreda in delovnih ljudi ter njihove vloge v naši družbi, do politike neuvrščenosti naše države. Zame so to temeljni kriteriji moralnopolitične neoporečnosti. Jasno je, da je te kriterije potrebno obdelati v tem smislu, da se ugotovi kaj pomeni pozitiven odnos do socialističnega samoupravljanja itd. Tisti, ki se danes bojuje zato, da bi delavec razpolagal s svojim izdelkom, presežkom vrednosti, ki jo ustvarja — ta je zame moralen in politično neoporečen človek. Tu se v resnici začenja in tu se preverja morala. In tisti, ki se bojuje za neodvisnost naše države, za njeno integriteto, za njeno suverenost, za njen neuvrščen položaj — tudi ta je moralen in politično neoporečen. Ljudje navadno vprašajo: Ali je moralnopolitična neoporečnost istovetna s članstvom v zvezi komunistov? Popolnoma jasno je, da mora imeti član zveze komunistov pozitiven odnos do vseh vrednot, ki sem jih omenil in biti tako moralnopolitično neoporečen. Toda ne samo on, nikakor ne samo on! Velika večina naših ljudi, ki so na socialistični samoupravni smeri, je prav tako moralnopolitično neoporečnih in lahko opravljajo vse funkcije v naši družbi, lahko so na vsakem delovnem mestu. čjosip C^j3rOx cJlio Beograd ,, 26.. maj 1977 . Dragi drugovi, Naj srdačnij e vam zahvaljujem na toplim čestitkama i dobrim željama koj o sto mi uputili povodom 86. ro-dendana i 40. godišnjice stopanja na čelo Partije. vajo od nas samo načelnih stališč, temveč konkretne odgovore. Mnoge temeljne in delovne organizacije še niso sprejele niti svojih sporazumov, temveč so direktno uporabljali panožne. Toda panožni ali grupni sporazumi so po pravilu reševali odnose, usmerjali politiko delitve dohodka in osebnega dohodka. Konkretna merila je potrebno izdelati v temeljnih in delovnih organizacijah in v mnogih primerih je ravno to izostalo. To je sedaj največji problem, ki je prav tako vplival, da je iz leta v leto upadala stopnja rasti produktivnosti, da je upadala racionalnost poslovanja, upadal je dohodek in da so se povečali neupravičeni izostanki z dela in drugi problemi. Široko je razširjeno mišljenje, da obstajajo taka delovna mesta ali dela in naloge, kjer se delo ne more meriti ali ovrednotiti. Moramo zahtevati od strokovnih služb, da za vsa dela in naloge najdejo merila, individualna in grupna. Ne sme biti dela ali naloge, za katere že naprej ni odrejenih meril, vrednosti in podobno. Ne glede na to, da imamo skromne izkušnje, pa tudi odpori so še vedno močni, od tega ne bi smeli odstopati. Norma, dokler se ne oblikujejo ustrezna merila Norma je doslej najmasovnejša oblika individualnega merila in z njo se je po pravilu vedno merila in danes se meri količina opravljenega dela. Ko bi ostali samo pri taki uporabi norme, brez njenega vgrajevanja in korigiranja z dohodkom temeljne organizacije, če v teh normah niso vsebovani količina, kvaliteta, prihranki in sploh uporaba opreme, oziroma naprav, a to pomeni tudi minulo delo, potem ko norma še nadalje zadržala najemniški položaj delavca. Toda, tudi take norme ne bi smeli zavreči, dokler se ne oblikujejo ustrezna merila, k čemur je treba pristopiti takoj ter jih vgrajevati v bodoče pravilnike. Nekje se bo norma lahko opredelila le za grupo delavcev, oddelek ali službo, čeprav niso znana merila za vsakega posameznika. Nekje so taki grupi dali samo odrejena merila in prepustili delavcem, da naprej sami izpopolnjujejo. Sami so v grupi izdelali individualna merila in prešli več načinov, da se medsebojno ocenjujejo, da ovrednotijo vsako delo in prispevek posameznika. Pri nas je uvedena analitična ocena delovnih mest, ki smo jo uporabljali za izdelavo tarifnih pravilnikov. Zato analitično oceno delovnih mest moramo zamenjati s sistemom, oblikovanja sestavin dela in nalog. Tak sistem je lahko tudi analitična ocena dela in nalog. Toda, tudi taka ocena ne more biti neposredno merilo za osebni dohodek delavcev, temveč je vedno potrebno meriti tudi rezultat dela. Še danes se ponekod ocenjujejo osebnosti in na tej osnovi odrejajo osebni dohodki. Posamezne inštitucije še sedaj ponujajo modele delitve, ki vsebujejo oceno osebnosti kot važen faktor za delitev osebnega dohodka. Zato je potrebno nujno povedati, da je to kopiranje tujih sistemov, kjer šefi ocenjujejo podrejene, kar se v našem sistemu ne more uporabljati. Moramo se boriti za ocenjevanje dela in nalog in ne osebnosti. Nekatere organizacije so uvedle stimulacijo za reden prihod na delo. Razumljivo, da tega ne moremo podpirati, ker se s tem zdravi posameznike, namesto da bi se odstranjevali vzroki. Mnoge izkušnje kažejo, da kjerkoli je uvedeno merjenje rezultatov in obstaja stimulativna delitev osebnih dohodkov, ni problemov z disciplino. In dokler se bo nagrajevalo za redno prihajanje na delo, tako dolgo ne bo prizadevanj za delitev osebnega dohodka po delu in prispevku k skupnemu dohodku. Pogojni delavec je ponekod še danes kot merilo za individualno delitev osebnega dohodka. Pri tem so po pravilu druga merila tekočega in minulega dela že naprej izključena in vsakdo že naprej, glede na svojo kvalifikacijo vidi in ne glede na svoj prispevek k delu, svoj osebni dohodek. Zato je nesprejemljiva uporaba pogojnega delavca pri delitvi osebnih dohodkov in jo je potrebno takoj zamenjati z resničnimi merili dela in rezultatov dela. Pogojni delavec je lahko le osnova za določeno primerjavo. Delovni staž ni edini osnovni kriterij za minulo delo V sedanji praksi se največkrat za minulo delo uporablja delovni staž oziroma leta zaposlitve, vendar pa več organizacij raziskuje druga merila, ki resnično izkazujejo minulo delo. Mislim, da je že dosti jasno, da delovni staž ni edini in še manj osnovni kriterij za minulo delo. Brez vgrajevanja minulega dela, kot merila za oblikovanje globala osebnih dohodkov temeljne organizacije ter osebnega dohodka vsakega posameznika, ni dohodkovnih odnosov, ni izhoda iz najemniških odnosov. Pri oblikovanju novih pravilnikov v organizacijah, ki jih moramo sprejeti do konca leta, je potrebno v dveh smereh proučevati minulo delo. Prvo, v merila za oblikovanje vsote osebnih dohodkov in skupne porabe je treba vgraditi merila za minulo delo v smislu zakona o združenem delu in merila za tekoče delo. Ogromen družbeni idejnopolitični in vzgojni pomen ima jasno razmejevanje in oddvojeno izkazovanje vsote osebnih dohodkov na osnovi minulega dela. Ravno na ta način bodo delovni ljudje začeli razumevati, da so gospodarji svojega dela in dohodka ter prenehali misliti in se ponašati kot najemni delavci. Drugo, pri oblikovanju kriterija in meril za delitev osebnih dohodkov posameznikom je prav tako potrebno za vsakega posameznika ali grupo razmejiti, kakšen del osebnega dohodka pridobiva na osnovi minulega in kakšen na osnovi tekočega dela. Že sedaj obstajajo številne oblike stimulacije za pri- hranek surovin, energije, obratnih sredstev, nekje tudi varovanje opreme, oziroma naprav (npr. kako dolgo vozi kamion brez popravila ipd.). Ti elementi so vezani na tekoče delo delavca, vendar so tudi direktni elementi minulega dela, katere je treba v vsaki organizaciji naprej dograjevati in jih posebno izkazovati in vgrajevati v bodoče pravilnike. Mnogo tega o minulem delu niti nam niti kadrom v organizacijah združenega dela še vedno ni jasno. Toda če bomo odločno šli v raziskovanje, bomo hitro pridobili ustrezne izkušnje in v določenem času bo vse to postalo tako enostavno kot mnogo stvari do sedaj. Najhuje je čakati, dokler nam ne postane jasno, ker tako nikdar ne pridemo do cilja. Merila dela tudi za organizatorje proizvodnje Organizatorji proizvodnje (skupne službe) so z delitvijo osebnih dohodkov najmanj stimulirani za odkrivanje rezerv. Oni so po pravilu samo na startnih osnovah, ali poprečnem presežku cele organizacije brez individualne ali grupne stimulacije. Organizatorji proizvodnje so v položaju, ki je naj bližji najemnim odnosom, in to je danes eden naj večjih problemov na tem. področju. Zato moramo vlagati maksimalne napore, da se za te službe in posameznike v njih najdejo merila za delo in naloge, ki jih opravljajo. V mnogih organizacijah so že našli rešitve in vrednotenja posameznih del. Iz nedavnih obiskov vemo, da je to dalo odlične rezultate in odkrilo neverjetne rezerve. Le rešiti se moramo bojazni pred velikimi zaslužki teh kadrov in korajžno preiti k stimulaciji. Ta strah je največja ovira, da se za strokovne službe ne zahtevajo rešitve in zato se v posameznih sredinah moramo boriti proti takemu strahu. Če se v začetku ne utrdijo realna merila in ne odkrijejo velike rezerve, k čemur tudi težimo pa ti kadri začenjajo nerealno prejemati visoke dohodke, potem Ponovne raziskave med Kisovcem in Kotredežem Območje okrog Zagorja je značilno po zamotani tektoniki, zaradi katere premog ne nastopa v eni enotni kadunji, temveč v več vzporednih kadunjah. Največja in najgloblja med temi kadunjami poteka v vsej dolžini zagorskega premogonos-nega območja, medtem ko so stranske kadunje krajše in leže ob južni strani glavne kadunje. Kadunje so med seboj ločene z vzdolžnimi prelomi, ob katerih nastopajo na več mestih talnin-ske plasti ali celo triadna podlaga. Za razširjenost premogovega sloja so pomembni tudi sedimentacij ski procesi v času ter-ciarja. Premog je nastajal samo tam, kjer so bili dani pogoji za nastajanje močvirskega gozda. Prvotno je bilo mišljeno, da so na vsem območju koder so na površini višje krovne plasti oligocenska morska glina in miocen, v globini soteske plasti, vendar se je pozneje izkazalo, da je obseg teh plasti mnogo manjši. Podrobnejše raziskave so pokazale, da so soteške plasti nastajale samo v najglob-jih delih takrat nastajajočih kadunj. Miocenske plasti, ki tvorijo višjo krovnino na vsem premo-gonosnem območju, leže diskor-dantno na oligocenskih in starejših plasteh. To pomeni, da so bile kamnine, ki leže neposredno pod njimi. tj. ponekod tudi soteške plasti s premogom delno erodirane. Miocenske plasti leže zato marsikje na starejših, tj. triadni podlagi in segajo tudi daleč preko območja so-teških plasti. Premogov sloj na območju Zagorja ni povsod enako debel. V južnem krilu glavne kadunje in v večini stranskih kadunj presega debelino 10 m, medtem ko so dosedanje raziskave se- kaže zaostrovati kriterije, kakor se tudi delavcem povečujejo norme v takih primerih. Toda zaostrovanje nikdar ne sme zavreti stimulacije za boljše delo, za odkrivanje nadaljnjih rezerv. Stimulacija inovacij in iznaj-diteljstva je premalo razdelana v pravilnikih, še bolj strahopetno pa je uporabljamo v praksi. Zaradi tega moramo korajžno pristopiti k izdelavi za stimulacijo iznajditeljstva. O tem imamo v vseh republikah dobre izkušnje, ki se lahko prenašajo na organizacije, kjer teh izkušenj nimajo. Toda tudi tu se mora razbijati strah pred prevelikimi zaslužki in se upirati primitivizmu, ki pogosto nasprotuje in celo napada tiste, ki dajejo rezultate in ustvarjajo večje zaslužke. Če je pravilnik dobro sestavljen potem vsak tak zaslužek prinaša kolektivu nekolikokrat več. Zato je potrebno novatorje in iznajditelje politično podpirati ter jih odločno braniti pred primitivnimi napadi. Istočasno s prizadevanji za delitev po delu, ki bo pripeljala do večjih razlik znotraj istih kategorij, bo potrebno tudi odločno izgrajevati socialno politiko in socialno zaščito tistih, ki objektivno ne morejo dosegati poprečnega dohodka. Potrebno je jasno ločevati tiste, ki lahko, a ne dosegajo le-tega, od tistih, ki tega resnično ne morejo, kar delavci v svojih sredinah najbolje vedo. Sredstva skupne porabe so tisti korektiv, s katerim se uresničuje socialna politika, če pa ta sredstva niso zadostna, se celo lahko povečajo na račun osebnih dohodkov. Prav gotovo, da vsa ta stališča ne dajejo zadostnih rešitev in odgovorov na številna vprašanja v zvezi z merili za delitev osebnih dohodkov kakor tudi ne na vsa tista, ki so sprožena in praksa išče odgovor nanje. Zaradi tega se moramo vsi orientirati na proučevanje pozitivnih rešitev, ki so jih že našle mnoge organizacije. Poslovni rezultat REK Zasavje v I. trimesečju 1977 Poslovni rezultat REK-a oziroma posameznih TOZD v I. trimesečju 1977 ocenjujemo iz dveh vidikov in sicer: — iz vidika izpolnjevanja sprejetih planskih obvez za leto 1977; — iz vidika doseženega finančnega rezultata po periodičnem obračunu za I. trimesečje. Po prvem kriteriju ocenjujemo poslovni rezultat glede na realizacijo plana fizičnega obsega proizvodnje in celotnega dohodka posameznih TOZD. I. TOZD — proizvodnje premoga TOZD letni plan 1977 oper. plan I.-III. 77 doseženo I.-III. 77 °/o izpolnitve letni pl. oper. pl. RPH 615.000 t 138.600 t 133.770 t 21,75 96,52 RPT 666.200 t 168.200 t 140.140 t 21,04 83,32 RPZ 331.000 t 83.800 t 76.500 t 23,11 91,2 RŠC 47.800 t 9.600 t 3.990 t 8,35 41,56 SKUP. 1,660.000 t 400.200 t 354.400 t 21,35 88,56 Sep. Trb. 1,329.000 t 316.400 t 277.900 t 20,91 87,83 Celotni dohodek — proizvodnja premoga (v 000 din) TOZD letni plan doseženo I.-III. 77 % izpolnit RPH 203.323,7 37.307,2 18,35 RPT 155.267,8 28.692,8 18,48 RPZ 192.445,7 38.053,3 19,79 RSC 16.293,9 1.424,3 8,74 Sep. Trb. 76.900,7 13,782,0 17,92 SKUPAJ 644.231,8 119.259,6 18,52 Pri fizičnem obsegu izpolnitve plana proizvodnje premoga je operativni trimesečni plan dosežen le z 88,56 :°/o, letni pa z 21,35 "Vo. Planirani celotni dohodek oziroma realizacija premoga je na-pram letnemu planu dosežen z 18,51 %. Razlika med fizičnim obsegom proizvodnje in celotnim dohodkom je posledica neurejenih cen na energetskem delu proizvodnje premoga. Razlika med planirano in dejansko obračunano ceno za I. trimesečje znaša 16,408.000 din. Če bi dosegli v celoti planirano realizacijo, potem bi dosegli celotni dohodek proizvodnje premoga cca 135,667.600 din ali 21,06 %, kar bi bilo do neke mere izravnano z doseženim proizvodnim načrtom. Razlika v doseženem dohodku in fizično proizvodnjo gre na račun slabše kvalitete, kar dokazuje podatek, da smo v prvih treh mesecih leta 1976 imeli povprečno kalorično vrednost za dobave TET 2.504 Kcal/kg, letos pa samo 2.380 Kcal/kg, kar pomeni poslabšanje kvalitete za 5 %. Vsi trije negativni faktorji, obseg proizvodnje, neurejene cene na energetskem delu in poslabšanje kvalitete so pogojevali izgubo na dohodku, ki znaša v I. trimesečju 17,238.125 din. Pri ocenjevanju poslovnega rezultata za prve tri mesece na področju gibanja stroškov ugotavljamo, da so stroški oziroma lastna cena v mejah planirane. TOZD plan poslov, stroškov za 1977 doseženi poslov, stroški v I.-III. 1977 % doseg. RPH 192.773,2 42.532,6 22,06 RPT 146.574,3 35.210,7 24,02 RPZ 181.004,2 40.097,4 22,15 RSC 15.211,9 3.278,9 21,55 Sep. Trb. 72.900,7 15.378,1 21,09 SKUPAJ 608.464,3 136.497,7 22,43 Pri primerjavi fizičnega obsega proizvodnje (21,35%) in dose- Ženih poslovnih stroškov (22,43 %), ugotavljamo, da so stroški v nesorazmerju proizvodnje, vendar zaostajajo za okoli 10 % od dinamike planiranih stroškov. II. Proizvodnja električne energije Plan proizvodnje električne energije ni bil dosežen zaradi manjšega obratovanja v sistemu, ki so ga pogojevale ugodne vodne razmere in zato večja obremenitev hidroelektrarn. Proizvodnja električne energije v TOZD TET je bila dosežena Proizv. enota letni plan 1977 doseženo I.-III. 77 % izpolnit. Pl MWh 109.000 25.620 23,5 P2 MWh 560.000 121.712 21,7 PPE MWh 87.000 8.038 9,2 SKUPAJ MWh 756.000 155.370 20,55 vernega krila v jami Loke in v jami Kotredež pokazale, da je premogov sloj siromašnejši in, da je njegova debelina le nekaj metrov. Poleg vzdolžnih prelomov med kadunjami, je zagorsko območje pomemben diagonalni prelom zahodno od Lok. Ta prelom je verjetno v neposredni zvezi z narivom, ob katerem je območje današnje jame Loke narinjeno proti jugu. Dosedanje raziskave z globokimi vrtinami zahodno od preloma, med katerimi je bila vrtina v Zelencu globoka celo 760 m, ki so vse ostale več ali manj visoke v krovnini, kažejo, da premogov sloj na tem območju leži tako globoko, da verjetno za sedaj njegovo odkopavanje ne bi bilo rentabilno. Na območju med jamo Loke in jamo Kotredež na več kot 1 km dolgem odseku glavne ka-dunje, je bilo do sedaj posvečeno le malo pozornosti. Zavrtana je bila le ena vrtina v Stopah, ki pa kljub globini 512 m ni dosegla premogonosnih so-teških plasti. Majhno zanimanje za to območje je razumljivo, ker zaradi naselja, vzdolžne doline Medije in strmih pobočij nad njo, lahko predvidevamo večje težave pri odkopavanju. Izdanki premoga so znani v dolini Medije pri kopalnici obrata Kotredež in pri tovarni Energoinvest — Varnost. Od Varnosti proti zahodu potekajo izdanki zelo verjetno na južni strani doline Medije v smeri proti skrajnim vzhodnim odkopom jame Loke pod Repnikom. Kot se je pokazalo pri gradnji ceste v tem odseku je to pobočje pokrito z zelo obsežnimi plazinami morske gline in blokov triadnega dolomita in apnenca z višjeležečega pobočja, ki so pokrile izdanke. Premogov sloj je na tem območju verjetno precej strm, to kaže tudi vrtina, ki je bila zavrtana v Stopah. Možno je celo to, da je sloj na tem območju prekinjen s prelomi, vendar zaradi pomanjkanja raziskovalnih del na tem območju je danes še ne poznamo. Sredina kadunje je, kolikor je možno soditi po geolo- ški zgradbi miocenskih plasti, enostavna sinklinala. Če vzamemo tanko severno krilo predpostavljamo, da nastopa premog med jamo Loke in jamo Kotredež na površini okrog 1,5 do 2 km2. Pri debelini sloja okrog 15 m, s katero po izkušnjah v jami Loke in Kotredež lahko računamo, je tu skupno okrog 20 do 30 milijonov ton verjetnih zalog premoga. Z ozirom na sorazmerno velike možne zaloge premoga na tem območju smo se odločili, da še v tem letu pričnemo s prvo fazo raziskav. S poševnimi vrtinami bomo raziskali proti jugu zgornji del sloja in njegov pod proti globini. Za realizacijo teh raziskav nam je na podlagi predloženega programa raziskav Republiška raziskovalna skupnost za energetiko že odobrila 2.000.000,— din, pri čemer znaša naša lestna udeležba din 500.000,—. Če bodo raziskovanja v prvi fazi dala ugodne rezultate, bomo v drugi fazi raziskali tudi globlje predele kadu-nje z globokimi vrtinami in po možnosti tudi s smernimi progami iz jame Kotredež proti zahodu. Pri odkopavanju premoga na območju med jamo Loke in jamo Kotredež, kot že rečeno, med delom v jami Kotredež. (Foto A. Bregant) Doseganje in delitev dohodka (v 000 din) elementi dohodka plan 1977 doseženo I.-III. 77 °/o doseganja celotni dohodek 537.779,0 115.095,5 21,45 porabljena sredstva 430.509,0 93.025,8 21,61 dohodek 107.270,0 22.069,7 20,57 pog. in zak. obveznosti 39.759,0 5.964,5 15,00 bruto OD 55.217,0 13.081,1 23,69 ostanek za sklade 12.294,0 3.024,1 24,60 Kljub izpadu proizvodnje je TET poslovala pozitivno in ustvarila ostanek dohodka, kar je pogojevalo znižanje stroškov v poziciji pog. in zak. obveznosti, nižje rasti osebnih dohodkov in končno dokaj usklajeno višino materialnih stroškov s celotnim dohodkom. III. Rudarsko gradbena dejavnost — TOZD RGD Poslovni rezultat ocenjujemo skozi doseženi celotni dohodek in gibanje poslovnih stroškov v primerjavi s planom (v 000 din) elementi dohodka celotni dohodek porabljena sredstva dohodek pog. in zak. obv. bruto OD ostane za sklade plan doseženo 1977 I.-III. 77 % izpolnitve 107.800,0 24.505,6 22,73 36.910,0 7.796,4 21,12 70.890,0 16.709,2 23,57 9.280,5 2.256,2 24,31 52 100,0 11.863,5 22,77 9.509.5 2.589,5 27,23 Poslovni rezultat TOZD RGD je dokaj ugoden, dasiravno celotni dohodek ni dosežen v razmerju dinamike letnega plana. Na ugoden finančni rezultat so vplivali nižja rast porabljenih sredstev in pa usklajena delitev za osebne dohodke v primerjavi z doseženim celotnim dohodkom. Končni rezultat je prikazan v večjem ostanku dohodka kot znaša delež po letni dinamiki plana. IV. TOZD — Elektrostrojne delavnice Poslovni rezultat TOZD je pozitiven, čeprav je delovna enota top- larna poslovala z izgubo zaradi nerešenega zahtevka cen toplotne energije. plan doseženo za popravek (v 000 din) elementi dohodka 1977 I.-III. 77 0 soseda, ste bili bolani, ker vas že toliko časa nisem videl?« sem zadnjič vprašal neko znanko. »Oh veste,« je dejala, »zadnjič sem stopila na cesti na bananino olupko in sem 14 dni ležala«. »Ja to je pa tud hudič«, sem bil jezen »pa vas ni nobeden vzdignil?« Pred dnevi je prišel Loj z iz stolpnice ves vesel iz šihta domov. »Veš«, je dejal svoji mladi ženi: »zdajle sem na stopnišču govoril z našim hišnikom, pa mi je povedal, da se mu v celi stolpnici še nobena ni uprla — razen ene. Žena je malo pomislila in rekla: »Ah, to je pa gotovo tista goska iz četrtega nadstropja.« Pogovor pri bajerju na Guidi Pri bajerju na Guidi se vsak dan zbcro dela prosti rudarji in drugi občani ter namakajo trnke, lovijo krape. Stekel je pogovor večje skupine ribičev - rudarjev ter pravi eden: »Ali veš, da je šel pred kratkim v pokoj eden članov kolektiva rudnika Trbovlje, ki je dolgo nosil pri svojem delu gips, sedaj, ko se je upokojil pa tega nima več«. »Zakaj ne«, pravi drugi ribič: »Ja veš, sedaj ga pa tisti gips ovira pri težjem domačem delu.« »Ne ga biksat. »Res je«, pravi tretji, »tako je in še res je«, pa so se nasmejali ribiči pri čakanju na krapa. Saj veste sedaj imamo nove j ur je ali po novem 10 din, ki so kovani in precej težki. Precej časa so jih ljudje zbirali in hranili, sedaj pa so le »ven« prišli. Srečal sem prijatelja, ki ga je na cesto neslo po strani. »Revmatizem, ali išijas?« sem ga vprašal. »Kaj še«, je bil hud, »pri colengi sem skoraj same ta nove j ur j e dobil. »Ne vem, če jih bom prinesel do doma«. In res je za prvim vogalom zavil v gostilno. Glasilo ureja uredniški odbor: Hinko Jazbec, Emil Kohne, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič, Metod Malovrh, dipl. inž. rud., Joži Medvešek, Janez Oberžan, Anton Pikš, Anton Sum, • Miro Šuštar. Odgovorni urednik: Emil Kohne, dipl. inž. rud. Tehnični urednik: Tine Lenarčič. Naklada 3.200 izvodov. Za člane delovne skupnosti REK Zasavje je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo Srečno izdaja Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, n. sol. o. — 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno.