f 17. VII. ti/4 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 26 ^Ljubljana, petek 12. julija 1974 Cena 24 dinarjev Leto XXXI 281. Na podlagi 342. člena in 1. alinee 345. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela. zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1974 sprejela STALIŠČA in sklepe za pristop k izdelavi družbenega plana Socialistične republike Slovenije za leta 1976 do 1980 Skupščina SR Slovenije je ob obravnavanju gradiva »Osnove pristopa in načrt izdelave družbenega plana SR Slovenije za leta 1967 clb 1980«, ki ga je predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, ugotovila : 1. Zakon o pripravah za sprejetje družbenega plana Jugoslavije za dobo od leta 1976 do leta 1980 (Uradni list SFRJ št 59-835/73) določa, da se družbeni plan Jugoslavije sprejema za obdobje 1976 do 1980. 2. Glede na samoupravni značaj, novo vsebino in novo funkcijo, kj jo družbenemu planiranju dajeta nova zvezna in republiška ustava, je sprejem družbenega plana Jugoslavije v smislu novih funkcij samoupravnega planiranja in medsebojnega povezovanja planov mogoče le. če bodo delavci temeljnih organizacij združenega dela. delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah pravočasno aktualizirali obstoječe oziroma izdelali in sprejeli plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti če bodo s sumv\.pravnimi sporazumi in družbenimi dogovor’ medsebojno uskladili skupne razvojne interese in druga medsebojna razmerja in če bodo pravočasno pripravile svoje plane tudi krajevne skupnosti in družbeno-pciitične skupnosti svoje družbene plane. 3. Skupščina SR Slovenije ugotavlja nadalje, da predstavljajo »Osnove pristopa in načrt izdelave družbenega plana SR Slovenije za leta -1976 do 1980«, dopolnjena z ugotovitvami, stališči, priporočili in sklepi teles Skupščine SR Slovenije, ki so razpravljali o »Osnovah pristopa in načrtu izdelave družbenega plana SR Slovenije 1976—1980« ter pripombami in predlogi zborov Skupščine SR Slovenije ustrezno programsko osnovo za aktivnost Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in ustrezno orientacijsko izhodišče za celoten potek družbenega planiranja na samoupravnih temeljih ter za pr’stop k pripravi in izdelavi razvojnih planov in programov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, interesnih in drugih skupnosti, pri sklepanju ustreznih 'samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter pri pripravi in sprejemanju planov krajevnih in družbenopolitičnih skupnosti. Glede na ugotovljeno sprejema Skupščina SR Slovenije naslednja I stališča / 1. Družbeni plan SR Slovenije se sprejme za dobo od leta 1976 do 1980. Za isto obdobje je treba sprejeti tudi družbene plane občin. 2. Da se omogoči samoupravno planiranje in na samoupravni osnovi temelječi družbeni plani SR Slovenije in občin, je potrebno, da delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v interesnih in drugih skupnostih in samoupravnih organižacijah ter delovni ljudje v' krajevnih skupnostih pravočasno sprejmejo svoje plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, da glede vprašanj skupnega interesa in skupne razvojne politike medsebojno in med panogami s samoupravnimi sporazumi uskladijo te plane in uredijo druga z razvojem povezana razmerja; potrebno je nadalje, da občine pravočasno pripravijo, na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini ter na podlagi planov in programov za razvoj orgaiiizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s svojega območja in skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj, svoje družbene plane. , 3. V zvezi s pripravo planov in programov, samoupravnih sporazumov ter družbenih planov je potrebno, da nosilci samoupravnega planiranja na vseh ravneh, posebej še v gospodarski zbornici in samoupravnih interesnih skupnostih, oblikujejo svoje akcijske programe, ki zaradj potrebne skladnosti priprav upoštevajo faze dela. okvirne roke in potek dela, kot so oredvideni v medrepubliškem družbenem dogovoru o delu na pripravi družbenega plana SFR Jugoslavije ter v obravnavanih »Osnovah pristopa in načrta izdelave družbenega plana SR Slovenije za leta 1976 do 1980«. Za usklajen in koritinuiran potek planiranja je 'potrebno sistematično izpopolnjevati in dopolnjevati obstoječi družbeno informacijski sistem, ki mora vsem subjektom samoupravnega planiranja, na vseh ravneh, zagotoviti potrebno informacijsko osnovo. 4. Družbenopolitične organizacije, zlasti Socialistična zveza delovnega ljudstva in sindikati, naj z iniciativnim. koordinacijskim in usmerjevalnim d^lom zagotovijo odločilno vlogo delavcev in vseh delovnih ljudi pri oblikovanju razvojne politike v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in na vseh drugih ravneh njihovega združevanja. II sklepe 1. Delegati bodo spodbudili proces priprave oziroma aktualiziranja planov razvoja v vseh sredinah in ravneh samoupravnega odločanja ter proces priprav za izdelavo samoupravnih sporazumov o tistih vprašanjih skupnega interesa združenega dela, ki jih je potrebno na posameznih ravneh in oblikah združevanja in povezovanja zaradi skupnih razvojnih interesov reševati s samoupravnim sporazumevanjem oziroma z družbenim dogovarjanjem. 2. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije: — naj se aktivno vključi v celoten proces družbenega planiranja, tako v SR Sloveniji kot tudi v SFR Jugoslaviji, in naj v sodelovanju s pristojnimi upravnimi organi in drugimi dejavniki opravlja svojo orga-nizacijsko-politično vlogo skladno z obravnavanimi »Osnovami pristopa in načrta izdelave družbenega plana SR Slovenije za leta 1976 do 1980«; — naj čimprej pripravi in objavi v obravnavanih »Osnovah pristopa in načrta izdelave družbenega plana SR Slovenije za leta 1976 do 1980« predvidena »Izhodišča za sestavo družbenega plana«. 3. Zavod SR Slovenije za planiranjem — naj čimprej seznanj vse nosilce planiranja in vse druge zainteresirane organe in organizacije z »Osnovami pristopa ih načrtom izdelave družbenega plaha SR Slovenije za leta 1976 do 1980«; — naj poskrbi za strokovno tehnično razdelavo minimuma skupnih kazalcev razvoja, kar je predpisal zvezni Izvršni svet z odlokom (Uradni list SFRJ, št. 28/74),, izdela potrebne obrazce in seznani čimprej z njimi vse nosilce planiranja in druge zainteresirane organe in organizacije. St. 30-34/74 Ljubljana, dne 2, julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 282. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o obveznosti plačevanja prispev-, kov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 Razglaša se zakon o obveznosti plačevanja prispevkov za financirarije dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 2. julija 1974, zbora občin dne 2. julija 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1974. St. 420-42/74 Ljubljana, dne 3. julija 1674. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 1. člen Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti in niso pristopili k samoupravnemu sporazumu, v katerem je za leto 1974 določena višina prispevkov oziroma višina takšnih prispevkov ni določena z zakonom ali splošnim aktom samoupravne interesne skupnosti, izdanim na podlagi zakona, plačujejo v letu 1974 prispevke navedenim samoupravnim interesnim skupnostim v višini oziroma po stopnjah, kot jih določijo te skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti določijo višino oziroma stopnje prispevkov po prejšnjem odstavku najpozneje do 31. julija 1974. 2. člen Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti lahko za leto 1974 oprostijo plačevanja prispevkov oziroma določijo olajšave pri plačevanju prispevkov za tiste zavezance iz prejšnjega člena, ki so bili po dosedanjih predpisih oziroma splošnih aktih oproščeni plačevanja ustreznih prispevkov. 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-42/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. * Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 283. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 2. julija 1974 in na seji zbora občin dne 2. julija 1974. St. 402-151/74 Ljubljana, dne 3. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu 1. člen V 2. členu zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS. št. 26-160/70) se pika na koncu stavka v točki d) nadomesti s podpičjem in se doda nova točka e), ki se glasi: »za graditev, preureditev in opremo kmečkih stanovanjskih hiš in drugih prostorov za potrebe kmečkega turizma.« 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-151/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 284. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 2. julija 1974 in na seji zbora občin dne 2, julija 1974. Št. 44-21/74 Ljubljana, dne 3. julija 1974. • Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij 1. člen V četrtem odstavku 6. člena zakona o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij (Uradni list SRS, št. 22-170/69 in 26-158/70) se za besedami »kmetijskih zemljišč« beseda »in« nadomesti z vejico; za besedami »za osnovanje dolgoletnih, nasadov« pa se dodajo besede »in za graditev, preureditev in opremo kmečkih stanovanjskih hiš in drugih prostorov za potrebe kmečkega turizma«. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 44-21/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije , Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 285. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Šlovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o uvedbi posebnega republiškega davka od plačil za določene storitve Razglaša se zakon o uvedbi posebnega republiškega davka od plačil za določene storitve, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 2. julija 1974 in na seji zbora občin dne 2. julija 1974. Št. 421-17/74 Ljubljana, dne 3. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o uvedbi posebnega republiškega davka od plačil za določene storitve 1. člen Za čas od 1. 7. 1974 do 31. 12. 1974 se uvaja posebni republiški davek od plačil za določene storitve, in sicer: 1. od plačil za rhednarodne prometne agencijske posle in storitve, posle mednarodne špedicije in storitve pogodbene kontrole kakovosti in količine blaga — po stopnji 10 "/o, 2. od plačil za zastopanje tujih firm iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 86. člena zakona o prometu blaga in storitev s tujino (Uradni list FLRJ, št. 22/62 in SFRJ, št. 14/65. 28/66, 54/67, 15/71, 29/71, 41/71 in 26/72) — po stopnji 60 °/o. 3. od meničnih kreditov: če znaša menični kredit: din do 100 . 0,20 nad 100 do 150 '0,30 nad 150 do 200 0,40 nad 200 do 300 0,50 nad 300 do 500 0,75 nad 500 do 750 1,10 nad 750 do 1000 1,50 nad 1000 do 1500 2,00 nad 1500 do 2000 3,00 nad 2000 do 3000 4,00 nad 3000 do 5000 6,00 nad 5000 do 7500 10,00 nad 7500 do 10.000 15,00 nad 10.000 do 15.000 20,00 nad 15.000 do 25.000 30,00 od vsakih naslednjih 100 dinarjev 0,20 2. člen Posebni republiški davek od plačil za določene storitve po tem zakonu je dohodek proračuna SR Slovenije. 3. člen • Ce ni s tem zakonom drugače določeno, se glede davčnega zavezanca, davčne osnove, oprostitev, načina obračunavanja in plačevanja ter rokov in drugega primerno uporabljajo določbe zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73), zakona o začasni ureditvi plačevanja temeljnega davka od plačil za storitve z opombo k tarifni številki 4 začasne tarife temeljnega davka od plačil za storitve (Uradni list SFRJ, št. 71/72, 22/73, 39/73 in 2/74) in pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 37/72, 4/73, 13/73, 37/73, 3/74 in 26/74). 4. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974. St. 421-17/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 286. Na podlagi 3. točke 379 člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o katastru komunalnih naprav Razglaša se zakon o katastru komunalnih naprav, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 2 julija 1974 in na seji zbora občin dne 2. julija 1974 St. 45-1/74 Ljubljana, dne 3. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o katastru komunalnih naprav 1. člen Kataster komunalnih naprav je tehnična evidenca o komunalnih napravah m objektih. Zadeve katastra komunalnih naprav so zadeve splošnega pomena za SR Slovenijo. Za kataster komunalnih naprav velja v SR Slor veniji enoten sistem, ki je določen s tem zakonom, in enotni tehnični normativi, določeni na njegovi podlagi. 2. člen V katastru komunalnih naprav se, evidentirajo podatki o podzemnem, površinskem in nadzemnem omrežju vodovoda, kanalizacije, plina, tekočih goriv, elektrike, javne razsvetljave, telefona, telegrafa ih toplovoda s pripadajočimi objekti, ter podatki o ulicah, javnih cestah in trgih z njihovo opremljenostjo, o podzemnih in nadzemnih cisternah, ki vsebujejo zdravju škodljive snovi. Po sklepu občinske skupščine se v katastru komunalnih naprav lahko evidentirajo tudi podatki o dru- gih komunalnih objektih, kot so: zelene površine ter podobno. 3. člen Kataster komunalnih naprav za območje občine (v nadaljnjem besedilu: zbirni kataster komunalnih naprav) vodi in vzdržuje za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: občinski geodetski organ). V zbirnem katastru komunalnih naprav se vodi primarno in sekundarno omrežje vseh komunalnih naprav s pripadajočimi objekti ter preostalimi objekti iz prejšnjega člena tega zakona. Izdelavo zbirnega katastra komunalnih naprav programira in financira občina. 4. člen Komunalne in druge organizacije združenega dela, ki upravljajo naprave in objekte iz 2 člena tega zakona, vodijo o njih kataster za svoje potrebe (v nadaljnjem besedilu: kataster komunalnih naprav organizacije). Kataster komunalnih naprav organizacije se izdela za celotno območje, na katerem so naprave oziroma objekti te organizacije. Kataster komunalnih naprav organizacije mora biti izdelan glede vsebine in tehničnih normativov tako, da je mogoče njegove podatke brez dodatnih geodetskih terenskih merjenj uporabiti tudi za zbirni kataster komunalnih naprav. 5. člen Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani so dolžni občinskemu geodetskemu organu, komunalnim organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, ki izdelujejo in vzdržujejo kataster komunalnih naprav, na zahtevo dati podatke o komunalnih napravah in objektih iz 2. člena tega zakona, če z njim, razpolagajo ter jim dovoliti geodetske in druge meritve. 6. člen Komunalne in druge organizacije združenega dela, ki upravljajo naprave in objekte iz 2. člena tega zakona, morajo pristojnemu občinskemu geodetskemu organu prijaviti vsako spremembo stanja naprave oziroma objekta, in sicer najpozneje v 30. dneh po izvršeni spremembi Prijavi iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi geodetski terenski izmeritveni podatki naprave in objekta., na podlagi katerih se lahko sprememba izvede v zbirnem katastru komunalnih naprav. Ce se prijava nanaša na podzemno napravo oziroma objekt, je treba novo zgrajeno ali rekonstruirano napravo oziroma objekt izmeriti pred zasutjem. 7. člen Občinski geodetski organ mora izvesti v operatu zbirnega katastra komunalnih naprav vsako spremembo, kj je prijavljena po prejšnjem členu, in sicer najpozneje v 30 dneh po prejemu prijave. 8. člen Občinski geodetski organ izdaja v izvlečkih preriše in prepise iz operata zbirnega katastra komunalnih naprav državnim organom, organizacijam združenega de-\la in drugim organizacijam ter občinam, če izkažejo zato utemeljen interes. 9. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1.. če ne vodi katastra komunalnih naprav organizacije, ali če ga ne vodi v skladu s predpisi (4. člen); 2. če na zahtevo ne da podatkov, ki so potrebni za izdelavo katastra komunalnih naprav, s katerimi razpolaga, ali če ne dovoli geodetskih in drugih meritev naprav in objektov (5. člen); 3. če v predpisanem roku ne prijavi sprememb po 6. členu tega zakona. Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 din tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge pravne osebe. Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje občan, ki stori prekršek iz 2. točke prvega odstavka tega člena. 10. člen Republiški sekretar za urbanizem v soglasju z republiškim sekretarjem za narodno obrambo predpiše, kaj se šteje za primarno in sekundarno omrežje komunalnih naprav in objektov. Direktor Geodetske uprave SR Slovenije v soglasju z republiškim sekretarjem za narodno obrambo in z direktorjem Zavoda SR Slovenije za statistiko predpiše vsebino in tehnične normative za zbirni kataster komunalnih naprav. Izvršilni predpisi iz prvih dveh odstavkov tega člena se izdajo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 11. člen Ko začne veljati ta zakon preneha veljati zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 27-211/68). Do izdaje predpisov iz 10. člena tega zakona se uporabljajo tile izvršilni predpisi: 1. pravilnik o tehničnih normativih za izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki ga o svojih napravah in objektih vodijo komunalne in druge delovne organizacije (Uradni list SRS. št. 36-264'68). 2. navodilo o načinu in postopku za izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 36-265/68): 3. navodilo o tem. kaj se šteje za primarno in sekundarno omrežje komunalnih naprav in objektov (Uradni list SRS, št.' 11-65/70). 12. člen Komunalne in druge organizacije združenega dela, ki vodijo kataster komunalnih naprav organizacije, morajo uskladiti vodenje svojega katastra z določbami tega zakona najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. 13. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 45-V74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 287. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o elektrogospodarstvu Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o elektrogospodarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 2. julija 1974 in na seji zbora občin dne 2. julija 1974. St. 31.11-9/74 Ljubljana, dne 3. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o elektrogospodarstvu 1. člen V zakonu o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42-337/73) se v prvem odstavku 7. člena besede »v sestavljenih organizacijah združenega dela«' nadome-stija z besedami: »v sestavljeni organizaciji elektrogospodarstva Slovenije«. 2. člen 8. in 9. člen se črtata. 3. člen 10. člen se spremeni in se glasi: »V sestavljeno organizacijo iz prvega odstavka 7. člena se lahko združujejo tudi delavci temeljnih organizacij združenega dela s področja proizvodnje primarne energije«. , 4. člen Vil. členu se tretji odstavek spremeni in se glasi: »Samoupravni sporazumi o ustanovitvi elektrogospodarskih delovnih organizacij in sestavljene organizacije združenega dela začnejo veljati, ko da Izvršni svet Skupščine SR Slovenije soglasje k posameznim določbam sporazumov, kj se nanašajo na ureditev razmerij iz prvega in drugega odstavka tega člena«. 5. člen V 19. členu se v drugem odstavku besede: »ki jih izvolijo zbori porabnikov električne energije v temeljnih elektrogospodarskih skupnostih« nadomestijo z besedami: »ki jih izvolijo porabniki električne energije«. 6. člen V prvem odstavku 58. člena se črtajo besede: »najkasneje pa do 31. 6. 1974«. 7. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 31.11-9/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r. 288. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o ukrepih SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje mleka Razglaša se zakon o ukrepih SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje mleka, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 2. julija 1974 in na seji zbora občin dne 2. julija 1974. St. 320-19/74 Ljubljana, dne 3. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o ukrepih SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje mleka 1. člen Zaradi krepitve materialne podlage za razvoj z družbenim planom razvoja SR Slovenije v letih 1971 do 1975 predvidene proizvodnje kravjega mleka v organizacijah združenega dela in pri kmetih kooperantih se iz sredstev proračuna SR Slovenije izplačujejo premije in dodatne premije za kravje mleko. Zaradi hitrejše modernizacije proizvodnje mleka v organizacijah združenega dela se iz sredstev proračuna SR Slovenije izplačuje tudi namenski prispevek za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah združenega dela. Do premij iz prvega odstavka tega člena so upravičene organizacije združenega dela in kmetje kooperanti, ki proizvajajo in prodajajo kravje mleko, do namenskega prispevka iz drugega odstavka pa so upravičene organizacije združenega dela, ki same proizvajajo in prodajajo mleko. . 2. člen Višino, način izplačevanja, merila za uporabo sredstev in pogoje za uveljavitev pravice do izplačevanja premije in dodatne premije za kravje mleko predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi tudi višino prispevka in pogoje, kj jih morajo izpolniti organizacije združenega dela, da lahko uveljavljajo pravico do izplačila namenskega prispevka iz drugega odstavka 1. člena tega zakona. Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo nadzoruje izvajanje ukrepov za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah združenega dela in zagotavlja smotrno porabo sredstev prispevka iz drugega odstavka 1. člena tega zakona. 3. člen Dodatna premija za kravje mleko in namenski pri* spevek za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah združenega dela se izplačuje od 1. julija 1974 dalje. Premija za kravje mleko se izplačuje do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka prejšnjega člena po dosedanjih predpisih. 4. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da najame za izplačevanje obveznosti iz prvega odstavka prejšnjega člena v letu 1974 kredit v višini -a j več 25 milijonov dinarjev. 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974. St. 320-19/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 289. * Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o pomilostitvi Razglaša se zakon o spremembi zakona o pomilostitvi, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 2. julija 1974 in na Seji zbora občin dne 2. julija 1974. St. 25-6/74 -Ljubljana, dne 3. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. i v ZAKON o spremembi zakona o pomilostitvi 1. člen • V zakonu o pomilostitvi (Uradni list SRS, št. 7-32/73) se v 1„ 2., 6., 10. in ll. členu besede: »predsedstvo Skupščine 'SR Slovenije« nadomestijo z besedami: »Predsedstvo SR Slovenije«. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ■ St. 25-6/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 290 Na podlagi 3. točke 379 členu ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o davčnih olajšavah in drugih ugodnostih za kupce določenih obveznic federacije Razglaša se zakon o davčnih olajšavah in drugih ugodnostih za kupce določenih obveznic federacije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 2. julija 1974 in na seji zbora občin dne 2. julija 1974. St. 44-41/74 Ljubljana, dne 3. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o davčnih olajšavah in drugih ugodnostih za kupce določenih obveznic federacije 1. člen Kupcem obveznic federacije, izdanih po zakonu o izdaji obveznic federacije v letu 1974 (Uradni list SFRJ, št. 71-967/73 — v nadaljnjem besedilu: obveznice), se priznava posebna davčna olajšava v obliki znižanja davka, ki dospe v plačilo po 1. 1. 1975, in sicer v višini BVo od nominalne vrednosti kupljenih obveznic. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka ne velja za temeljni in posebni davek na promet proizvodov in za temeljni in posebni davek od plači) za storitve, za davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in za davke, ki se plačujejo po odbitku. 2. člen Kupci obveznic, katerim odmerja davek davčna uprava, uveljavljajo davčno olajšavo po tem zakonu s predložitvijo kupljenih obveznic davčni upravi, ki je pristojna za odmero davka. Na podlagi predloženih obveznic davčna uprava ugotovi znesek, ki ustreza 6 °/o nominalne vrednosti kupljenih obveznic in za ta znesek zniža davek. 3. člen Kupci obveznic, ki sami obračunavajo davek, obračunavajo tudi davčno olajšavo po tem zakonu. Zaradi ugotovitve zneska davčne olajšave predložijo kupci obveznic iz prejšnjega odstavka kupljene obveznice službi družbenega knjigovodstva. 4. člen Davčna uprava oziroma služba družbenega knjigovodstva vtisne na hrbtno stran obveznic pečat in s tem potrdi, da je obveznica že izkoriščena za uveljavitev davčne olajšave. Vsaka obveznica se lahko le enkrat uporabi za uveljavitev davčne olajšave. 5...člen Če je kupec obveznic zavezanec za več vrst davkov, lahko določi, za katero vrsto davka naj se mu prizna davčna olajšava; če take zahteve ne predloži, se mu prizna davčna olajšava v obliki, ki je zanj najugodnejša. Če je višina davka, za katerega kupec obveznic uveljavlja davčno olajšavo, nižja od e0/« nominalne vrednosti kupljenih obveznic, se mu za takšno razliko znižajo drugi davki. * 6. člen Obveznice se lahko v letu 1975 uporabljajo za plačilo davka, razen za plačilo davkov iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, in sicer; — obveznice prve serije — za plačilo davkov, ki zapadejo v plačilo po 1. januarju 1975, — obveznice druge serije — za plačilo davkov, ki zapadejo v plačilo po 1. juliju 1975. Obveznice, ki so bile uporabljene za uveljavitev davčne olajšave, se v letu 1975 ne morejo uporabiti za plačilo davkov po prejšnjem odstavku pred rokom, ko zapadejo v izplačilo, razen za plačilo obveznosti do federacije po 7. členu zakona o izdaji obveznic federacije v letu 1974. Davek je mogoče plačati z obveznicami federacije le, če je znesek, ki se prizna za plačilo obveznosti, naveden na hrbtni strani obveznice, enak davčni obveznosti ali manjši od nje. 7. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. • St. 44-41/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 291. Na. podlagi 3. točke 379 člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o tednu solidarnosti Razglaša se zakdn o tednu solidarnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 2. julija 1974 in na seji zbora občin dne 2. julija 1974.. St. 420-41/74 Ljubljana, dne 3. julija 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o tednu solidarnosti 1. člen Za uresničitev ustavnega načela o solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in v skladu z dogovorom o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki so ga sklenili predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dne 9. maja 1974, se Uvede teden solidarnosti. Teden solidarnosti traja vsako leto od 26. julija do 1. avgusta. 2. člen Med tednom solidarnosti se plačujejo znamkice solidarnosti za vse poštne pošiljke in za vstopnice za vse kulturne, zabavne, športne in druge prireditve. Vrednost znamkic solidarnosti za poštne pošiljke znaša 0,30 dinarjev, za vstopnice za kulturne, zabavne, športne in druge prireditve pa 1 dinar. Sredstva, ki se zberejo s prodajo znamkic solidarnosti, se vplačujejo na poseben račun pri Služb; družbenega knjigovodstva. 3. člen Podrobnejše predpise o načinu izdajanja in plačevanja znamkic solidarnosti in o načinu vplačevanja sredstev, ki se zberejo s prodajo znamkic, izda republiški sekretar za finance. Republiški sekretar za finance lahko v sporazumu z republiškimi oziroma pokrajinskimi sekretarji za finance drugih republik oziroma avtonomnih pokrajin določi načjn enotne emisije znamkic solidarnosti. 4. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-41/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 292. Na podlagi 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 8. člena dogovora o olajšavah in ugodnostih, ki se priznajo kupcem obveznic federacije, izdanih po zakonu o izdaji obveznic federacije v letu 1974 (Uradni list SFRJ, št. 29/74), z dne 10. maja 1974 je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin, dne 2. julija 1974, sprejela ODLOK o potrditvi dogovora o olajšavah in ugodnostih, ki se priznavajo kupcem obveznic federacije, izdanih po zakonu o izdaji obveznic federacije v letu 1974 Potrdi se dogovor o olajšavah in ugodnostih, ki se priznajo kupcem obveznic federacije, izdanih po zakonu o izdaji obveznic federacije v letu 1974, ki so ga podpisali predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dne 10. maja 1974. St. 44-42/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 293. Na podlagi 342. člena in 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 2. člena odloka o začasnem ooslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1974 sprejela ODLOK o potrditvi dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic naravnih nesreč Potrdi se dogovor o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki so ga podpisali predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dne 9. maja 1974. St. 402-196/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 294. Na podlagi 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 2. julija 1974 sprejela ODLOK o načrtu dopolnitve statističnih raziskovanj iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo in o načrtu statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo v letu 1974 V letu 1974 se bodo v Socialistični republiki Slo-veiiji izvajala statistična raziskovanja, ki so dopolnitev nekaterim statističnim raziskovanjem iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, in statistična raziskovanja, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo. Načrt navedenih statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka. II Finančna sredstva za izvedbo načrta statističnih raziskovanj so zagotovljena Zavodu SR Slovenije za statistiko v okviru dodeljenih proračunskih sredstev, razen za raziskovanja pod točko 10. 11. 12. 13 15. 16 in 21 načrta, ki jih po sporazumu financirajo nekateri uporabniki. m Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 05-4/74 Ljubljana, dne 2. julija 1974. Načrt statističnih raziskovanj v Socialistični republiki Sloveniji za leto 1914 Zs®p" Raziskovanje 1 2 Vsebina 3 Kdo mora dati podatke 4 Kdaj mora deti podatke S Obveznost statistične službe e Prvi rezultati obdelave t REGISTER PREBIVALSTVA in Kadrovske EVIDENCE 1. Centralni register prebivalstva (republiško raziskovanje) a) verifikacija podatkov popisa prebivalstva in dopolnilni podatki Primek in ime, registrska številka občana, spol, rojstni datum, stalno bivališče, državljanstvo, rojstni priimek Matični prijavni uradi 1.1.—31.7. Izpis podatkov za verifikacijo, navodila, izvedba popravkov b) prepisovanje registrskih številk občanov v registrske kartone matičnih ali prijavnih uradov Matični, prijavni uradi 1.1.—31. 7. Izpis registrskih številk, navodila c) sprotne spremembe selitvenega gibanja prebivalstva (SEL-1) i Priimek in ime, registrska številka, kraj stalnega bivališča (prejšnji in prihodnji), rojstni podatki, spol, poklic, družinski stan, narodnost, državljanstvo, zaposlitev, razlog selitve Matični, prijavni uradi 5. v mesecu Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, ažuriranje v centralnem registru, obdelave 30. 6. 1974 d) spremembe priimkov in imen Prejšnji priimek in ime, rojstni iatumi spol. registrska številka, novi priimek in ime, datum spremembe Pristojni organi notranje uprave Sproti Ažuriranje v centralnem registru 2. Rojstva (DEM-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Registrske številke občanov. državljanstvo otroka Matični uradi 3. v mesecu Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava, vnašanje v centralni register 30. 6. 1974 3. Smrti (DEM-2) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Registrske številke ■ občanov Matični uradi 3. v mesecu Natisk obrazcev, zbiranje, 'kontrola, obdelava, vnašanje v centralni register 30. 6. 1974 4 Sklenjene zakonske zveze odsotnosti pa vodja izmene ali drug za to pooblaščen delavec pazniške službe, takoj organizirati in voditi zasledovanje, če je verjetno, da je pobegla oseba še v bližini zavoda. Zasledovanje po potrebi neposredno organizira in vodj upravnik zavoda, zlasti če gre za pobeg skupine ali posameznih obsojencev ki morajo prestati daljše kazni, ali za osebe, priprle zaradi suma hujšega kaznivega dejanja, 11. člen V primeru pobega osebe, proti kateri je odrejen pripor, je treba v 24 urah obvestiti sodišče, ki je odredilo pripor. Za pobeglim obsojencem odredi upravnik zavoda v roku iz prejšnjega odstavka tiralico. Izjemoma se lahko ta rok podaljša še za 24 ur, če je utemeljeno pričakovati, da se bo obsojenec vrnil sarin v zavod. 3. Straža 12. člen . Pazniki opravljajo stražarsko službo, če je ta predvidena v načrtu zavarovanja zavoda iz 4. člena tega pravilnika. Načrt zavarovanja določa tudi način opravljanja te službe Ce v načrtu iz prejšnjega odstavka ni določeno kaj drugega, se za opravljanje stražarske službe primerno lahko uporabljajo predpisi o straži objektov Jugoslovanske ljudske armade. 4. Osebne preiskave, preiskave bivalnih in drugih prostorov zavoda ter pregled pošiljk 13 člen Pazniki opravljajo osebne preiskave oseb. ki jim je vzeta prostost, preiskave bivalnih m drugih prostorov zavoda ter pregled prejetih in odposlanih pošiljk, da se zagotovi potrebna varnost, izvajanje hišnega reda, prepreči in odkrije kaznive dejanje in storilca, odkrijejo in zavarujejo' dokazi tei • sledovi kaznivega dejanja in da se preprečijo samomori in samopoškodbe tem osebam. 14. člen Za preiskavo po prejšnjem členu izda praviloma nalog upravnik zavoda, poveljnik, enote paznikov oziroma vodja oddelka zaporov, v nujnih primerih pa vodja izmene paznikov. Cd bi bilo nevarno odlašati, opravi paznik preiskavo tudi brez naloga, vendar mora o njej takoj obvestiti tistega, ki je pooblaščen za izdajo takega naloga. Pri tem navede razloge, zaradi katerih ie bilo treba preiskavo takoj opraviti Hkrati mu poroča, kaj je bilo pri preiskavi najdeno oziroma odkrito. 15. člen Osebna preiskava se praviloma opravi pri sprejemu osebe v zavod, pred spremljanjem in pred nasto- pom disciplinske kazni oddaje v samico, v drugih primerih pa po potrebi. Osebno preiskavo ženske smejo opraviti le paznice ali druge ženske, ki jih določi pooblaščena uradna oseba zavoda. 16. člen Za pregled pošiljk pooblasti upravnik zavoda paznika v skladu z 79. členom zakona, pri čemer glede -pisemskih pošiljk pripornikov upošteva določila zakonika 6 kazenskem postopku in druge predpise ter navodila sodišča, ki vodi kazenski postopek. Ce je pri pregledu pošiljke ugotovljeno kaj takega, kar predstavlja razlog za zadržanje pošiljke po 79. členu zakona, jo je paznik dolžan izročiti upravniku ali drugi za to pooblaščeni osebi, da ukrene, kar je treba. 17. člen Bivalne in druge prostore zavoda preiščejo pazniki, če je podan sum, da so osebe v zavod pritihotapile stvari, ki jih po hišnem redu ne -smejo imeti pri sebi, ali da imajo skrite stvari, ki so jih pripravile ali dobile v zavod, da bi jih uporabile za beg, napad na paznika ali koga drugega, za samomor, samopoškodbo in iz podobnih razlogov. Okolico zavoda pazniki zlasti preiščejo, če je verjetno, da se je tam skrila pobegla oseba ali da so tam skrite stvari, namenjene za napad na zavod ali za pomoč pri organiziranju pobega. 18. člen Preiskave oseb in prostorov sc praviloma opravijo podnevi, v nujnih primerih pa tudi ponoči. Osebno preiskavo' opravita praviloma najmanj dva paznika. Ce je mogoče, se oseba preišče tako, da tega ne opazujejo drugi; pri tem pa je poskrbeti za potrebno varnost. 19. člen Če je treba opraviti preiskavo zaradi odkritja kaznivega dejanja ali zavarovanja dokazov kaznivega dejanja, je treba po možnosti zagotoviti prisotnost najmanj dveh prič in o preiskavi napraviti zapisnik v skladu z določili zakonika o kazenskem postopku. 20 člen O odvzetih stvareh pri preiskavi je treba izdati Potrdilo. Če se pri preiskavi prostorov najdejo stvari, ki jih je treba vzeti, pa se ne. da ugotoviti, čigave so, jih pazniki izročijo poveljniku hkrati s poročilom, kje so bile najdene in drugimi ugotovitvami. 5. Spremljanje 21. člen Kadar je potrebno, spremljajo pazniki osebe, ki jim je vzeta prostost, v drug 'zavod, k sodišču ali k drugemu organu, v zdravstveni zavod, na obisk svojcem in drugim. O tem, ali je pri osebah na prestajanju kazni odvzema prostosti spremljanje v primerih iz prejšnjega odstavka potrebno, odloči upravnik zavoda ali poveljnik enote paznikov ali drug pooblaščen delavec zavoda, v oddelkih zaporov pa vodja oddelka. Preden odloči 0 tem, se posvetuje- z delavci zavoda, kj to osebo najbolj poznajo. Pri odločanju je treba zlasti upoštevati: višino kazni, prestani del kazni, doseženo stopnjo pre- vzgoje, mprebitne prejšnje kazni, dotedanje življenje obsojenca oziroma osebe, kaznovane zaradi prekrška; osebnostno urejenost in urejenost razmer v družini, ter druge okoliščine, kj so pomembne za ugotavljanje nevarnosti za pobeg. 22. člen Prevoz spremljanih oseb po prvem odstavku prejšnjega člena se opravi praviloma s službenimi vozili zavoda ali javnimi prevoznimi sredstvi, izjemoma pa tudi z drugimi prevoznimi sredstvi. Spremljanje se opravi peš, če to narekujejo posebne razmere ali če ni mogoče zagotoviti prevoza. > 23. člen Med spremljanjem so pazniki zlasti dolžni: — paziti, da spremljana oseba ne pobegne, ne napravi samomora ali samopoškodbe; — preprečiti poskus drugih, da bi osvobodili spremljano osebo; • — varovati spremljano osebo pred napadom oseb, ki jih je prizadelo kaznivo dejanje spremljane osebe; — preprečiti žalitve, zasmehovanje in poniževanja spremljane osebe; — izogibati se nepotrebnemu izpostavljanju spremljane osebe okoliščinam, ki pritegnejo pozornost javnosti. 24. člen Način spremljanja in druge- potrebne ukrepe ob spremljanju odredi upravnik zavoda, poveljnik enote paznikov ali drug pooblaščen delavec zavoda, v oddelkih zaporov pa vodja oddelka. Ukrepi iz prejšnjega odstavka obsegajo zlasti odreditev potrebnega števila paznikov glede na število, begosumnost ali nevarnost spremljanih oseb, navodila o vklepanju in potrebna obvestila paznikom o kaznivem dejanju in višini kazni, osebnostnih lastnostih spremljanih oseb in 6 drugih okoliščinah, ki kažejo na nevarnost pobega oziroma napada na paznike po spremljanih ali drugih osebah. Kdor odredi spremljanje, določi tudi opremo in oborožitev paznikov. Paznike, določene za spremljanje, opozori tudi proti katerim spremljanim osebam smejo zaradi preprečitve bega uporabi strelno orožje. 25. člen Pred začetkom spremljanja je treba pri spremljanih osebah praviloma opraviti osebno preiskavo in odvzeti stvari, ki bi jim lahko koristile za beg ali za napad na paznike. Paznik, ki je odgovoren za spremljanje, opozori spremljane osebe pred odhodom iz zavoda, da so se dolžne ravnati po ukazih paznikov, ker bodo sicer proti njim skladno z zakonom uporabljena prisilna sredstva. Hkrati jih opozori, da se med spremljanjem brez dovoljenja ne smejo pogovarjati z občani ali od njih sprejemati stvari, Prepove jim lahko tudi medsebojno pogovarjanje, če to narekujejo varnostni ukrepi. 26. člen če ■je mogoče, je treba spremljanje opraviti brez prekinitve. Kadar je potrebno potovanje prekiniti, se to praviloma stori v kraju, kjer so zapori, postaja milice ali uprava javne varnosti. Med prekinitvijo spremljanja se spremljane osebe, če je mogoče, oddajo v zapore ali prostore za pridržanje postaje milice. 27. člen V primeru, da je treba spremljati hudo bolno ali onemoglo osebo, nosečnico ali porodnico, mora zdravnik podati mnenje o njeni zdravstveni sposobnosti za pot. Ce meni, da bi potovanje ogrozilo njeno življenje ali znatno poslabšalo njeno zdravje, se spremljanje odloži in o tem zavod nemudoma obvesti tistega, ki je spremljanje odredil. 28. člen Če spremljana oseba nenadoma hudo zboli, je treba spremljanje prekiniti ih takoj poskrbeti za potrebno zdravniško pomoč. V primeru smrti spremljane osebe, obvesti paznik na najhitrejši način najbližjo postajo milice oziroma upravo javne varnosti. Paznik je dolžan v primeru iz prvega in drugega odstavka takoj obvestiti svoj zavod. 29. člen Ob pobegu spremljane osebe ravnajo pazniki po 8. členu tega pravilnika in v skladu z določbami zakona in tega pravilnika o uporabi strelnega orožja. 30. člen Pazniki izročijo spremljano osebo in njene stvari organu ali zavodu, kateremu jo je bilo treba pripeljati; ta prevzem potrdi. O poskusih pobega, upiranja ali neposlušnosti spremljanih oseb poročajo pazniki'organu ali zavodu, ki so mu jih pripeljali, ih poveljniku enote paznikov svojega zavoda. 6.‘Postopek paznikov z obsojenci in naloge pri izvajanju hišnega reda zavoda 31. člen Do oseb, ki jim je vzeta prostost, so pazniki pri opravljanju svojih nalog dolžni imeti dostojen odnos, spoštovati njihovo človeško dostojanstvo, varovati njihovo telesno in duševno zdravje, pri tem pa postopati odločno, da se ohranita potreben red in disciplina. 32. člen Obsojence in osebe na prestajanju kazni zapora zaradi prekrška so pazniki dolžni seznaniti s hišnim redom zavoda ter s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo po zakonu in na podlagi zakona izdanih predpisih. Pripornike morajo seznaniti z določbami predpisov, ki urejajo njihove pravice in dolžnosti med trajanjem pripora. Osebe iz prejšnjega odstavka pazniki opozorijo zlasti tudi na disciplinske kazni in na določila predpisov o odškodninski in kazenski odgovornosti. \33. člen Pazniki z neposrednim nadziranjem in primernimi ukrepi proti osebam, ki jim je vzeta prostost, zagotavljajo, da življenje in delo v zavodu poteka po hišnem redu. Prj tem so zlasti dolžni: — opozarjati osebe na’prestajanju kazni in pripornike na odstopanje od hišnega reda, če niso potrebni drugi ukrepi; . — preprečevati stanja, ki bi utegnila imeti za posledico spore med osebami iz prejšnje alinee, kakor tudi med njimi in drugimi osebami; — primerno ukrepati, da se vzpostavita prekršena red in disciplina v zavodu; — ukazovati osebam na prestajanju kazni in pripornikom, da opravijo potrebna opravila za vzdrževanje reda in snage ,v zavodu ter osebne higiene; — osebe na prestajanju kazni primerno vzpodbujati pri njihovem delu; — preprečevati škodo na premoženju zavoda in odkrivati povzročitelje škode; — nadzirati redno vstajanje in počitek oseb na prestajanju kazni in pripornikov; — skrbeti za red in varnost pri nadziranih obiskih obsojencev in pripornikov; — prijavljati upravniku zavoda, poveljniku enote paznikov ali drugi pooblaščeni osebi zavoda oziroma vodji oddelka zaporov kršitve hišnega? reda in primere povzročanja škode zavodu ter poročati o vseh pomembnih dogodkih ali zapažanjih, ki zadevajo varnost zavoda, red in disciplino ter življenje in delo v zavodu. 34. člen V prijavi iz zadnje alinee prejšnjega člena navede paznik potrebne osebne podatke kršitelja, kraj, čas in opis kršitve, posledice in dokaze. Pri obravnavanju disciplinske kršitve s prijavljeno osebo je paznik, ki je podal p'rijavo, lahko navzoč, da ustno pojasni okoliščine, v katerih je bila prijavljena kršitev storjena. 35. člen V skladu z odredbami upravnika zavoda opravljajo pazniki določene naloge pri izvršitvi disciplinskih kazni, ki se izrekajo osebam na prestajanju kazni odvzema prostosti. 7. Ukrepi ob nesrečah in drugih izrednih dogodkih v zavodih 36. člen V primeru požara, elementarnih in drugih nesreč v zavodu so pazniki dolžni ukreniti vse potrebno, da preprečijo pobeg osebam, ki jim je odvzeta prostost, da se ohranita red in disciplina, odvrnejo posledice nesreče in čimprej vzpostavi prejšnje stanje. Begosumne osebe je treba nastaniti v varne prostore v zavodu ali izven njega in jih primerno zavarovati. Ce to ni mogoče, se jih začasno zastraži na določenem kraju in z drugimi ukrep; onemogoči, da bi pobegnili. Osebe, ki niso begosumne, je treba takoj vključiti v dela, ki so potrebna za preprečitev škode oziroma odstranjevanje posledic nesreče. Ukrepe po drugem in tretjem odstavku tega člena odrejajo upravnik zavoda, poveljnik enote paznikov in vodja oddelka zaporov, v njihovi odsotnosti pa vodja izmene paznikov. 37. člen Pazniki so dolžni poznati protipožarne ukrepe zavoda in biti usposobljeni za uporabljanje naprav za gašenje požara. Poznati morajo tudi ukrepe proti drugim nesrečam in navodila o njihovem ravnanju v primeru takih nesreč. 38. člen Ob nesrečah pri delu in drugih nesrečah oseb, ki jim je vzeta prostost, v primeru samomora, samopoškodbe ali kaznivega dejanja, so pazniki dolžni zavarovati kraj dogodka oziroma dejanja. Zavarovanje ob- sega ukrepe, ki so potrebni, da se do prihoda komisije na kraju ničesar ne spremeni. V primerih iz prejšnjega odstavka so pazniki dolžni poskrbeti za takojšnjo zdravniško pomoč tistim, ki jim je taka pomoč potrebna. 8. Delo paznikov pri vzgoji in izobraževanju obsojencev 39. člen Pazniki morajo poznati vzgojnoizobraževalni program zavoda in se. pri opravljanju svojih nalog prizadevati za uresničitev tega programa. Pazniki, ki opravljajo službo v oddelkih in gospodarskih enotah zavoda, morajo biti primerno strokovno usposobljeni za delo / obsojenci na področju vzgoje. Pazniki iz prejšnjega odstavka morajo poznati individualne in skupinske vzgojnoizobraževalne programe za obsojence, ki jih nadzirajo. 40. člen „ ' Določeni pazniki sodelujejo pri sestavljanju vzgoj-noizobraževalnih programov za delo z obsojenci, na konferencah vzgojiteljev in skupinskih sestankih obsojencev. Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo pazniki z vzgojitelji, inštruktorji in drugimi strokovnimi delavci zavoda, ki so odgovorni za vzgojo in izobraževanje obsojencev. To. sodelovanje poteka zlasti v obliki rednega medsebojnega obveščanja o vedenju in delu obsojencev ter drugih za vzgojo pomembnih okoliščinah. ' 41. člen Pazniki dajejo vzgojiteljem ali drugim pooblaščenim delavcem zavoda potrebne podatke, kadar je treba pripraviti poročilo o vedenju in delu obsojenca za pristojne organe v zvez' s pomilostitvijo, pogojnim odpustom, premestitvijo v drug zavod ali oddelek in v drugih primerih. 42. člen Pri vzgoji in izobraževanju obsojencev opravljajo pazniki zlasti še naslednje naloge: — sodelujejo pri pripravah predlogov za dajanje ugodnosti po 82. členu zakona in predlogov za pohvale ter nagrade obsojencem; — sodelujejo pri organizaciji športnih in drugih rekreativnih dejavnosti; — skrbijo, da obsojenci smotrno in koristno izrabijo svoj prosti čas; — skrbijo, da so obsojenci v skladu s hišnim redom in vzgojnim programom po sredstvih javnega obveščanja redno seznanjeni z družbenopolitičnimi, gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi in drugimi dogajanji; — pomagajo pri organizaciji samouprave obsojencev. Po navodilih upravnika ali drugega pooblaščenega delavca zavoda opravljajo pazniki še druge naloge pri vzgoji in izobraževanju obsojencev. III. POSEBNE DOLOČBE 43. člen Pazniki so dolžni opravljati svoje naloge tudi če so v življenjski nevarnosti. Dela na delovnih mestih, na katerih se služba opravlja nepretrgoma, ne smejo pazniki zapustiti ne glede na njihov delovni čas, dokler jih ne zamenjajo drugi delavci. Kadar je potrebno, so pazniki dolžni delati tudi dalj kot polni delovni čas, če tako odredi upravnik, poveljnik enote paznikov, vodja oddelka zaporov ali drug za to pooblaščeni delavec zavoda. Pazniki so se dolžni tudi brez poziva takoj prija-' viti na delo v primeru ogrožanja varnosti zavoefa. upora obsojencev, pobega večje' skupine oseb. požara, elementarnih in drugih hujših nesreč v zavodu. 44. člen Pazniki, ki opravljajo službo v izmenah, so na primeren način med seboj povezani in so si v primeru potrebe dolžni medsebojno pomagati. 45. člen Paznikj opravljajo službo praviloma v uniformi, razen v zavodih ali oddelkih odprtega tipa. Upravnik zavoda ali poveljnik enote paznikov lahko odredi, da opravijo določeno nalogo v civilni obleki. Ce paznik opravlja službo v civilni obleki, mora na zahtevo tistega, s komer uradno stopa v stik, ali na zahtevo pooblaščene osebe javne ali državne varnosti pokazati službeno legitimacijo. ' 46. člen Iz razlogov varnosti morata v vsakem zavodu in oddelku zaporov v nočnem času, ob nedeljah in praznikih opravljati službo hkrati najmanj dva paznika. V odprtem oziroma polodprtem zavodu ali oddelku lahko opravlja službo en paznik. IV. UPORABA PRISILNIH SREDSTEV IN DRUGA POOBLASTILA PAZNIKOV 1. Uporaba prisilnih sredstev 47. člen Za prisilna sredstva se štejejo: telesna sila, vklenitev, gumijevka, vodni curki, dresirani psi ter plinska sredstva in strelno orožje. Prisilna sredstva iz prejšnjega odstavka smejo pazniki uporabiti le v primerih iz 137. in 136. člena za-kdna in ob pogojih ter na način, kot je določeno v tem pravilniku. 48. člen Prisilna sredstva se smejo uporabiti, če se drugače ne more zagotoviti izvršitev službene naloge. Pazniki so dolžni uporabiti najmilejše prisilno sredstvo, s katerim je v danem primeru mogoče zagotoviti izvršitev Službene naloge. Za milejša prisilna sredstva se štejejo: telesna sila, odstranitev in vklenitev. Z uporabo prisilnih sredstev je treba prenehati brž, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila uporabljena. Pri uporabi prisilnih sredstev so pazniki dolžni paziti, da s tem ne ogrožajo življenja in varnosti drugih oseb. 49. člen Za telesno silo se štejejo uporaba telesne moči, prijemi juda in druge spretnosti za obrambo ali napad. Uporaba telesne sile, ki ni v skladu s prejšnjim odstavkom ni dopustna. Paznik uporabi telesno silo proti osebi, ki ji je vzeta prostost* 1. da obvlada aktiven ali pasiven odpor; 2. da ji prepreči beg, fizični napad na paznika ali koga drugega in samopoškodbo; 3. da prepreči premoženjsko škodo in odvrne napad na objekt, ki ga varuje. 50. člen Aktivni odpor je podan, če oseba, ki ji je vzeta prostost: — fizično napada ali se upira z orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi predmeti, s katerimi ogroža življenje in varnost drugih ljudi; — se skuša s silo iztrgati pazniku, se z njim preriva, ali kako drugače z uporabo sile ali resne grožnje skuša onemogočiti izvršitev uradnega dejanja; — če spodbuja ali hujska druge k uporu. Pasivni odpor je podan, če se oseba iz prejšnjega odstavka skriva, ne odzove pozivu ali ne izpolni zakonitega ukaza ali se spravi v položaj, ki onemogoča izvršitev uradnega dejanja (se vleže, obstane in noče naprej, se oprime kakšnega predmeta in podobno). 51. člen Vklenitev opravijo pazniki tako, da osebi, ki jj je vzeta prostost, nadenejo na zapestja rok sredstva za vklepanje in jih zavežejo ali zaklenejo. Pri vklepanju je treba paziti, da se vklenjenemu ne povzroča bolečin ali telesnih poškodb. Vklenitev opravijo pazniki po nalogu alj brez naloga. Po nalogu vklene paznik osebo, če tako odredi upravnik zavoda, poveljnik enote paznikov, vodja oddelka zaporov, vodja izmene paznikov, preiskovalni sodnik ali predsednik senata. Brez naloga vkleriejo pazniki osebo, ki ji je vzeta prostost, če je to nujno, da se ji onemogoči beg, obvlada upiranje, opravi privedba, prepreči napad, samopoškodbo in povzročitev škode. 52. člen Paznik sme uporabiti gumijevko v primerih iz 49. člena in 50. člena tega pravilnika, če z milejšimi prisilnimi sredstvi ne more zagotoviti izvršitev službene nalog^s. Pri pasivnem upiranju se gumijevka praviloma, ne uporablja. Izjemoma je paznik sme uporabiti, če z milejšimi prisilnimi sredstvi ni mogel obvladati upiranja ali nima možnosti da bi dobil pomoč drugih pazhikov. Pri uporabi gumijevke se je paznik dolžan izogibati udarcev po glavi in drugih občutljivih delih telesa. Gumijevke ni dopustno uporabiti proti osebam, ki so očitno bolne, stare in onemogle ali so težki mvalidi. kot tudi ne proti ženskam, pri katerih je vidha nosečnost. razen če taka oseba s strelnim orožjem oziroma kakšnim drugim nevarnim sredstvom neposredno ogroža življenje paznika ali koga drugega. 53. člen Vodni curkj se uporabijo v primeru upora večje skupine oseb, če drugače ni mogoče v zavodu vzpostaviti reda. Uporabo vodnih curkov odredi upravnik zavoda oziroma vodja oddelka zaporov, v njuni odsotnosti pa vodja izmene paznikov. 54. člen Dresirani psi se uporabijo: ' — za zavarovanje zavoda in njegovih objektov; — za preprečitev pobega osebam, ki jim je vzeta prostost, oziroma za izsleditev pobeglih ali skritih oseb; — da se odvrne napad na paznika ali koga drugega; — da se najdejo stvari, ukradene v zavodu, ali vtihotapljene v zavod. Pri neposredni uporabi dresiranih psov proti osebam je paznik dolžan paziti, da jim psi po nepotrebnem ne prizadenejo poškodb: 55. člen Plinska sredstva uporabljajo pazniki, da onesposobijo osebo ali skupino, ki se upira ali napada, zlasti v primeru, če se zabarikadira v bivalnih ali drugih prostorih in z nevarnimi sredstvi onemogoča paznikom dostop do nje. O uporabi plinskih sredstev odločajo osebe iz drugega odstavka 53. člena tega pravilnika. 56. člen Osebo, ki ji je vzeta prostost, sme paznik odstraniti iz skupine, bivalnih, delovnih - in drugih prostorov ter jo odvesti v poseben prostor če ugotovi — da je storila ali namerava storiti kaznivo dejanje. zb katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; — da se pripravlja na beg ali upor; — da s svojim ravnanjem ogroža sebe ali koga drugega, — da huje moti druge pri delu. počitku, razvedrilu ali pn opravljanju drugih dopustnih dejavnosti v zavodu O odstranitvi je paznik dolžan takoj obvestiti upravnika zavoda vziroma vodjo oddelka zaporov, v njuni odsotnosti pa vodjo izmene paznikov. 2. Uporaba strelnega orožja 57. člen Paznik sme uporabiti strelno orožje, če z nobenim drugim prisilnim sredstvom ne more: L. zavarovati življenje ‘ljudi; 2. odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje; 3. odvrniti napada na objekt ki ga varuje; 4. preprečiti pobega obsojencem iz kazenskega po-ooljševalnega zavoda zaprtega tipa: 5. preprečiti pobega osebi ki je v priporu zarad' kaznivega dejanja za katerega je predpisana kazen 15 let strogega zapora ali hujša kazen. 58. člen Uporaba strelnega orožja po 1« in 2. točki prejšnjega člena je dopustna le. če je treba odvrniti ali pre prečiti protipravni napad, zaradi katerega ie v nepo sredni življenjski nevarnosti paznik ena ali več dru gih oseb. Za napad, ki pomeni neposredno življenjsko nevarnost se šteje zlasti: — napad z orožjem, nevarnim orodjem, predmetom ali sredstvom; —, fizičen napad dveh ali več oseb v okoliščinah, ko napadeni ne more pričakovati pomoči in napada ne more drugače odvrniti; — napad ene osebe v okoliščinah iz prejšnje alinee, če je fizično močnejša od napadenega ali obvlada posebne spretnosti za napad. 59. člen Uporaba strelnega orožja proti obsojencu ali priporniku zaradi preprečitve pobega med spremljanjem je dopustna le, če je bil obsojen ali je v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz 5. točke 57. člena tega pravilnika. 60 člen Uporaba strelnega 'orožja proti mladoletnim obsojencem in nosečim ženskam je dopustna le iz razlogov 1. in 2. točke 57. člena tega pravilnika. 61. člen Preden paznik uporabi strelno orožje zaradi preprečitve pobega obsojencu ali priporniku, ga pozove, naj se ustavi s klicem: »Stoj, streljal bom!« Ce se po prvem klicu ne ustavi, ga paznik ponovi. Pri tem lahko odda svarilne strele. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sme paznik že po prvem pozivu uporabiti strelno orožje proti bežečemu obsojencu oziroma priporniku, če to narekujejo posebne okoliščine, kot so: noč, gosta megla, nepregleden teren, bezanje proti gozdu in podobno. 62. člen Kadar paznik opravlja službo pod neposrednim vodstvom upravnika zavoda, poveljnika enote paznikov ali vodje izmene, vodje oddelka zaporov, sme uporabljati strelno orožje le po njihovem ukazu. Osebe, Ki so pooblaščene ukazati uporabo strelnega orožja, smejo to storiti, če so za to izpolnjeni zakoniti pogoji. V tem .primeru tudi sami uporabijo strelno orožje. , 63. člen Svarilni streli in streli zaradi klicanja pomoči, se ne štejejo za uporabo strelnega orožja v smislu tega pravilnika. 3. Poročanje o uporabi prisilnih sredstev 64. člen O uporabi vsakega prisilnega sredstva poroča paznik, brž ko je mogoče poveljniku enote paznikov ali drugemu za to določenemu delavcu zavoda. Pri tem navede zlasti, kakšno prisilno sredstvo je uporabil, proti Komu in iz kakšnega razloga ter druge okoliščine, pomembne za oceno upravičenosti in primernosti uporab-ienega prisilnega sredstva. Poveljnik enote paznikov ukrene, kar je treba, da se prepriča, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno v mejah zakonitih pooblastil in v skladu s tem pravilnikom O uporabi prisilnega sredstva in o svojih ugotovitvah poroča upravniku zavoda. Poročilo o uporabi gumijevke in strelnega orožja poda paznik tudi v pismeni obliki. , 65. člen Zavod pošlje takoj republiškemu sekretariatu za pravosodje in občo upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat) poročilo o uporabi naslednjih prisilnih sredstev: gumijevke, vodnih curkov, plinskih sredstev in strelnega orožja. Poročilo mora vsebovati poleg podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi podatke o posledicah (telesna poškodba, smrt in podobno) ter oceno o upravičenosti uporabe prisilnega sredstva. Republiški sekretariat zahteva lahko od zavoda dodatne informacije ali opravi potrebne poizvedbe, da se prepriča o tem, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno v skladu z zakonom in tem pravilnikom. 4. Druga pooblastila paznikov I 66. člen Paznik sme tudi brez dovoljenja lastnika stanovanja oziroma imetnika stanovanjske pravice ali uporabnika drugih prostorov vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, da prime osebo, ki ji je bila odvzeta prostost, pa je pobegnila: — če jo je sam videl, da se je zatekla v tuje stanovanje oziroma druge prostore; — če ga je kdo obvestil, da se je zatekla v tuje stanovanje oziroma druge prostore, ko jo je takoj po pobegu zasledoval. ' 67. člen Če v primerih iz prejšnjega člena paznik preišče tja j e stanovanje ali druge prostore, se omeji na pregled tistih prostorov in stvari, kjer bi bila pobegla oseba lahko skrita. 68. člen Pri vstopu v tuje stanovanje ali druge prostore pove paznik lastniku stanovanja oziroma imetniku stanovanjske pravice ali uporabniku drugih prostorov, da je vstopil po pooblastilu iz 140. člena zakona. Na zahtevo oseb iz prejšnjega odstavka izstavi paznik, brž ko je mogoče, potrdilo o vstopu v tuje stanovanje oziroma prostore in o opravljeni preiskavi. V njem navede svoje ime in priimek ter ime svojega zavoda. ime in priimek zasledovane osebe, kdaj in v čigavo stanovanje oziroma druge prostore je vstopil in ali je pobeglo osebo našel oziroma prijel. 69. člen Pri zasledovanju pobegle osebe ali če je nujno prepeljati spremljano osebo v bolnišnico, sme paznik zahtevati od vsakega lastnika oziroma uporabnika prevoznega sredstva ali sredstva za zveze, da mu omogoči uporabo takega sredstva. Paznik ne sme uporabiti za namene iz prejšnjega odstavka prevoznih sredstev ali sredstev za zveze diplomatskih in' konzularnih predstavništev tujih držav, JLA in reševalnih ter gasilskih avtomobilov. O uporabi tujega prevoznega sredstva oziroma sredstva za zveze izda paznik na zahtevo lastnika ali uporabnika potrdilo in ga pouči, da ima pravico v 30 dneh od zavoda zahtevati povračilo stroškov za uporabljeno sredstvo. 5. Uradna izkaznica pooblaščenih uradnih oseb 70. člen Pooblaščene uradne osebe zavodov (upravnik in pazniki) imajo uradno izkaznico, s katero dokažejo, da imajo pri opravljanju službe pravico nositi službeno orožje in ukrepati v skladu s pooblastili, ki so določena v 140. in 141. členu zakona. 71. člen Uradna izkaznica ima obliko knjižice v velikosti .7 X 9,5 cm. Platnice uradne izkaznice so iz usnja ali skaja črne barve. Na prednji platnici je grb Socialistične republike Slovenije, pod njim pa napis: »Uradna izkaznica«. Na prvi notranji strani je zgoraj napis: »Socialistična republika Slovenija — republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo«. Pod tem napisom je prostor za fotografijo 2,5 X 3 cm, pod njo pa prostor za vpis priimka in imena pooblaščene uradne osebe, datuma izdaje in podpis predstojnika ter uradni pečat. Na zadnji strani sta vpisani serijska in registrska številka uradne izkaznice ter navedena pooblastila iz 140. in 141. člena zakona. Obrazec uradne izkaznice je objavljen obenem s tem pravilnikom in je njegov sestavni del (priloga št. 1). 72. člen Uradno izkaznico izda republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo, ki o izdanih izkaznicah vodi posebno evidenco. Uradna izkaznica velja 10 let. Po izteku veljavnosti se zamenja in opremi z novo fotografijo.' Po potrebi se jo zamenja tudi prej. Staro uradno izkaznico je treba vrniti. , 73. člen Ce pooblaščena uradna oseba izgubi uradno izkaznico ali je bila uničena sporoči to takoj upravi zavoda, ki poskrbi za preklic veljavnosti v Uradnem listu SR Slovenije. Če je pooblaščena oseba prišla ob uradno izkaznico po svoji krivdi, je dolžna sama plačati stroške preklica in stroške za izdajo nove izkaznice. 74. člen Ko delavec zavoda izgubi status pooblaščene uradne osebe, vrne uradno izkaznico zavodu, ki jo pošlje republiškemu sekretariatu, da jo uniči in črta iz evidence. V. PRIDOBITEV IN OZNAČBE NAZIVOV V PAZNIŠKI SLUŽBI, STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNI IZPITI 75. člen Naziv paznika pridobi pripravnik, ko konča pripravniško dobo in opravi izpit za paznika. Pripravniška doba traja I leto. 76. člen Druge nazive v pazniški službi lahko pridobi delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. vodja skupine in vodja odseka: če je končal srednjo penološko ali drugo ustrezno srednjo šolo in ima najmanj dve leti delovnih izkušenj v pazniški službi; 2. vodje izmene in vodje oddelka: če je končal šolo iz prve točke in ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj v pazniški službi; 3. poveljnika enote paznikov I. stopnje: če ima srednjo penološko ali drugo ustrezno šolo in najmanj 5 let delovnih izkušenj v pazniški službi; 4. poveljnika enote paznikov II. stopnje: če ima višjo izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih Izkušenj v pazniški službi ali na drugem ustreznem delovnem področju ali srednjo penološko izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj v pazniški službi; 5. poveljnika enote paznikov III. stopnje: če ima visoko izobrazbo in najmanj 4 leta delovnih izkušenj ali višjo strokovno izobrazbo in najmanj 8 let delovnih izkušenj v pazniški službi ali na drugem ustreznem delovnem področju. Delovna doba, ki jo je kdo prebil kot pooblaščena uradna oseba javne varnosti, se šteje za ustrezne delovne izkušnje v pazniški službi. Za pridobitev nazivov iz prvega odstavka mora delavec opraviti strokovni izpit za ustrezen naziv. 1. Pridobitev iz označbe nazivov 77. člen Nazive iz prejšnjega člena tega pravilnika pridobi delavec pazniške službe, ko zasede prosto delovno mesto, za katerega se zahteva ustrezen naziy po aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest zavoda. 78. člen Označbe nazivov nosijo pazniki na zavihkih zimske in letne uniforme. Skupna označba je rpmb, svetlomodre barve, ki je obrobljen z vrvico srebrne ali zlatorumehe barve. Posebne označbe so peterokrake zvezdice. Vrvica romba in peterokrake zvezdice so vselej iste barve. 79. člen Označbe za posamezne nazive: 1. paznik — pripravnik: romb, obrobljen z vrvico srebrne barve; 2. paznik: romb, obrobljen z vrvico srebrne barve in eno zvezdico v sredini: 3. vodja skupine: romb, obrobljen z vrvico srebrne barve in dvema zvezdicama v vodoravni legi; 4. vodja odseka: romb, obrobljen z vrvico sfebrne barve in tremi zvezdicami v navpični legi; 5. vodja izmene: • romb, obrobljen z zlatorumeno vrvico in eno zvezdico v sredini; 6. vodja oddelka: romb, obrobljen z zlatorumeno vrvico in dvema zvezdicama v vodoravni legi; 7. poveljnik enote paznikov I., II. in III. stopnje: romb, obrobljen z zlatorumeno vrvico in tremi zvezdicami v navpični legi. ■ 2. Strokovno izobraževanje 80. člen Izobraževanje v srednji penološki šoli ureja statut šole. Penološka šola lahko organizira tudi posebne oblike dopolnilnega Izobraževanja (tečaji, seminarji in podobno). 81. člen Zavodi so dolžni organizirati strokovno izpopolnjevanje delavcev pazniške službe na delovnem mestu, pri čemer morajo zlasti skrbeti, da poznajo predpise in druga posebna znanja ter obvladajo veščine, potrebne za uspešno opravljanje njihovih nalog. Republiški sekretariat lahko predpiše program strokovnega izobraževanja po prejšnjem odstavku in določi, da delavci pazniške službe opravijo preizkus znanja po* tem programu. 3. Strokovni izpiti 82. člen Strokovni izpit lahko opravlja kandidat, ki izpolnjuje predpisane pogoje glede izobrazbe, pripravniške dobe in delovnih izkušenj, Kandidat opravlja strokovni izpit za paznika oziroma izpit za drug naziv v pazniški službi pred izpitno komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar. Izpitno komisijo sestavljajo: predsednik, dva člana in zapisnikar, ki imajo namestnike. Poleg članov izpitne komisije se lahko imenuje tudi izpraševalec za posamezne predmete. 83. člen Pismeno prijavo k izpitu vloži kandidat pri zavodu, v katerem dela V njej navede priimek in ime, šolsko izobrazbo in za kateri naziv bo opravljal izpit. Zavod pošlje prijavo republiškemu sekretariatu s poročilom o dotedanjem delu kandidata v pazniški službi ter njegovi uspešnosti. 84. člen Kandidata, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje izpila, obvesti republiški sekretariat najmanj 30 dni pred izpitom, kdaj in kje bo opravljal izpit. Na željo kandidata je lahko ta rok tudi krajši. 85. člen Strokovni izpit ie pismen in ustmen Kandidat opravlja izpit po programu, ki ga predpiše republiški sekretar. Ustni izpit je javen. 86. člen Komisija ocenjuje uspeb kandidata na izpitu z oceno »izpit opravil« alt »izpita ni opravil«. Kandidat, ki izpita z4 višji naziv iz 82. člena tega pravilnika, ni opravil, ga lahko ponavlja po 6 mesecih. Če kandidat odstopi od že začetega izpita, se šteje, da ga ni opravil. O poteku izpita se piše zapisnik. 8,7 člen Kandidat, ki je uspešno opravil strokovni Izpit, dobi spričevalo V njem so tile podatki: — priimek in ime, — rojstni podatki. — datum opravljenega izpita in pridobljeni naziv, — številka in datum izdaje spričevala. — poupis predsednika in zapisnikarja izpitne komisije ter uradni pečat. 88. člen Republiški sekretariat lahko organizira tečaj za pripravnike. Uspešno končan tečaj se šteje za opravljeni strokovni izpit. Končana šola za miličnike se šteje za opravljen izpit za paznika. Ce tečaj po prvem odstavku ni organiziran, je zavod dolžan pripravniku nuditi vso pomoč pri pripravi za izpit, zlasti pa mu priskrbeti učno gradivo in pomagati z nasveti in pojasnili. Med pripravniško dobo se pripravnik pod strokovnim vodstvom usposablja za samostojno delo paznika. Pripravnik, ki ni uspešno opravil izpita za paznika, ga lahko ponovi v šestih mesecih; če tudj drugič ne opravi izpita, mu preneha delo v zavodu. VI. UNIFORMA, OPREMA IN OBOROŽITEV PAZNIKOV 1. Skupne določbe 89. člen Z uniformo, opremo in orožjem oskrbuje zavode republiški sekretariat iz sredstev sklada za posebne namene. Paznik lahko dobi v primerih, določenih s tem pravilnikom, denarno nadon^estilo namesto pripadajoče uniforme ali njenih delov. O uniformah oziroma izplačanih denarnih nadomestilih. o opremi in oborožitvi vodijo zavodi posebne evidence ter opravljajo druge odrejene naloge. 90. člen Pazpiki so dolžni redno vzdrževati uniformo, opremo in orožje. O poškodovanju, okvari, uničenju ali izgubi uniforme, opreme in orožja, so pazniki dolžni takoj obvestiti poveljnika enote paznikov. Paznik, ki namenoma ali iz malomarnosti uniči, Izgubi ali poškoduje uniformo, opremo ali orožje, je disciplinsko in odškodninsko odgovoren. 91. člen Nadzorstvo nad hrambo, vzdrževanjem in zavarovanjem orožja in opreme opravljajo pooblaščeni delavci republiškega sekretariata. 2. Uniforma 92. člen Uniforma paznikov je zimska in letna. Za uniformo so pazniki osebno zadolženi in je do poteka dobe nošenja ne smejo odtujiti ali spremeniti njenega kroja. Pazniške uniforme ni dovoljeno nositi kot civilno obleko v istem kroju in z egalizirjem. Za opravljanje nalog v posebnih pogojih dela dobijo pazniki dopolnilno opremo k uniformi, ki je v zadolžitvi zavoda in jo po uporabi takoj vrnejo. 93. člen Zimsko uniformo paznikov sestavljajo: kapa, titovka. kravata, bluza, hlače, plašč, površnik, srajca, šal, nogavice, hlačni pas, usnjene rokavice in terenski čevlji, ki so lahko nizki ali visoki. Letno uniformo sestavljajo: kapa, kravata, letna srajca, bluza, hlače, dežni plašč, prevleka za kapo, nizki čevlji, nogavice in hlačni pas. Vsi deli zimske in letne uniforme so temno modre barve, razen kravate, srajce, šala, rokavic, čevljev in pasu. Kravala je svetlosiva, srajca'siva in bela, šal svetlo siv, čevlji črni, rokavice in pas pa rjave ali črne barve. 94. člen Zimsko uniformo paznic sestavljajo: kapa, kravata, jopa, krilo, plašč, površnik, srajca, šal, nogavice, usnjene rokavice, škornji, nizki čevlji in torbica. Letno uniformo paznic sestavljajo: bluza, krilo, dežni plašč, nogavice in letni čevlji. Vsi deli zimske in letne uniforme so temnomodre barve, razen srajce, kravate, šala, nogavic, škornjev, čevljev in torbice. Kravata in šal sta svetlosive, srajca bela, nogavice svetle, rokavice, škornji in čevlji črne barve, torbica pa je črna ali temnomodra. 95. člen Uniforma ima poseben kroj, opisan v opisu kroja in delov uniforme paznikov, ki je objavljen obenem s tem pravilnikom in je njegov sestavni del (priloga št. 21. Komur preneha status paznika, je dolžan uniformo veniti, če doba nošenja še ni potekla. 96. člen Upravnik zavoda določi, kdaj nosijo pazniki zimsko in kdaj letno uniformo, pri čemer upošteva klimatske razmere in druge pogoje dela. 97. člen Pazniki, ki jim je odrejeno, da stalno opravljajo službo v civilni obleki, lahko dobijo denarno nadomestilo za neprevzeto uniformo. To nadomestilo se izplača po poteku dobe nošenja uniforme za nazaj in je enako kalkulativni vrednosti uniforme ali njenih posameznih delov. Paznice dobijo denarno nadomestilo za nakup nogavic, rokavic, škornjev in zimskih ter letnih čevljev. 98. člen Pazniki lahko kupujejo vse dele uniforme po nabavni ceni, kateri se prištejejo manipulativni stroški. Ce pazniku med opravljanjem službe kdo poškoduje uniformo ali če pride do poškodbe brez njegove krivde in ni več primerna za nošenje, pridobi pravico do nove uniforme oziroma njenih ustreznih delov. Primere iz prejšnjega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje upravnik zavoda. 99. člen Paznik, ki izjavi, da ne želi delati v zavodu izgubi pravico do uniforme, ki bi jo sicer dobil v času, ko mora ostati na delu. Pazniku, ki je nad šest mesecev odsoten z dela zaradi bolezni ali drugih razlogov se doba nošenja podaljša za toliko časa, kolikor traja odsotnost. 100. člen Pazniki dobijo naslednjo uniformo: Zap. št. Vrsta uniforme Količina Doba nošenja (v letih) a) Pazniki: ' i. kapa zimska z zvezdo 1 2 2. titovka z zvezdo 1 4 3. kravata 2 1 4. bluza zimska 1 2 5. hlače zimske 1 2 6. plašč zimski 1 5 7. površnik — letni plašč 1 4 8. srajca 2 1 9. šal 1 4 10. nogavice 4 1 11. rokavice 1 4 12. terenski čevlji 1 5 13. opasač 1 nedoločen čas 14. kapa letna z zvezdo 1 2 15. srajca letna 1 2 16. bluza letna 1 3 17. hlače letne 1 1 1/2 18. dežni plašč 1 3 19. prevleka za kapo 1 1 20. nizki čevlji 1 1 , 21. hlačni pas 1 4 b) Paznice: 1. kapa zimska z zvezdo 1 2 2. kravata 2 1 3. bluza zimska — jopa 1 2 4. krilo zimsko 1 2 5. plašč zimski 1 5 6. površnik — letni plašč 1 4 7. srajca 4 1 8 šal 1 4 9. usnjene rokavice 1 4 10. škornji 1 3 11. čevlji nizki 1 1 12. letna bluza 1 2 13. letno krilo 1 2 14. dežni plošč 1 3 15. zimske in letne nogavice 6 1 16. nizki letni čevlji 1 2 17. usnjena torbica 1 nedoločen čas Doba nošenja zimskega plašča paznikov v Zaporih Koper in Nova Gorica je 6 let, letnega plašča pa 3 leta. Doba nošenja uniforme se računa od dneva, ko so pazniki pridobili pravico do uniforme. 101. člen Pazniki-pripravniki dobijo ob nastopu službe dve zimski uniformi za dobo treh let, z letno uniformo pa še dvoje hlač za enako dobo. Poleg tega dobijo ob nastopu službe tri sive srajce za dobo enega leta, dve letni srajci pa za dobo treh let. Paznice-pripravnice dobijo ob nastopu službe dve zimski in dve letni uniformi za dobo treh let. 102. člen Dopolnilno opremo k uniformi po 3. odstavku 92. člena tega pravilnika sestavljajo: stražarska bunda, stražarski škornji, stražarske rokavice, ušesni ščitniki vetrovka, delovna obleka ali halja in kratki gumijasti škornji. Doba nošenja dopolnilne opreme k uniformi je praviloma 10 let, lahko pa se zamenja tudi prej, če je toliko izrabljena, da ni primerna za nadaljnjo uporabo. 2. Posebna oprema paznikov 103. člen Posebno opremo paznikov sestavljajo: piščalka z vrvico, usnjena torbica, gumijevka, žepna svetilka, zaščitne rokavice in zaščitna očala, intervencijska čelada, sredstva za vklepanje in posebna tehnična sredstva za zveze, za osebne preiskave, za preiskave stvari in prostorov. Posebna oprema iz prejšnjega odstavka se zamenja po potrebi. 104. člen Po'scbna oprema paznikov je praviloma v zadolžitvi zavoda in se daje paznikom na uporabo, ko je to potrebno za opravljanje določenih nalog. Po uporabi jo takoj vrnejo. Ce je potrebno, se pazniki osebno zadolžijo za piščalko, gumijevko, žepno svetiljko in usnjeno torbico. i 3. Oborožitev 105. člen Pazniki so pri opravljanju službe po potrebi oboroženi s strelnim in plinskim orožjem. Oborožitev paznikov je določena v načrtu zavarovanja zavoda iz 4. člena tega pravilnika. 106. člen Pazniki so osebno zadolženi za pištolo. Upravnik zavoda določi primerno zavarovan prostor, kjer pazniki hranijo orožje, ko niso v službi. Druga oborožitev je v zadolžitvi zavoda" in se hrani ločeno od orožja iz prejšnjega odstavka. 107. člen Poveljnik enote paznikov skrbi, da so vsi pazniki sposobni ravnati z orožjem. V ta namen organizira teoretični in praktični pouk ter šolsko streljanje. 108. člen Poveljnik enote paznikov skrbi, da je orožje brezhibno, čisto, v redu vzdrževano in ustrezno zavarovano. Prostor, v katerem se hrani orožje, mora ustrezati pogojem hrambe orožja. Vsaki dve leti pregleda orožje komisija, v kateri je tudi orožar. Ta predlaga izločitev orožja, če ugotovi, da ne ustreza pogojem za varno in učinkovito uporabo. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 109. člen Delavci pazniške službe z nazivi: višji paznik, nadzornik paznikov in poveljnik paznikov, ki izpolnjujejo pogoje iz 76. in 17. člena tega pravilnika, se prevedejo v ustrezne nazive po tem pravilniku. V ustrezne nazive se prevedejo tudi delavci pazniške službe, ki ne izpolnjujejo pogojev glede izobrazbe, če so na delovnih mestih, ki ustrezajo nazivom iz 76. členS tega pravilnika in če imajo najmanj 10 let delovnih izkušenj v pazniški službi. Delavci iz prejšnjega odstavka, ki jim je z. odločbo naloženo, da opravijo strokovni izpit, se prevedejo v ustrezen naziv, če v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika opravijo strokovni izpit. 110. člen Dosedanji naziv za starešine enote paznikov v kazenskih poboljševalnih zavodih in vzgojnem poboljševalnem domu, se po uveljavitvi tega pravilnika preimenujejo: — v kazenskem poboljševalnem domu Dob v poveljnika III. stopnje, — v zaporih Ljubljana, Maribor in Celje v poveljnika II. stopnje, — v zaporih Koper in v kazenskem poboljševalnem domu Ig v poveljnika I. stopnje, — v odprtem kazenskem poboljševalnem domu Maribor na Rogozi in v vzgojnem poboljševalnem domu Radeče v vodjo oddelka. 111. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/73 Ljubljana, dne 29. maja 1974. • Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Bojan Škrk 1. r. Priloga št. 1 Obrazec uradne izkaznice pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov 1) zunanja stran 2) prva stran izkaznice 3) zadnja stran izkaznice - SOCIALISTIČNA GRB REPUBLIKA SLOVENIJA serija št. reg. št. SRS Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo Imetnik te izkaznice je po- oblaščen, č)a vstopi v tuje sta- fotogr. ime novanje in druge prostore, jih URADNA IZKAZNICA 2,5 X 3 priimek po potrebi preišče, uporabi najbližje dosegljivo prevozno Ljubljana sredstvo ali sredstvo za zveze, dne če so podani pogoji iz 140. in predstojnik 141. člena zakona o izvrševa- (ur. n ju kazenskih sankcij. pečat) Priloga št. 2 OPIS KROJA IN DELOV UNIFORME PAZNIKOV I Zimska in letna uniforma paznikov je izdelana po naslednjem kroju: 1. Kapa s ščitnikom ima obod svetlomodre barve, visok 40 mm. Ščitnik je iz celuloida ali podobnega materiala, ki je pri zimski kapi črne, pri letni pa bele barve. Na ščitniku je približno 5 mm od zunanjega roba prišit ziatorumen, 6 mm širok obšitek. Usnjen podbradnik na kapi je enake barve kot ščitnik. Širok je 10 mm in ima dva obročka iz enakega materiala za uravnavanje dolžine. Pritrjen je k obodu z dvema zla-toriimenima gumboma v premeru 14 mm. Podbradnik na kapi za poveljnika paznikov je iz pletenice zlatoru-mene barve. Vrhnji del zimske kape je obšit z 2 mm debelim zlatorumenim všitkom. Na sredini oboda spredaj je rdeča peterokraka zvezda s premerom 38 mm. Kapa ima tudi posebno prevleko, ki je iz enakega blaga kot dežni plašč 2. Titovka je spredaj visoka 50 do 60 mm, zadaj 60 do 70 mm, s strani pa 90 do 100 mm. Zgornji robovi so obšiti s svetlomodrim egalizirjem. Na titovki je spredaj zvezda s premerom 28 mm. 3. Bluza ima odprte zavihke in je krojena v pas, sega do sredine dlani naravno iztegnjenih rok ob telesu. Zapenja se s štirimi gumbi, s premerom 22 mm. Na prsih in na spodnjem delu na vsaki strani ima po vrhu prišit žep z všitkom in preklopom. Zgornja žepa sta široka 12 do 16 cm in dolga 14 do 19 cm, spodnja pa široka 16 do 20 in dolga 18 do 23 cm. Bluza ima naramki. ki sta na enem koncu široki 60 na drugem pa 45 mm. Na širšem koncu sta všiti na ramenu v rokav, na ožjem pa se zapenjata pri ovrat-< niku z gumbom premera 14 mm. Zadaj ima prerez, ki se začenja 60 do 80 mm pod pasom. Letna bluza je podložena od ovratnika do pasu. 4. Dolge hlače so brez zavihkov, hlačnice pa so široke od 22 do 26 cm. Ob straneh je 2 mm širok svetlomoder egalizir. 5. Zimski plašč je odprt, krojen v pas. Sega 35 do 40 cm od tal. Spredaj ima dve navpični vrsti gumbov s premerom 24 mm (v vsaki vrsti po 3). Manšeti na rokavih sta zavihani in ločeni od rokava, primerno široki najmanj pa 15 cm Plašč ima na vsaki strani po en vrezan žep s preklopom. Zadaj so z obeh strani navidezni žepi, čez nje pa v višini pasu 80 mm širok dra-gonar, ki je pritrjen na navidezna žepa z dvema gumboma premera 22 mm. Plašč ima, naramki, ki sta pri rokavih široki 60, pri ovratniku 45 mm. Na širšem koncu sta všiti v rokav na ožjem pa se zapenjata pri ovratniku z gumbom premera 14 mm. Na zadnji strani od spodaj navzgor je do podpasu prerezan. Na desni strani roba razreza ima na zunanji strani v navpični legi pet gumbov s premerom 14 mm. na levi znotraj pa so gumbnice Ovratnik, robovi prednjega dela plašča, žepni preklopi, navidezni žepi, dragonar, manšeti rokavov in robovi razreza so obšiti z 2 mm širokim svetlomodrim egalizirjem. 6. Dežni plašč je iz gumirane tkanine, ima ka-, puco in pas. Kapuca se na plašč pripenja z gumbi. Plašč je od ovratnika do sredine prsi in čez pleča ojačan z enako gumirano tkanino. Znotraj ovratnika do pasu je podložen s tanjšo podlogo ustrezne barve. Na plečih ter pod pazduhama je.všit mrežasti tralt. Sega do polovice meč in se zapenja s tremi gumbi, ki so po barvi prilagojeni plašču. Naramki sta iz osnovne tkanine in iste velikosti kot pri bluzi. Na levi in desni strani plašča sta vrezana pokončna žepa normalne velikosti. Na zadnjem delu od spodaj navzgor je razreza, ki je pokrita s preklopom. 7. Površnik sega do podkolena. Ima po tri gumbe v dveh navpičnih vrstah, ki so po barvi prilagojeni površniku. Naramki sta razen gumbov enake dimenzije in na isti način vdelani kot pri zimskem plašču Ojačan je enako kot dežni plašč in ima tudi pas ter vložek, ki se ga lahko poljubno namešča ali odstrani. 8. Letna srajca, ki se nosi brez bluze .in kravate ima našit in prepognjen ovratnik, ki je pod tilnikom širok 40 mm, proti koncu pa se razširi do 75 mm. Spredaj je odprta in zarobljena. Zapenja se s petimi gumbi premera 10 mm Na prednjem delu zgoraj je na vsaki strani po en našit žep s pregibom in preklopom Dolžina žepov je 14, širina pa 13 cm Pregib na žepih je širok od 25 do 30 mm. Naramki sta iz enakega blaga kot srajca ter istih dimenzij in na enak način vdelani kot pri bluzi. 9. Pas (opasač) je iz ustreznega usnja, širok 48 mm in podložen s tankim suknom. Zapenja se z medeninasto sponko. Na njem je prekoramnik, širok 20 mm, izdelan iz enakega materiala. II Zimska in letna uniforma paznic je izdelana po naslednjem kroju: 1. Kapa je ovalne oblike in je pod podlogo ojačana. Ima prešit ščitnik širok 4 do 6 cm. Podbradnik je iz enakega blaga, Na sprednji strani je na kapi zvezda s premerom 28 mm. 2. Jopa ima odprte zavihke in je krojena v pas. Sega do sredine dlani iztegnjenih rok ob telesu. Podložena je z ustrezno podlogo Zapenja se s 3 gumbi premera 22 m. Spodnja robova sta krojena v polkrogu in nista prešita. Rokavi so gladki in segajo do zapestja. Na zapestju so prišiti po 3 gumbi, premera 14 mm. Na spodnjem delu ima ? vsake strani po en vrezan žep •s preklopom, dolgim 14 do 15 in širokim 5 cm Jopa je na hrbtu po sredini prerezana in ima dva všitka. 3. Letna bluza je krojena v pas z odprtim ovratnikom in je iste dolžine kot jopa. Zapenja se s štirimi gumbi, premera 18 mm. Na prednjem delu spodaj je z vsake strani po en navidezni žep s preklopom, dolgim 14 in širokim 5 cm. Robovi ovratnika, preklopa navideznih žepov so dvakrat prešiti s svetlejšim sukancem v razmaku 3 do 4 mm. Na rokavih so enojne, 6 cm široke manšete, ki se zapenjajo z gumbi premera 14 mm. 4. Zimsko in letno krilo sega do sredine kolen. Na sredini prednjega dela je polpregib, dolg 35 do 40 cm. Zimsko krilo je podloženo z ustrezno podlogo. Na levi strani v pasu je sponl^i in vzdolžna zadrga. 5. Zimski plašč sega čez krilo. Ima odprte zavihke in 100 mm širok ovratnik, katerega robovj so prešiti. Krojen je ravno in ima dve vrsti gumbov s premerom 22 mm. Na zadnji strani je brez šiva in, ima 25 cm dolg razporek. Na vsaki strani ima poševno prerezane žepe brez preklopa z všitim vložkom, ki je dolg 14 dc 17, širok pa 4 cm. Rokavi so od 1 do 2 cm daljši kot pri jopi. Na spodnjem delu so 8 cm dolgi prerezi, kjer sta našita po 2 gumba s premerom 14 mm. 6. Dežni plašč je ravnega kroja in sega čez kolena. Izdelan je iz nepremočljivega blaga, z notranje strani pa podložen s penasto gumo. na hrbtu ter pod- pazdu- hama pa še z mrežasto tkanino. Zapenja se s tremi gumbi premera 22 mm. Robovi in ovratnik so 8 mm od roba prešiti. Na prednjem delu rokavov so 40 mm široki vložki, ki so spredaj všiti v šiv rokava, na drugi strani pa se zapenjajo z gumbom premera 14 mm. Plašč ima kapuco na zapenjanje, nepremočljivo prevleko za kapo in pas z zlatorumeno sponko. 7. Površnik paznic je podoben površniku paznikov, vendar prilagojen ženskemu kroju. Sega čez kolena. 8. Škornji imajo srednje visoko peto in segajo do polovice meč. Na zunanji strani je prerez z ustrezno zaponko. ' 9. Čevlji imajo srednje visoko peto in gumijasto podpetnico in se zavezujejo z vezalkami. 10. Torbica je iz usnja z ustreznim prekoramnim pasom, pregrajena s tremi predali. Zapira se -s preklopom na zadrgo. Pas je prilagojen za reguliranje na ustrezno dolžino. 313. Na podlagi 154. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 25-231/73) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo PRAVILNIK o porabi sredstev posebnih skladov gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V posebne sklade iz 2 odstavka 152 člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon) se po zaključnih računih gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov (v nadaljnjem besedilu: zavodi) stekajo tista sredstva, ki jih za vsako gospodarsko enoto določi republiški sekretar za pravosodje in občo upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretar) z odločbo o delitvi ostanka dohodka gospodarske enote na druge sklade (1. odstavek 153. člena zakona). 2. člen Sredstva posebnih skladov iz prve, druge in tretje alinee 2. odstavka 152. člena zakona se vodijo na enem računu pri zavodu. Upravnik zavoda je odredbodajalec za sredstva posebnih skladov iz 1. odstavka tega člena. 3. člen Zavodi sestavijo za vsako leto program porabe sredstev tistih' posebnih skladov, ki jih sami upravljajo, in trošijo sredstva teh skladov s sprejetim finančnim načrtom. II. POSEBNE DOLOČBE 1. Sklad za velika popravila in graditev objektov kazenskih poboljševalnih zavodov ter za opremo teh zavodov 4. člen V sklad za velika popravila in graditev objektov kazenskih poboljševalnih zavodov ter za opremo teh zavodov (v nadaljnjem besedilu: sklad za velika popravila) se stekajo tudi dotacije, ki jih SR Slovenija zagotavlja iz sredstev SR Slovenije za gradnjo sodnih poslopij, in dotacije oziroma posojila iz skupnega sklada zavodov (četrta alinea 2. odstavka 152. člena zakona). 5. člen Iz sklada za velika popravila se financirajo tudi vzdrževalna dela večjega obsega na poslopjih zavodov in njihovih gospodarskih enot ter nabava opreme, predvsem za prostore, ki jih uporabljajo obsojenci. Sredstva sklada za velika popravila se ne smejo uporabljati za redno vzdrževanje zgradb, instalacij in opreme zavodov. 2. Sklad za splošno, strokovno in kulturno-prosvetno izobraievanje obsojencev 6. člen Iz sklada za splošno, strokovno in kulturno-pro-svetno izobraževanje obsojencev se financira splošna, strokovna in kulturno-prosvetna izobrazba obsojencev po programu zavoda. 3. Sklad za pomoč in nagrajevanje obsojencev 7. člen Iz sklada za pomoč in nagrajevanje obsojencev se daje obsojencu ob odpustu iz prestajanja kazni nujno potrebno pomoč v denarju, pa tudi v obleki in obutvi, ki se nabavljata iz sredstev tega sklada. Iz sklada iz prejšnjega odstavka se lahko dajejo tudi nagrade obsojencem ob odpustu iz prestajanja kazni in sicer: — za prizadevnost pri delu; — za disciplinirano obnašanje in tovariške odnose med prestajanjem kazni; — za sodelovanje pri svoji prevzgoji in prevzgoji drugih obsojencev; — za sodelovanje pri prostih in drugih dejavnostih, ki jih organizira zavod. 4. Skupni sklad kazenskih poboljševalnih zavodov za investicijsko izgradnjo in financiranje dejavnosti zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij 8. člen V skupni sklad zavodov za investicijsko izgradnjo in financiranje dejavnosti zavodov se stekajo tudi dotacije in posojila iz sredstev SR Slovenije za gradnjo sodnih poslopij in'sredstva, ki jih daje SR Slovenija iz proračuna zavodom za negospodarske investicije. 9. člen Iz. sredstev sklada iz prejšnjega člena se: — financirajo investicijska izgradnja in velika popravila objektov zavodov ter nakup stanovanj pa delavce zavodov; — dajejo posojila gospodarskim enotam zavodov za razširitev njihovih dejavnosti. 10. člen Republiški sekretar razporedi vsako leto sredstva sklada iz 8. člena tega pravilnika za izvedbo programa investicijske izgradnje in financiranja dejavnosti zavodov. Ta program sprejme za' vsako leto na predlog zavodov skupni svet delovne skupnosti republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo, k programu pa daje soglasje republiški sekretar. Posamezna opravila v zvezi z izvajanjem investi-torskih nalog po programu iz prejšnjega odstavka se lahko prenesejo na upravnike zavodov, v katerih se izvajajo te investicije. 11. člen Odredbodajalec za sredstva sklada iz 8. člena tega pravilnika je republjški sekretar. 12. člen Zaključni račun o porabi sredstev sklada iz 8. člena tega pravilnika sprejmeta skupni svet delovne skupnosti republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo in republiški sekretar. 13. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 010-5/73 Ljubljana, dne 29. maja 1974. Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Bdjan Škrk 1. r. 314. ' Na podlagi 264. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 25-231/73) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo PRAVILNIK o načinu in odmerjanju plačila za delo obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v vzgojnem poboljševalnem domu I. OSNOVE IN MERILA ZA PLAČILO 1. člen S tem pravilnikom so določene osnove in merila za plačilo, ki ga obsojenci dobivajo za delo med prestajanjem kazni odvzema prostosti (v nadaljnjem besedilu' plačilo) in za nagrade la delo mladoletnikov v vzgojnem poboljševalnem domu. 2. člen Osnove in merila za plačilo so: kvalifikacija obsojenca. učinek in kvaliteta dela. prispevek k zmanjšanju stroškov proizvodnje in izpolnjevanje planskih nalog skupine, oddelka ali gospodarske enote kazenskega poboljševalnega zavoda kot celote. 3. člen Plačilo se obračunava po delovnem učinku ali po času dejanskega dela.' Delovni učinek se meri po normah in kvaliteti, ki velja za delo iste vrste v organizacijah združenega dela Ce delovnega učinka ni mogoče meriti se plačil* odmerja po delovnem času na osnovi vrednosti delovnega mesta. II. OBRAČUNAVANJE PLAČILA 4. člen Plačila se obračunava po osnovah in merilih, ki so določene za delovna mesta s samoupravnimi sporazumi za delo iste vrste v ustreznih organizacijah združenega dela. Obsojenci, ki dosegajo normo in kvaliteto, imajo pravico do ene četrtine plačila za delo, obračunano po prejšnjem odstavku. Obsojencem, ki norme in kvalitete ne dosegajo ali pa jo presegajo, se plačilo za delo zmanjša do ene petine oziroma poveča do ene tretjine Pri povečanju ali zmanjšanju odstotka plačila se lahko upošteva tudi izpolnjevanje planskih nalog iz 2. člena tega pravilnika. 5. člen Obsojencu, ki zaradi onemoglosti, invalidnosti, kronične bolezni ali zaradi drugih vzrokov kljub prizadevanju ne doseže določenega delovnega učinka (norme), se prizna plačilo, ki ustreza doseženemu učinku, vendar ne more biti manjše od ene petine plačila iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika. 6. člen Obsojencu, ki mu je po odredbi zdravstvene ali psihološke službe kazenskega poboljševalnega zavoda ali zaradi šolanja skrajšan delovni čas. pripada plačilo obračunano za dejansko opravljeno delo. 7 člen Obsojencem ne pripada plačilo za dela. ki so jih dolžni opravljati po 3 odstavku 56. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. 8 člen V času. ko zaradi višje sile ni mogoče opravljat) rednega dela so obsojenci dolžni opravljati druga dela. ali pa se delo v rednem delovnem času nadomesti z delom izven rednega delovnega časa. če tako odredi upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda V primeru iz prejšnjega odstavka se določi plačilo po delu, ki ga opravljajo. 9 člen Obsojenci, ki se strokovno usposabljajo in delajo po programu priučevanja ali v šolskih delavnicah ali v redni proizvodnji, dobivajo plačilo za delo po splošnih predpisih o nagrajevanju učencev v gospodarstvu zmanjšano najmanj za 50 Vn -največ pa za 75 "/n. odvisno od učnega uspeha. Obsojenci, ki se priučujejo imajo pravico do 50>,'i plačila za delo. ki bi ga prejemali pri 100 "/o doseganju norme. Ce obsojenec v času priučevania več kot za 50n/, presega normo, se mu plača dejansko doseženi učinek Vsaka gospodarska enota kazenskega poboljševalnega zavoda določi za posamezna delovna mesta čas priučevanja. * ' 10 člen 1 Plačilo se obračunava mesečno za nazaj Obsojencem je treba izročiti obračun o plačilu najkasneje dr 15 v naslednjem mesecu Obračun plačila vsebine ime in priimek ohsoienca mesec obračuna, osnovo in znesek plačila določenega po posameznih osnovah in še druge potrebne podatke 11. člen Zoper obračun plačila ima obsojenec pravico ugovora -na vodjo gospodarske enote. Ugovor je treba podati ustno ali pismeno v treh dneh po prejemu pismenega obračuna. Vodja gospodarske enote mora odločiti o ugovoru najpozneje v petih dneh, ko ga je prejel. Zoper odločitev vodje gospodarske enote se obsojenec lahko pritoži upravniku kazenskega poboljševalnega zavoda. 12. člen Za dele, daljše od polnega delovnega časa, imajo obsojenci pravico do polnega plačila po osnovah in merilih iz 2. člena tega pravilnika. Plačilo za delo, daljše od polnega delovnega časa, se obračunava mesečno za nazaj. 13. člen Za nočno delo med 22. in 5. uro imajo obsojenci . pravico do posebnega dodatka v višini 12,5 "/o od obračunanega plačila. 'Plačilo za nočno delo se obračunava mesečno za nazaj tako kot to določa 12. člen tega pravilnika. 14 člen Obsojenec lahko dobi za izredno prizadevanje in uspehe pri delu iz sklada za pomoč in nagrajevanje obsojencev še posebno nagrado, s katero prosto razpolaga Priznavanje in izplačilo te nagrade ureja pravilnik o uporabi posebnih skladov. III. NADOMESTILO PLAČILA 15 člen Obsojenec, ki je redno delal, ima za čas, ko zaradi bolezni ne more delati, pravico do nadomestila plačila za delo do enega rfieseca. To nadomestilo znaša polovico povprečnega mesečnega plačila, ki ga je obsojenec dobival za delo v rednem delovnem času v zadnjih • šestih mesecih, če pa je delal manj kot šest mesecev pa polovico povprečnega mesečnega plačila za čas, ko je delal. 16 člen Obsojencu, ki se poškoduje pri delu ali zboli za poklicnp boleznijo, pripada za čas. ko zaradi boleznine ne dela. nadomestilo plačila jta delo. To nadomestilo je enako povprečnemu mesečnemu plačilu, ki ga je dobival za delo v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih, če paje delal manj kot šest mesecev, pa povprečnemu mesečnemu p’a-'ilu za čas, ko je delal. 17 člen Obsojencu ne pripada nadomestilo plačila za delo, če ie izostal z dela zaradi poškodbe, ki si jo je namenoma povzročil, ali se je kako drugače namenoma onesposobil za delo. 18. ‘člen Med letnim počitkom dobiva obsojenec nadomestilo plačila za delo. ki je enako povprečnemu plačilu, katerega je dobival za delo v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih. V NAGRADE ZA DELO MLADOLETNIKOV V VZGOJNEM POBOLJŠEVALNEM DOMU 19. člen’ Določbe prejšnjih poglavij se smiselno uporabljajo tudi za nagrajevanje mladoletnikov v vzgojnem po- boljševalnem domu, če to poglavje ne določa kaj drugega. 20. člen Mladoletnikom se odmerjajo nagrade glede na njihov uspeh pri poklicnem učenju, priučevanju in delu. Višina nagrade znaša najmanj 25 Vo plačila za enako opravljeno delo v organizacijah združenega dela oziroma 50 «/0 od nagrade, ki jo dobijo učenci v gospodarstvu. 21. člen Uspeh mladoletnika pri poklicnem učenju se ugotavlja: — za teoretičen pouk po zadnjih šolskih ocenah; — za praktičen pouk v delavnici po oceni učitelja praktičnega pouka. Pri mladoletniku, ki se poklicno ne usposablja, se meri delovna uspešnost po količini in kakovosti opravljenega dela. Količina in kakovost del po drugem odstavku tega člena ugotavlja vodja oddelka delavnice po osnovah in merilih iz 2. člena tega pravilnika. 22. člen O podatkih iz prejšnjega člena tega pravilnika se za vsakega mladoletnika vodi posebna evidenca. Pri oblikovanju natančnejših meril za določitev višine nagrade sodeluje svet mladih proizvajalcev. 23. člen . Nagrada mladoletniku se lahko zviša tudi na osnovi delovnega uspeha oddelka delavnice ali skupine. Tako zvišanje lahko doseže največ 25 %> nagrade. 24. člen Ne glede na določbe 21. in 23. člena tega pravilnika. se mladoletniki za posebne uspehe v šoli ali uspešno opravljene zaključne izpite ali pomembne izboljšave v proizvodnji, lahko posebej nagradijo. 25. člen Za posebno prizadevnost, marljivost in dobro obnašanje se mladoletniki lahko posebej nagradijo tudi ob državnih praznikih in spominskih dnevih, zlasti na dan mladosti in dan republike ter ob odpustu iz zavoda Obrazložene predloge za nagrade po I. odstavku tega člena dajejo svet mladih proizvajalcev, vodje oddelkov in delavnic. VI. KONČNE DOLOČBE 26. člen ivazensKi poboljševalni zavodi oziroma vzgojni poboljševalni dom določi v skladu s tem pravilnikom natančnejše osnove in merila za odmerjanje plačila za delo obsojencev oziroma za nagrade za delo mladoletnikov. 27. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/73 Ljubljana, dne 29. maja 1974. 315. Na podlagi 26. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 25-231/73) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo NAVODILO o razporedu pošiljanja oseb na prestajanje kazni odvzema prostosti I. SPLOSNE DOLOČBE V skladu s prvim odstavkom 22. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon) prestajajo obsojenci v kazenskih poboljševalnih zavodih na območju SR Slovenije kazen zapora, strogega zapora in mladoletniškega zapora (v nadaljnjem besedilu: kazen) po razporedu, ki ga določa to navodilo. Po tem navodilu pošiljajo obsojence na prestajanje kazni sodišča, sodniki za prekrške pa osebe, ki so kaznovane z zaporom zaradi prekrška. II. PRESTAJANJE KAZNI V KAZENSKIH POBOLJŠEVALNIH DOMOVIH V kazenskih poboljševalnih domovih prestajajo kazen obsojenci po naslednjem razporedu: 1. v Splošnem kazenskem poboljševalnem domu Dob pri Mirni: — obsojenci' ki so obsojeni na kazen zapora ali strogega zapora, če jim ostanek kazni po vštetem priporu presega 1 leto, razen tistih, ki po tem razporedu prestajajo kazen v posebnih kazenskih poboljševalnih domovih (odprti kazenski poboljševalni dom Mariboi na Rogozi in kazenski poboljševalni dom za mladoletnike v Celju); — mlajši polnoletni obsojenci (do 23. leta starosti), ki jim po vštetem priporu ostanek kazni presega eno leto in šest mesecev; 2. V splošnem kazenskem poboljševalnem domu Ig pri Ljubljani: — polnoletne ženske za vsa kazniva dejanja, če jim ostanek kazni po vštetem priporu presega d v a meseca; — ženske obsojene na kazen mladoletniškega zapora (v posebnem oddelku za mladoletnice); 3. V odprtem kazenskem poboljševalnem domu Maribor na Rogozi: — obsojenci (tudi mlajši polnoletniki) z območja SR Slovenije, ki so obsojeni na kazen zapora ali strogega zapora zaradi kaznivih dejanj po členih 268, 269, 270. 271, 272. 273 in 274 KZ, storjenih iz malomarnosti, če jim ostanek kazni po vštetem priporu presega šest mesecev; — obsojenci z območij okrožnih sodišč Celje, Maribor in Murska Sobota, če so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz prejšnje alinee na kazen zapora do šest mesecev; — obsojenci, za katere je po 29. in 30 členu zakona odločeno, da prestajajo kazen ali preostanek kazni v odprtem kazenskem poboljševalnem domu. 4 V kazenskem poboljševalnem domu za mladoletnike v Celju: — moški, obsojeni na kazen mladoletniškega zapora ; i — mlajši polnoletni obsojenci (do 23. leta starosti) z območja SR Slovenije, če jim ostanek kazni po vštetem priporu ne presega eno leto in šest mesecev, razen tistih, ki po določbah tč. II/3 prestajajo kazen v odprtem kazenskem poboljševalnem domu. III. PRESTAJANJE KAZNI V ZAPORIH V zaporih (razen v zaporih Novo mesto) prestajajo kazen obsojenci, ki so kaznovani največ na eno leto odvzema prostosti ali pri katerih ostanek kazni po vštetju pripora ne presega eno leto, obsojenkam pa dva meseca, in sicer po naslednjem razporedu: " 1. V Celju: — obsojenke z območja okrožnega sodišča v Celju; 2. V Kopru: — obsojenci in obsojenke z območja okrožnega sodišča Koper; 3. V Ljubljani: —• obsojenci in obsojenke z območij okrožnih sodišč Ljubljarfa in Kranj; — obsojenci z območja okrožnega sodišča Novo mesto, če jim po vštetem priporu ostanek kazni presega tri mesece; — obsojenci z območij okrožnih sodišč Koper, Kranj, Ljubljana. Nova gorica in Novo mesto, ki so obsojeni zaradi kaznivih dejanj.'navedenih v II. poglavju. točka 3 tega navodila, če Hm ostanek kazni po vštetem priporu ne presega šest mesecev; 4. V Mariboru: — obsojenci z območij okrožnih sodišč Celje, Maribor in Murska Sobota; — obsojenke z območij okrožnih sodišč Maribor in Murska Sobota: 5. V Novem nestu: — obsojenci z območja okrožnega sodišča Novo mesto, ki jim ostanek kazni po vštetem priporu ne presega tri mesece: — obsojenke z območja okrožnega sodišča Novo mesto; 6. V Novi Gorici: — obsojenci in obsojenke z območja okrožnega sodišča Nova Gorica. IV. PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA IZREČENE V POSTOPKU O PREKRŠKU Osebe, kaznovane z’zaporom zaradi prekrška, prestajajo kazen v zaporih glede na kraj njihovega stalr nega ali začasnega prebivališča oziroma glede na sedež organa za kaznovanje prekrškov, ki je izrekel kazen na prvi stopnji, če je odredil da se odločba izvrši takoj, in sicer po naslednjem razporedu: 1. V Celju: z območij občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice. §entjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec; 2. V Kopru: z območij občin Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Koper. Izola in Piran; 3. V Ljubljani: z območij občin Ljubljana Center. Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Moste. Ljubljana Šiška. Ljubljana Vič-Rudnik. Cerknica. Domžale. Grosuplje. Hrastnik. Kamnik, Kočevje, Litija. Logatec. Ribnica na Dolenjskem, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi: 4. V Mariboru: z območij občin Dravograd, Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica; 5. V Novi Gorici: z območja občin Ajdovščina, Idrija, Tolmin in Nova Gorica; 6. V Novem mestu: z obmpčja občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje; 7. V Murski Soboti: z pbmočja občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota; 8. V Radovljici: z območja občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. V. POSEBNE DOLOČBE 1. Ce je obsojencu poleg nepogojne kazni odvzema prostosti izrečen tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov, se. ne glede na določbe II., III. in IV poglavja tega navodila pošlje na prestajanje kazni v zapore Maribor polnoletne obsojence. ki jim pb vštetem priporu ostanek kazni presega en mesec in ne presega enega leta. 2 Obrazložene predloge za prestajanje kazni v odprtem oziroma zaprtem zavodu iz 30. člena zakona, pošlje sodišče republiškemu sekretariatu za pravosodje in občo upravo takoj, ko postane sodba pravnomočna Predlogu priloži tudi prepis sodbe. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo izda odločbo v treh dneh po prejemu predloga. Izvod predloga iz prejšnjega odstavka pošlje stidi-šče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, pristojnemu sodišču iz prvega oziroma drugega odstavka 41. člena zakona skupaj s pravnomočno sodbo, ki jo je treba izvršiti To sodišče" odloži izdajo poziva za nastop kazni, dokler ne prejme odločbe o predlogu. VI PRESTAJANJE KAZNI TUJCEV Po' razporedu, ki je določen v III. poglavju tega navodila prestajajo ičazen v zapofih tudi obsojeni tujci, če jim po vštetem priporu ostanek kazni ne presega tri mbsece in tujci, kaznovani z zaporom zaradi prekrška. Tujci, ki jim po všetem priporu ostanek kazni presega tri mesece, se pošlje na prestajanje kazni: — moški: v kazenski poboljševalni dom Sremska Mitroviča, — ženske: v kazenski poboljševalni dom v Poža-revcu. i Z dovoljenjem republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo lahko posamezni tujci prestajajo kazen iz prejšnjega odstavka v ustreznem kazenskem poboljševalnem domu v SR Sloveniji. . VII. KONČNE DOLOČBE Z dnem. ko začne veljati to navodilo, preneha veljati odločba o razporedu pošiljanja oseb na prestajanje kazni odvzema prostosti republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo št. 12 0-4-S-25/17-64 z dne 27/6-1969 in 23/12-1970. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/73 Ljubljana, dne 29. maja 1974. Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Bojan Škrk 1. r.. , 316. Na podlagi 183. člena zakoha o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 25-23V73) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo NAVODILO 9 izvršitvi smrtne kazni 1. člen To, navodilo natančneje ureja, kako se izvrši smrtna kazen, ki jo izreče sodišče v kazenskem postopku. Za izvršitev smrtne kazni je pristojno okrožno sodišče iz 181. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: izvršilno sodišče). 2. člen Predsednik izvršilnega sodišča je pred izvršitvijo smrtne kazni dolžan ugotoviti, da ni ovir za izvršitev iz 52. člena kazenskega zakonika in 178. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. V ta namen pregleda spis in ugotovi, ali ni kazen razveljavljena ali nadomeščena z amnestijo ali pomilostitvijo oziroma ali ne teče postopek za pomilostitev ali postopek zaradi izrednega pravnega sredstva. Ce predsednik izvršilnega sodišča ugotovi, da je kazen razveljavljena ali nadomeščena z drugo kaznijo, odredi, da je treba ravnati po aktu o razyeljavitvi oziroma nadomestitvi kazni, 3. člen * Ce predsednik okrožnega sodišča ugotovi, da je v teku postopek za pomilostitev ali postopek zaradi izrednega pravnega sredstva, odredi, da je treba z izvršitvijo smrtne kazni počakati, dokler ni tak postopek ' končan. Ce je obnova kazenskega postopka dokončno zavrnjena, pa je v korist obsojenca znova vloženo fšto izredno pravno sredstvo, je treba počakati z izvršitvijo smrtne kazni do možne odločitve sodišča po četrtem odstavku 376 člena zakonika o kazenskem postopku: če pa je vložena ponovna zahteva za izredno omilitev kazni, je treba počakati z izvršitvijo do možne odločitve predsednika okrožnega sodišča po drugem odstavku 380. člena zakonika o kazenskem postopku. Z izvršitvijo je treba počakati tudi toliko časa. dokler javni tožilec v zvezi s ponovnim predlogom za zahtevo za varstvo zakonitosti ne odloči, ali bo zahteval odložitev izvršitve kazni po 15. členu zakona o javnem tožilstvu. V primefih iz prvega in drugega odstavka tega čle- * na se odloži tudi izvršitev kazni nad drugimi obsojenpi, ki so bili v isti zadevi obsojeni na smrtno kazen. 4. člen Ko predsednik izvršilnega sodišča ugotovi; da smrtna kazen ni razveljavljeni ali nadomeščena z drugo kaznijo oziroma, da ni v teku postopek za pomilostitev ali postopek zaradi izrednega pravnega sredstva, določi zdravnika, da obsojenca pregleda in ugotovi njegovo zdravstveno stanje, pri obsojenkah pa tudi npo-rebitno' nosečnost. Ce zdravnik pri pregledu ugotovi, da je obsojenec telesno ali duševno hudo bolan ali da je obsojenka noseča, odloči predsednik izvršilnega sodišča izvršitev smrtne kazni s pismenim sklepom. O tem obvesti obsojenca, njegovega zagovornika in javnega tožilca. Obsojenca pouči še posebej, da ima pravico uporabiti izredno pravno sredstvo. 5. člen Takoj, ko predsednik izvršilnega sodišča ugotovi,1 da ni zakonitih ovir za izvršitev smrtne kazni, imenuje s sklepom komisijo za izvršitev smrtne kazni (v nadaljnjem besedilu: komisijo), ki jo sestavljajo: sodnik izvršilnega sodišča kot predsednik, kot člani pa okrožni javni tožilec ali njegov namestnik, zdravnik in upravnik zaporov, v katerih je obsojenec. Komisija ima zapisnikarja, ki ga določi predsednik komisije V sklepu o imenovanju komisije določi predsednik izvršilnega sodišča tudi dan. uro in kraj izvršitve smrtne kazni ter kako ravnati z obsojenčevim truplom. Pri določitvi dneva izvršitve smrtne kazni je treba upoštevati, koliko časa potrebuje komisija, da opravi priprave: ta čas ne sme biti daljši kot tri dni od dneva, ko je predsednik izvršilnega sodišča ugotovil, da ni zakonitih ovir za izvršitev smrtne kazni. Predsednik izvršilnega sodišča izroči predsedniku komisije potrebne spise v zvezi z izvršitvijo smrtne kazni Obenem mu sporoči, da ni zakonskih ovir zai izvršitev smrtne kazni ter ga seznani z izvršenimi pripravami. 6. člen Najmanj 48 ur pred časom, določenim zti izvršitev smrtne kazni, obvesti predsednik izvršilnega sodišča načelnika pristojne uprave javne varnosti, kdaj in kje bo izvršena smrtna kazen, da določi skupino delavcev službe javne varnosti in odredi ukrepe za zavarovanje kraja izvršitve smrtne kazni. Načelnik uprave javne varnosti odredi tudi delavce službe javne varnosti, ki poskrbijo za vsa druga opravila za izvršitev smrtne kazni. • 7. člen Predsednik izvršilnega sodišča pravočasno obvesti o kraju in času izvršitve smrtne kazni obsojenčevega zagovornika s poukom, da sme biti navzoč pri izvršitvi smrtne kazni. 8. člen "Preden se sestane komisija za izvršitev smrtne kazni na določenem kraju, obvesti predsednik izvršilnega sodišča obsojenca, da pravnomočno izrečena kazen ni razveljavljena in ni'z amnestijo ali pomilostitvijo nadomeščena z drugo kaznijo. Takoj nato mu pove. kdaj bo kazen izvršena in ga pouči o pravici, da lahko zaprosi za odložitev za 25 ur. O prošnji iz prejšnjega odstavka dokončno odloči predsednik izvršilnega sodišča s sklepom. V primeru, da obsojenčevi prošnji ugodi, obvesti o tem takoj obsojenca. njegovega zagovornika in načelnika področne uprave javne varnosti. 9. člen ■ Po obvestilu obsojencu iz prvega odstavka prejšnjega člena, mu predsednik izvršilnega sodišča lahko dovoli, da se sestane s svojci, zagovornikom in drugimi osebami. Predsednik izvršilnega sodišča lahko ugodi tudi' drugim upravičenim željam obsojenca. Sestanki obsojenca po prejšnjem odstavku se končajo najmanj eno uro pred časom, ki je določen za začetek dela komisije. 10. člen Komisija se zbere v zaporih, v katerih je obsojenec, vsaj eno uro pred časom, ki je določen za - izvršitev smrtne kazni. Komisija ugotovi obsojenčevo istovetnost. Ce sumi o njej. obvesti o tem takoj predsednika izvršilnega sodišča, ki izvršitev smrtne kazni odloži in ukrene, kar je treba. 11. člen V zaporih se obsojenca v navzočnosti komisije izroči skupini delavcev javne varnosti iz 7. člena tega pravilnika, da ga odpelje na kraj, določen za izvršitev smrtne kazni. 12 člen Smrtna kazen se izvrši brez navzočnosti javnosti, praviloma zgodaj zjutraj in izven naselja. Smrtna kazen se izvrši z ustrelitvijo. 13. člen Predsednik komisije odredi vodjo skupine delavcev službe javne varnosti, da izvršijo smrtno kazen. Vodja skupine iz prejšnjega odstavka odredi, da obsojenca privežejo in mu zavežejo oči Skupini razdeli pripravljene puške, od kalerih je ena polovica napolnjena z bojnim, druga polovica pa s šolskim strelivom Razdelitev pušk, opravi tako da nihče od skupine no ve. ali ima puško nabito = pravim ali slepim strelivom Skupino nato postavi na primerno razdaljo od obsojenca in izda povelje za 1 sočasen strel. S puškami strelja skupina najmanj osmih delavcev službe javne varnosti. 14 člen Šteje se. da" je smrtna kazen izvršena, ko zdravnik ugotovi, da je nastopila smrt. 15. člen Če je z isto sodbo več oseb obsojenih na smrtno kazen, se kazni izvršujejo vsaka posebej po vrsti, kot so obsojenci navedeni v sodbi, brez navzočnosti drugih na smrt obsojenih. 16. člen Zapisnik o izvršitvi smrtne kazni obsega: — podatke o tem. kdaj in kje je bil sestavljen ter imena članov komisije in zapisnikarja tei ime in naslov zagovornika, če je bil pri izvršitvi smrtne kazni navzoč: — osebne podatke obsojenca in podatke o pravno-or čni sodbi in listinah, na podlagi katerih . ie bilo ugotovljeno, da ni zakonitih ovir za Izvršitev smrtne kazni: — podatke o sklepu predsednika izvršilnega sodišča. s katerim je imenoval komjsijo: — podatke o času in kraju izvršitve kazni in zdravnikove ugotovitve o nastopu smrti; — zapis o opozorilu predsednika komisije na uradno tajnost. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar. »■ 17. člen Truplo obsojenca se spravi v krsto ali mrtvaško vrečo in v skladu s predpisi o prevozu mrličev odpelje do kraja, določenega za pokop ali sežig trupla. Truplo obsojenca se praviloma pokoplje na pokopališču, ki je naj bližje kraju, kjer je bila kazen izvršena, oziroma sežge v krematoriju. Pri pokopu oziroma sežigu je javnost izključena. Truplo se ne sežge, če je obsojenec pred izvršitvijo smrtne kazni izrecno izrazil željo, naj se pokoplje. Pri pokopu oziroma sežigu trupla sta navzoča predsednik komisije in zapisnikar. O pokopu oziroma sežigu se napravi zapisnik, ki ga oba podpišeta. 18. člen Izvršilno sodišče obvesti obsojenčeve svojce o izvršitvi smrtne kazni in o tem, kje je njegov grob oziroma shranjena žara s pepelom in jim izroči njegove stvari' Ce je to v interesu javnega reda in miru izvršilno sodišče svojcev obsojenca ne obvesti o kraju pokopa. O izvršeni smrtni kazni obvesti izvršilno sodišče pristojnega matičarja, da vpiše smrt v matično knjigo. 19. .člen Zapisnik o izvršeni smrtni kazni in zapisnik o pokopu oziroma sežigu obsojenčevega trupla izroči predsednik komisije predsedniku izvršilnega sodišča najkasneje v 24 urah po tem, ko so ta opravila končana. 20 člen Listine, ki se nanašajo na izvršitev smrtne kazni, so zaupne, vsi podatki v zvezi s tem pa so uradna tajnost. Na to opozori predsednik komisije tiste, ki so bili navzoči pri izvršitvi smrtne kazni. Listine iz prejšnjega odstavka se zapro iri zapečatijo v poseber\, ovitek, ki se hrani v kazenskem spisu obsojenca. Vpogledajo jih lahko le pristojni organi v postopku o izrednem pravnem sredstvu ali če je to potrebno v kakšnem drugem postopku. Po vpogledu jih je treba takoj ponovno zapečatiti in na ovitku napraviti uradni zaznamek s podatki, kdo in kdaj ter v kakšhem postopku je listina vpogledana. 21. člen Stroške izvršitve smrtne kazni in pokopa oziroma sežiga obsojenčevega trupla plača izvršilno sodišče. 22. člen Z dnem. ko začne veljati to navodilo, se preneha uporabljati navodilo o izvršitvi smrtne kazni (Uradni list SFRJ. št. 8-75/71). To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 010-4/73 Ljubljana, dne 29. maja 1974. 317. Na podlagi 264. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 25-231/73) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo NAVODILO o vodenju evidenc in statistike o osebah na prestajanju kazni odvzema prostosti in o mladoletnikih na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom I. SPLOŠNE DOLOČBE Evidenco in statistiko o osebah na prestajanju kazni strogega zapora, zapora, mladoletniškega zapora (v nadaljnjem besedilu: kazen) in vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom (v nadaljnjem be-spdilu: vzgojni poboljševalni ukrep) vodijo kazenski poboljševalni zavodi (v nadaljnjem besedilu: zavodi), vzgojni poboljševalni dom in republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat). A. EVIDENCA II. ZAVODI VODIJO NASLEDNJE EVIDENCE: 1. Matično knjigo V matično knjigo se vpišejo naslednji podatki: — osebni podatki o obsojencu oziroma osebi, kaznovani zaradi prekrška; — o kaznivem dejanju oziroma prekršku in o kazni; — o nastopu in izteku kazni ter spremembah med prestajanjem kazni; — o pravnomočni odločbi (ime organa, številka in datum odločbe); — o predkaznih; — o pravni podlagi za odpust s prestajanja kazni. Obsojenci in osebe, kaznovane zaradi prekrška, se vpišejo v matično knjigo po vrstnem redu kakor prihajajo v zavod. K matični knjigi se vodi abecedno kazalo. 2. Osebni list Ob sprejemu v zavod se za obsojenca odpre osebni list (9. člen pravilnika o izvrševanju kazni odvzema prostosti). Vanj se vpišejo podatki iz matične knjige, sproti pa se vpisujejo vsi podatki, ki se nanašajo na prevzgojo obsojenca in drugi pomembnejši podatki o obsojencu, zbrani med prestajanjem kazni. Osebni list je prirejen posebej za obsojence, ki prestajajo kazen v kazenskih poboljševalnih domovih, in posebej za obsojence na prestajanju kazni v zaporih. Pri obsojencih, ki so ponovno prišli na prestajanje kazni, se prejšnji osebni list vloži v novega. Če je obsojenec prestajal zadnjo kazen v drugem zavodu, je ta zavod dolžan na zahtevo zavoda, v katerem je obsojenec nastopil prestajanje zadnje kazni, poslati potrebne podatke o obsojencu iz prejšnjega osebnega lista. Zavodi trajno hranijo matično knjigo in osebni list. 3. M a p a oseb, kaznovanih zaradi prekrška Za osebe, ki prestajajo kazen zapora zaradi prekrška, se nastavi mapa za vsako osebo. V mapo se vlagajo listine, ki se nanašajo na izvršitev kazni. Mape se hranijo tri leta po prestani kazni. 4. Pomožne evidence Zavodi vodijo naslednje pomožne evidence: — o številčnem stanju; — o odpustu iz zavoda; (rokovnik) — o predmetih in dragocenostih, ki so last oseb na prestajanju kazni; — o prejetih in odposlanih pisemskih pošiljkah obsojencev in o prejetih paketih; — o obiskih obsojencem; — o sprejemanju vlog in vročanju listin državnih organov, pri katerih sta pravnopomembna čas sprejema oziroma vročitve; — o depozitu, zaslužku in porabi denarja; — o prehrani; — o obsojencih, ki jim je izrečen varnostni ukrep po členu 61. a, 61. b in 61. d. kazenskega zakonika; — o obsojencih, ki jim je prestajanje kazni prekinjeno; — o osebah, ki pobegnejo iz zavoda in — o osebah, ki umrejo v zavodu med prestajanjem kazni ali kot priporniki. Obrazci za evidence iz prejšnjega odstavka so enotni za vse zavode. III. EVIDENCE VZGOJNEGA POBOLJŠEVALNEGA DOMA Vzgojni poboljševalni dom vodi matično knjigo in osebni list za mladoletnike na prestajanju 'vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom na posebnih obrazcih. Vzgojni poboljševalni dom smiselno vodi poleg evidence ig prejšnjega odstavka še evidence iz alinee 1, 3, 6, 7, 8, 11 in 12 pod II/4, tega navodila. IV. EVIDENCE REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA Republiški sekretariat vodi evidenco: — o osebah na prestajanju kazni; — o mladoletnikih na prestajanju vzgojnega poboljševalnega ukrepa; — o pogojno odpuščenih obsojencih; — o osebah, ki jim je bilo prekinjeno prestajanje kazni; — o izdanih dovoljenjih in soglasij za delo obsojencev po 57. in 58. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon); — o pobeglih osebah iz zavodov; — o uporabi prisilnih sredstev; — o izdanih odločbah na pritožbe obsojencev zaradi izrečene disčiplinske kazni oddaje v samico nad sedem dni; — o drugih odločbah sekretariata, izdanih na podlagi zakona: \ — o umrlih osebah v zavodih. Republiški sekretariat vodi še druge evidence, ki so določene s posebnimi predpisi. B. S TA TISTIKA Zaradi spremljanja in preučevanja sistema izvrševanja kazni in vzgojnega poboljševalnega ukrepa, pošiljajo zavodi in vzgojni poboljševalni dom republiškemu sekretariatu določene statistične podatke., V. STATISTIČNA POROČILA Zavodi pošiljajo statistična poročila na posebnih obrazcih, in sicer: 1. Kazenski poboljševalni domovi in zapori: a) polletna statistična poročila na obrazcih IK-1; b) letna statistična poročila na obrazcih IK-1, IK- 3, IK-5, IK-7, IK-8, IK-9, IK-11, IK-12, IK-13 in IVU OS. 2. Kazenski poboljševalni dom za mladoletnike: a) polletno statistično poročilo na obrazcu IK-2; b) letna statistična poročila na obrazcih IK-2, IK- 4, IK-6, IK-7, IK-8, IK-9, IK-11, IK-12, IK-13 in IK/ 05, 3. Vzgojni poboljševalni dom: a) polletno statistično poročilo* na obrazcu IK-2; b) letna statistična poročila na obrazcih IK-2, IK-4, IK-6, IK-10, IK-11, IK-12, IK-13 in IK/OS. Polletna statistična poročila pošiljajo zavodi do 6. julija na obrazcih pod 1, 2 in 3/a letna statistična . poročila do' 6. januarja na obrazcih IK-1, IK-2 in IK/OS do 31. januarja pa na drugih obrazcih, navedenih pod 1, 2, in 3/b. . < VI. IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV , Na obrazcih, na katerih so tudi stolpci za izkazovanje podatkov o povratnikih, je treba izkazovati ustrezne podatke o povratkih. 1. Obrazec IK-1 Ta obrazec se izpolni s podatki iz knjige dnevnega številčnega stanja, matične knjige, osebnega lista, pomožnih evidenc, sodnih odločb in odločb sodnika za prekrške. Podatki o osebah, predanih sodišču zaradi .nove preiskave, se izkazujejo v rubrikah, ki so predvidene za izkazovanje podatkov o osebah, premeščenih v drug kazenski poboljševalni zavod. Podatki o osebah, odpuščenih s prestajanja kazni po sklepu sodišča o Izredni omilitvi kazni, se izkazujejo v rubriki, ki je predvidena za izkazovanje podatkov o osebah, odpuščenih po prestani kazni. Seštevek izkazanih podatkov na obrazcu IK-1 o številu oseb na prestajanju kazni v začetku dobe, na katero se nanaša poročilo, in podatkov o številu oseb. sprejetih na prestajanje kazni, mora biti enako seštevku izkazanih podatkov o zmanjšanju števila oseb na prestajanju kazni in podatkov o številu na koncu dobe, na katero se nanaša poročilo. Obsojence, pogojno odpuščene po odločbi upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda, se prikaže v rubriki »pogojno odpuščeni« skupaj s pogojno odpuščenimi obsojenci po sklepu komisije iz 98. člena zakona V rubriki »pobeglih« se prikaže samo tiste osebe, ki so na koncu dobe na katero se nanaša poročilo, na begu. 2. Obrazec IK-2 Za izkazovanje podatkov na tem obrazcu se primerno uporablja navodilo za izpolnjevanje obrazca IK-1. 3. Obrazec IK-3 Na tem obrazcu je treba izkazovati ustrezne podatke le za osebe, ki so v tistem kazenskem poboljševalnem zavodu začele prestajati kazen v dobi, na katero se nanaša poročilo. V tem poročilu se ne izkazujejo podatki: — za obsojence premeščene iz drugih zavodov; — za osebe, ki so bile vrnjene z bega; — za osebe: ki so po preteku prekinitve prestajanja kazni prišle v kazenski poboljševalni zavod zaradi nadaljevanja prestajanja kazni. Podatki, ki jih je treba izkazovati v rubriki: »Skupaj sprejetih«, vključujejo tudi podatke, ki jih je treba ptosebej izkazovati v rubrikah: »Preklican pogojni odpust« in »Preklicana pogojna obsodba«. Podatek, izkazan na tem obrazcu v stolpcu 1, v rubriki »Skupaj, sprejetih«, se mora ujemati s seštevkom na obrazcu IK-1 v stolpcu 1. v rubrikah: »Sprejetih iz prostosti« in »sprejetih iz pripora«. Osebe, kaznovane za prekrške, navedene v stolpcu 10 in 11, se ne seštevajo v stolpcu 1, 2 in 3 in tudi ne v rubrikah »preklican pogojni odpust« in »preklicana po-g< jr a obsodba«. 4. Obrazec IK-4 Za izkazovanje podatkov na tem obrazcu se uporabljajo določbe prvega in tretjega odstavka, točke 3. tega navodila. 5. Obrazec IK-5 Na tem obrazcu je treba izkazovati podatke samo za tiste, ki so bili odpuščeni s prestajanja kazni (kazen v celoti prestali, s pomilostitvijo kazen znižana oziroma odpuščeno nadaljnje prestajanje kazni, amnestirani, pogojno odpuščeni). V tem obrazcu zavod ne izkaže podatkov o osebah: — če jim je bilo prestajanje kazni prekinjeno: — če so bili premeščeni v drug kazenski poboljševalni zavod; — če so pobegnili ali umrli med prestajanjem kazni Podatke o osebah, ki jim je bila kazen izredno omiljena, je treba izkazovati na tem obrazcu po prestani omiljeni kazni, ki so jo v celoti ali delno prestali. Za izkazovanje podatkov o osebah, kaznovanih za prekrške, se uporabljajo določbe četrtega odstavka 3 točke tega navodila. 6. Obrazec IK-6 Za izkazovanje podatkov na tem obrazcu, se primerno uporabljata prvi in drugi odstavek 5. točke tega navodna. 7. Obrazec IK-7 in IK-8 Pri izpolnjevanju teh obrazcev se je treba ravnati po prvem odstavku VI. poglavja tega navodila. 8. Obrazec IK-9 Poročilo na tem obrazcu vsebuje podatke po izobrazbeni sestavi oseb na prestajanju kazni in njihovem izobraževanju med prestajanjem kazni. (Navodilo za izpolnjevanje obrazca je natisnjeno na obrazcu). 9. Obrazec IK-10 Poročilo na tem obrazcu vsebuje podatke o izobrazbi mladoletnikov na prestajanju vzgojnega poboljševalnega ukrepa in o izobraževanju med prestajanjem tega ukrepa. (Navodilo za sestavljanje tega obrazca je natisnjeno na obrazcu). 10. Obrazec IK-11 Na tem obrazcu se prikazujejo podatki o posameznih prireditvah v zavodih' in v vzgojnem poboljševalnem domu, ne glede na to, kdo so bili izvajalci. 11. Obrazec IK-12 Če je bila ista oseba deležna dveh ali več različnih ugodnosti, je treba vse vpisati v ustrezno rubriko. Podatki iz 5. do 8. rubrike so samostojni in se nikamor ne prištevajo. V četrto rubriko se vpiše samo tiste obsojence, ki so koristili letni počitek deloma v zavodu in deloma izven njega. 12. Obrazec IK-13 V stolpec št. 1 se vpiše skupno število disciplinsko kaznovanih oseb v dobi, na katero se nanaša poročilo, ne glede na to, ali je bila v tej dobi ista oseba kaznovana le enkrat ali večkrat, V stolpcih 2 do 22 se izkaže število posameznih vrst disciplinskih kazni, izrečenih polnoletnim oziroma mladoletnim osebam. Če je bil kdo kaznovan dvakrat ali večkrat z isto vrsto ali z različnimi disciplinskimi kaznimi, je treba izkazati v ustreznem stolpcu vse izrečene disciplinske kazni. Disciplinske kazni, izrečene polnoletnim obsojen-cem, se vpišejo v stolpce 2 do 11. Disciplinske kazni, izrečene mladoletnim obsojencem, se vpišejo v stolpcu: 12, 13, 15, 16, 17, 20, 21 in 22. Disciplinske kazni, izrečene mladoletnikom v vzgojnem poboljševalnem domu, se vpiše v stolpce: 12, 14, 15, 17, 18 in 19. 13. Obrazec IK/OS V tem obrazcu je treba ločeno prikazati delavce, ki so zaposleni v upravi zavoda (pazniki, vzgojitelji, zdravstveno osebje, računovodske delavce itd.) od tistih, ki so zaposleni v gospodarski enoti. Paznike pripravnike je treba prikazati v stolpcu št. 24. V prvo kolono vodoravno od 1. do 25. rubrike se vpiše delavce uprave zavoda, v drugo kolono vodoravno od 1. do 19. in v 25. rubriko pa število delavcev v gospodarski enoti zavoda. V četrti koloni vodoravno se sešteje vse delavce, zaposlene v upravi zavoda in v gospodarski enoti. VII. KONČNA DOLOČBA To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 010-7/73 Ljubljana, dne 29. maja 1974. 318. Na podlagi prvega odstavka 406. člena ustave Socialistične republike Slovenije v zvezi s tretjim odstavkom 54. člena zakona o posadki ladij jugoslovanske mornarice (Uradni list SFRJ, št. 8/65) in 1. člena zakona o pristojnosti republiških upravnih organov za izvrševanje pooblastil zveznih upravnih organov, ki prenehajo veljati z uveljavitvijo amandmajev od XX do XLII k ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije, o pristojnosti Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije in podaljšanju veljavnosti nekaterih zveznih predpisov (Uradni list SRS, št. 24/71) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo v NAVODILO o programu strokovnih izpitov za pridobitev nazivov pomorščakov Točka 1 ' Gradivo strokovnega izpita za naziv mornar-moto-rist vsebuje: a) navigacija: optična sredstva in naprave na plovni poti; pomorske karte in delo na njih, priročniki za plovbo, sredstva na navigacijo; odrejanje pozicije ladje; plovba ladje pod različnimi vremenskimi pogoji v mali obalni plovbi; b) pomorstvo: čolni in ladje, ladijska skladišča in zavarovanje tovora v času plovbe, naprave za nakla-danje-razkladanje blaga, sidrepje; krmarjenje; vzdrževanje čolnov in ladij; ladijske vrvi; oprema za reševanje stabilnosti ladje; postopek v slučaju požara, vdora vode; nasukanja in zapuščanja ladje; c) izdgibanje trčenj na morju: predpisi in pravila o izogibanju trčenj na morju s praktično ponazoritvijo izogibanja trčenj z modeli ladij; d) motorji! štiritaktni in dvotaktni dieselski in bencinski motorji za pogon ladje; zagon, postopek v času obratovanja; nadzor in vzdrževanje; goriva in maziva; podmazovanje; e) ukrepi za varstvo pri delu: ukrepi za varstvo pri delu na ladjah; izvori poškodb na ladji in zaščita, nadzor nad izvajanjem ukrepov za varstvo na ladji; nudenje prve pomoči ponesrečenemu pri delu. Točka 2 Gradivo strokovnega izpita za naziv krmar vsebuje: a) navigacija: pojem in delitev navigacije, sredstva za navigacijo, pomorske karte in delo na njih; priročniki za plovbo po Jadranu; odrejanje točke ladje; plovba ladje pod različnimi vremenskimi pogoji; b) pomorstvo: ladje, nosilnost, vzdrževanje in oprema, sidro, krmilo; nakladanje, razkladanje in zlaganje tovora; ladijska skladišča; zavarovanje tovora v> času plovbe; dolžnosti krmarja; ladijske vrvi; oprema za reševanje; postopek v slučaju požara, vdora vode. nasukanja in zapuščanja ladje: krmarjenje; povelja za krmarjenje v slovenskem in angleškem jeziku; c) izogibanje trčenj na morju: predpisi in pravila o izogibanju trčenj na morju s praktičnim prikazom izogibanja trčenj z modeli ladij: predpisi, ki regulirajo plovbo v posameznih predelih obalnega morja Jugoslavije; d) signalizacija: zastave mednarodnega signalnega kodeksa: pozivni signali; zastave; e) osnove meteorologije, osnovni pojmi o atmosferi; instrumenti za merjenje temperature in pritiska zraka, rokovanje in vzdrževanje; vetrovi, morski tokovi in megla na Jadranu; f) ukrepi za varstvo pri delu in osnove ladijske medicine: tehnični in zaščitni ukrepi na ladji; viri poškodb na ladji; osebna in kolektivna sredstva zaščite; zaščitni ukrepi pri nakladanju, razkladanje tovora; osnovni pojmi o ladijski higieni, nalezljive in druge bolezni ter zaščita; sanitetni material; nudenje prve pomoči ponesrečenemu pri delu. Točka 3 Gradivo strokovnega izpita za naziv ladjevodja omejene plovbe vsebuje: a) navigacija: geografske koordinate jn mere v navigaciji; pomorske karte in delo na njih; priročniki za plovbo; sredstva za navigacijo; odrejanje pozicije ladje; plovba ladje po Jadranu pod različnimi vremenskimi pogoji; b) pomorstvo’ ladje, nosilnost; vzdrževanje in oprema; nadvodje in ugrez; sidro; krmilo, nakladanje, razkladanje in zlaganje tovora: ladijska skladišča, ladijske vrvi; podmazovanje posameznih naprav na ladji; vlačenje in reševanje ladje in ljudi v morju; postopek v slučaju požara, vdora vode. nasukanja in zapuščanja ladje; protipožarna oprema, krmarjenje, povelja za krmarjenje; c) izogibanje trčenj na morju: predpisi in pravila o izogibanju trčenj na morju s praktično ponazoritvijo izogibanja trčenj z modeli ladij v plovbi podnevi, ponoči in v različnih vremenskih pogojih; predpisi, ki regulirajo plovbo v posameznih predelih obalnega morja Jugoslavije; d) signalizacija- sistemi signalizacije: sredstva za optično in akustično signalizacijo: mednarodni signalni kodeks signalni kodeks: optična in akustična signalizacija po Morsejevem sistemu: signali; zastave: e) radiofonija' osnovni poimi o radiofoniji: radiofonska služba, radiofonski primopredajnik: frekvenca predpisi o radiofonskih nogovorih: radiofonski signali in obvestila: praktično rokovanje z radiofonsko postajo- f) meteorologija- osnovne definicije in delitev meteorologije' atmosfera: instrumenti za merjenje temperature in tlaka zraka: vetrovi; morski tokovi in megla na Jadranu ter njihov vpliv na navigacijo; osnovni elementi za vremensko napoved; obvestila o vremenu: meteorološka služba: g) ladijsko poslovanje: razdelitev morja; vpis ladij: ladijska spričevala in knjige: red na ladji: osnovni pojmi 6 pomorskem prevozu dokumenti o tovoru dolžnosti članov posadke ladje; red v lukah: dolžnosti poveljnika pri poškodbi ladje trčenju nasukanju. vlačenju ih nudenju pomoči drugi ladji pomorska nezgoda; inšpekcijski in carinski nadzor' h) ukrepi za varstvo pri delu in osnove ladijske medicine ukrepi za varstvo pri delu pri izvajanju del. preventivni ukrepi za varstvo na delovnem mestu izvori poškodb na ladji: postopek v slučaju mehaničnega, toplotnega in električnega udara ladijska higiena nalezljive in druge bolezni vzdrževanje sanitetnega materiala; nudenje prve pomoči ponesrečenemu pri delu. Točka 4 Gradivo strokovnega izpita za naziv ladjevodje vsebuje: a) navigacija: geografske koordinate; enote mer v navigaciji; pomorske karte in delo na njih; priročniki za plovbo po Jadranu in Sredozemlju; navigacijski pogoji na področju velike obalne plovbe; odrejanje točke ladje; sredstva za navigacijo plovne poti; plovba ladje po Jadranu in Sredozemlju pod različnimi vremenskimi pogoji; b) pomorstvo: ladje, nosilnost, vzdrževanje in oprema; nadvodje in ugrez; sidro; krmilo; pristajanje in privez ladje; ladijske vrvi; nakladanje, razkladanje in zlaganje tovora; stabilnost ladje; registrska tonaža, , klasifikacija ladij, manevriranje ladij pod različnimi pogoji; drenažni sistem ladje; vdor vode, nasukan j e, požar na ladji, reševanje — postopek; c) izogibanje trčenj na morju: predpisi in pravila o izogibanju trčenj na morju s praktično ponazoritvijo izogibanja trčenj z modeli ladij v plovbi podnevi, ponoči in pod različnimi vremenskimi pogoji; predpisi, ■ ki regulirajo plovbo v posameznih predelih obalnega morja Jugoslavije, d) signalizacija sistemi signalizacije; sredstva za optično in akustično signalizacijo; zastavna signalizacija; abecedna signalizacija; mednarodni signalni kodeks: optična in akustična signalizacija po Morsejevem sistemu; zastave; e) radiofonija: osnovni pojmi o radiofoniji; radiofonska služba. radiofonski primopredajnih; frekvenca; predpisi o radiofonskih pogovorih, radiofonski signali in obvestila, praktično rokovanje z radiofonsko postajo: f> meteorologija: osnovne definicije in razdelitev meteorologije; atmosfera: temperatura tlak. vlaga instrumenti za merjenje: vetrovi, morski tokovi in megla na Jadranu in Sredozemlju in njihov vpliv na navigacijo: oblaki, vrste in pomikanje oblakov: prognoza in obvestila o vremenu: meteorološka služba: g) ladijsko poslovanje razdelitev morja, pravni položaj ladje na odprtem, teritorialnem in obalnem morju ter v tujih lukah; ladijska spričevala in knjige, inšpekcijski in carinski nadzor; klasifikacija ladij; zavarovanje ladij in tovora: havarije: pomorski prevozi ladijska administracija: postopek poveljnika v slučaju trčenja, sprejemanja in nudenja pomoči, reševanja, vdora vode nasukanja in vlačenja; odgovornost za škodo na tovoru. , h) ukrepi za varstvo pri delu in ladijska medicina ukrepi za varstvo pri izvajanju del: preventivni ukrepi za varstvo na delovnem mestu, varnost strojev in naprav: izvori In vzroki poškodb na ladji: postopek v primeru mehaničnega, toplotnega in električnega udarca: predpisi o varstvu pri delu: ladijska higiena, nalezljive in druge bolezni, ladijska ambulanta in zdravila; nudenje prve pomoči. Točka 5 Gradivo strokovnega izpita za naziv poročnik trgovske mornarice vsebuje: a) navigacija: pomorske karte in delo na njih; priročniki za plovbo; magnetizem; giroskopi; kompasi: deviacija tablice, diagrami kurzi in azimuti: girokom-oas hrzinomeri. in globinomeri: odrejanje točke ladje v terestrični in astronomski navigaciji: morske dobe; optična in akustična pomagala v navigaciji: loksodro-ma in ormrtroma: sredstva radionavigaeije: kronometer: sekstant plovba ladje v kanalih, ožinah, rekah, področju megle in plavajočega leda. neurju in vetru: b) izogibanje trčenj na morju: predpisi in pravila o izogibanju trčenj na morju s praktično ponazoritvijo izogibanja trčenj z modeli ladij v plovbi podnevi, ponoči in v različnih vremenskih pogojih; c) ravnanje z ladjo in tovorom: klasifikacija ladij; pregledi in tpričevala; nosilnost, izmera in stabilnost ladje; plani ladje; diagrami in drenaža ladje; manevriranje z ladjo pod vsemi pogoji; sidranje in privez; ladijske vrvi: vlačenje in reševanje ladje; postopek v slučaju požara, vdora vode in nasukanja ladje; varnpstni ukrepi, dokovanje ladje; vzdrževanje ladje in opreme; nakladanje, razkladanje in zlaganje tovora; plan in dokumenti o tovoru; nevarni tovori; ventilacija tovora; ladijska administracija;' d) signalizacija, sredstva za signalizacijo po Morsejevem sistemu z najmanj 40 znakov v minuti; oznake na plovnih poteh; signali; zastave; e) radiofonija: vrste električnega toka in merske enote; akumulatorji; generatorji; transformatorji; slušalke in mikrofoni; elektromagnptni valovi; elektronske cevi; prevodnost; delo oddajnika in sprejemnika; •antena in razni vplivi na oddajo; radionaprave; predpisi o radioprometu; publikacije in druga pomožna sredstva, frekvenca, inšpekcijski in tehnični pregledi ladijskih radiopostaj; radiotelefonski dnevnik; praktično rokovanje z radiofonsko postajo; f) meteorologija in oceanografija: atmosfera, temperatura. vlaga, padavine in instrumenti za merjenje; vpliv meteoroloških prilik na navigacijo in tovor; cikloni: anticikloni in fronte: izogibanje ciklona: meteorološki bilteni, karte, ključ in priročnik: meteorološka opazovanja: morski tokovi in valpvi; lastnosti morja, sinoptična služba in sinoptična situacija; prognoze vremena za pomorščake; g) pomorsko upravno pravo: služba varnosti plovbe na morju; inšpekcija varnosti plovbe; dokumenti in strokovno usposabljanje pomorščakov za delo na ladji; pravice in dolžnosti poveljnika in članov posadke ladje; pravna narava morske ladje; stvarne pravice na ladji ladijski dokumenti in knjige; sposobnost ladje za' plovbo; pomorske nezgode, klasifikacija ladij; nadvodje; pomorska pilotaža; carinski in zdravstveni postopek: pomorski prekrški: h) mednarodno pomorsko pravo: subjekti mednarodnega prava, delitev morja: mednarodni režim ožin in kanalov: pravni položaj ladje v tujih morskih vodah in lukah: onesnaženje morja: diplomatska predstavništva: vojno , pravo; mednarodne pomorske konvencije in organizacije; i) ukrepi za varstvo pri delu in ladijska medicina: sanitarni pravilnik; pomorski zdravstveni dokumenti; prosti promet: karantenske in druge bolezni; postopek v primeru poroda in smrti na ladji: zdravstveni pregledi pomorščakov; hrana in voda na ladji; ladijska lekarna; vrste in vzroki poškodb na ladji: ukrepi za varstvo pri delu: viri atomskega sevanja in varstveni ukrepi: nUdenje prve pomoči; j) angleški jezik: poznavanje pomorske strokovne terminologije: sestavljanje cirkularnih obvestil, vremenskega poročila, prijave pomorske nezgode in dokumenti o tovoru; prevod odgovarjajočega teksta v dolžini do 150 besed iz angleškega v slovenski jezik in obratno z uporabo slovarja. Točka 6 Gradivo strokovnega -izpita za' naziv kapitan dolge plovbe: a) navigacija: nautične tablice in letopis; čas; kronometer, sekstant; stalnice v astronomski navigaciji; pozicija ladje z več stalnicami; azimut; identifikacija zvezd; morske dobe; projekcija kart in delo na kartah; .loksodromska in ortodromska navigacija; plovne poti; navigacija v različnih vremenskih pogojih; magnetni kompas; girokompas; kurzograf; avtomatsko krmilo; b) izogibanje trčenju na morju: predpisi in pravila o izogibanju trčenj na morju s praktično ponazoritvijo izogibanja trčenj z modeli ladij v plovbi podnevi, ponoči in različnimi vremenskimi pogoji; c) meteorologija in oceanografija: toplotna sevanja in razdelitev toplote v atmosferi; atmosfera, temperatura, vlaga, padavine, megla in instrumenti za merjenje; cikloni, anticikloni, fronte, plovba in izogibanje; meteorološki bilteni; svetovna in ladijska meteorološka služba; morski tokovi in valovi in vpliv na plovbo; sinoptična služba; vpliv meteoroloških prilik na tovor; klimatološka analiza in prognoza vremena; meteorološko vodenje ladje; d) ladijska elektronika: radiogoniometrija; radio-goniometer; radio svetilniki; radioposnetki; sistemi plovbe: Consul, Loran in Decca; radar in radarske slike; pristajanje s pomočjo radarja; radar v izogibanju trčenja na morju, pilotovanje; e) ravnanje z ladjo in tovorom: manevriranje z ladjo; sidranje in privezovanje ladje; vlačenje; nudenje pomoči drugi ladji; postopek v slučaju požara, vdora vode, nasukanja in zapuščanja ladje; sredstva zaščite; vaje za alarm; dokovanje ladje; pregledi ladje; stabilnost; karakteristike ladje z ozirom na prevoz raznih tovorov; nakladanje, razkladanje, zlaganje in prezračevanje tovora; nevarni tovori; prevoz hladnega in zmrznjenega tovora; označevanje težkih tovorov in enot tovora; f) pomorsko upravno pravo: služba varnosti plovbe, inšpekcija, tehnična in strokovna dela; pravice in dolžnosti poveljnika in članov posadke ladje; pomorski plovni objekti, pravni režim; vpis morskih ladij; stvarne pravice na ladji; klasifikacija ladij in predpisi o klasifikaciji; klasifikacijske družbo; ladijske listine in knjige; nadvodje; nudenje pomoči in reševanje, pravni aspekti; pomorska pilotaža, carinski in zdravstveni postopek; pomorski prekrški; g) mednarodno pomorsko pravo: mednarodni režim morskih luk, ožin in kanalov; pogodbe o izkoriščanju morskih ladij; prevozne pogodbe; konosament; garancijsko pismo; časovna tablica; reklamacije tovora; pogodbe o vlačenju, nudenju pomoči in reševanju; trčenja; partikularna in generalna havarija; zavarovanje ladje, tovora in posadke; zavarovanje odgovornosti ladjarja; vojno pravo; mednarodne pomorske konvencije in organizacije; diplomatska predstavništva; h) angleški jezik: poznavanje pomorske strokovne terminologije o ladji, tovoru in navigaciji; sestavljanje raznih obvestil, vremenskega poročila, prijave pomorske nezgode, protesta idr.: poznavanje, klavzul na konosamentu. manifestu, pogodbi o prevozu idr.; prevod odgovarjajočega teksta v dolžini do 250 besed iz angleškega v slovenski jezik in obratno z uporabo slovarja. Točka 7 Gradivo strokovnega izpita za naziv ladijski kur-jač-mazač vsebuje: a) ladijski stroji in motorji: ladijski glavni in pomožni parni stroji, pogon in vzdrževanje; štiritaktni in dvotaktni dieselski in bencinski motorji za pogon lad- je in pomožnih strojev, vklop, nadzor, postopek v času dela in vzdrževanje; b) .parni kotli: plamenocevni in vodocevni ladijski parni kotli nizkega, srednjega in visokega pritiska, uporaba, pogon in vzdrževanje; c) maziva in goriva: vrste, nakladanje, shramba, uporaba in čuvanje trdih in tekočih maziv in goriv; sredstva za gašenje maziva in goriva; sredstva za pod-mazovanje in gorenje; prečiščevanje maziva in goriva; hlajenje maziva in gretje goriva; d) osnove elektrotehnike: viri električnega toka; enosmerni in izmenični električni tok; akumulatorji; generatorji, elektromotorji, transformatorji in varnostne naprave; e) ukrepi za varstvo pri delu: ukrepi za varstvo pri delu na morskih ladjah in nudenje prve pomoči ponesrečenemu pri delu. > Točka 8 Gradivo strokovnega izpita za naziv fadijski motorist vsebuje: a) ladijski motorji: štiritaktni in dvotaktni dieselski in bencinski motorji za pogon ladje, vklop, nadzor, postopek v času dela in vzdrževanje; b) ladijski pomožni stroji: vrste in uporaba ladijskih pomožnih strojev; krmilarska naprava; sidrna in tovorna vitla in hladilne naprave; c) maziva in goriva: vrste, ekonomija, nakladanje, shramba, uporaba in čuvanje trdih in tekočih maziv in goriv, sredstva za podmazovanje in gorenje; prečiščevanje maziva in goriva; hlajenje maziva in gretje goriva: d) osnove elektrotehnike, viri električnega toka; enosmerni in izmenični električni tok; akumulatorji, generatorji, elektromotorji, transformatorji in varnostne naprave, pogon in vzdrževanje; e) ukrepi za varstvo pri delu ukrepi za varstvo pri delu na morskih ladjah in nudenje prve pomoči ponesrečenemu pri delu. ■ l Točka 9 Gradivo strokovnega izpita za naziv ladijski strojevodja vsebuje: a) ladijski motorji: štiritaktni, in dvotaktni dieselski motorji za pogon ladje, deli, vklop, nadzor, postopek v času dela in vzdrževanje: diagrami dela motorja; koristnost delovanja motorja; izračunavanje potrebne količine goriva za odrejena potovanja; b) ladijski pomožni stroji: vrste in uporaba ladijskih vomožnih strojev: krmilarska naprava: telemo-torji in telegrafi: sidrni in tovorni vitli; hladilne naprave in naprave za proizvodnjo pitne vode in napajalne vode s hidrofori: c) parni kotli in parni stroji: plamenocevni in vodocevni ladijski parni kotli nizkega, srednjega in visokega pritiska, uporaba, pogon, vzdrževanje in ekonomija; ladijski glavni in pomožni parni stroji, pogon, vzdrževanje in ekonomija, ladijski propeler, njegovo delovanje in slip, praktično znanje; d) elektrotehnika: viri električnega toka; enosmerni in izmenični električni tok: akumulatorji, generatorji, elektromotorji, transformatorji in varnostne naprave, pogon in vzdrževanje: sistem napeljave električnega toka na ladji in tehnika uporabe: e) ukrepi za varstvo pri delu ukrepi za varstvo pri delu na morskih ladjah in nudenje prve pomoči ponesrečenemu pri delu; f) tehnični predpisi: tehnični in drugi predpisi o varnosti ladje in posadke; klasifikacijske družbe, vrste in pristojnost; ladijske listine, knjige in spričevala. Točka 10 Gradivo strokovnega izpita za naziv pomorski strojnik vsebuje; a) ladijski motorji: konstruktivno in funkcionalno poznavanje vseh ladijskih motorjev in njihove uporabe v obratovanju, uporaba raznih vrst goriva in maziva in specifična potrošnja goriva in maziva za različne pogoje plovbe; b) ladijski pomožni stroji: konstruktivno in funkcionalno poznavanje vseh ladijskih pomožnih strojev in naprav; c) parni kotli in parni stroji (s turbinami): konstruktivno in funkcionalno poznavanje vseh ladijskih kotlov in turbin; osnovno poznavanje dela ladijskega parnega stroja, obratovanje, vzdrževanje in ekonomija parnih kotlov in turbin; d) ladijska elektrotehnika: konstruktivno in funkcionalno poznavanje vseh ladijskih elektrotehničnih naprav, koriščenje, vzdrževanje in ekonomija; e) tehnični predpisi r tehnični in drugi predpisi o varnosti ladje, ladijskih naprav in instrumentov, posadke, potnikov in tovora, klasifikacijske družbe, vrste in pristojnost; ladijske listine, knjige in Spričevala, havarije na ladji: administracija v stroju; f) ukrepi za varstvo pri delu: ukrepi za varstvo pri delu na morskih ladjah in nudenje prve pomoči ponesrečenemu pri delu; g) angleški jezik poznavanje 'strokovne strojne terminologije; sestava naročilnice in specifikacije del; prevod odgovarjajočega teksta v dolžini do 150 besed iz angleškega v slovenski jezik in obratno z uporabo slovarja. Točka 11 Gradivo strokovnega izpita za naziv pomorski strojnik I. razreda vsebuje: a) ladijski motorji: konstruktivno, tehnološko in funkcionalno poznavanje vseh ladijskih motorjev in njihove uporabe v obratovanju: uporaba raznih vr«i goriva in maziva in specifična potrošnja goriva in maziva za različne pogoje plovbe: b) ladijski pomožni stroji: konstruktivno, tehnološko in funkcionr.’no poznavanje vseh ladijskih pomožnih strojev in naprav: C) parni kotli in parni stroji (s turbinami): konstruktivno. tehnološko in funkcionalno poznavanje vseh ladijskih parnih kotlov in turbin: osnovno poznavanje dela ladijskega stroja: obratovanje, vzdrževanje in ekonomija parnih kotlov in turbin: d) ladijska elektrotehnika ■ konstruktivno, tehnološko in funkcionalno r-oznavanje vseh ladijskih elektrotehničnih naprav, njihove uporabe, vzdrževanja in ekonomije: e) tehnični predpisi" tehnični in drugi predpisi o varnosti ladje, ladijskih naprav in instrumentov, posadke. potnikov in tovora: klasifikacijske družbe, vrste in pristojnost; ladijski dokumenti, knjige in spričevala: f) delo z ladijskim pogonom: organizacija dela posadke stroia: vzdrževanje ladijskega strojnega kompleksa in ekonomiia dela nadzor v strojnem kom-oleksv v •" -'m gradnje ladie in klase bunkeriranje In separirame eoriva; havarije na ladji; administracija na ladji in v stroju; g) angleški jezik: poznavanje strokovne strojne terminologije; sestava naročilnice in specifikacije del; prevod odgovarjajočega teksta v dolžini do 200 besed iz angleškega v slovenski jezik in obratno z uporabo slovarja. Točka 12 Gradivo strokovnega izpita za naziv pomorski radiotelegrafist II. razreda vsebuje: a) radijske naprave: oddajnik, blok-shema, pogoji dela AM (Al, A2, A3, A3H, A3A, A3J) in FM, karakteristične velikosti: izvedba antene in zaščitnih ozemljitev; pogoji prilagajanja in uravnavanja oddajnika; sprejemnik; blok-shema, pogoji dela AM (Al, A2, A3, A3H, A3A, A3J) in FM, karakteristične velikosti, princip dela teleprinterja, perforatorja, faksimila, globinomera, radiogoniometra, navigacijskih sistemov, auto-alarma in avtomatskega tipkala; b) predpisi o radijskem prometu: mednarodna unija za telekomunikacij e: ITK pravilnik o radijskem prometu in drugi uradni priročniki v pomorstvu; definicije v radijskem prometu; razdelitev frekvenc, delovne in pozivne (zaščitna, cona); radijske naprave po SOLAS konvenciji; radijska postaja, vrste, kategorije, inšpekcija, pregled in dokumenti; radijske postaje z velikim in malim prometom; toleranca odstopanja frekvence; pozivni znaki; vzpostavljanje zveze v radiote-legrafiji in radiotelefoniji;,znaki za nevarnost, nujnost in varnost; medico služba; deli telegrama; odprti in tajni slog, takse; radio-dnevnik; delovni čas ladijskih in obalnih radio postaj; tablica za črkovanje in kratice v radio službi; določanje pozicije ladje radjo-go-niometrom; posebne radijske službe; c) sprejemanje in oddajanje Morsejevih znakov: sprejemanje in oddajanje šifriranega teksta z 80 črkami in odprtega teksta s 100 črkami v minuti; • d) elektrotehnika: električni naboj; struktura atoma, potencial; napetost, tok in upor; moč; Kirhofov,' Ohmov in Joule zakon; električno polje: kondenzatorji; magnetno polje: zakon indukcije in samoindukcije; magnetnj material; generator istosmerne napetosti: pojem izmenične napetosti, tokovi in frekvence; generator izmenične napetosti: enofazni in večfazni sistemi; transformator: popravljalec; pretvarjalec; merjenje napetosti, toka in upora; e) radio-tehnika: nihajni krog; vodenje v vakuumu plinu in polprevodniku, delo elektronskih cevi; princip dela tranzistorja: pojem šuma; osnovni elek-tronični sklopi (specifikacija); popravljalci, principiel-ni sklopi: NF in VF ojačevalci, oscilatorji; stabilizacija: pojem povratne sprege: nevtralizacija; prilagoditev; širjenje elektromagnetnih valov; antena, protiutež, ozemljitev odnosi toka in napetosti, karakteristike, zaščita pred strelo in prenapetostjo, modulacija in de-modulacija (AM. FM): SSB: f) angleški jezik: poznavanje strokovne terminologije v pomorski radiotelegrafski in radiotelefonski službi: sestavljanje obvestil, ki se nanašajo na varnost ladje, posadke, potnikov; prevod odgovarjajočega teksta v dolžini do 150 besed iz angleškega v slovenski jezik in obratno z uporabo slovarja. Točka 13 Gradivo strokovnega izpita za naziv pomorski ra-dio-telegrafist I. razreda vsebuje: a) radijske naprave- oddajnik, blok-shema. pogoji dela AM fAl A2. A3, A3H. A3A. A3J) in FM; antene, izvedba, vrste, zaščita in ozemljitev: generiranje frekvenc; stabilnost, pogoji, pri SSB prenosu; prilagoditev in uravnavanje oddajnika; sprejemnik, blok-shema, pogoji dela AM (Al, A2, A3, A3A, A3H, A3J) in FM, karakteristične velikosti; princip dela teleprinterja, perforatorja, faksimila, globinomera, radiogoniometra, navigacijskih sistemov, avtoalarma, avtomatskega tipkala; merjenje istosmernih in izmeničnih napetosti in tokov; pregled elektronk, odpornika, navojev in kondenzatorjev; b) predpisi o radijskem prometu: mednarodna unija za telekomunikacije; JTK pravilniki o radijskem prometu in drugi priročniki v pomorstvu; definicije v radijskem prometu; razdelitev frekvenc, delovne in pozivne (zaščitna cona); radijske naprave po SOLAS konvenciji; radijska postaja; vrste, kategorije, inšpekcija, pregled in dokumenti; radijske postaje z velikim in malim prometom; toleranca odstopanja frekvence; pozivni znaki, 'vzpostavljanje zveze v radio-telegrafiji in radio-foniji; znaki za nevarnost, nujnost in varnost; medico-služba; deli telegrafa, odprti in tajni slog. takse; radio dnevnik; delovni čas ladijskih in obalnih radio postaj; tablica za črkovanje in kratice v radijski službi; določanje pozicije ladje radio-goniometrom; posebne radijske službe; c) sprejemanje in oddajanje Morsejevih znakov: sprejemanje in oddajanje šifriranega teksta s 100 črkami in odprtega teksta s 125 črkami v minuti; d) elektrotehnika: električni naboj; struktura atoma; potencial; napetost, tok, upor; moč; Kulonov. Kir-hofov, Ohmov in Joule zakon; električno polje; vrste kondenzatorjev; magnetno polje; zakon indukcije in samoindukcije; feromagnetni in diamagnetni materiali; termoelement; elektrokemični izvori (primarni in sekundarni). karakteristike: generator istosmerne napetosti. definicije izmeničnih veličin: enofazni in več-fazni sistem; transformator, princip, konstrukcija, vpliv višjih frekvenc; popravljalec, rotacijski in statični; merjenje napetosti, toka, uporaba, moči; e) radiotehnika: nihajni, krog, vezani nihajni krogi; filtri; kristal; vodenje v vakuumu, .plinu in polprevodniku; delo in karakteristike elektronskih cevi; princip dela polptevodne in kapacitivnc diode, karakteristike; princip dela tranzistorja (FET tranzistorji); pojem šuma; osnovni elektronični sklopi; popravljalci; VF in NF pojačevalci; večstopenjski pojačevalci; oscilatorji (pogoji stabilnosti); modulacija in demodulacija (AM in FM); osnovni sklopi modulatorjev !n demodu-latorjcv za dvobočni in enobočni prenos; sklopi mešanja; stabilizacija; povratna sprega; nevtralizacija: širjenje elektromagnetnih valov; antene, protiutež, ozemljitev. odnosi toka in napetosti, karakteristike, zaščita pred strelo in prenapetostjo: f) angleški jezik: poznavanje strokovne terminologije v pomorski radiotelegrafski in radiotelefonski službi; sestavljanje obvestil, ki se nanašajo na varnost ladje, posadke in potnikov: prevod odgovarjajočega teksta v dolžini do 200 besed iz angleškega v slovenski jezik in obratno z uporabo slovarja. Točka 14 Strokovni izpiti se bodo, opravljali po programu iz tega navodila po preteku dveh mesecev od dneva, ko začne navodilo veljati. Točka 15 To navodilo za "ne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Republiški sekretar za gospodarstvo Drago Petrovič, dipl. oec. 1. r. AKTI USTAVNEGA SOOISGA SR* 319. Ustavno sodišče SR Slovenije je na seji dne 26. junija 1974 pod predsedstvom predsednika dr Jožeta Brileja' v sporu med Temeljno zadružno enoto »Kooperacija« Novo mesto ter Kmetijsko zadrugo »Krka« Novo mesto zaradi ureditve spornih odnosov v zvezi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo s k 1 e n i 1 o j Ugotovi sc, da niso izpolnjeni zakonski predpisani pogoji, da bi ustavno sodišče na podlagi 44. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpjsu v sodni register uredilo sporne odnose v zvezi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. V Kmetijski zadrugi »Krka« Novo mesto je treba ponovno izpeljati postopek organiziranja temeljne zadružne enote v vseh tistih delih zadruge v katerih kmetje združujejo svoje delo in delovna sredstva z delom delavcev z družbenimi sredstvi. Obrazložitev I V sestavi Kmetijske zadruge »Krka« so bile organizirane tri temeljne organizacije združenega dela in temeljna zadružna .enota »Kooperacija- (v nadaljevanju: TZE) Vse trj temeljne organizacije so podpisale samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, TZE pa je podpis zavrnila ter na podlag; M člena zakona o konstituiranju organizacij ztirv r.cra dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ. št. 22/73 — v nadaljevanju ,zakon 0 konstituiranju) sprožila prod ustavnim sodiš"em spot zarodi ureditve spornih odnosov v zvezi z 79. členom in zadnjim odstavkom 20. člena -amouprtivnega. sporazuma. V 79. členu samoupravnega sporazuma je določeno, da zadružne člane, ki s<, organizirani v temeljni zadružni noti, oskrbuje z reprodukcijskim materialom TOZD »Trgovine-mes: rstvo« in da si skupaj ustvarjeni do-nodek delita obe temeljni organizaciji glede na vloženo delo in sredstva. Merilo za delitev tako ustvarjenega dohodka nui b' TOZD in TZE določili s posebno pogodbo V zadnjem odstavku '20. člena samoupravnega sporazuma pa je določeno, da temeljne organizacije ne morejo sredstev, ki jih bo^o pridobile na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi, nrenosti oh event izločitvi iz. zadruge na drugo organizacijo-združenega dela. Predlagatelj postopka predlaga, da ustavno sodišče na podlagi 44 člena zakona o konstituiranju uredi sporne odnose na ta način da nadomesti 79. člen samoupravnega sporazuma z odločbo, po kateri bi vsa sredstva trgovin z reprodukcijskim materialom pripadla temeljni zadružni enoti V posledici take spre- / membe samoupravnega sporazuma bi se iz sedanje TOZD »Trgovine-mesarstvo« izločilo 9 trgovin ter z vsemi pripadajočimi sredstvi vključilo v TZE »Kooperacija«. Le na ta način bo po mnenju predlagatelja uresničena ustavno zagotovljena pravica kmetov — članov zadruge, ki so v zadrugi — vštevši tudi v omenjenih trgovinah — združili svoje delo in svoja sredstva, da skupaj z delavci zadruge upravljajo z združenimi sredstvi ter enakopravno z njimi odločajo o rezultatih združenega dela. Zadnji odstavek 20. člena samoupravnega sporazuma pa naj sc po predlogu predlagatelja črta, ker omejuje ustavno zagotovljeno pravico kmetov in delavcev, da v skladu s predpisi razpolagajo s sredstvi TZE, vštevši tudi razpolaganje s sredstvi ob eventualni izločitvi in osamosvojitvi oziroma pripojitvi k drugi delovni organizaciji. Nasprotni udeleženec v postopku je v svojem ugovoru zoper predlog navajal med drugim tele razloge: V konkretnem primeru ne gre za spor zaradi sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi, ki se rešuje po 44. členu zakona o konstituiranju, marveč za spor, ki bi ga moral predlagatelj sprožiti po 38. členu Istega zakona pred gospodarskim sodiščem v predpisanem roku po sprejemu sklepa o organiziranju TOZD »Trgovine-mesarstvo«. Rok za sprožitev tega spora pa je že davno potekel. To po mnenju nasprotnega udeleženca pomeni da je treba sklep o organiziranju TOZD »Trgovine-mesarstvo« — takšen, kot je bil sprejet — šteti za dokončen in ga sedaj TZE ne more več izpodbijati. Kar se tiče organiziranja vseh treh temeljnih organizacij v sestavi zadruge, nasprotni uedelcženec navaja, da je to organiziranje temeljilo na pismeno izdelani analizi pogojev, ki je bila predložena v obravnavanje delavcem in kmetom v vseh delih zadruge. Nasprotno pa organiziranje TZE v smislu njenega sedanjega predloga, lo je z vključn v ijo devetih trgovin, ne temelji nn nobeni analizi, ker taka analiza ni bila nikoli izdelana. II Pri opredeljevanju družbenoekonomskega položaja kmetov in njihovega združevanja je nova ustava SR Slovenije postavila načelo, da kmetijske zadruge in obrate za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela, v katerih kmetje združujejo svoje delo in delovna sredstva z delom delavcev in z družbenimi sredstvi, upravljajo kmetje enakopravno z delavci na podlagi vloženih sredstev in dela (77. člen ustave SRS). V obravnavanem sporu gre za to, da sc to ustavno načelo in z njim povezane določbe zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 22/72) uresničijo in sicer v postopku, ki ga ureja zakon o konstituiranju, ki se po drugem odstavku 129. člena uporablja tudi za organiziranje temeljnih organizacij v kmetijskih zadrugah. Po 30. členu zakona o konstituiranju spada sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi v drugo fazo konstituiranja in je mogoča šele tedaj, ko je končana prva faza, to je organiziranje temeljnih organizacij, kar je določno povedano v 37., 41. in 45. členu istega zakona. V 37. členu je določeno, da pridobi TOZD sposobnost skleniti samoupravni sporazum o združitvi, ko postane sklep o njenem organiziranju dokončen, to je. ko poteče 30 dni od njegove vročitve drugim delom delovne organizacije, če pa jd' sprožen spor glede zadostitve pogojev zn njeno organiziranje, pn tedaj, ko odloči ustavno sodišče o obstoju teh pogojev. Po smiselni povezavi tega člena z 38. členom velja to tudi za spor, ki se v zvezi z organiziranjem temeljne organizacije vodi po cit. členu pred gospodarskim sodiščem, upoštevajoč zlasti možnost, da gospodarsko sodišče lahko v določenih primerih odloči, da je sklep o organiziranju temeljne organizacije ničen. To dodatno sledi tudi iz 45. člena, v katerem je določeno, da rok za konstituiranje, to je za izpeljavo vseh treh faz konstituiranja, zajetih v 30. členu, ne teče, dokler traja spor zaradi organiziranja temeljne organizacije. Vsebino in pravne učinke teh določb povzema okvirno tudi 41. člen, v katerem je poudarjeno, da temeljne organizacije sklenejo samoupravni sporazum o združitvi tedaj, ko se organizirajo tako, kot je predpisano v tem zakonu. Ustavno sodišče je iž predloženega dokumentacijskega gradiva in na podlagi v pripravljalnem postopku dobljenih pojasnil obeh udeležencev ugotovilo, da ima sklep o organiziranju TZE bistveno pomanjkljivost in ga zato ni mogoče štet; za dokončnega. Kot nesporno je ugotovljeno, da pred organiziranjem TZE ni bila izdelana pismena analiza pogojev, ki jo je kot nujno podlago za ugotovitev organizacijskih, tehnoloških, ekonomsko-finančnih in statusnih elementov ob organiziranju temeljnih organizacij opredelila že zvezna skupščina v svojem priporočilu o neposrednih nalogah pri ‘izvajanju ustavnih amandmajev XXI do XXIII (Uradni list SFRJ, št. 5/73), in ki jo za organiziranje vsake temeljne organizacije kot obvezno predpisuje tudi 34. člen zakona o konstituiranju. Gre za dokument, za katerega je bilo že v citiranem priporočilu zvezne skupščine poudarjeno, da se morajo z njim seznaniti vsi delavci v posameznih delih delovne organizacije, ker jim je le na ta način omogočeno, da na njegovi podlagi ocenijo realnost posameznih predlogov in o njih zavzamejo svoje stališče. Pismena analiza pogojev je tudi po zakonu o konstituiranju bistvena sestavina postopka konstituiranja delovnih organizacij, in sicer ne samo v fazi organiziranja TOZD, marveč tudi v faz] sklepanja samoupravnega sporazuma o združitvi ter sprejemanja statu.tov, kot osnovno dokazno gradivo pa je potrebna tudi ustavnemu in gospodarskemu sodišču v eventualnem sporu po 36. ali 38. členu istega zakona. V obravnavanem primeru je bila izdelana in obravnavana le analiza pogojev za organiziranje vseh treh TOZD ter za organiziranje TZE brez vključitve v tem sporu omenjenih trgovin. Ce se TZE ni strinjala z navedeno analizo in z organiziranjem TOZD »Trgovine-mesarstvo« v obsegu, kot je izhajal iz analize, ki jo je izdelala komisija zadružnega sveta, bi morala pred svojim organiziranjem izdelati posebno analizo, iz katere bi bili razvidni vsi tisti elementi, ki so po 34. členu zakona o konstituiranju potrebni za organiziranje vsake temeljne organizacije. Sele po obravnavanju te analize ter po ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za organiziranje takšne TZE, kot jo predvideva^ analiza, bi lahko zainteresirani delavci in kmetje sprejeli sklep, da se organizirajo v tako TZE, kot jo predlagajo v tem sporu. Ker za sprejem sklepa o organiziranju TZE s tako notranjo organizacijsko strukturo in s takim obsegom dejavnosti, kot izhajata iz predloga delavcev in kmetov v tdm sporu, niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih določa 34. člen zakona o konstituiranju, je treba postopek organiziranja TZE izpeljati ponovno, vključujoč pri tem tudi izdelavo ustrezne pismene analize pogojev ter njeno obravnavanje na zborih delavcev in kmetov. Sklep o organiziranju TZE. ki bo sprejet na podlagi navedene analize, je treba nato v skladu s 35. členom poslati vsem delom zadruge in jim s tem dati možnosti, da — če se z njim ne strinjajo — sprožijo v zakonsko predpisanem roku spor po 36. ali 38. členu zakona o konstituiranju pred pristojnim sodiščem. V sporu po 36. členu ugotavlja ustavno sodišče, ali so za organiziranje temeljne organizacije izpolnjeni pogoji, ki jih taksativno določa prvi odstavak 38. člena ustave SR Slovenije oziroma 33. člen zakona o konstituiranju. V sporu po 38. členu cit. zakona pa ugotavlja gospodarsko sodišče, ali so z organiziranjem temeljne organizacije kršene pravice v drugih delih delovne organizacije oziroma interesi in pravice delovne organizacije kot celote, ki izvirajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi, vštevši po smiselni uporabi 60. člena istegd zakona tudi kršitev pravic in interesov zaradi nepravilne razmejitve sredstev, pravic in obveznosti. Pogoji za sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo v smislu 42. in 43., člena zakona o konstituiranju, prav tako pa tudi pogoji za evet. sprožitev spora in odločanje ustavnega sodišča po 44. členu istega zakona, bodo izpolnjeni te- daj, ko bo v skladu z ustavo, zakonom o konstituiranju in zakonom o združevanju kmetov ponovno izpeljan postopek organiziranja TZE v vseh tistih delih zadruge, v katerih kmetje združujejo svoje delo in delovna sredstva z delom delavcev z družbenimi sredstvi, in ko bodo pravnomočno končani eventualni spori, ki bi bili z zvezj s tem organiziranjem sproženi po 36. ali 38. členu zakona o konstituiranju. Glede na ugotovitev, da za odločanje v sporu zaradi ureditve spornih odnosov v zvezi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi po 44. členu zakona o konstituiranju še niso izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji, je ustavno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka. Po 423. členu ustave SR Slovenije je ta sklep obvezen in izvršljiv. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. U-V-17/74-16 Ljubljana, dne 26. junija 1974. Predsednik Ustavnega sodišča SRS dr. Jože Brilej 1. r. SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 320. Delavci v organizacijah združenega dela ter delavci in drugi delovni ljudje v drugih organizacijah in skupnostih, ki v izobraževalni skupnosti SR Slovenije uresničujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja ter usklajujejo delo na tem področju v svobodni menjavi dela z delavci vzgojne izobraževalnih organizacij, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o sprejetju programa izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1. člen Udeleženci tega sporazuma: delavci in drugi delovni ljudje, organizirani v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter v delovnih in drugih skupnostih, podpisnicah tega sporazuma, sprejemajo program izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974, ki je bil v postopku družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja dogovorjen in ovrednoten v skladu s cilji, opredeljenimi v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974. Program iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega sporazuma in je ovrednoten na 927,100.000 dinarjev. V tem znesku so zajete tudi: — neporavnane obveznosti do Vzgojnoizobraže-valnih zavodov, sprejete z družbenim dogovorom o višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973, in iz aneksa k temu dogovoru (Uradni list SRS. št. 4V43), in — obveznosti SR Slovenije v znesku 33,234.000 dinarjev za investicije v višje in visoke šole ter domove ki so z družbenim dogovorom o osnovah programira- nja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 prenesene na izobraževalno skupnost SR Slovenije. • 2. člen Obseg in vrednost programa, ki sta določena v 1. členu tega sporazuma, se med letom lahko spremenita samo v primeru, če se bistveno spremene okoliščine, v katerih je bil program sprejet in ovrednoten. Kot bistvena sprememba okoliščin se šteje zlasti: a) če je na podlagi predpisa, družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma potrebna razširitev programa (povečanje obsega posamezne dejavnosti, višja kakovost dejavnosti ali uvedba vzgojnoizobraževalne dejavnosti, ki v programu ni predvidena), b) če pride do nepredvidene rasti cen blaga in storitev in s tem do občutnega povečanja materialnih stroškov, nujnih za uresničitev programa, c) če pride do nepredvidenega povečanja zakonskih in pogodbenih obveznosti organizacij združenega dela, ki izvajajo program, č) če pride do nepredvidenih gibanj ravni osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu in drugih dejavnostih in bi se s tem porušilo dogovorjeno usklajeno razmerje med osebnimi dohodki teh delavcev in delavcev, ki izvajajo program. 3. člen Potrebna sredstva za uresničitev programa iz 1. člena bodo prispevali delavci v temeljnih iri drugih organizacijah združenega dela. ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, od katere se jim ugotavlja dohodek. Prispevki iz prejšnjega odstavka se plačujejo iz dohodka. Osnova za izračun višine prispevka je davčna osnova po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS št. 8/73 in 37/73) oziroma po zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72. 3/73, 14/73 in 4/74). Prispevek znaša 8,14 °/o od osnove iz prejšnjega odstavka. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela obračunajo in poravnajo prispevek z zaključnim računom za leto 1974 Med letom vplačujejo mesečne akontacije in sicer do 20. v mesecu za tekoči mesec. Mesečne akontacije^znašajo v času od januarja do vključno junija po eno dvanajstino letnega prispevka, izračunanega na davčno osnovo, ugotovljeno z zaključnim računom za leto 1973. S periodičnim obračunom za prvo polletje in za čas od 1. januarja do 30. septembra ugotovi organizacija združenega dela novo višino akontacije na podlagi doseženega poslovnega rezultata, dotlej vplačane akontacije pa poračuna. Končni poračun vplačanih akontacij se opravi z zaključnim računam za leto 1974. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, obračunajo prispevek ob obračunu davka iz dejavnosti za leto 1974. Med letom vplačujejo akontacije prispevka istočasno z akontacijami davka iz dejavnosti in sicer v višini, ki se izračuna na davčno osnovo, ugotovljeno za leto 1973 Ob končnem obračunu prispevka za leto 1974 se vplačane akontacije poračunajo. 5. člen Izobraževalna skupnost SR Slovenije je odgovorna udeležencem tega sporazuma za izvajanje sporazuma in za racionalno ravnanje s sredstvi, ki jih udeleženci združujejo po tem sporazumu. Izobraževalna skupnost SR Slovenije je dolžna urediti pogodbena razmerja z organizacijami združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja tako, da bo v celoti zagotovljena uresničitev programa iz 1. člena ob čim bolj smotrni organizaciji in delitvi dela. V primeru, da program ne bi bil uresničen v celoti, se vrednost iz 2. odstavka 1. člena ustrezno zniža. V primeru, da bodo združena sredstva večja od vrednosti programa iz 2. odstavka 1. člena sme izobraževalna skupnost povečati obseg in vrednost programa, če so izpolnjeni pogoji iz 2. člena, vendar samo do višine preostanka združenih sredstev. Če bi po končnem obračunu prispevkov združena sredstva unesla več ali manj kot je potrebno po določilih tega sporazuma, se presežek ali primanjkljaj prenese v naslednje leto in ga bodo udeleženci upoštevali pri določitvi prispevnih stopenj za leto 1975. 6. člen Izobraževalna skupnost SR Slovenije je dolžna podpisnicam tega sporazuma poročati po poteku vsakega trimesečja o' izvajanju programa ter o združenih sredstvih in njihovi porabi ter sproti obveščati podpisnice o spremembi programa ali njegove vrednosti. Na zahtevo organa upravljanja katere koli podpisnice tega sporazuma je izobraževalna skupnost SR Slovenije dolžna odgovoriti na posamezna vprašanja v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in omogočiti pooblaščenim osebam podpisnic vpogled v poslovne knjige in drugo dokumentacijo. 7. člen Posebne izobraževalne skupnosti, ki so že ali še bodo ustanovljene, prevzamejo od izobraževalne skupnosti SR Slovenije tisti del nalog in odgovornosti iz tega sporazuma, ki sodi na področje, za katero je posamezna izobraževalna skupnost ustanovljena. Posebne izobraževalne skupnosti Sn izobraževalna skupnost SR Slovenije uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom medsebojna razmerja in se dogovore o enotnih načelih, po katerih vsaka posebna izobraževalna skupnost sklene z izobraževalno skupnostjo SR Slovenije pogodbo o prenosu nalog in odgovornosti ter ustreznega dela združenih sredstev iz 3. člena tega sporazuma. Če udeleženci tega sporazuma sprejmejo v posebni izobraževalni skupnosti vzgojnoizobraževalni program izven okvirov programa iz 1. člena tega sporazuma, se hkrati sporazumejo o posebnem prispevku, ki ga bodo združevali neposredno v posebni izobraževalni skupnosti za uresničitev takega programa. Ta program se ovrednoti po enotnih merilih, ki veljajo za vrednotenje programa iz 1. člena tega sporazuma. 8. člen Udeleženci tega sporazuma poverijo nadzor nad obračunavanjem in vplačevanjem prispevkov oziroma akontacij iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela službi družbenega knjigovodstva, iz dohodka dejavnosti občanov pa davčnim organom, ki so pooblaščeni, da zapadle prispevke oziroma akontacije izterjajo na način, ki velja za izterjavo davkov. Da bi omogočili nemoteno uresničevanje sprejetega programa, bodo udeleženci tega sporazuma v primeru zamude pri vplačilu prispevkov oziroma akontacij plačali še dodatni prispevek v višini 0,05 °/o od zneska zaostalega prispevka oziroma akontacije za vsak dan zamude. 9. člen Dokler se izobraževalna skupnost SR Slovenije ne bo organizirala v skladu z ustavo, bo nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravljala 15-članska komisija, ki jo bo imenovala skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije iz vrst udeležencev tega sporazuma. Komisija spremlja izvajanje tega sporazuma, daje razlago posameznih določb ter predlaga ukrepe za njegovo uresničevanje. V primeru, da v zvezi z izvajanjem tega sporazuma pride med podpisnicami do spora, bodo odločitev v sporu prepustile arbitraži, ki jo imenuje skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije. 10. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščenci dveh tretjin delavcev in drugih delovnih ljudi, ki v izobraževalni skupnosti SR Slovenije uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju poklicnega izobraževanja, uporablja pa se od 1. januarja 1974. S tem dnem prevzamejo pravice in obveznosti tudj udeleženci in podpisniki, ki pozneje pristopijo k sporazumu. Dan sklenitve sporazuma ugotovi izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije s svojim sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu SRS. 11. člen Podpisniki bodo v 30 dneh po sklenitvi tega sporazuma poravnali oziroma poračunali dotlej zapadle akontacije prispevkov. Organi izobraževalne skupnosti SR Slovenije bodo po potrebi izdali navodila o tehniki poravnave oziroma poračuna. 12. člen Izobraževalna skupnost SR Slovenije pristopi po sklepu svoje skupščine k temu sporazumu in s tem kot pravna oseba prevzema obveznosti in odgovornosti, ki jih ji sporazum nalaga. 321. Na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 10. člena samoupravnega sporazuma o sprejetju programa izobraževalne skupnosti SRS za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev ter na podlagi zbranih listin o podpisovanju tega sporazuma, je izvršni odbor na svoji 100. seji dne 29. maja 1974 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o sprejetju programa izobraževalne skupnosti SR Slovenije in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev Izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije ugotavlja, da je izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 10. člena samoupravnega sporazuma o sprejetju programa izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, in da je ta sporazum sklenjen. St. 400-13/74 Ljubljana, dne 29. maja 1974. Izobraževalna skupnost SR Slovenije Predsedujoča seji Izvršnega odbora Milena Borovac L r. 322. Skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije je na svoji 25 seji dne 6. junija 1974 sprejela SKLEP o pristopu izobraževalne skupnosti SR Slovenije k samoupravnemu sporazumu o sprejetju programa izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev Izobraževalna skupnost SR Slovenije pristopi k samoupravnemu sporazumu o sprejetju programa izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev in s tem kot pravna oseba prevzame obveznosti in odgovornosti, ki jih ji ta sporazum nalaga. St. 113-1/74 Ljubljana, dne 6. junija 1974. Izobraževalna skupnost SR Slovenije Namestnica predsednika skupščine Milena Vršnik-Stlfter 1. r. 323. Na podlagi 6. alinee 23. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 8-52/69) je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 6. junija 1974 sprejela SKLEP o zaključnem računu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1973 I Sprejme se zaključni račun izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1973, ki izkazuje din prihodke 1.071,498.673,05 razhodke l.Q63,485.335,81 presežek prihodkov nad razhodki 8,013.337,24 Presežek prihodkov nad razhodki iz leta 1973 se prenese kot prihodek izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 za kritje neporavnanih obveznosti iz leta 1974. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/74 Ljubljana, dne 6. junija 1974. Izobraževalna skupnost SR Slovenije Namestnica predsednika skupščine Milena Vršnik-Štifter 1. r. 324. Na podlagi 6 alinee 23 člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 8-52'69) je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 6 junija 1974 sprejela SKLEP o finančnem načrtu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 I Sprejme se finančni načrt izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974. ki izkazuje prihodke v znesku 935,706.635 dinarjev in razhodke v enaki višini. II Ce bo zaostajalo pritekanje prihodkov v taki meri da ne bodo doseženi v višini iz I. točke repa sklepa, bo izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije da bi ohranil ravnovesje začasno zmanjšal višino sred-štev, ki so v finančnem načrtu razporejena za posamezne namene O tem mora izvršni odbor obvestit-skupščino izobraževalne skupnosti SR Slovenim ITI . Pregled prihodkov izobraževalno skupnost- zgoraj določene nagrade. Rešitev, ki bo sprefeta za celotno gospodarstvo, velja tudi za določilo tega člena te kolektivne pogodbe od 1. junija 1974 naprej. Konkretno višino nagrade učenca v gospodarstvu določi delodajalec glede na uspeh, ki ga učenec pokaže v šoli in pri praktičhem pouku v obratovalnici.« V drugem odstavku 37. člena, ki postane četrti odstavek, se med besedo »višji« in besedo »mora« namesto vejice vstavi besedilo »od nagrad, ki jih izplačuje delodajalec«. 10. člen V 38. (‘lenu se v predzadnji alinei besedilo »opravljanja javnih funkcij« nadomesti z besedilom »opravljanja delegatskih oziroma drugih javnih funkcij«; se v zadnji alinei besedilo »najmanj 80”/0« nadomesti z besedilom »najmanj 90 "/o«. 11. člen V 40. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: »Delodajalec mora v roku 7 dni po izplačilu osebnih dohodkov in nagrad oziroma nadomestil in drugih prejemkov po tej kolektivni pogodbi, kolikor ni z zakonom ali samoupravnim sporazumom posamezne interesne skupnosti drugače določeno, poravnati vse pripadajoče družbene obveznosti.« 12. člen 41. člen se spremeni in se glasi; »Poleg nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta mora delodajalec vsako leto pred dopustom izplačati delavcu delno nadomestilo stroškov letnega dopusta v višini med 600 in 900 dinarjev, pri čemer upošteva socialni in zdravstveni položaj delavca. Ce delavec koristi letni dopust v dveh delih, se lahko tudi regres za letni dopust po prvem ‘odstavku tega člena izplača v dveh delih v odgovarjajoči višini. Kot priznan izdatek iz sredstev skupne porabe šteje tudi regres za dopust oziroma počitnice v gornji višini, ki ga delodajalec izplača učencu v gospodarstvu«. 13. člen V 43. členu sc črta drugi, tretji in četrti odstavek. 14. člen 44. člen se spremeni in se glasi: »Dnevnica za službena potovanja v državi oziroma za delo na terenu do 20 dni znaša — za čas -odsotnosti več kot 8 do 12 ur 80 dinajrjev — za čas odsotnosti več kot 12 ur 120 dinarjev, za službeno potovanje v tujino pa toliko, kolikor je določeno za republiške upravne organe. Stroške potovanja povrne 'delodajalec delavcu v višini cene vozovnic ter računov za prenočevanje, vendar največ v višini do 130 dinarjev za noč. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu pripada za prenočevanje 60 dinarjev za noč.« 15. člen Prvi odstavek 45. člena se spremeni in se glasi: , »Kadar delavec po nalogu delodajalca več kot 20 dni dela na terenu, tj izven kraja običajne zaposlitve in izven bivališča, mu pripada terenski dodatek v višini 54 dinarjev na dan. povračilo stroškov za prenočevanje v višini 60 dinarjev za noč in povračilo prevoznih stroškov za enkratni prevoz na delovišče in nazaj.« 16. člen Prvi odstavek 46. člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki je zaradi svoje zaposlitve ločen od družine, če je tako dogovorjeno v delovni pogodbi, vendar največ 1000 dinarjev mesečno. , Nadomestilo za ločeno življenje in terenski dodatek se med seboj izključujeta. Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni ponujeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je delavec vselil v družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, družine pa ni preselil.« 17. člen V 47 členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Če delodajalec organizira delavcem in učencem v gospodarstvu toplo malico med delom, so le-ti upravičeni do regresiranja tako organizirane prehrane v višini 100 dinarjev mesečno na delavca in učenca v breme materialnih stroškov, kar se praviloma Izplača v nakupnih bonih zn živila in gostinske usluge.« 18 člen V 48. členu se besedilo »v višini do 0.90 dinarjev« nadomesti z besedilom »do višine 1,30 dinarja.« 19. člen Za 48. členom se doda nov 48a člen, ki se glasi: »Z dodatkom k delovni pogodbi v konkretnem primeru se delavec in delodajalec dogovorita kolikšno odškodnino bo delodajalec v breme materialnih stroškov izplačal delavcu — racionalizatorju, novatorju oziroma avtorju izboljšav.« 20. člen Za novim 48a členom se doda nov 48b člen, ki se glasi: »Delavcu pripada ob delovnih jubilejih nagrada v višini: . — za 10 let delovne dobe pri istem delodajalcu 1 povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — za 20 let delovne dobe pri .istem delodajalcu 1,5 povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — za 30 let delovne dobe pri istem delodajalcu 2 povprečna mesečna neto osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.« 21. člen 49. člen se spremeni in se glasi: »Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj dva in največ tri povprečne mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti delavca naj ožjim članom njegove družine. O konkretni višini odpravnine oziroma pomoči po prvem odstavku tega člena odloči delodajalec, pri čemer zlasti upošteva pogoje, pod katerimi je delavec pretežno delal oziroma njegovo delovno dobo.« 22. člen Za 49. členom se doda nov 49a člen, ki se glasi: »Ce organizacije združenega dela v občini izplačujejo solidarnostne pomoči, kar ugotovi osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih, ki tudi predlaga podelitev te pomoči, je tudi delodajalec dolžan izplačati tako pomoč, sicer pa jo lahko izplača po svoji presoji v naslednjih primerih: — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu, v višini enega povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka delavcev v obratovalnici v preteklem letu (poleg pomoči po prvem odstavku 49. člena 'kolektivne pogodbe); — ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca; pomoč v višini enega povprečnega mesečnega osebnega dohodka delavcev v obratovalnici v preteklem letu; — enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti: — enkratno pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino; — enkratne letne obdaritve upokojencev, kt so odšli v pokoj iz obratovalnice zasebnega obrtnika; — druge solidarnostne pomoči.« , 23. člen Za novim 49a členom se doda nov 49b člen, ki se glasi: »Osebne prejemke delavca po 41.. 48b. 49. in 49a členu, pa hidi po 50. in 53a členu te kolektivne pogodbe se šteje za udeležbo delavcev v sredstvih skupne porabe, ustvarjenih s skupnim delom v obratovalnici. Kot izdatki iz sredstev skupne porabe štejejo tudi stroški za strokovne ekskurzije delavcev oziroma za obiske delavcev na strokovnih razstavah, izdatki za pospeševanje kulturne, športne in druge rekreacijske dejavnosti delavcev, pomoči ustanovam otroškega varstva, humanitarnim organizacijam in podobno. Družbeno je sprejemljiva višina izdatkov v breme sredstev skupne porabe po tem členu te kolektivne pogodbe do višine povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s številom delavcev v obratovalnici po stanju konec preteklega leta. V tem niso všteta sredstva, izplačana — za stanovanjsko izgradnjo (50. člen kolektivne pogodbe) — za preventivno zdravstveno varstvo (53a člen kolektivne pogodbe) — za odpravnine (49. člen kolektivne pogodbe) — ustanovam otroškega varstva — humanitarnim organizacijam — družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu (prva alinea 49a člena kolektivne pogodbe).« 24. člen V 51a členu se »1 %>« nadomesti z »1,5 °/o«. 25. člen V 51č členu se doda novo četrto alineo, ki se glasi: »— za druge namene, v skladu z družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi o kadrovski politiki in štipendiranju.« 26. člen Za 53. členom se doda nov 53a člen, kt se glasi: »Delodajalec je dolžan delavce kolektivno nezgodno zavarovati in to ne glede na število delavcev v obratovalnici. Delodajalec lahko tudi zagotovi delavcem enkrat letno preventivni *zdravstveni pregled ter preventivno zdravstveno zaščito (cepljenje ob epidemijah).« 27. člen Podpisnika kolektivne pogodbe bosta vsako leto obvestila delodajalce in delavce o višini povprečnega mfesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu in to takoj, ko bo le-ta objavljena v Uradnem listu SR Slovenije. 28. člen V občinah, v katerih do sprejema teh sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe še niso ustanovljeni skladi za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju na podlagi določil VIII poglavja te kolektivne pogodbe, se s 1. julijem 1974 odpre začasne žiro račune, na katere vplačujejo delodajalci sredstva prispevka tega sklada do ustanovitve sklada. Začasne žiro račune po prvem odstavku tega člena se odpre pri občinskih sindikalnih. sVetih. ki so skupno s pristojnimi področnimi strokovnimi odbori gospodarske zbornice SRS glavni nosilci odgovornosti za ustanovitev tph skladov. 29. člen Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe sp izdelane v treh istovetnih izvodih, od katerih prej- me vsak od podpisnikov po en izvod, en izvod pa se nahaja na republiškem sekretariatu za delo, pri katerem so registrirane. 30. člen Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se jih od 1. j dni j a 1974 naprej, razen določil 12. člena, ki se jih uporablja od 1. januarja 1974 naprej. 31. člen Delavec in delodajalec sta dolžna, da v dveh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev ustrezno uskladita medsebojno delovno pogodbo. Ljubljana, dne 27. junija 1974. Republiški odbor Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije predsednik Jože Vidic 1. r. Gospodarska zbornica SR Slovenije podpredsednik Rado Dvoršak, dipl. inž. 1. r. Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so registrirane pri Republiškem sekretariatu za delo z odločbo št. 11-1/72. dne 28 VI. 1974 in so vpisane v register kolektivnih pogodb, ki ga vodi ta sekretariat, pod zaporedno številko 4. Ta registracija je začasna glede določbe 9 člena kolektivne pogodbe o nagradah učencev v učnem razmerju. in sicer do kompleksne uskladitve kolektivne pogodbe s predpisi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. 326. Na podlagi 75 člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS. št. 25-231/73) skleneta republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo in sktmnnst nokbininskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu, skupnost) POGODBO o izvajanju invalidskega zavarovanja oseb na prestajanju kazni odvzema prostosti in mladoletnikov na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom 1. člen S to pogodbo se ureja izvajanje invalidskega zavarovanja za obsojence in za osebe, kaznovane z zap.o-rom zaradi prekrška, ter za mladoletnike na prestajanju vzgojnega ukrepar, oddaje v vzgojni poboljševalni dom. 2. člen Osebe iz prejšnjega člena so zavarovane po 67.. 108 in 257, členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij iv nadalimem besedilu: zakon) za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče nri delu. pri pouku ali nri opravlianiu dovoljenih dejavnosti ter za invalidnost, ki je posledica nesreče izven dela. nastale zaradi višje sile. Kdaj se šteje, da so osebe, ki prestajajo kazen odvzema prostosti oziroma vzgojni ukrep oddaje v vzgojni poboljševalni dom na delu, določa 69 člen zakona, kdaj gre za nesrečo pri delu in poklicno bolezen, pa se presoja po statutu skupnosti. 3. člen Osebe iz 1. člena te pogodbe so zavarovane od dneva, ko nastopijo prestajanje kazni odvzema prostosti oziroma vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom do dneva prestane ali odpuščene kazni ali do dneva pogojnega odpusta s prestajanja kazni oziroma do odpusta iz vzgojnega poboljševalnega doma. 4. člen Prijavo v zavarovanje oziroma prijavo sprememb, ki vplivajo na pravico do zavarovanja ter odjavo iz zavarovanja vloži kazenski poboljševalni zavod, v katerem določena oseba prestaja kazen, oziroma za mladoletnika vzgojni poboljševalni dom, pri pristojni podružnici zadnji dan v mesecu, v katerem nastane oziroma preneha obveznost zavarovanja. Za izvajanje invalidskega zavarovanja je pristojna podružnica skupnosti, na območju katere je kazenski poboljševalni zavod oziroma vzgojni poboljševalni dom. 5. člen Na podlagi prijave v zavarovanje izda pristojna podružnica skupnosti obvestilo o invalidskem zavarovanju. ki ga vroči prijavitelju V obvestilu določi datum začetka zavarovanja in osnovo za plačevanje prispevkov. 6. člen Osnova za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic se določi za vse zavarovance iz 1. člena te pogodbe v enotnem znesku 1400 din za čas od 1. julija 1974 do 31. decembra 1974. za naprej pa se poveča "zavarovalna Osnova vsakb koledarsko leto za odstotek norasta povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, če se podpisnika te pogodbe ne sporazumeta za drugačne zneske zavarovalnih osnov. 7. člen Prispevki za invalidsko zavarovanje se plačujejo od zavarovalne osnove in sicer po stopnjah prispevkov. določenih s sklepom skupščine skupnosti o določitvi prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja v letu 1974 (Uradni list SRS. št. 22/74). 8. člen Zavezanec za prispevek je kazenski poboljševalni zavod oziroma vzgojni poboljševalni dom. v katerem določena oseba prestaja kazen oziroma mladoletnik vzgojni ukrep. Prispevki zapadejo v plačilo zadnji dan v mesecu za nazaj. 9. člen Zavarovanim osebam 'z 1 člena te pogodbe gredo pravice, določene v 71 členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, v višini in pod pogoji, določenimi s « statutom skupnosti za osebe v rednem delovnem razmerju. Za pridobitev in uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja se uporabljajo določbe 72. člena zakona. 10. člen Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974. St. S-139/34-1974 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Bojan Škrk 1. r. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji predsednik skupščine Jože Globačnik 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN \ SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 696. Na podlagi 125. in 144. členg statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974, 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o imenovanju predsednika in članov komisije za vloge in pritožbe V komisijo za vloge in pritožbe se imenujejo: Za predsednika: Ivanka Kukovec, sekretarka Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana, za člane Ciril Brezovec, profesor na Pedagoški akademiji. Nika Češarek-Pečar. upokojenka, Franc D e u t s c h . kovinostrugar v Zavodu za rehabilitacijo invalidov, Anton K a j f e ž . socialni delavec, vodja kadrovske službe Gradis — TOZD železokrivnica, Tatjana Pirnar, referentka za kadre v Avto-obnovi. Milenka Pungerčar, socialna delavka v pokoju. St. 10/91-74 t Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1 r. 697. Na podlagi 125 in 144 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na i. seji zbora združenega dela dne 28. itmija 1974. 2 sej’ zbora občin dne 23 'unija 1974 in 2 sei; družbenopolitičnega zbora dne 28 junija 1974 sprejela S K L E P o imenovanju nredsednlka in elanov komisije za družbeno nadzorstvo V komisijo zn družbeno nadzorstvo se imenujejo: za nredsednlka Janez Zaplotnik dipl inž vodilni raziskovalec v moirtrninštitutu »Milan Vidmar«, za *lane Prane C a č e v i č dipl. inž. šef razvojno raziskovalnega centra GIPPOS, Silvo Grgič, dipl. oec., svetovalec v sekretariatu Skupščine SRS, Pavel Jereb, elektrotehnik v Zavodu za avtomatizacijo Iskra, I Maks Kriče j, tehnik, vodja obrata v Litostroju, Miloš Lekše, dipl. oec., strokovni sodelavec v Skupščini SRS, Miša Mesec, finančni knjigovodja v Kurivo-prodaji, Bane Novak, strojni tehnik, obratovodja Saturnus, Emil Zalar, dipl. pravnik SOb Ljubljana Center. St. 10/92-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. i Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 698. Na podlagi 125. in 144. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2 seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974. 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o imenovanju predsednika in članov statutarnopravne komisije V statutarnopravno komisijo se imenujejo: Za predsednika Savo Šifrer, sodnik Vrhovnega sodišča SRS, za člane Niko Abrahamsberg, asistent na Višji upravni šoli, Milan Gaspari, strokovni sodelavec, Ustavno sodišče SRS. Anton Graben šek. direktor podružnice Beograjske banke v Ljubljani. Janez Gruden, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Betka Kanclet-Šugman, namestnik mestnega javnega pravobranilca Ljubljana, dr. Vilko Rozman, direktor Inštituta za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani. St. 10/93-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. ( 699. Na podlagi 125. in 144. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974, 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela * SKLEP o imenovanju predsednika in članov komisije Skupščine mesta Ljubljane za samoupravne akte delovnih organizacij V komisijo Skupščine mesta Ljubljane za samoupravne akte delovnih organizacij se imenujejo za predsednika Janez Šinkovec, sodnik okrožnega sodišča SRS, za člane Miroljub Atanskovič, predavatelj na Gradbeni tehniški šoli, Janko Brunet, svetovalec pri Republiškem svetu zveze sindikatov, Niko Burnik, dipl. inž., Gradis — TOZD Ljubljana okolica, Dušan D o 1 j a k , gradbeni tehnik, Komunalno podjetje Vič, Jure G a r t n a r , pedagoški svetovalec, Zavod za šolstvo SRS, Peter J u r e n , strokovni sodelavec pri Dopisni delavski univerzi, Slavica Kosi, dipl. pravnik, Avtomontaža. Leopold Kovač, prof. geografije, svetovalec SOb Ljubljana Šiška, Peter Lubej, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana, , Blaž Matekovič, tajnik KS Poljane, Dušan Mavrič, samostojni referent. Jugobanka, Andrej Pipan, orodjar v tovarni TIKI, Vasja Popit, varnostni inženir v podjetju Agro-stroj, Ciril Rozman, strokovni sodelavec, Železniško gospodarstvo Ljubljana. St. 10/94-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 700. Na podlagi 125. in 144. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974, 2 seji zbora občin dne 28. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela , SKLEP o imenovanju predsednika in članov komisije za verska vprašanja V komisijo za verska vprašanja se imenujejo: za predsednika Miha Ribarič, sekretar družbenopolitičnega zbora Skupščine SRS, za člane Tone Avsec, direktor muzeja ljudske revolucije, Tone Bizjak, namestnik republiškega javnega tožilca SRS, Lojze Cuznar, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Miro D e š m a n , podpredsednik Izvršnega sveta SOb Ljubljana Bežigrad, Jelka Godec, predmetna učiteljica, Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Spomenka Hribar, asistentka na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Breda Jelenc, profesorica na Gimnaziji pedagoške smeri, Milan Meden, novinar. Ljubljanski dnevnik, Zdenka O p r e š n i k , profesorica na I. gimnaziji Bežigrad, Zlatko Šetinc, urednik »Javne tribune«, Albert S i b 1 i, ravnatelj osnovne šole Sostro, Simona Tolmajnar-Meden, profesorica psihologije, Vladimir Tom še. pomočnik komandirja postaje milice Ljubljana Center, Angelca Žiberna, ravnateljica VVZ »Malči Beličeve«. St. 10/95-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik . Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 701. Na podlagi 125. in 189 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13 74) in 12. člena odloka o ustanovitvi in organizaciji enot in služb civilne zaščite na območju Ljubljane (Uradni list SRS. št. 5 70) je Skupščina mesta Ljubljane na 2 seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974. 2 seji zbora občin dne 28. junija 1974 in 2 seji družbenopolitičnega zbora dne 28 junija 1974 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju vodje mestnega štaba za civilno zaščito 1 Dolžnosti vodje mestnega štaba za civilno zaščito se razreši: Saša Škulj, djpl. gradb. inž, Za vodjo mestnega štaba za civilno zaščito se imenuje: Stane Vrhovec, podpredsednik Skupščine mesta Ljubljane. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/85-74 702. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974, na 2. seji zbor občin dne' 28. junija 1974 in na 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana 1 Za sodnico občinskega sodišča I Ljubljana se izvoli Mihaela Sotlar-Lavrič. 2 Ta sklep velja, ko enak sklep prejme tudi Skupščina občine Litija. St. 10/82-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipV inž. 1. r. 703. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št 20,65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298/74)" je Skupščina mesta Ljubljane na 2., seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974, ?. seji zbora občin dne 28. junija J974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I Ljubljana Franc Godeša se z dnem 30. VI 1974 razreši dolžnosti sodnika občinskega sodišča I Ljubljana. St. 10/81-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 704. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 2Q/65). 81. in 86. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št 7/73), 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67. 20/70 in 31/72), 3. člena odloka o ustanovitvi mestnega javnega pravobranilstva v Ljubljani (Gl.-v nik, št. 23/66) ter 36.. 143.. 173.. 182. in 183. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2 seji zbora združenega dela dne 38. junija 1974. 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28 junija 1974 sprejela SKLEP o pooblastitvi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, da razpisuje delovna mesta, na katera delavce izvoli ali imenuje Skupščina mesta Ljubljatie I Pooblašča se komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, da razpisuje prosta delovna mesta, na katera delavce izvoli ali imenuje Skupščina mesta Ljubljane. II Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/83-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 705. Na podlagi 24. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) in 3. člena odloka o ustanovitvi sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani (Glasnik, št. 16/68) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974, 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 in 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani V upravni odbor sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani se imenujejo: » za predsednika: Rajko Dobrota, dipl. pravnik — upokojenec, za člane: Rodan D c r m a š a , vodja sektorja v podjetju »Volan«, Dane D o v j a k , direktor TOZD PTT Ljubljana, Ludvik Jarc, strokovni sodelavec v podjetju »Soseska«, Ciril Sluga, dipl. inž., šef odseka za komunalne zadeve SOb Ljubljana Bežigrad, Bogdan Smole, .dipl. inž., upokojenec, Franc Tomšič, sekretar podjetja SAP. St. 10/96-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 706. Na podlagi 8. člena zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Uradni list SRS, št. 46/70). 70., 72. in 125. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 2 seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974, 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o imenovanju iniciativnega odbora za pripravo in začetek dela mestne požarne skupnosti v Ljubljani 1 Iniciativni odbor ima nalogo, da: — pripravi ustanovno skupščino mestne požarne skupnosti; — pripravi osnutek začasnega statuta požarne skupnosti; — pripravi osnutek poslovnika o delu ustanovne skupščine in — skliče ustanovno skupščino požarne skupnosti. 2 V iniciativni odbor se imenujejo: — za predsednika Janez Urbanija, dipl. inž., direktor Komunalnega podjetja Ljubljana, — za tajnika Zdenko, Ogrinc, načelnik oddelka za požarno varnost pri upravi za notranje zadeve Skupščine mesta Ljubljane, — za člane Miro Kušar, predsednik mestne gasilske zveze, Jože Janežič, dipl. inž., poveljnik gasilske brigade mesta Ljubljane, Ljubo Radakovič. načelnik oddelka za civilno obrambo pri upravi za ljudsko obrambo pri Skupščini mesta Ljubljane, Prot Jeglič, zaposlen pri zavarovalnici Sava, po en predstavnik, ki ga delegirajo skupščine občin mesta Ljubljane ali iniciativni odbor za pripravo in začetek dela požarnih skupnosti v’ občinah mesta Ljubljane. 3 Iniciativni odbor opravi naloge iz 1. točke tega sklepa najpozneje do 31. XII. 1974. 4 Iniciativni odbor preneha z delom z dnem ustanovitve mestne požarne skupnosti. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/90-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 708. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS. št. 18/67. 20/70 in 31/72) ter 36. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št 13-298-74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28 junija 1974, na 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 in na 2 seji družbenopolitičnega zbora dne 28 junija 1974 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani Za ravnatelja Šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani se imenuje Leopold Zemljak St. 10/80-74 Ljubljana, dne 28 junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1 r. 5 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/86-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Liuhliane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 709 Na podlagi 81 in 86 člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7'7.3) ter 125 in 183 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2 seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974. na 2. seji zbora občin dne 28 junija 1974 in na 2 seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela 707. Na podlagi 122 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS š) 13-298/74) je zbor občin Skupščine tnesta Ljubljane na 2. seji dne 28. junija 1974 sprejel SKLEP o določitvi delegatov, ki sodelujejo pri sklepanju zakonskih zvez na območju mesta Ljubljane SKLEP o izvolitvi sodnika ?a prekrške v organu za kaznovanje prekrškov Ljubljana Za sodnika za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov Ljubljana se izvoli Janez Lučovnik - <. St 10/79-74 I Za sodelovanje pri sklepanju zakonskih zvez na območju mesta Ljubljane se določita delegata Jože Janež Jože Slovenc 710. Na podlagi 3b člena zakona o usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5/68,20/70 in 11/73), 18. člena pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS. št. 8/74) ter 36. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na J2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974, na 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o imenovanju komisije za razvrščanje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v Vzgojni posvetovalnici Ljubljana V komisijo za razvrščanje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in dušfevnem razvoju v Vzgojni posvetovalnici Ljubljana se imenujejo: za predsednika: Marica Mustar, diplomirani psiholog v Vzgojni posvetovalnici, za namestnika: Azra Kristančič, diplomirani psiholog, ravnatelj Vzgojne posvetovalnice, za Člana: dr. Dušan Šircelj, zdravnik-pediater v Kliniki za pediatrijo, za namestnika: dr. Štefka Kovačič, zdravnik-pediater v Kliniki za pediatrijo, za člana: dr Sabino Bertoncelj, zdravnik-psihiater v Klinični bolnišnici za psihiatrijo, za namestnika: dr. Franc Hrastar.’ zdravnik-psihiater v Klinični bolnišici za psihiatrijo, za člana Dora Jelenc, specialni pedagog v Vzgojni posvetovalnici. za namestnika: Julija M a t a j c , specialni pedagog, v Vzgojni posvetovalnici, za člana: Dragica B a b i j, socialna delavka v Vzgojni posvetovalnici. za namestnika: Vlasta Kosem, socialna delavka v šoli Riharda Jakopiča. za člana: Tone Pačnik diplomirani psiholog v Vzgojni posvetovalnipi.' za namestnika • Vera Marinko, diplomirani psiholog v Vzgojni posvetovalnici, za člana: Anica Ura n j ek. diplomirani psiholog v Vzgojni nosvrtovnlnici. za namestnika: Vida Strle, diplomirani psiholog v Vzgojni posvetovalnici. Št 10/108-74 junija 1974 711. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uhadni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974, na 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 in na 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnikov Občinskega sodišča II Ljubljana Za sodnike Občinskega sodišča II Ljubljana se izvolijo Marija Dornik Majda Kržan Milica Velič Snežna Vidmar St. 10/78-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 712. Na podlagi 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2 seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974. 2 seji zbora občin dne 28. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o soglasju k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Ljubljanskega urbanističnega zavoda Skupščina mesta soglaša z imenovanjem Vida Vavkna. dipL inž. arh. za vršilca dolžnosti direktorja Ljubljanskega urbanističnega zavoda. Št. 10/84-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 713. Na podlagi 1 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67), l in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju /Glasnik, št. 23/67) ter 21., 124. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. ločeni seji zbora združenega dela dne 28. junija, na 2. ločeni seji zbora občin dne 28. junija in 2. ločeni seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela ODLOK o programu izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju 1. člen Program izgradnje cestnega omrežja v 10-letnem obdobju na območju mesta Ljubljane vključuje izgradnjo cest in cestnih odsekov v' obdobju od leta 1974 do 1984 in temelji na odloku o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) ter odloku o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi, parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17-411/74). 2. člen Program iz prvega člena tega odloka vsebuje izgradnjo obvozne ceste, naslednjih mestnih cest in cestnih odsekov, ter semaforske mreže s predvidene dinamiko po letih in gradbenih fazah: I. 1974—1979 mestna obvozna cesta v odseku Črnuče—Dolgi most 1974—1975 Karlovški most Drenikova cesta Celovška cesta (1. etapa) Prešernova cesta II. 1976—1983 mestna obvozna cesta v odsekih Črnuče—Šmartinska cesta ' Dolgi most—Dolenjska cesta Celovška cesta (2. etapa) Tržaška cesta (7a, 7b) Celovška.cesta (3. etapa) Jarška cesta Linhartova cesta Njegoševa cesta Topniška cesta Poljanska cesta Litijska cesta Dolenjska cesta Zaloška cesta Masarykova cesta Vilharjeva cesta Titova cesta 3. člen V soglasju s skupščinami občin na območju nesta Ljubljane bo mestna skupščina sprejela letne programe izgradnje cest navedenih v II točki 2. člena tega odloka upoštevajoč potrebe, dinamiko izgradnje in financiranja. 4. člen Pred izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za posamezno cesto ali cestni odsek je potrebno do konstituiranja samoupravne interesne skupnosti za ceste na območju Ljubljane pridobiti soglasje Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tgga odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 6. člen ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/99-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 714. Na podlagi 13. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št 16/67), V. točke sklepa o soglasju k najvišji ceni za uporabo kanalizacije (Uradni list SRS, št. 37/72), 24.. 124. in 166. člena Statuta mesta Ljubljane (Uradni lisi SRS. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora- združenega dela dne 28 junija 1974 in - na 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne organizacije Kanalizacija Ljubljana za obdobje 1970 do 1975 1 člen S tem odlokom Skupščina mesta Ljubljane dopolnjuje odlok o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne organizacije Kanalizacija Ljubljana za obdobje 1970 do 1975 (Uradni list SRS. št 11-101/70) in potrjuje rebalans razvojnega programa Komunalne delovne organizacije Kanalizacija Ljubljana za obdobje 1974—1975. ki ga je sprejel delavski svet komunalne delovne organizacije Kanalizacija Ljubljana. 2. člen Rebalans razvojnega programa Kanalizačija za obdobje 74-75 zagotavlja nadaljevanje in zaključek izgradnje kanalskih objektov in naprav po srednjeročnem razvojnem programu za obdobje 1970-75 in pri tem upošteva odlok’ o izboru zemljišč za uresničitev petletnega programa stanovanjske graditve na uredit-• venem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 45-1030/73) Rebalans srednjeročnega razvojnega programa za obdobje 1974 -1975 predvideva naslednjo dinamiko Investicijskih vlaganj: din •/, — v primarno omrežje 31 800 000 42.1 — v sekundarno omrežje 34,575 000 45,7 — v odkup zemljišča, raziskave projektiranje in gradnjo čistilne naprave Zalog 9,200.000 12,2 3 člen Financiranje investicij iz 2 člena tega odloka bo potekalo iz naslednjih virov sredstev: din •It — lastna sredstva — sredstva odpravljenega repu- 20,770.000 27,5 bliškega sklada 3,000.000 3,9 — sklad skupnih rezerv KDO 9,500.000 12,6 — vodni sklad SRS 3,200.000 4,2 — posojila Ljubljanske banke 14,628.000 19,3 — posojila na vezana sredstva — posojilo sklada za urejanje 2,800.000 3,7 zemljišč 4,732.000 6,3 — Sredstva raznih investitorjev 16,945.000 22,5 4. člen Lastno udeležbo zagotavlja komunalna delovna organizacija Kanalizacija Ljubljana iz sredstev akumulacije tako. da se od osnovne cene 1,20 din od vsakega m3 odvedene vode izdaja v poslovni’ sklad: — v letu 1974 0,71 din — v letu 1975 0,60 din 5. člen Za izvajanje rebalansa srednjeročnega razvojnega programa skrbita komunalna delovna organizacija Kanalizacija Ljubljana in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. O izvajanju rebalansa srednjeročnega razvojnega programa komunalne delovne organizacije Kanalizacija Ljubljana za obdobje 1974—1975, poroča Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane Skupščini mesta Ljubljane enkrat letno in sicer do 31. XII. 6. člen Ta odlok začne veljati 6srni dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/102-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 715. Na podlagi 13. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS. št. 16/67). IV. točke sklepa o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo (Uradni list SRS. št. 37/72).. 24.. 124. in 166. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974 in na 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne organizacije Mestni vodovod Ljubljana za obdobje 1970—1975 1. člen S tem odlokom Skupščina mesta Ljubljane dopolnjuje odlok o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne orgamzacile Mestni vodovod Ljubljana, za obdobje 1970—1975 'Uradni list SRS. št 11-100/70) in potrjuje rebalans razvojnega programa komunalne delovne organizacije Mestni vodovod za obdobje 1974 —1975, ki ga je sprejel delavski svet komunalne delovne organizacije Mestni vodovod. 2. člen Rebalans razvojnega programa Mestnega vodovoda za obdobje 1974—1975 zagotavlja nadaljevanje izgradnje vodovodnih objektov in naprav po srednjeročnem programu za obdobje 1970—1975, upošteva odlok o izboru zemljišč za uresničitev petletnega programa stanovanjske graditve na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 45-1030/70) in predvideva zmanjševanje vodnih izgub v omrežju. Rebalans razvojnega programa za obdobje 1974— 1975 predvideva naslednjo dinamiko investicijskih vlaganj: dtn •/. — v primarne vodovode 20,961.000 31,5 — v objekte 16,480.000 25,0 — v projekte, dokumentacijo in raziskavo 5,210.000 8,0 — v opremo 3,307.000 5,0 — v konzumne vodovode (usmer- jena gradnja) 15,396.000 23,0 — prispevek za energetiko 1,227.000 2,0 — odplačilo anuitet 3,839.000 5,5 3. člen Financiranje Investicij Iz 2. člena tega odloka bo potekalo iz naslednjih sredstev: din •It — lastna sredstva 23,869.000 35 — razni krediti 11,226.000 17 — vezana sredstva 10,500.000 16 — sklad skupnih rezerv KDO — krediti za konzumne vodo- 6,000.000 9 vode usmerjene stanovanj- ske gradnje 14,825.000 22 4 člen Lastno udeležbo zagotavlja komunalna delovna prganizacija Mestni vodovod iz sredstev akumulacije tako, da se od osnovne cene 1,30 din od prodanega m* vode izdvaja v poslovni sklad: — v letu 1974 0,47 din — v letu 1975 0,44 din 5 člen Za izvajanje rebalansa srednjeročnega razvojnega programa skrbita komunalna delovna organizacija Mestni vodovod in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. O izvajanju rebalansa srednjeročnega razvojnega programa komunalne delovne organizacije Mestni vodovod za obdobje 1974—1975 poroča Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane enkrat letno Skupščini mesta Ljubljane in sicer do 31. XII. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/111-74 Ljubljana, dne 28 junija 1974. i . Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl, inž. 1. r. 716. Na podlagi 13. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), V. točke sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina (Uradni list SRS, št. 37-788/72). 24., 124. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. ,13-298/7^) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974 in na 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne organizacije Plinarna Ljubljana, za obdobje 1974—1975 1. člen Skupščina mesta Ljubljane potrjuje razvojni program Plinarne Ljubljane za obdobje 74-75, ki ga je sprejel delavski svet podjetja. 2. člen Rebalans razvojnega prometa je zasnovan na podlagi povečane porabe plina in odloka o izboru zemljišč za uresničitev petletnega programa stanovanjske graditve na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 45-1030/73) Razvojni program predvideva naslednjo dinamiko investicijskih vlaganj: din — v proizvodne kapacitete 17.516 000 — v omrežja 49,514.126 3 člen Financiranje investicij iz 2. člena bo potekalo Iz naslednjih virov sredstev: din •/. — lastna sredstva 9,719.000 14,5 — prispevek na priključno moč (529.356 din G kal/h) 42.899.000 64 — sklad skupnih rezerv KDO 4.759.000 7-1 — bančni krediti 6.502 000 9,7 — krediti dobaviteljev opreme 3,151.000 4,7 4. člen Lastno udeležbo zagotavlja komunalna delovna organizacija Plinarna Ljubljana iz sredstev akumulacije tako. da se od osnovne cene mestnega plina od vsakega prodanega m3 izdvaja v poslovni sklad: — v letu 1974 0.1876 din — v letu 1975 0,1269 din 5. člen Za izvajanje razvojnega programa skrbita komunalna delovna organizacijo Plinarna Ljubljana in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. O izvajanju razvojnega programa komunalne delovne organizacije Plinarna Ljubljana za obdobje 74—75. poroča Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane enkrat letno Skupščini mesta Ljubljane do 31. XII. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, St. 10/100-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 717. Na podlagi 13. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS. št. 16/67). IV. točke sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS. št 41-805/72). 24.. 124 m 166 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list /SRS. št. 13-298/74) je Skupščina met ta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974 in na 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne organizacije komunalna energetika Ljubljana za obdobje 1973—1976 1. člen Skupščina mesta Ljubljane potrjuje razvojni program korriunalne delovne organizacije Komunalna energetika Ljubljana za obdobje 1973—1976, ki ga je sprejel delavski svet podjetja. 2 člen Osnova razvojnega programa1 Komunalne energetike Ljubljana za obdobje 1973—1976 je naraščanje toplotnega konzuma in upoštevanje odloka o izboru zemljišč za uresničitev petletnega programa stanovanjske graditve na ureditvenem območju mesta l/iublja-ne 'Uradni list SRS št d5-K>».« Tarifa 2: — startnina 5,00 din — tekoči kilometer (od izhodišča do izhodišča) 2,20 din j — obratovalno-čakalna ura 30,00 din — kos prtljage (ročna prtljaga se ne zaračuna) 2,00 din ! Cene iz tarife 2 veljajo za prevoze daljše od 30 krnil Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati pri Zavodu za analize in cene Ljubljana evidentirani ceniki za avtotaksi storitve. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/89-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1 r. 731. Na podlagi 12.3 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) in v skladu z določbami sporazuma o načinu izvolitve skupine delegatov za pošiljanje, delegatov na naslednje seje zbora občin Skupščine SR Slovenije je Skupščina mesta Ljubljane na drugi ločeni seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974, na 2. ločeni soji zbora občin dne 28. junij3 1974 in 2. ločeni seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o izvolitvi skupine delegatov za pošiljanje delegatov na zasedanja zbora občin Skupščine SR Slovenije V skupino delegatov za pošiljanje delegatov n3 zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije sc izvolijo: Alojz Boh,, gradbeni tehnik, Komunalno podjetje Ljubljana, Simon P i r d, dipl. inž. asistent na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. dr. Ljubo Golič, izredni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Mitja Gorenc orodjar v Agrostroju, Ivo Gorjup direktor plansko organizacijskog3 sektorja tovarne Donit, Avgust Kalan višji gradbeni tehnik. Ljubljanski investicijski zavod. Venčeslav Koderman, inž., vodja proizvodnje Utensilia, Milica Marolt, zdravnik, Zdravstveni dom Ljubljana. RomAn Oberauner. kemiiski tehnik. Kolinska. Franc Osredkar, kmetovalec. Anton Papež, strojni inženir Litostroj — TOZD IVET, Anton Stritar, vodja pekarne v Gostinskem Podjetju Ljubljana, Jože Sotina, samostojni referent, Združeno Podjetje PTT, Jože Stibernik, dipl. oec. Geološki zavod, Božidar Toni, dipl. inž. direktor podjetja Elux. St. 10/109-71 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 732. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o Pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/48-74), pravnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane Vednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Urad-ni list SRS, št. 29-212/71), 24., 124. in 166. člena starta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974 in na 2. seji zbora , občin dne ^8. junija 1974 sprejela ODLOK 0 Povprečnih gradbenih cenah stanovanj in povprečnih stroških za komunalno urejanje gradbenih zemljišč tčr 0 osnovah za izračun povprečnih cen zemljišča na območju ljubljanskih občin 1. člen Ta odlok določa povprečne gradbene cene za določitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za območje' ljubljanskih občin. Poprečne Vadbene cene so zmanjšane za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in poprečne stroške komunalnega opremljanja gradbenih zemljišč. 2. člen Povprečna gradbena cena za 1 m* stanovanjske površine zmanjšana za poprečne stroške komunalnega Urejanja zemljišč znaša: — za ureditveno območje mesta Ljubljane 3670 din. — za naselja Medvode. Preska, Vaše, Goričane in Ladja 3400 din, — za vse dryge kraje na območju ljubljanskih občin 2900 din. Kot osnova za izračun se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,7 “/o od vrednosti zgradbe. 3 člen Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih z°rnljišč na območju ljubljanskih občin za tretjo stopajo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150—200 pre--nivalcev na ha znašajo: — stroški za individualne komunalne naprave na m* koristne stanovanjske površine 204 din. — stroške za kolektivne komunalne naprave na m* koristne stanovanjske površine 131 din. 4. člen Osnove za izračun poprečne cene (prometne vrednosti zemljišča) so: — enoletna stroškovna stanarina, ki znaša na območju mesta Ljubljane 3,7 “/o od poprečne gradbene vrednosti objekta iz 2. člena tega odloka, — zvišanje • vrednosti stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto (center) ter glede na velikost in pomen mesta oziroma kraja. Na podlagi tega merila se območje mesta Ljubljane deli na cone, kjer velja zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča izraženo v %> gradbene vrednosti objekta kot sledi: — najožji poslovni center 6,6 %>, — območje neposredno ob centru 4,5 %>, — ostali predeli mesta in nove soseske ter naselja Medvode, S ve tj e, Preska, Vaše, Goričane in Ladja 3,0 “/o, — obrobni mestni predeli 2,2 “/o, — predmestni urbanizirani predeli 1,5 °/o, — neurbanizirani predeli 1 %>. 5. člen Posamezne cone obsegajo: — Cona I — najožji poslovni center. Meja poteka po: Aškerčevi, Zoisovi, Karlovški, Za gradom — Roški, Živinozdravniški, po Ljubljanici, Lipičevi, Njegoševi, Smartinski, Topniški, Samovi, Borutovi, Železniški progi proti jugu, podaljšku Gasilske ulice, Gasilski, Tržni, Vodnikovi, Pod gozdom, Cesta na Bellevue, Tivoli, Večni poti, Ziljskega, Tobačni, Trg MDB. — Cona II — območje neposredno ob Centru: Meja poteka po os j obvozne ceste, po urbanističnem planu in je predstavljena po karti urbanističnega plana Ljubljane v merilu 1 : 2500 in v detajle na karte 1 : 5000. — Cona III — ostali strnjeni predeli mesta in nove soseske. Meja vključuje vse območje med Kamniško progo, Stožicami (BS-7, Ježica, Mala Vas) in Savo v občini Bežigrad, v občini Šiška poteka po gorenjski progi do Vižmarij, vključuje celotno naselje Šentvid, Podgoro, Pržanj ter Sosesko ŠS 7, ŠS 8 in ŠS 10 v celoti ter ŠP 5 in Sl 3 in se zaključuje na Podutiški cesti; ter Medvode, Svetje, Preska, Vaše, Goričane in Ladja. V občini Vič zajema območje naselij Brdo in Vrhovci, poteka po Malem grabnu do Dolgega mostu oziroma Ceste dveh cesarjev. V občini Moste poteka po zasavski železnici do vključno naselja Polje (soseska MS-9) od tam pa na jug vključuje MS-8/1 in MS-8/2 ter poteka po Ljubljanici do Kodeljevega. — Cona IV — obrobni mestni predeli — vsi ostali predeli izven L, II. in III. cone v ureditvenem območju mesta Ljubljane. , — Cona V — predmestni urbanizirani predeli. V to cono so zajeta naslednja naselja: Občina Bežigrad: Beričevo Brinje Dol Kleče pri Dolu Nadgorica Podgorica Sv. Jakob Videm Občina Moste-Polje: Dolsko Podlipoglav Sadinja vas Senožeti Občina Šiška: Sp. Gameljne Sr. Gameljne Šmartno pod Šmarno goro Tacen Zg. Gameljne Hraše Rakovnik Smlednik Sora Sp. Pirniče ' Valburga Virje Vi krče Zbilje Zg. Pirniče Podvod j e Skaručna Vodice Zapoge Občina Vič-Rudnik: Brezovica Notranje Gorice Vnanje Gorice Brezje pri Dobrovi Dobrova Gaber j e Šujica Horjul Podolnica Vrzdenec Zaklanec Ligojna Polhov Gradec Belica Dolenja vas * Dvor Hrastenice Log Pristavka Kamnik pod Krimom Podpeč Preserje Pijava Gorica Škofljica Zalog pri Škofljici Velike Lašče Rašica Turjak .Ig — Cona VI — neurbanizirani predeli. Vsi drugi neurbanizirani predeli znotraj meja petih Ljubljanskih občin in izven omejitev v prvih petih conah. 6. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o povprečnih gradbenih cenah stanovanj in povprečnih stroških za komunalno urejanje gradbenih zemljišč ter o osnovah za izračun povprečnih cen zemljišč na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS. št. 15/73). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 10/106-74 Ljubljana, dne 28. junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 733. Na podlagi 23. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. ločeni seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974, na 2. ločenj seji zbora občin dne 28. junija 1974 in na 2. ločeni seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1974 sprejela SKLEP o ustanovitvi iniciativnega odbora ka konstituiranje samoupravne interesne skupnosti za ceste na območju mesta Ljubljana 1 Ustanovi se iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za ceste na območju mesta Ljubljana. 2 Naloge iniciativnega odbora so da: — pripravi samoupravni Sporazum za ustanovitev interesne skupnosti za ceste na območju mesta Ljubljane; — pripravi načela za- financiranje samoupravne interesne skupnosti za ceste; — pripravi sljatut samoupravne interesne skupnosti za ceste; — izvrši vse organizacijsko-tehnične priprave za ustanovitev skupnosti in izvedbo prvih volitev v organe teh skupnosti. 3 Iniciativni odbor ima 15 članov. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je pooblaščen, da imenuje predsednika in člana, na predlog izvršnih svetov občinskih skupščin, na območju mesta Ljubljane, vodstev družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij. 4 Iniciativni odbor izvrši naloge iz 2. točke tega sklepa do 30. X. 1974. 5 Sklep se objavi v' Uradnem listu SRS. St. 10/107-74 Ljubljana, dne 28 junija 1974. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane / Tone Kovič, dipl. inž. 1 r * 1 734. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, St. 16-119/67) ter 21. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 13-298/74) je Izvršni vet Skupščine mesta pjubljane na 9. seji dne 24. junija 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi poteka trase "Aleje spominov in tovarištva-, ki predstavlja spremembo oziroma dopolnitev generalnega planu urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane Urbanistično dokumentacijo, ki ponazarja potek trase »Aleje spominov in tovarištva-, katero je pod šifro projekta 1686 73 v aprilu 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v sodelovanju z akcijskim odborom za izgradnjo -AST- pri MK SZDL se v skladu z dolo-tilpm prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predlog spremembe in dopolnitve generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane Iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne in sicer: — v avli Magistrata, Mestni trg 1 — v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Parmova 41/1 — v prostorih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proleterska c, 1 — v avli skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg Prekomorskih brigad 1 — v avli skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 ter v prostorih Krajevnih skupnosti, po katerih poteka trasa -Aleje spominov in tovarištva-, in sicer: — KS Savsko naselje. Belokranjska 6 — KS Posavje. Titova 201 — KS Nove Jarše, Jarška c. 23 — KS Zadobrova Sneberje, Cesta XVII/11 — KS Polje. Polje 12 — KS Hrušica, Litijska 132 — KS Milan Majcen. Jesenkova 1 — KS Hinko Smrekar. Černetova 31 — KS Šercer j e vo. Kebetova 1 — KS Litostroj. Djakovičeva 4 — KS Dravlje, Draveljska 44 — KS Komandanta Staneta. Gotska 12 — KS Zgornja Šiška. Vodnikova 143 — KS Krim-Rudnik. Pot k ribniku 4 — KS Trnovo. Bersetova 2 — KS Kolezija. Gerbičeva 16 — KS Malči Belič. ZavetiSka 3/a — KS Kozarje. Dolgi most 4 — KS Vič. Viška 31 — KS Brdo. Brdnikova 18 — KS Vrhovci. C. na Bokalce 4 ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 16. julija do 30. septembra 1974. St. 10/77-74 Ljubljana, dne 24. junija 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dagmar Šuster 1. r. 735. Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67), odloka o zaščiti spominskih kamnov, spomenikov in trase »po poteh partizanske Ljubljane- (Glasnik, št. 25/68), ter 21. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 6. seji dne 10. junija 1974 sprejel SKLEP o potrditvi urbanistične dokumentacije, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za del trase »Aleje spominov in tovarištva« , 1 Potrjuje se urbanistična dokumentacija za del trase »Aleje spominov in tovarištva«, ki jo je pod št. projekta 1686/73 v januarju 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v sodelovanju z akcijskim odborom za izgradnjo »AST« pri MK SZDL in katera v detajlu grafično, tehnično in tekstualno ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za to območje. 2 Urbanistična dokumentacija iz 1. točke tega sklepa obsega del trase Aleje spominov in tovarištva med spominskim kamnom št. 65 v Spodnji Hrušici v Mostah in spominskim kamnom št. 78 na Dolenjski cesti na Viču. 3 Potrjen del trase se ureja neposredno z lokacijsko dokumentacijo. Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti potrdilo o tem. da je investicijsko tehnična dokumentacija v skladu s prostorskim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda za urbanizem pristojen organ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in Skupščine občine Ljubljana Vič»Rudnik. 4 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi z inšpekcijske službe. 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 10/76-74 Ljubljana, dne 10. junija 1974. Predsednik. Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dagmar Šuster 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 736. Skupščina občine Celje je po 21 členu pravilnika o knjiženju prispevka in davkov (Uradni list SRS, št. 2-66/73) in 119. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela dne 25. junija 1974. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1974 sprejela ODLOK o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1973 1. člen ' Potrdi se letni zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Celje za leto 1973. ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine. 2. člen Letni davčni zaključni račun izkazuje stanje: — obremenitve — odpise — plačila — znesek dolga zavezancev — znesek preplačil — računski saldo prispevki starostno in davki zavarovanje 34,475.799,30 1,216.279,95 196.061,40 5.063,00 28,747.415,00 890.433,30 5,532.322,90 320.783,65 2,072.930,30 58.936,30 7,605.253,20 379.719,95 3. člen Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil (saldo bilanco) zavezancev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-22/74-4 Celje, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Celje prof. Jože Marolt 1. r. Cene za živila iz prvega odstavka tega člena, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka, ni mogoče zvišati, dokler Izvršni svet občinske skupščine na predlog zainteresiranih organizacij ne določi nove najvišje ravni cen. V primeru, ko je za cene iz prvega odstavka tega člena sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republike ali zveze, daje soglasje na tak dogovor ali sporazum občinski upravni organ, pristojen za cene. 2. člen 3. člen se spremeni in se glasi: Za naslednje storitve se lahko cene spremenijo le s soglasjem Izvršnega sveta občinske skupščine: — za komunalne storitve, — za dimnikarske storitve, — za mestni promet, — za stanarine in najemnine za poslovne prostore, — za geodetske storitve, — za storitve socialnih zavodov. Pri dajanju soglasja k cenam storitev iz prvega odstavka tega člena upošteva Izvršni svet tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin po 10 _ členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS. št. 50'72). 3 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu' SRS. St. 38-17/74-1 Celje, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt, prof. 1. r. 737. Skupščina občine Celje je na osnovi 146. člena statuta občine Celje /Uradni list SRS. št. 11/74) na seji zbora združenega dela dne 25 junija 1974 in na sej) zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine s 1. člen V odloku o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-386/73) se 2. člen spremeni in se glasi: * Predpišejo se najvišje cene za naslednja živila v prometu na drobno: — za pasterizirano konzumno mleko, — za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400. polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz moke tipa 800. črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 "/o ržene moke). Naivišje cene za živila iz prvega odstavka tega člena predpiše Izvršni svet občinske skupščine, ki pri tem upošteva ugotovitev zavoda za cene SR Slovenije "lede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje naivišje ravni cen. 738. Skupščina občine Celje je po 129. in 146. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS. št. 11/74) na. seji zbora združenega dela dne 25. junija 1974. zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1974 sprejela ODLOK o občinskih upravnih organih 1. člen Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo v občini Celje občinski upravni organi, k* se organizirajo kot oddelki in uprave. 2. člen Občinski upravni organi so: — oddelek za notranje zadeve — oddelek za gospodarstvo in družbene službe — oddelek za gradbene in komunalne zadeve — oddelek za ljudsko obrambo — davčna uprava Upravne zadeve opravlja za občino v okviru svoje pristojnosti tudi medobčinska geodetska uprava, ki if skupni upravni organ občin Celje. Laško in Šentjur Pr' Celju. 3. člen Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, varstvu pred požarom, državljanstvu, potnih listinah za Prehod čez mejo, prebivanju tujcev, osebni izkaznici, matičnih knjigah, osebnih imenih, prijavljanju bivališča in prebivališča, varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost organom za notranje zadeve. Oddelek za notranje zadeve skrbi tudi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju. 4. člen Oddelek za gospodarstvo in družbene službe proučuje razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v občini ter pripravlja o tem analize in poročila. Pripravlja osnutke občinskih družbenih planov, sprem. Ija in analizira izvrševanje občinskih družbenih planov ter družbenih planov širših družbenopolitičnih skupnosti. predlaga potrebne ukrepe za zagotavljanje izvrševanja družbenih planov, spremlja in analizira obveznosti občine glede zadovoljevanja skupnih potreb delovnih ljudi in predlaga potrebne ukrepe. • Oddelek za gospodarstvo in družbene službe opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju industrije, obrti, trgovine, gostinstva, turizma, kmetijstva. gozdarstva, lova, ribolova, na področju družbenih služb. Oddelek za gospodarstvo in družbene službe opravlja zadeve inšpekcije za delo, gozdarske inšpekcije, kmetijske inšpekcije, sanitarne inšpekcije, tržne inšpekcije in veterinarske inšpekcije. Oddelek za gospodarstvo in družbene službe opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na dokumentacijsko in statistično službo, zlasti na urejanje in dajanje podatkov o statistični in upravni dokumentaciji, ki ima pomen za občino. Oddelek za gospodarstvo in družbene službe je pristojen tudi za odločanje v upravnih stvareh, za katere s predpisi ni določeno, kateri občinski upravni organ je stvarno pristojen za odločanje v posamezni upravni stvari. Oddelek za gospodarstvo in družbene službe skrbi tudi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju. 5. člen Oddelek za gradbene in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, na vodno gospodarstvo, na premoženjsko pravne zadeve, na označevanje imen naselij", ulic in hiš ter imenovanje naselij in ulic. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve opravlja zadeve cestne in komunalne inšpekcije, gradbene in urbanistične inšpekcije, elektroenergetske inšpekcije in vodno-gospodarske inšpekcije Oddelek za gradbene in komunalne zadeve skrbi tudi za izvajanje obrambnih oriprav na svojem delovnem področju. 6. člen ■ Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov vojaške, naborne in materialne obveznosti, gradnje in vzdrževanje zaklonišč, izvrševanje obveznosti v civilni zaščiti ter dejanja v zvezi s pridobivanjem kandidatov za vojaške šole in akademije. Oddelek za ljudsko obrambo v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi pripravlja gradivo za občinski razvojni in obrambni načrt, daje strokovno pomoč pri izdelavi obrambnih načrtov in načrtov civilne zaščite v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnost1 in krajevnih skupnostih. Oblikuje, opremlja in usposablja štabe in enote civilne zaščite; organizira in izvaja pouk iz obrambe in zaščite; skrbi za organizacijo in izvajanje nalog službe za opazovanje, o*bveščanje in alarmiranje; opravlja dejanja vojaške mobilizacije;- skrbi za izvajanje var”ost-no-zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav; razporeja prebivalstvo v enote JLA, partizanske enote teritorialne obrambe, enote civilne zaščite in na delovne dolžnosti v vojni v organizacijah združenega dela in druge organizacije; vodi ustrezne evidence in razvide; sestavlja letna in občasna poročila o stanju obrambnih priprav. 7. člen Davčna uprava opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti, si so finančne narave; na zbiranje podatkov in vodenje evidenc o dohodkih posameznih vrst prispevkov in davkov; na sestavljanje predračunov in zaključnih računov dohodkov o posameznih virih oziroma vrstah davkov in prispevkov. Davčna uprava proučuje in analizira davčno politiko v občini in pripravlja predloge za usklajevanje in izpopolnjevanje na tem področju. Davčna uprava opravlja tudi zadeve, ki se nafta-šajo na davčno inšpekcijo in davčno kontrolo,- Davčna uprava vodi postopek o prekrških za katere tako določa zakon, ter opravlja pozamezna dejanja v upravnem postopku po_ pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter opravlja druge upravne zadeve na tem področju. Davčna uprava skrbi tudi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju. 8. člen V delovno področje občinskih upravnih organov spada tudi strokovno in administrativno delo za delovna telesa občinske skupščine m izvršnega sveta, če njihove strokovne službe nimajo sistemiziranih potrebnih delovnih mest. Delo iz prvega odstavka tega člena opravlja tisti občinski upravni organ, v čigar delovno področje spa-, dajo zadeve iz pristojnosti telesa izvršnega sveta. 9. člen Zaradi uspešnega izvrševanja nalog ožiroma za opravljanje poslov iz delovnega področja občinskih upravnih organov se v občinskih upravnih organih ustanovijo notranje organizacijske enote. Organizacijske enote so službe, referati in druge organizacijske enote. Za opravljanje administrativnih zadev sc ustanovijo pisarne. t 10. člen Za obravnavanje načelnih in drugih pomembnejših vprašanj iz delovnega področja občinskega upravnega organa, se lahko ustanovi kolegij kot posvetovalni organ predstojnika občinskega upravnega organa 11. člen Za proučevanje posameznih vprašanj, izdelavo predpisov ter dajanje mnenj in predlogov se lahko v občinskih upravnih organih ustanovijo strokovne komisije. Člane strokovne komisije imenuje predstojnik občinskega upravnega organa. 12. člen Oddelek vodi načelnik oddelka, upravo pa načelnik uprave (v nadaljnjem besedilu: predstojnik občinskega upravnega organa). Predstojnik občinskega upravnega organa organizira delo in skrbi za uspešno izvrševanje nalog organov, katerega predstojnik je. Predstojnik skrbi zlasti za pravilnost in zakonitost dela, za racionalno poslovanje in za izboljšanje delovnih metod. Predstojnik občinskega upravnega organa izdaja odločbe v upravnem postopku v upravnih stvareh, za katere je pristojen občinski upravni organ. Predstojnik občinskega upravnega organa je : job-laščen. da za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev, pooblasti drugo uradno osebo istega organa. 13. člen Predstojnik očinskega upravnega organa je osebno odgovoren za delo občinskega upravnega organa, ki ga vodi. 14. člen Predstojnik občinskega upravnega organa je dolžan poročati občinski skupščini oziroma izvršnemu svetu o stanju na določenem upravnem področju in o delu jb-činskega upravnega organa, če občinska skupščina ali izvršni svet to zahtevata. Na zahtevo občinske skupščine oziroma izvršnega sveta so predstojniki občinskih upravnih organov dolžni pojasnjevati vprašanja iz delovnega področja .iho-vih upravnih organov in dolžni odgovarjati na vprašanja delegatov. 15. člen Kadar je predstojnik občinskega upravnega organa odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča delavec občinskega upravnega organa, ki ga določi predsednik izvršnega sveta. 16. člen Občinski upravni organi, medobčinska geodetska uprava, službe občinske skupščine in službe izvršnega sveta veljajo glede samoupravljanja delovnih ljudi za en sam organ (v nadaljnjem besedilu: upravni organi). 17. člen Pravice samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v upravnih organih s samostojnim odločanjem, z odločanjem. v soglasju s predstojnikom upravnega organa oziroma mnenja in predloge glede vprašanj s področja notranjih odnosov v upravnem organu. Delovni ljudje v upravnih organih odločajo o pravicah samoupravljanja s sprejemanjem splošnih aktov in z odločanjem v posameznih primerih iz notranjih odnosov v upravnih organih. 18. člen Delovni ljudje v upravnih organih samostojno: — urejajo uporabo sredstev skupne porabe in odločajo o uporabi teh sredstev. — volijo in odpoklicujejo člane sveta delovne skupnosti, —. odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v upravnih organih, kadar je to z zakonom ali s splošnim aktom upravnih organov tako določeno; 19. člen Delovni ljudje v upravnih organih v soglasju s predstojnikom: — odločajo o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, kadar je to z zakonom ali s splošnim aktom upravnih organov tako določeno, — skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev, za zboljšanje organizacije dela ter za zboljšanje svojih delovnih pogojev, — odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v upravnih organih, kadar je to z -ako-nom ali s splošnim aktom organa tako določeno. 20. člen Delovni ljudje v upravnih organih v soglasju z izvršnim svetom: — sprejemajo splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. o delitvi sredstev upravnih organov in o osebnih dohodkih, o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter druge splošn' akte, s katerimi se urejajo notranji odnosi v upravnem organu, — sprejemajo finančni načrt in zaključni račun upravnih organov, — sprejemajo delovne programe upravnih organov. 21. člen Predstojnik občinskega upravnega organa samostojno: — organizira in vodi delo -V okviru delovnega področja upravnega organa. — daje delavcem navodila za delo, — izvršuje pravice s področja disciplinske odgovornosti delavcev, ki so mu dane po zakonu, — odloča o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v mejah zakonskih pooblastil — odloča 0 drugih vprašanjih za katera je to določeno z zakonom ali splošnim aktom upravnih organov. 22. člen S splošnim aktom upravnih organov se določi, katere izmed pravic in dolžnosti pri uresničevanju samoupravljanja delovnih ljudi v upravnih organih izvršuje delovna skupnost neposredno, katere pa po svetu delovne skupnosti. 23. člen Ce se v zadevah, o katerih odločajo delovni ljudje v soglasju s predstojnikom občinskega upravnega organa, ne doseže soglasje med delovno skupnostjo in predstojnikom občinskega upravnega organa, odloči o srpornem vprašanju izvršni svet. Ce pa se soglasje ne doseže v zadevah, o katerih . odločajo delovni ljudje v soglasju z izvršnim svetom pa o spornem vprašanju odloči zbor združenega dela občinske skupščine.' 24. člen Sredstva za delo upravnih organov se določajo skladno z zakonom o sredstvih za delo upravnih organov. Z Sredstva, ki jih upravni organi uporabljajo za redno dejavnost, se zagotavljajo v občinskem proračunu. Za svojo redno dejavnost lahko upravni organi uporabljajo tudi dohodke, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo. > 25. člen Določbe tega odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih veljajo smiselno tudi za občinsko sodišče, občinsko javno tožilstvo, občinsko javno pravobranilstvo in za sodnika za prekrške. 26. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih (Uradni vestnik Celje, št. 24-247/68 in 24-273/70 ter Uradni list SRS, št. 19-5/33/71, 41-821/71 in 20-543/73). 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 021-15/74-1 •Celje, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Celje prof. Jože Marolt 1. r. 739. Skupščina občine Celje je po 129. in 146. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/71) na seji zbora združenega dela dne 25. junija 1974, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1974 sprejela J ODLOK o Izvršnem svetu Skupščine občine Celje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Izvršni svet kot stalni organ občinske skupščine opravlja izvršilno funkcijo v okviru z ustavo, zakoni in občinskim statutom določenih pravic in dolžnosti občinske skupščine. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktoV občinske skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. 2. člen V okviru svoje funkcije izvršni svet: — skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — izdaja predpise za izvrševanje občinskih odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine. — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo drugi pooblaščeni predlagatelji; — predlaga družbeni plan občine; — predlaga občinski proračun, zaključni račun o izvršitvi proračuna; — izvršuje občinski proračun; — predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov; — določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov; — daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij; — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov; — nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom občinske skupščine ali s predpisom, ki ga je sam izdal za izvrševanje odloka; — opravlja druge izvršilne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki so mu dane z občinskim statutom in odloki občinske skupščine. 3. člen Pri opravljanju svojih nalog sodeluje izvršni svet z organizacijami združenega dela ter njihovimi združenji, s krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in njihovimi združenji. 4. člen Izvršni svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah ustave, zakonov, občinskega statuta in drugih aktov občinske skupščine. 5. člen Izvršni svet ima do občinske skupščine pravice in dolžnosti, ki jih določa občinski statut, ta odlok in poslovnik občinske skdpščine. 6. člen Delo izvršnega sveta je javno. Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu. Izvršni svet skrbi za to, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanijo z njegovim delom. Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podgtki ali gradiva, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo na razpolago javnosti šele po poteku določenega časa. 7. člen Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi izvršni svet skladno z določbami tega odloka svojo notranjo organizacijo, način dela in druga, za njegovo delo pomembna vprašanja. II. SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV 8. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani, katerih število določi občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta predstojnike občinskih upravnih organov. ■ Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev ali izvolitev posameznih članov izvršnega sveta. 9. člen Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po svoji izvolitvi pred predsednikom občinske skupščine tole slovesno izjavo: -Izjavljam, da bom zaupano mi dolžnost člana izvršnega sveta opravljal vestno, da se bom pri svoj en delu ravnal po ustavi in zakonih in da bom svoje moči posvetil uresničevanju ciljev samoupravne socialistične družbe ter interesom narodov in delovnih ljudi Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in občine Celje.« 10. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni :yet ter skrbi za uresničevanje politike in za izvajanje sklepov izvršnega sveta. Predsednik sklicuje in vodi seje izvršnega sveta ter predlaga dnevni red zanje, skrbi za organiziranje zadev z delom izvršnega sveta in uravnava delo v izvršnem svetu. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna in finančnega načrta občinskih upravnih organov. Za opravljanje te naloge lahko izvršni svet pooblasti tudi enega ali več članov izvršnega sveta. Predsednik podpisuje predpise ' in druge akte in sklepe izvršnega sveta. 11. člen Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga v vseh pravicah in dolžnostih nadomestuje član izvršnega sveta, ki ga določi predsednik izvršnega sveta. Predsednik lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti člana izvršnega sveta, da ga stalno nadomestuje V določenih zadevah. 12. člen Predsednik in člani izvršnega sveta imajo enake pravice in dolžnosti udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja oziroma odloča iz,vršni svet na svojih sejah, in opravljati druge zadeve iz njegovega delovnega področja, ki so jim poverjena. Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu v problematiki na delovnem področju, za katerega so odgovorni in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. 13. člen Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije in pravico do drugih osebnih prejemkov skladno z akti. ki jih v tej zvezi sprejme občinska skupščina. To "velja tudi za druge pravice, ki gredo delavcem iz medsebojnega razmerja v združenem delu 14. člen Izvršni svet ima sekretarja, ki ga imenuje izmed delavcev strokovnih služb izvršnega sveta. Sekretar izvršnega sveta skrbi za to, da so izpolnjeni administrativno tehnični pogoji za delovanje izvršnega sveta. III. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA 15. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah. 16. člen Za odločanje v upravnem postopku in v drugih individualnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko izvršni svet ustanovi posebne komisije, ki jih sestavljajo njegovi člani. 17. člen Izvršni svet razpravlja na svojih sejah o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo, pomen za stanje v občini, za izvajanje oziroma za določitev politike in izvrševanje predpisov na posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj;.obravnava in sklepa o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina; sprejema predpise in sklepe, za katere je pooblaščen; obravnava delo občinskih upravnih organov ter usmerja in usklajuje njihovo delo; razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti. 18. člen Vsak član izvršnega sveta lahko zahteva, da izvršni svet na svoji seji obravnava in zavzame stališče glede posameznega vprašanja s področja občinskega upravnega organa ki ga vodi. oziroma s področja dejavnosti. ki jo opravlja, kadar šteje da gre za vprašanja splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike občinske skupščine ali za vprašanje, ki ga je treba reševati usklajeno z drugimi upravnimi organi. Izvršni svet odloča na sejah z večino glasov vseh članov. 4 Sdje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta po svoji pobudi, na zahtevo predsednika občinske skupščine ah na zahtevo najmanj 5 članov izvršnega sveta. Na povabilo predsednika so lahko na seji izvršnega sveta navzoči predstojniki upravnih in drugih organov v občini, ki niso člani izvršnega sveta, strokovnjaki iz občinskih upravnih organov in služb izvršnega sveta, kakor tudi predstavniki družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij. 8a dajo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet. 19. člen Izvršni svet izdaja odredbe kadar je to potrebno za izvrševanje občinskih odlokov in drugih predpisov občinske skupščine tet za izvrševanje zveznih in repul 'i-ških zakonov in uredb, kadar je tako predpisano. Z odredbo izvršni svet odreja posrpnezna vprašanja ali predpisuje ukrepe, ki imajo splošen pomen ter sprejema druge odločitve za katere je to določeno z zakonom ali z uredbo. V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi odločbe v upravnem postopku in druge odločbe. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep. 20. člen Izvršni svet sprejema splošne smernice za delo občinskih upravnih organov glede izvrševanja politike, zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov zvezne, republiške in občinske skupščine. Izvršni svet lahko naloži občinskim upravnim organom, da izdajo odredbe oziroma da ukrenejo, kar so • v posameznem primeru upravičeni ukreniti; lahko jim tudi naloži, da raziščejo razmere na posameznem področju in mu poročajo o tem ter dajo ustrezne predloge za ukrepanje; lahko naloži občinskim upravnim organom, da pripravijo predloge odlokov In drugih aktov občinske skupščine in jim da smernice za sestavo takih aktov. 2J. člen Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov pri izvrševanju politike oziroma pri sestavi odlokov in drugih aktov z zavzemanjem stališč oziroma sklepov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega občinskega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi občinskimi upravnimi organi. Izvršni svet lahko tudi določi, kako naj posamemi upravni organi sodelujejo med seboj pri izvajanju politike oziroma pri pripravi odlokov in drugih aktov ter kako naj ti organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami. 22. člen Izvršni svet ima za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov ter za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja stalne ali občasne komisije in druga ustrezna telesa. 23. člen Izvršni svet lahko poveri posameznemu svojemu članu odgovornost za stalno ali začasno dejavnost, ki se opravlja pri izvršnem svetu, ali pa, izvršitev posamezne naloge jz pristojnosti izvršnega sveta. IV. SLUŽBE V IZVRŠNEM SVETU 24. člen Za opravljanje določenih strokovnih, administrativnih in tehničnih zadev ima izvršni svet za potrebe občinskih upravnih organov, občinske skupščine in za svoje potrebe strokovne službe. Strokovne službe izvršnega sveta so: — skupne službe; — služba za proračun; — služba za elektronsko obdelavo podatkov. Pri izvršnem svetu je tudi strokovna služba poveljstva partizanske enote. Vodje strokovnih služb izvršnega sveta imenuje izvršni svet. če zakon ne določa drugače. Vodje strokovnih služb imajo pri samoupravljanju delavcev v strokovnih službah položaj predstojnikov upravnih organov. 25. člen Skupne službe opravljajo splošno pisarniško službo \sprejemna in glavna pisarna), kadrovsko službo, službo ekonoma ta in vzdrževanje prostorov in stavb ter tehnično službo za občinske upravne organe, občinsko skupščino in izvršni svet, ter organizacijsko upravna opravila za občinsko skupščino in izvršni svet. 26. člen Služba za proračun opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje občinskega proračuna in finančnih načrtov ter na nadzor nad računovodskim poslovanjem •občinskih organov in organizacij, katerih sredstva so zagotovljena v občinskem proračunu. Služba za proračun tudi pripravlja podatke za e-stavo predloga občinskega proračuna. 27. člen Služba za elektronsko obdelavo podatkov daje pobudo za uvajanje računalništva v delo občinskih upravnih organov ter organizira in programira konkretne rešitve na tem področju. V sodelovanju z občinskimi upravnimi organi skrbi za ažurnost vseh obstoječih evidenc na računalniku. Skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev občinskih upravnih organov na področju računalništva. V. KONČNE DOLOČBE 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-20/74-1 Celje, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Celje prof. Jože Marolt 1. r. 740. Skupščina občine Celje je po 146. in 149. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na seji 'zbora združenega dela dne 25. junija 1974, seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1974 in seji družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1974 sprejela ODLOK o nadomestilu osebnega dohodka in o drugih osebnih prejemkih funkcionarjev občinske skupščine 1. Člen Funkcionarjem občinske skupščine pripada nadomestilo osebnega dohodka in drugi osebni prejemki v višini in ob pogojih, ki jih določa družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v občini Celje. Družbeni dogovor sprejmejo občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti, i 2. člen Za funkcionarja občinske skupščine se po tem odloku štejejo predsednik in podpredsedniki občinske skupščine, predsedniki zborov občinske skupščine in njihovi namestniki, tajnik občinske skupščine ter predsednik in člani izvršnega sveta občinske skupščine. 3. člen Višino nadomestila osebnega dohodka za posamezne funkcionarje občinske skupščine in višino drugih osebnih prejemkov določi komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine v okviru razponov, ki so določeni v družbenem dogovoru. i 4. člen » Ko začne veljati za odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu stroškov funkcionarjem in odbornikom Skupščine občine Celje (Uradni list SRS, št. 25-571/72). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-9/74-1 Celje, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Celje prof. Jože Marolt J. r. 741. Zbor krajevnih skupnosti je po 11. in 29. členu zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS. št. 16/ 74) in 146. členu statuta občine Celje na seji dne 25. junija 1974 sprejel SKLEP o pooblastitvi geodetskega zavoda v Celju za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka in za opravljanje parcelacije zemljišč Geodetski zavod v Celju se pooblašča za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka in za opravljanje parcelacije zemljišč po zakonu o zemljiškem katastru. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-1/74-1 Celje, dne 25. junija 1974. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje Franc Zelič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 742. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni Ust SRS št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1974 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za Videm-Dobrepolje, ki ga je izdelal Urbanistični zavod »Projektivni atelje« Ljubljana, Kersnikova 9, št. ED iz marca 1974. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu pristojnem za urbanizem. 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom obravnava skupščina po istem postopku, ki je predpisan za sprejem (10. do 13. člena zakona o urbanističnem planiranju) Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta se dovoljuje v skladu s 15 členom zakona o urbanističnem planiranju. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija. < 5 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St '150-2'74 Grosuplje.' dne 27 junija 1974 Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak j. r. 743. Na podlagi 12 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št 16/67) in 183 člena statuta občine Grosuplie 'Uradni list SRS št 10'74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 26 junija 1974 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta . 1. člen Sprejme-se zazidalni načrt za gasilskim domom Šentvid pri Stični«, ki ga je izdelal Urbanistični zavod »Projektivni atelje« Ljubljana. Kersnikova 9, št 1707 iz marca 1974. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu pristojnem za urbanizem. 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom obravnava skupščina po istem Postopku, ki je predpisan za sprejem (10. do 13. člena zakona o urbanističnem planiranju). Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta se dovoljuje v skladu s 15. členom zakona o urbanističnem planiranju. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega zazidalnega načrta .opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 350-3'74 Grosuplje, dne 27. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 744. Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 45. člena statuta krajevne skupnosti Ambrus in sklepov zborov delovnih ljudi in pbčanov z dne 13. VI. — Ambrus in Kal pri Ambrusu 14. VI — Brezovi dol. Primča vas in Bakerc ter Višnje., 15. VI, — Veliki in Mali Korinj, 16. VI. — Kamni vrh je svet krajevne skupnosti Ambrus dne 17. junija 1974 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ambrus I Za območje krajevne skupnosti Ambrus, ki obsega naselja: Ambrus Bakerc. Brezovi dol, Kal pri Ambrusu,' Kamni vrh. Primča' vas. Mali Korinj. Veliki Korinj in Višnje pri' Ambrusu, se razpiše referendum za uvedbe krajevnega samoprispevka za izgradnjo družbenega centra v Ambrusu. II Na referendumu glasujejo vsi občani (vključno mladoletniki ki so v rednem delovnem razmerju), ki so vpisani v volilnem imeniku naselij, navedenih v I. točki tega sklepa. III Referendum bo v nedeljo. 14. VII 1974 od 7. do 19 ure na običainih glasovalnih mestih izvede pa ga volilna komisija KS Ambrus po načelu splošnih volitev. . IV Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevni samoprispevek za izgradnjo družbenega centra v Ambrusu naj bi bil predpisan za dobo petih let, in to od 1. IX. 1974 do 31. VIII. 1979 In naj bi ga plačevali: — po stopnji 2% od čistega osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu; — po stopnji 2 o/o zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev; — po stopnji 2 %> osebni, Invalidski in družinski upokojenci; — po 50 din'pri vsaki akontaciji kmečka gospodinjstva. GLASUJE SE »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako. da obkroži besedico »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje KS Ambrus. VI S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabila za izgradnjo družbenega centra v Ambrusu. VII , Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Ambrus. VIII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS In se razglasi na krajevno običajen načini Ambrus, dne 24. junija 1974. Predsednik krajevne skupnosti Ambrus Jakob Hrovat 1. r. 745. Na podlagi drugega odstavka 4. Člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 55. člena statuta občine Grosuplje. 45. člena statuta KS Zagradec in zbora občanov 1. in 23. junija 1974 je svet krajevne skupnosti dne 25. junija 1974 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zagradec, ki obsega naselja I Breg. Češnjice. Dečja vas. Fužina, Gabrovka. Grintovec. Kitni vrh. Kuželjevec, Malo Globoko, Male Reberce, Marinča vas. Tolčane, Valična vas. Veliko Globoko, Velike Reberce in Zagradec, se razpiše ref e-' rendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Zagradcu. II Na referendumu glasujejo vsi občani (vključno mladoletniki, ki so v rednem delovnem razmerju), ki so vpisani v volilnem imeniku naselij navedenih pod točko I tega sklepa. III • Referendum bo v nedeljo, dne 28. VII. 1974 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. Izvede ga volilna komisija KS Zagradec po načelu splošnih volitev. IV Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico na kateri je tole besedilo: Krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma Zagradec, bi bil predpisan za obdobje petih let (60 mesecev) in to od 1. IX. 1974 do 31. VIII. 1979 in naj bi ga plačevali: Vsako gospodinjstvo v KS Zagradec prispeva enkratno 200 dinarjev do 15. VIII. 1974 neposredno blagajniku gradbenega odbora. Po stopnji 2 °/o od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu. Po stopnji 2 %> osebni invalidski in družinski upokojenci. Po stopnji 2 °/o zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev. Po stopnji 10 °/o kmetijski proizvajalci. Osnova za odmero sahioprispevka je katastrski dohodek od negozdnih in gozdnih površin, od katerega se odmerja prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti za posamezno leto. Po stopnji 5 °/o od odmerjenega davka zavezanci katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku. GLASUJE SE -ZA» »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako. da obkroži besedo »ZA«. če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V Za postopek ob referendumu se miselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi komisija .ta izvedbo referenduma, ki jo imenuje KS Zagradec Sredstva zbrana s samoprispevkom so namenska za sofinanciranje zdravstvenega doma Zagradec, le v primeru viška sredstev se občani lahko na zboru občanov odločijo z glasovanjem o uporabi v druge namene. VII Izvedbo referenduma financira KS Zagradec. VIH Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi po krajevno običajnem načinu. Zagradec, dne 4. julija 1974. Predsednik krajevne skupnosti Zagradec Ciril Maver 1. r. SKUPŠČINA' OBČINE LENART 746. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19/74) in 240. člena zakona,o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 7/72. 3/73. 14/73. 4/74) je Skupščina občine Lenart na 2 seji zbora združenega dela dne 26. junija 1974. 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1974 sprejela ODLOK o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1973 o 1 člen Potrdi se letni zaključni račun davkov, prispevkov in samoprispevkov občanov občine Lenart za leto 1973, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled letnega davčnega zaključnega računa. 2. Člen Letni davčni zaključni račun izkazuje: — obremenitev din 6,111.534 — plačila 5,831.179 — znesek dolga zavezancev 326.074 — znesek preplačil zavezancev 45.719 — računski saldo — dolg 280.355 3. člen Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto , bilanco, pregled skupno doseženega prometa tčr pregled dolgov in preplačil zavezancev 4 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 422-18/64 Lenart, dne 26 junija 1974. 747. v Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Urad- U' ni' list SRS, št. 19/74), 41. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72), v zvezi z 240. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73, 4/74) je Skupščina občine Lenart na 2. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1974, 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. iuniia 1974 sprejela ODLOK 0 potrditvi letnega zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 a ' ’ 1. člen Potrdi se letni zaključni račun prisp.evka za starostno zavarovanje kmetov v občini Lenart za leto 1973, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled letnega davčnega zaključnega računa in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kme-j . tov. 2 'člen Letni zaključni račun prispevka za starostno za- varovanje kmetov izkažuje: din — obremenitev 2.214.120 — vplačila 2.214.120 — znesek dolga zavezancev 108.744 — znesek predplačil zavezancev 1 vr 770 — računski, saldo — predplačilo 20.026 3 člen Letni zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje fcmetov je sestavljen iz bruto bilance, bilance, pregleda skupnega prometa in pregleda dolgov in Predplačil zavezancev. 4 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/74 Lenart, dne 26. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Lanart Božo Tuš 1. r. 748. Na podlagi 165 člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na 2 seji zbora krajevnih skupnosti dne 26 junija 1974 in 2 seli družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o priznavalninah 1. člen 9 člen odloka o priznavalninah (Uradni list SRS, št 11-117/70 51-P89,71 in 21-478/72) se spremeni in glasi »Stalna in začasna priznavalnina znaša od 150 do 300 din mesečno, enkratna na največ do 500 din.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 'januarja 1974 dalje. St. 191-27/62 Lenart, dne 26. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 749. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 2. odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št.26-236/73) je Skupščina občine Lenart na 2. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1974, 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija .1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča 1. člen V odloku o uvedbi prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (Uradni list SRS. št 11-226 74) se v prvem 'odstavku 3. člena za besedami: »drugih kmetijskih in« črta beseda »drugih« ter nadomesti z besedo »gozdnih«. Tretji odstavek 3 člena se črta in nadomesti z novim besedilom; ki glasi: »Za gradnjo industrijskih in drugih gospodarskih objektov če se ti gradijo na zemljiščih, določenih v zazidalnem oziroma urbanističnem načrtu za rezervate za gradnic industrijskih in drugih gospodarskih objektov. se plača prispevek v višini 2 din/m8, ne gledp na bonitetni razred ali kulturo zemljišča « Četrti odstavek 3 člena se spremeni in glasi: »Prispevek iz 1. odstavka tega člena se ne plačuje, kadar se spreminja namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča zaradi gradnje objektov, ki bodo neposredno služili izboljšanju vodnega režima ali drugače nudili izboljšanje izkoriščanja kmetijskih a H gozdnih zemljišiV« Za 4. -odstavkom se doda nov peti odstavek, ki glasi' »Za novogradnje komunalnih in drugih objektov, pri katerih je potrebna uporaba zemljišča (ceste) se določi prispevek v višini 1 din/m2 samo od tiste površine. ki jo zavzema tak objekt.« 2. člen Ta odlok-začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-5/74 Lenart, dne 26. junija 1974. 750. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), je Skupščina občine Lenart na 2. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1974, 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov iz gospodinjstev in drugih virov Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov iz gospodinjstev in drugih virov (Uradne objave, št. 20-230/67) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: ' ODLOK o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov ter o vzdrževanju čistoče na javnih odlagališčih na območju mestnega naselja Lenart 1. člen V mestnem naselju Lenart je obvezno odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov iz gospodinjstev, poslovnih prostorov in drugih virov ter obvezna uporaba javnih odlagališč. 2. člen Za izvajanje nalog iz 1. člena tega odloka je pooblaščeno Komunalno podjetje »Snaga« Maribor (v nadaljnjem besedilu: podjetje), ki je dolžno organizirati odvoz v skladu z določili tega odloka, z ustreznimi delovnimi sredstvi in delavci s posebno zaščitno opremo. 3. člen Smeti in odpadki se z ozirom na način njihovega odlaganja in odvažanja delijo na: a) organske odpadke iz gospodinjstev, pepel, odpadne konzerve, manjše kovinske, tekstilne, papirnate in druge odpadke, odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, lažje in manjše odpadke v manjših količinah iz proizvodnih organizacij, ki niso namenjeni kot surovine za nadaljnjo predelavo: b) odpadni material iz gradbene in druge proizvodne dejavnosti, ki ga po svoji težini, velikosti in količini ni dovoljeno odlagati v tipske smetnjake, opeka, Železo, vejevje, odvišne zemeljske mase, večji leseni komadi in embalaža, ogorki ipd; c) tekoči organski in anorganski odpadki ne glede na njihov izvor. 4. člen Po kraju nastanka izvirajo odpadki iz: — gospodinjstev oziroma stanovanjskih zgradb (stanovanjskih površin ter skupnih prostorov v stanovanjskih zgradbah). — poslovnih /proizvodnih) prostorov delovnih organizacij, obrtnih delavnic ter ustanov. 5 člen Uporabniki vseh stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni smeti in odpadke navedene v točki a) 3 člena odlagati le v tinske smetnjake Odpadni material, naveden v točki b) 3 člena, pa je potrebno odlagati posebej v za to urejene zaboje Odlaganje smeti in odpadkov v smetnjake ali zaboje v tekočem ali gorečem stanju ni dovoljeno. V smetnjakih ali zabojih je prepovedano sežiganje smeti in odpadkov. 6. člen Hišni sveti, lastniki in drugi upravljalci stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni skrbeti, da so smetnjaki nameščeni na zato določenem stalnem prostoru. Prostor mora biti praviloma pod stopniščem ali ob vratih, ograjah, v drvarnicah ali v hišnih vežah tako, da je čim lažje dostopen motornim vozilom, vendar oddaljen največ 20 m od mesta, od katerega je možen neoviran dovoz s smetarskim vozilom. 7. člen Investitorji so dolžni pri novogradnjah nabaviti potrebno število smetnjakov in jih namestiti v zato določenem prostoru, predno se objekt preda svojemu namenu. Pri obstoječih zgradbah morajo nabaviti potrebno število smetnjakov organizacije, ki gospodarijo s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, imetniki pravice uporabe na poslovnih zgradbah in poslovnih prostorih in jih namestiti v zato določenem prostoru. 8. člen Hišni sveti, oziroma upravljalci in lastniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni imeti nameščenih tolikšno število smetniakov, da zadostujejo enkratnemu tedenskemu Odvozu Vsaka stanovanjska in poslovna zgradba, tako družbena kot zasebna, mora imeti nameščen najmanj 1 smetnjak. 9. člen Če v skladu s 7 in 8 členom tipski smc’niaki niso nameščeni ali pa jih ni dovolj, jih priskrbi in dobavi podjetje in jih zaračunava hišnim svetom, lastnikom in drugim upravljalcem zgradb. 10 člen Podjctj.e je dolžno skrbeti za redno čiščenje in pranje smetnjakov po potrebi ali. po dogovoru z uporabniki najmanj pa enkrat letno Od dneva veljavnosti tega odloka podjetje vzdržuje in nadomešča tudi obstoječe rabljene smetnjake, ki so uporabni vsaj 50 Vn s 11. člen Odpadki ki jih ni dovoljeno odlagati v higienske smetnjake, se morajo odlagati v posebne smetnjake ali zaboje in se odvažati ločeno od ostalih odpadkov Zdravstveni in veterinarski zavodi morajo odpadke, s katerima se lahko prenašajo bolezni, pred odložitvijo v tipizirane smetnjake, sežgati ali razkužiti. 12 člen Podjetje organizira odvoz smeti in odpadkov s posebnimi smetarskimi vozili oziroma v posebnih zabojih, z avtonakladalci ali drugimi ustreznimi vozili, ter z drugimi vozili, oziroma cisternami po posebnem naročilu. 13. člen Podjetje mora odvažati odpadke iz tipiziranih smetnjakov najmanj enkrat tedensko: če je to iz sani-tarno-higienskih razmer potrebno pa tudi večkrat. Organske odpadke iz obratov družbene prehrane in podobnih obratov mora po naročilu odvažati dnevno Ostale odpadke odvaža podjetje po posebnem naročilu najkasneje v 48 urah po prejetem naročilu. 14. člen Pri praznjenju smetnjakov podjetje ne sme onesnažiti prostore, na katerem prazni smetnjake. Hišni sveti, lastniki in drugi upravljale! zgradb morajo skrbeti za čistočo okrog smetnjakov za namene, ki so določeni v točki a) 4. člena tega odloka. 15. člen Smeti in odpadke je dovoljeno odlagati le na javnih odlagališčih. Javno odlagališče določi pristojni upravni organ za komunalne zadeve v soglasju z ustreznimi inšpekcijskimi službami. 16. člen Javna odlagališča uredi, oziroma vzdržuje podjetje Snaga. Ureditev in vzdrževanje obsega planiranje terena ter dezinfekcije in pravilno zasipavanje odpadkov. V sestav vzdrževanja spada tudi urejanje dovoznih poti. Podjetje ureja porabo javnih odlagališč v soglasju z 1 upravnim organom, pristojnim za komunalne zadeve. 17. člen Za opravljanje odvoza smeti in odpadkov se plačuje odškodnina. Tarifo za odškodnino določi podjetje v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Lenart 18. člen Osnova za obračun storitev odvoza smeti in odpadkov je tipizirani smetnjak ali količina m3 odvoza odvisna od tega kakšna je sestava smeti in odpadkov in s kakšnimi prevoznimi sredstvi se storitev opravlja. 19 člen Za redni obvezni odvoz smeti in odpadkov iz higienskih smetnjakov so uporabniki teh storitev dolžni plačevati podjetju odškodnino po določenih tarifah. Obvezni odvoz in s tem plačevanje odškodnine velja za vse uporabnike stanovanjskih in poslovnih prostorov na območju naselja Lenart, ki ga zavzema urbanistični del, izvzemši zasebna kmečka gospodinjstva (gospodarstva). 20. člen Obveznost plačevanja rednega odvoza smeti in odpadkov nastane z dnem, ko podjetje organizira in objavi opravljanje teh storitev. Ce uporabnik ali uprav-Ijalec stanovanjskega in poslovnega prostora odkloni storitev obveznega odvoza smeti in odpadkov, s tem ni oproščen plačevanja teh storitev po tarifi, ki je v ta namen določena. 21. člen Odvažanje smeti in odpadkov se plačuje podjetju mesečno za nazaj. Če so lastniki oziroma uporabniki stanovanjske ali poslovne zgradbe odsotni in o tem poprej podjetje pismeno obvestijo, jim ni potrebno plačevati odškodnine za odvoz smeti in odpadkov. Podjetje je opravičeno zahtevati plačilo za opravljeno storitev po določeni tarifi od vseh uporabnikov stanovanjskih in poslovnih prostorov, za uporabnike storitev, ki niso znani, ali iztožljivi, pa od lastnikov ali upravljalcev zgradb. 22. člen Vsi lastniki oziroma upravljale! javnih zgradb v mestnem naselju Lenart so dolžni namestiti na primernem mestu pred ali ob zgradbi tipizirane košare za smeti. 23. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna inšpekcija. Če inšpekcija ugotovi pomanjkljivosti pri odlaganju, odvažanju ali na javnem odlagališču, naloži kršilcem da vse pomanjkljivosti v določenem roku odpravijo. Če so pomanjkljivosti takšne narave, da ogrožajo zdravje in varnost okolice, pa izda ukrep s takojšnjo veljavnostjo in za čas, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo. Izvršni svet Skupščine občine Lenart izda po potrebi pojasnila in tolmačenja za izvajanje določb tega odloka. „ 24. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje: 1. hišni svet, lastnik oziroma upravljalec ali uporabnik stanovanjskega ali poslovnega prostora, oziroma stanovanjske hiše, če ne namesti posod za smeti (higienskih smetnjakov) v zadostnem številu na določenem mestu ali če so tla okrog posod neočiščena; 2. lastnik oziroma upravljalec javne zgradbe, ki ne namesti tipizirane košare za odpadke; 3. fizična oseba, ki odlaga smeti in odpadke na prostorih, ki niso zato določeni. Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje: 1. pravna oseba, ki ne poskrbi za ustrezno odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov; 2. podjetje Snaga, če ne zagotovi higienskega na- čina nakladanja in odvažanje smeti ter odpadkov, rednega odvoza le-teh in rednega vzdrževanja javnega odlagališča. t 25. člen V območju, kjer je organiziran odvoz smeti, se odstranijo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka vsi obstoječi objekti za smeti in smetišča. Objekte so dolžni odstraniti oziroma smetišča ukiniti, lastniki oziroma upravljalen 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje. St. 352-5/67 Lenart, dne 26 junija 1974. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 751. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) ter 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-19/67, 27-255/72) je Skupščina občine Lenart na 2. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1974, 2.'seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1974 in 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1974 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnih načrtov v zazidalnih okoliših občine Lenart St. 1. člen Sprejmejo se zazidalni načrti v zazidalnih okoliših občine Lenart: 1. Dopolnitev zazidalnega okoliša za stanovanjsko cono Benedikt — center, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1805/8-73 z dne 6. februarja 1974. 2. Zazidalni načrt za stanovanjsko, obrtno in prosvetno cono — Benedikt sever, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 2223/6-72 z dne 6. februarja 1974. 3. Zazidalni načrt mestnega naselja Lenart za stanovanjsko cono Polena, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor, pod št. 1630/8-72 z dne 4. februarja 1974. 4. Zazidalni načrt zazidalnega okoliša Jurovski dol za stanovanjsko, obrtno in drugo zazidavo, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1609/9-72 z dne 8. februarja 1974. 5. Zazidalni načrt za stanovanjsko cono Cerkvenjak — jug, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 2643/4-72 z dne 28. januarja 1974. 6 Zazidalni načrt za stanovanjsko in obrtno cono Voličina — center, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 2223/7-72 z dne 28. januarja 1974. 7. Zazidalni načrt za stanovanjsko cono Močna, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1998/10-72 z dne 30. januarja 1974. 2. člen Zazidalni načrti iz 1. člena tega odloka obsegajo območja, ki so razvidna iz situacijskih načrtov, ki so sestavni del tehničnega dela zazidalnega načrta. 3. člen Zazidalni načrti so stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela. drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Lenart, Zavodu za urbanizem Maribor in Geodetski upravi Skupščine občine Maribor. 4 člen Večje spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se sprejemajo .po postopkih in na način, ,ki ga določa zakon o urbanističnem planiranju. Manjše odmike od sprejetih zazidalnih načrtov je pooblaščena dovoliti komisija za urbanizem pri Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart. 5 člen Izvajanje s tem odlokom sprejetih zazidalnih načrtov nadzoruje občinski urbanistični inšpektor. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/65-98 Lenart, dne 26. junija 1974. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 152. člena statuta občine Litija je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega j dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1974 j sprejela ODLOK 0 spremembi odloka o krajevnem samoprispevku za investicije v šolstvo v občini Litija • 1. člen V odloku o krajevnem samoprispevku za investicije v šolstvu v občini Litija (Uradni list SRS. št. 19-lOe'OO in 47-924/71) se prva in druga točka 4. člena spremeni in se glasi: 1. Občani, ki imajo iz delovnega razmerja mesečni osebni dohodek nad 1.200 din po stopnji 1 °/o od neto osebnih dohodkov (vključno nagrade, dopolnilno delo | in delo na domu) 2. Osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo mesečno nad 1.200 din pokojnine po stopnji i 1 °/o od pokojnine. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. julija 1974. St. 010-6'69 Litija, dne 27. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 753. Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča lUradni list SRS. št. 7.72) in 161. člena statuta občine Litija je Skupščina občine Litija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Litija 1. člen V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Litija (Uradni list-SRS, št. 13/72) se spremeni 8. člen tako, da se glasi: »Prispevek po tem odloku se predpisuje: a) za m’ koristne površine v I. kategoriji mesečno 0,40 din b) za nV koristne površine v II kategoriji mesečno 0,30 din c) za m' nezazidanega zemljišča v I. ali II. kategoriji mesečno 0.20 din.« 2. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi: »Nastali stroški v zvezi z obračunavanjem in pobiranjem prispevka od stanovanj v družbeni lastnini, se sporazumno uredijo med Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Litija in Skladom za urpianje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Litija«. M 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973. St 010-7/66 j Litija, dne 27. junija 1974. I Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 754. Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) j ter 152. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in prispevka od gramoza 1. člen V odloku o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in prispevka od gramoza (Uradni list SRS, št. 11-265/74) se četrti člen popravi in se glasi: »Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra kmetijske površine: — njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda 10 din — njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda 6 din — njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega" razreda, kakor tudi vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda 2 din — za gradnjo šol. vrtcev, zdravstvenih domov. so-, cialnih ustanov, kulturnih in telesno kulturnih objektov in kmetijskih proizvodnih objektov na zemljiščih najmanj 0.50 din. Prispevek se plača na račun Kmetijske zemljiške skupnosti.« 2. člen 5. člen se črta. 3. člen Drugi odstavek 6. člena se črta. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/74 Litija, dne 27. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 755. Na podlagi 12 in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju /Uradni Ust SRS. št 16/67) ih 152 člena statuta občine Litija /Uradni list SRS. št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zborti združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1974 sprejela ODLOK o potrditvi zazidalnih načrtov 1. člen S tem odlokom se sprejmejo in potrdijo naslednji zazidalni načrti: 1. Zazidalni načrt Gabrovka 2. Zazidalni načrt Vače 3. Zazidalni načrt Grbin — del 4. Zazidalni načrt Kresnice — zahodni del 2. člen Zazidalni načrti so pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem, stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam. 3. člen i Spremembe ■ in dopolnitve zazidalnih načrtov, ki so potrjeni s tem odlokom, odobrava občinska skupščina po postopku, ki je predpisan v zakonu. 4. člen Vse stroške komunalne ureditve, ki jih obsegajo zazidalni načrti nosi investitor posameznega objekta v celoti sam ne glede na sektor lastništva. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem teh zazidalnih načrtov izvaja urbanistična inšpekcija pri občini Litija. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13 67 Litija, dne 27. junija 1974. - Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 756. Skupščina občine Litija je na podlagi 77. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74), 152. in 161. člena statuta občine Litija na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1974 sprejela ODLOK o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije 1. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Litija oblikujejo skupino delegatov za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije. . 2. člen Skupina delegatov šteje 12 delegatov. V skupine delegira vsak zbor občinske skupščine po štiri delegate. 3. člen Sedež skupine delegatov je pri Skupščini občine Litija. 4. člen Skupina delegatov določi izmed sebe predsednika skupine in njegovega namestnika. Naloga predsednika skupine delegatov je, da opravlja organizacijske posle za skupino delegatov in da sklicuje skupino na- zasedanje. Predsednik skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki so določeni za zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije. 5. člen Na zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije pošilja skupina delegatov enega delegata. Ce pošlje skupina delegatov na zasedanje zbora več delegatov, kot ima v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, o katerih vprašanjih bo skupino delegatov zastopal posamezni delegat. 6. člen Stališča, ki jih mora delegat zastopati v zboru občin se določijo in uskladijo na zasedanju skupine delegatov. V skupini delegatov ,se usklajujejo stališča oziroma oblikujejo skupna stališča s sporazumom vseh delegatov. Če v skupini delegatov ni mogoče oblikovati skupnega stališča s sporazumom vseh delegatov zato, ker so posarhezni delegati drugačnega mnenja, se oblikuje skupno večinsko mnenje. Za tako mnenje oziroma stališče mora glasovati tričetrt delegatov v skupini. 7. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v zboru občin Skupščine SR Slovenije, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupine delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju. 8. člen Delegat je zborom občinske skupščine dolžan poročati o delu zbora občin Skupščine SR Slovenije. O svojem delu v zboru občin Skupščine SR Slovenije je dolžan poročati tudi skupini delegatov. 9. člen Administrativno tehnična dela za skupino delegatov opravlja pristojna služba Skupščine občine Litija. Stroški za administrativno tehnična dela, potni in drugi stroški prihoda delegatov na zasedanje skupine delegatov gredo v breme Skupščine' občine Litija. 10. člen Prvo sejo skupine delegatov skliče predsednik Skupščine občine Litija. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 06-8/74 Litija, dne 27. junija 1974. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 757. Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72) ter 5. alinee 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) je občinska skupščina Ljubljana Bežigrad na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. junija 1974 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-111/2 in zazidalnega otoka BS-111/4 Črnuče 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BS-111/2 in zazidalnega otoka BS-111/4 Črnuče, ki ga je izdelal »Projektivni atelje« Ljubljana pod št. 1524, aprila 1972. Zazidalni načrt se sestoji iz programskega in tehničnega dela v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 2. člen - Zazidalna otoka BS-111/2 in BS-111/4 obsegata območje, ki je razvidno iz situacijskega načrta, ki je sestavni del tehničnega dela zazidalnega načrta. 3. člen Lokacijska dovoljenja na podlagi tega zazidalnega načrta se lahko izdajajo tistim investitorjem, ki zahtevi za lokacijsko dovoljenje priložijo dokazilo, da je s podjetjem za urejanje stavbnih zemljišč »Soseska« Ljubljana urejeno vprašanje plačila prispevka k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča. 4 člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Ljubljana Bežigrad. pristojnemu za urbanizem. Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi SM Ljubljana. \ 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 6 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 351-36/73-5 Ljubljana, dne 21 junija 1974. • Predsednik ' Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 758. Na podlagi 15 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16 119/67), 1. in 2. člena od- loka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona b urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/67) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10-232/71) je Skupščina občine Ljubljana Center na 2. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1974 in 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1974 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka PG-3, ki obsega območje med Titovo cesto, tirnimi napravami železniške postaje Ljubljana, podaljškom Metelkove ulice, Masarykovo cesto in Trgom OF 1. člen Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje Zazidalnega otoka PG-3. ki obsega območje med Titovo cesto, tirnimi napravami železniške postaje Ljubljana, Podaljškom Metelkove ulice. Masarykovo cesto in Trgom OF (Uradni list SRS št. 23/71) se spremeni in dopolni tako, da se v 1. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: -Območje za gradnjo objekta za poštno prometni center ob Trgu OF na zemljišč pare. št. 536/1, .690 in •691 k. o. Petersko predmestje I del se ureja z aneksom k zazidalnemu načrtu za zazidalni otok PG-3. ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod štev. 1837/ 74 in je sestavni del tega odloka«. 2. člen Aneks k zazidalnemu načrtu za zazidalni otok PG-3 iz prejšnjega člena tega odloka je stalno na vpogled delovnim ljudem, občanom in organizacijam združenega dela pri upravnemu organu Skupščine občine Ljubljana Center, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane. Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane. 3. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati tista določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka PG-3. ki obsega območje med Titovo cesto — tirnimi napravami železniške postaje Ljubljana — podaljškom Metelkove ulice — Masaryko-vo cesto in Trgom OF (Uradni list SRS. št. 1-232/71). Iti se nanašajo na območje na katerem je predvidena gradnja objekta za poštno prometni center. E i 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-231/72 SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 759. Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1974 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din Dohodke 43,823.051,35 Izdatke 39,170.433,10 Presežek dohodkov nad izdatki 4,652.618,25 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 4,652.618,25 dinarjev se prenese na poseben račun sredstev občine Ljubljana Moste-Polje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din Dohodke 737.660,31 Izdatke 254.580,00 Presežek dohodkov nad izdatki 483.080,31 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 483.080.31 dinarjev se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1974.' 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St. 400-1/71-1/73 Ljubljana, dne 20. junija 1974. Predsednik Skupščine občine , . Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrlč 1. r. Ljubljana, dne 24. junija. 1974. Predsednik Skupščine » občine Ljubljana Center Drago Flis 1. r. Predsednik Predsednik zbora ''•ruženega dela zbora krajevnih skupnosti Iva Prosenc 1. r. Dušan Kompare 1. r. Pregled doseženih dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973 dohodka Dohodki Skupaj St. gl. namena Razpored dohodkov skupaj i Davek iz osebnega dohodka in na 01 Izobraževanje in vzgoja 1,691.000,00 dohodek 30,684.973,00 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 1,087.976,73 2 Prometni davek, dav. na premož. 04 Socialno skrbstvo 3,685.966,25 in na dohodek od premoženja 4,706.635,05 05 Zdravstveno varstvo 1,068.878,10 3 Takse 34.936,85 06 Komunalna dejavnost 3,814.962,40 6 Dohodki uprav. org. in razni 07 Delo državnih organov 6,774.892,75 drugi dohodki 8,181.006,45 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,883.000,00 7 . Dopolnilna sredstva 15.500,00 13 Dejavnost družbenopolitičnih 9 Prenesena sredstva 200.000,00 organizacij in društev 2,803.757,10 14 Negospodarske investicije 11,479.832.85 16 Gospodarski posegi 3,846.281,30 v/ 17 Proračunske obveznosti iz prejš. let 90.635,80 1 18 Rezervni sklad 436.230,50 19 Nerazporejeni dohodki: — tekoča proračunska rezerva 507.019.25 Skupaj 39,170.433.10 Presežek dohodkov nad izdatki 4,652.618.25 Skupaj 43,823.051,35 Skupaj 43,823.051.35 760. Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Poije in na podlagi določil družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje mesečr\ih nadomestil osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem z dne 12. aprila 1974 je Skupščina občim. Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1974 sprejela p D L O K o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem 1. člen Delegai Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnem besedilu delegat) in funkcionar, ki ga voli ali imenuje Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje in ki opravlja določeno funkcijo v skupščini ali rijenih organih (v nadaljnem besedilu funkcionar) ter član voljenih in imenovanih organov skupščine občine ima pravico do povračila mesečnega osebnega dohodka, povračila stroškov za službeno potovanje ‘in povračila potnih stroškov za udeležbo na sejah skupščine in njenih organov po določbah tega oldoka in v skladu z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. I. NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV 2. člen Predsedniku skupščine občine in predsedniku Izvršnega sveta skupščine občine se določi nadomestilo osebnega dohodka v višini do 6.200 dinarjev. 3. člen Podpredsedniku skupščine občine, podpredsedniku Izvršnega sveta, sekretarju skupščine občine ter čla- nom Izvršnega sveta se določi mesečno nadomestile osebnega dohodka v višini do 5.600 dinarjev. 4. člen Mesečno nadomestilo osebnega dohodka, ki bo določeno na podlagi 2. in 3. člena se poveča glede na delovno dobo; */• nad 1 do 5 let delovne dobe 1 nad 5 do 10 tet delovne dobe 2 nad 10 let do 15 let delovne dobe 4 nad 15 do 20 let delovne dobe 6 nad 20 do 25 let delovne dobe 8 nad 25 do 30 let delovne dobe 10 nad 30 let delovne dobe 12 5. člen Voljeni in imenovani funkcionar, ki je v zadnjih dvanajstih mesecih pred izvolitvijo oziroma imenovanjem prejemal višji osebni dohodek kot znaša nadomestilo osebnega dohodka določenega na podlagi 2. 3. in 4. člena tega odloka, obdrži tako ugotovljeni osebni dohodek. Le-ta se ne povečuje toliko časa. dokler višina mesečnega nadomestila osebnega dohodka za funkcijo, ki jo Opravlja, ne doseže višine prinesenega osebnega dohodka. 6. člen Voljeni in imenovani funkcionar, ki neprofesionalno opravlja funkcijo iz 2 in 3. člena tega odloka, lahko prejema mesečno nadomestilo do 25 °/o višine mesečnega nadomestila osebnega dohodka od osnove, ki je določena za to funkcijo. < 7. člen Delegatu, voljenemu ter imenovanemu funkcionarju, kateremu ne pripada mesečno nadomestilo osbbne-ga dohodka po določbah 2.. 3. in 4. člena tega odloka, se lahko prizna za posebno angažiranost občasna nagrada. ki v enem koledarskem letu ne more presegati dvakratne višine povprečnega osebnega dohodka v republiki iz preteklega leta. 8. ćlen Višino mesečnega nadomestila osebnega dohodka j Po 2., 3. in 4. členu in višino občasnih nagrad po 7. čle-I Ou tega odloka določi komisija za volitve, imenovanja I ‘O kadrovska vprašanja. Pri določitvi višine mesečnega , tiadomestila osebnega dohodka in občasnih nagrad komisija upošteva družbeni pomen funkcije, značaj, obseg in zahtevnost dela, strokovnost in delovne izkušnje ter rezultate dela. 9. člen Delegati ter voljeni in imenovani funkcionar ima j Pravico do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka tisti čas, ko sodeluje na sejah in delovnih sestankih teles, katerih član je, ali če po naročilu opravlja nalogo. ki terja odsotnost iz delovnega mesta. Voljeni osebi, ki opravlja svoboden poklic pripada tiadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini po-j vPrečnega bruto osebnega dohodka delavca z visokošolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih. Voljeni osebi ki je zasebni kmetovalec, pripada na-| domestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini po-! vPrečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificirane-’ ga delavca s področja kmetijstva. Voljeni osebi, ki je zasebni obrtnik, pripada nado-titestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini povprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca, s področja obrti. Povprečni bruto osebni dohodek delavcev se ugo- r tovi na podlagi uradnega akta zavoda SR Slovenije za statistiko. 10. člen Nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek se izplača na zahtevo voljeni osebi ali na zahtevo in na podlagi Ustreznih potrdil delovni ali drugi organizaciji oziroma državnemu organu, kjer je voljena oseba v stalnem delovnem razrtierju. 11. člen Voljenemu ter imenovanemu funkcionarju, ki profesionalno opravlja funkcijo, pripada za čas nezmožnosti za delo do 30 dni 90 %> nadomestilo osebnega dohodka. V primeru nezmožnosti za delo zaradi^nesreče Pn delu pa mu pripada 100 °/» nadomestilo osebnega dohodka. Osnova za izračun višine nadomestila se določi po nadomestilu osebnega dohodka iz preteklega leta. 12. člen Voljenemu ter imenovanemu funkcionarju, ki .,ro-fesionalno opravlja funkcijo, se ob upokojitvi izplača dvakratni znesek povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. ob smrti pa. njegovi družini znesek v višini trikratnega povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. 13. člen Voljenemu ter imenovanemu funkcionarju se mesečno nadomestilo osebnega dohodka po določbi 2., 3. ni 4. člena tega odloka izplačuje tudi po tem. ko mu je zaradi poteka mandata prenehala funkcija v skupščini in še ni stopil na delo ali ni bil izvoljen na drugo dolžnost, ki mu zagotavlja mesečne osebne dohodke. Mesečno > ovračilo osebnega dohodka se izplačuje najdalj za dobo šestih mesecev. II. POVRAČILO POTNIH IN DRUGIH STROŠKOV, KI SE OBRAČUNAVAJO V BREME MATERIALNIH STROŠKOV 14. člen Delegatu, voljenemu in imenovanemu funkcionarju. ter članu voljenih oziroma imenovanih organov, skupščine občine pripada dnevnica, kadar izven Ljubljane opravlja službene zadeve po nalogu občinske skupščine in njenih organov. Dnevnice za službeno potovanje znašajo: — dnevnica za službeno potovanje izven Ljubljane, če čas potovanja traja od 8 do 12 ur — 80 dinarjev, — dnevnica za službeno potovanje izven Ljubljane, če čas potovanja traja nad 12 do 24 ur — 120 dinarjev in stroški za prenočevanje na podlagi računa s tem da dnevnica in stroški za prenočevanje ne presegajo višine 250 dinarjev. Ce računa za prenočevanje ni mogoče predložiti, pa stroške prenočevanja do višine 60 dinarjev. Za službeno potovanje v tujino pripada povračilo v obliki dnevnice in druga nadomestila ter stroški po določbah uredbe o izdatkih za službeno potovanje v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške. -15. člen Uporaba službenega prevoznega sredstva ali lastnega vozila je dovoljena v primerih, ko to narekuje smotrnost ali narava opravila, če ni ustreznih prometnih zvez ali če nastopijo drugi razlogi, ki onemogočajo uporabo javnega prometnega sredstva. Uporabo službenega prevoznega sredstva ali lastnega vozila za službeno potovanje odobri odredbodajalec proračuna občine. Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša 1,30 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer. 16. člen Za osebni prevoz na službenem potovanju se priznavajo zneski predpisani v potniški tarifi za prevoz po najkrajši poti in s prevoznim sredstvom, ki omogoča najprimernejši način potovanja za izvršitev službene naloge. / Ce se potovanje opravi med 20. in 6. uro in traja skupno več kot 5 ur, se v stroške prizna uporaba spalnika. 17. člen Voljenemu ter imenovanemu funkcionarju, ki profesionalno opravlja funkcijo, pripada: — regres zg letni dopust v višini 900 dinarjev; — regres za prehrano med delom v višini 100 dinarjev mesečno; ta znesek se ne sme izplačevati v gotovini. Voljenemu ter imenovanemu funkcionarju, ki profesionalno opravlja funkcijo, pripada delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo v višini cene mesečne vozovnice zmanjšane za 20 dinarjev. III. POVRAČILA POTNIH STROŠKOV ZA UDELEŽBO NA SEJAH 19. člen Delegatu, voljenemu ter imenovanemu funkcionarju in članu voljenih oziroma imenovanih organov skup- ščine občine ter drugim udeležencem, pripada za udeležbo na sejah občinske skupščine in njenih organov povračilo stroškov prevoza ob naslednjih pogojih: — če so se udeležili seje, sestanka ali razgovora, na katerega so bili vabljeni, — če je kraj njihovega stalnega bivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo, sestanek ali razgovor uporabiti javno prometno sredstvo v primestnem in medkrajevnem prometu. 20. člen Potni stroški se priznavajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prometnim sredstvom. Za prevoz z lastnim vozilom se priznajo potni stroški iz prejšnjega,odstavka. 21. člen Nalog za izplačilo potnih stroškov izdaja odredbodajalec proračuna občine, na podlagi evidence, ki jo vodi skupščinska služba. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Sredstva za nadomestilo mesečnega osebnega dohodka, nadomestila za izgubljeni osebni dohodek za udeležbo na sejah, dnevnice in povračila potnih stroškov delegatom, voljenim in imenovanim funkcionarjem ter članom voljenih oziroma imenovanih organov skupščine občine se zagotovijo v proračunu občine Ljubljana Moste-Polje. , 23. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja mora izdati individualne odločbe na podlagi določb tega odloka. 24. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skrbi za izvajanje tega odloka in daje pojasnila za njegovo uporabo. 25. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilih odbornikom in funkcionarjem Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter članom njenih organov (Uradni list SRS, št. 42/73). 26. člen Odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1974. St. 114-1/66-1 Ljubljana, dne 21. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrlč 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 761. Na podlagi 7. in 154. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS. št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združe- nega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. junija 1974 sprejela ODLOK o priznanjih občine Ljubljana Šiška 1. člen Skupščina občine Ljubljana Šiška podeljuje priznanja za posebne uspehe na raznih področjih družbenega življenja v občini. Nagrade se podeljujejo vsako leto ob občinskem j prazniku. 2. člen Nagrajeni so lahko posamezniki, delovne skupine. OZD, TOZD, družbenopolitične organizacije, družben« organizacije in društva- 3. člen Nagrade se podelujejo za posebne uspehe, dosežene v daljšem časovnem razdobju na področju: — 'gospodarstva — vzgoje, izobraževanja in telesne kulture — kulture — zdravstva in socialnega varstva in — ostalih družbenih dejavnosti. 4. člen Priznanja za posameznike obsegajo: a) denarno nagrado v znesku do 5000 dinarjev ali b) likovno umetniho do približno le vrednosti. Če se nagradi delovna skupina, se vsakemu nagrajencu iz skupine posebej lahko dodeli denarna na-grajda do 5000 dinarjev ali likovna umetnina. Priznanja za organizacije obsegajo: a) denarno nagrado do 10.000 din ali b) likovno umetnino. 5. člen Sklep o podelitvi priznanja sprejme žirija. 6. člen v ' Žirijo sestavlja 11 članov, ki jih imenuje občinska skupščina. Člani žirije se imenujejo za vsako podelitev nagrad posebej in- so lahko ponovno imenovani. 7. člen Občinska skupščina sprejme pravAik, s katerim $e določijo kriteriji za podeljevanje priznanj iti postopek za izbiro kandidatov za priznanja. 8. člen V proračunu občine se vsako leto zagotove sredstva za podelitev priznanj. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-6/74 Ljubljana, dn§ 21. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. St. 26 — 12. VII. 1974 URADNI’ LIST SRS Stran 1619 skupščina občine Ljubljana viC-rudnik 762. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 28. maja 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za del območij VS 3 in VS 4 ob Tržaški •cesti 1 Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za del območij VS 3 in VS 4 ob Tržaški cesti, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro 1437/71 v maju 197.1, se javno razgrne. Del zazidalnih otokov VS 3 in VS 4 zajema območje med Tržaško cesto, Jadransko, Jamovo, Tomažičevo m Gorjančevo ulico. 2 Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MB D 7 ter bo na vpogled občanom in delovnim ter drugim organizacijam, v času od 1. VII. do 30. VII. 1974. 3 Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja javne razgrnitve. St. 350-8/74 Ljubljana, dne 28. maja 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. 763. Na podagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67) in 171.'člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 28. maja 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS 104/1 — Vič 1 Osnutek zazidalnega'načrta za območje zazidalnega otoka VS 104/1 — Vič, ki ga je izdelal Sovenija projekt pod šifro 3099 v apriu 1972, se javno razgrne. Zazidalni otok VS 104'1 — Vič zajema območje med Tržaško cesto, Lepim potom, Bičevjem in Hajdrihovo ulico. 2 Osnutek zazidalnega načrta iz 1 točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Trg MB D 7 ter bo na vpogled občanom in delovnim ter drugim organizacijam v času od 1. VII. do 30 VII 1974. 3 Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja javne razgrnitve. St. 350-18/69 Ljubljana, dne 28. maja 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 764. Skupščina občine Logatec je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 135. člena statuta občine Logatec na seji zbora združepega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1974 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Logatec in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973, ki ju je pregledala strokovna komisija občinske skupščine. 2. člen Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: din — obremenitve 5,993.572,25 — plačila 5,355.601,45 — odpise 99.213,05 X— zaostanek na dan 31. 12. 1973 538.757,75 Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov obsega: — obremenitve 326.491,10 — plačila 290.019,15 — zaostanek na dan 31. 12. 1973 36.471,95 3. člen • Zaključna računa obsegata: bilanco bruto bilanco in pregled dolgov tri preplačil (saldo bilanco) zavezancev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-9/74 Logatec, dne 25. junija 1974. 765. Na podlagi 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen 10. člen odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 24-863/73) se spremeni tako. da se glasi: »Vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki jih uporabljajo njihovi lastniki, ugotavlja v skladu z določbami odloka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma lastnik stanovanja, najpozneje do 30 IX. 1974. Kolikor lastnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja do predpisanega roka ne predloži pravilno opravljene cenitve stanovanjske hiše oziroma stanovanja, za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, opravi cenitev pristojni občinski upravni organ na stroške lastnika stanovanjske hiše oziroma stanovanja.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi,v Uradnem listu SRS. St. 010-16/73 Logatec, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Glcria 1 r. 766 Na podlagi 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS št 12/74) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete — borce NOV v občini Logatec 1. člen V odloku o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete — borce (Uradni list SRS. št. 15/73) se spremeni 11. člen tako. da se glasi: »Finančna sredstva za kritje izdatkov iz naslova varstvenega dodatka, priznanega kmetom — borcem, so zagotovljena v republiškem proračunu. Varstveni dodatek izplačuje podružnica Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani. skupno s starostno pokojnino.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. januarjem 1974. St. 010-8/73 Logatec, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. k 767. Na podlagi 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25 junija 1974 sprejela ODLOK o pogrebnem ceremonialu v občini Logatec 1. člen Z odlokom o pogrebnem ceremonialu se uveljavljajo ustaljeni običaji pri pokopu mrtvih Odlok ima namen zagotoviti slehernemu občanu dostojen pokop 2. člen Od vsakega umrlega občana se mora družba posloviti ne glede na to ali je zanj pripravljen civilni ali cerkveni pogreb Pri tihih pogrebih se družba praviloma ne poslovi od pokojnika. 3 člen Krajevne skupnosti določijo in nagrajujejo govornika. ki je zadolžen za uradno poslovitev družbe od umrlega občana. 4. člgn Pogrebni obred se začne z dvigom pokojnika iz mrliškega odra v mrliški vežici oziroma dokler te ni. iz mrliškega odra, kjer pokojnik leži. 5 člen . Ob začetku pogrebnega obreda zaigra godba uvodno žalostinko. kolikor je ta pri pogrebu prisotna. Po uvodni žalostinki sledi kratek, topel in človeško občuten nagovor predstavnika družbe. Po obveznem nagovoru lahko sledijo nagovori predstavnikov organizacij in drugi poslovilni govori, obred predstavnika verske skupnosti, kolikor je ta prisoten ter nastop pevcev. 6. člen Pogrebni sprevod se odvija od katafalka, od mrliške, vežice. pokojnikovega doma ali določenega mesta pred vhodom na pokopališče. 7. člen Na čelu sprevoda gre zastavonoša (če je cerkveni ali kombinirani pogreb) in vodja pogrebnega ceremoniala. Zastavonoša nosi praviloma slovensko zastavo Udeležbo drugih zastav in praporov v sprevodu, ki gredo prav tako na čelu sprevoda, določijo družbenopolitične organizacije sporazumno z naročnikom pogreba Cerkvena obeležja gredo za ostalimi obeležji in sicer pred predstavnikom verske skupnosti, ki gre pred krsto s pokojnikom. 8. člen Nadaljnji razpored v sprevodu je praviloma naslednji: za zastavo gredo prapori, odlikovanja in priznanja pokojnika, pevci, godba, venci, pogrebni voziček s krsto, najožji svojci in končno ostali udeleženci Pogreba. Pri cerkvenem pogrebu gre predstavnik verske skupnosti pred krsto s pokojnikom. 9. člen Ko pride sprevod do groba, odloži moštvo vence ob grobu, položi krsto s pokojnikom v grob, nato pa se po skupnem pozdravu moštvo odstrani. Pri odprtem grobu ostanejo le zastavonoša in praporščaki. Sledijo še poslovilni govori, godba, pevci in pri cerkvenem pogrebu zaključni del tega obreda. 10. člen Po zaključnem delu obreda sledi zadnji pozdrav z zastavo in prapori. S tem je pogreb tudi uradno zaključen. Lahko sledi še poslovitev oziroma mimohod ostalih udeležencev pogreba. 11. člen Pol ure po končanem pogrebu sledi obvezno zasutje groba. 12. člen V slučaju, da bo pokojnik upepeljen, se praviloma opravijo pogrebne svečanosti pred prevozom pokojnika v krematorij. Ohranitev in pokop žare s pepelom Pokojnika jč praviloma zadeva le ožjih svojcev pokojnika in upravljalca pokopališča. Dokler ni krematorija v Sloveniji, se na željo svojcev lahko organizira tudi za pokop žare svečan sprevod. 13. člen Organizacija (Komunalno stanovanjsko podjetje, Krajevna skupnost. Društvo upokojencev), ki izvršuje pogrebno službo, je dolžna o datumu in uri pogreba Pravočasno obvestiti delpvno organizacijo, druge organizacije. kjer je bil pokojnik zaposlen oziroma društvo. katerega član je bil. Oziroma krajevno skupnosi ha območju katere je pokojnik imel stalno prebivališče. da zagotovi govornika, ki se poslovi od pokojnika v imenu družbe. Zagotovilo predstavnika za cerkveni obred si mora urediti naročnik pogreba brez posredovanja organizacije, ki izvršuje pogrebno službo. 14. člen Kdor ravna v nasprotju s 7. in 13. členom tega odloka se kaznuje: din 1. pravna oseba 1.000 2 odgovorna oseba pravne osebe 500 3 fizična oseba 500 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 010-10/74 Logatec, dne 25 junija 1974. 768. Na podlagi drugega odstavka 157. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1974 sprejela ODLOK o sestavi, nalogah in načinu dela komisij Skupščine občine Logatec 1. člen Za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, 'ki jih sprejema Skupščina občine Logatec in njeni zbori in za proučevanje drugih.vprašanj iz pristojnosti skupščine občine ima Skupščina občine Logatec naslednje stalne komisije: — komisijo za družbeni nadzor, — komisijo za prošnje in pritožbe, —* komisijo za odlikovanja. — komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. — komisijo za zadeve 'borcev NOV in invalidov, — komisijo za verske zadeve, — komisijo za ugotavljanje izvora premoženja, — komisijo za programiranje, —< komisijo za pregled samoupravnih aktov. 2. člen Komisije imajo od 5 do 9 članov. Predsednika in večino članov komisij imenuje skupščina občine izmed delegatov vseh zborov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije na predlog komisije za volitve, imenovanja In kadrovska vprašanja. 3. člen Naloge komisije so: — Komisija za družbeni nadzor Komisija za družbeni nadzor proučuje splošna vprašanja pri izvajanju politike in zakonov, drugih predpisov in aktov, vprašanja v zvezi z razpolaganjem z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka in z načinom izpolnjevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti. Izvaja družbeni nadzor v sodelovanju organov upravljanja in organi samoupravne kontrole v OZD, drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih ter tako vpliva na razvoj odgovornosti socialističnih načel v samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi. — Komisija za prošnje in pritožbe Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje, pritožbe in predloge, ki jih občani in OZD pošiljajo Skupščini občine Logatec, pregleda njihovo utemeljenost in daje predloge in mnenja kako naj se posamezna vprašanja rešijo; predlaga konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti v organih skupščine občine, OZD in drugih organizacijah, proučuje in sodeluje pri obravnavanju pojavov in problematike dela občirtskih organov In organizacij. Predsednik komisije in njeni 'člani lahko pri obravnavi posameznega primera zasliši stranko oziroma predstavnika organa ali organizacije, v čigar delovno področje zadeva spada, lahko pa tudi zahteva, da se mu predložijo na vpogled spisi. Komisija lahko zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti ali zaradi realizacije predloga ali prošnje samostojno sprejema priporočila. — Komisija za odlikovanja Komisija za odlikovanja v skladu z zakonom in drugimi predpisi zbira predloge za odlikovanja, ki jih dostavljajo delovne in druge organizacije, jih dopolnjuje ter jih s svojim mnenjem dostavlja pristojnim republiškim organom. Komisija vodi evidenco vseh odlikovanih delovnih ljudi in občanov v občini. — Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanjem in razrešitvami iz pristojnosti skupščine občine ter daje ustrezne predloge. Komisija obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini po načelih, ki jih sprejema skupščina ter usmerja in vodi kadrovsko politiko v občini. Odloča o stalnih in občasnih nagradah funkcionarjev skupščine, delegatov, članov izvršnega sveta in predstojnikov temeljnih upravnih organov skupščine občine. Določa nadomestilo OD predsedniku skupščine, predsedniku IS, članom IS in predstojnikom temeljnih upravnih organov skupščine občine. — Komisija za zadeve borcev NOV in invalidov Komisija za zadeve borcev NOV in invalidov proučuje socialni in materialni položaj borcev NOV in invalidov ter konkretno izvaja haloge, določene z zakonom in drugimi predpisi. — Komisija za verske zadeve Komisija za verske zadeve skrbi in odgovarja za izvajanje pravilne politike do verske skupnosti v občini, za pravilno idejno družbenopolitično aktivnost do teh vprašanj; spremlja delovanje verskih skupnosti; daje mnenja pristojnim upravnim organom pri reševanju konkretnih zadev s področja delovanja verskih skupnosti v občini. — Komisija za ugotavljanje izvora premoženja Komisija za ugotavljanje izvora premoženja vodi posebni postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka; spremlja in proučuje pojave nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev; opozarja pristojne organe na pojave, kjer so znaki, da je bilo premoženje pridobljeno z davčnimi zatajitvami, drugimi kaznivimi dejanji in drugimi kršitvami predpisov: opozarja samoupravne in druge organe na pojave ustvarjanja premoženja in pridobivanja dohodka, ki ne izvira iz dela in je v nasprotju s socialističnimi moralnimi načeli. — Komisija za programiranje Komisija za programiranje obravnava vprašanja v zvezi s planiranjem družbenega razvoja in izdelave družbenih planov občine. Določa osnutke letnih in perspektivnih planov razvoja, analizira in spremlja ekonomski — družbeni razvoj in uresničevanje družbenega plana. Predlaga smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje razvojne politike določene z družbenim planom občine. Sodeluje z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organi- zacijami in usklajuje delo upravnih organov in drugih pri izdelavi družbenih planov občine. — Komisija za pregled samoupravnih aktov Komisija za pregled samoupravnih aktov pregleduje samoupravne sporazume in statute OZD in TOZD ter drugih organizacij in skupnosti, če so ti v skladu z ustavo in zakonom; daje mnenja in predloge za odpravo pomanjkljivosti; poroča skupščini občine o ugotovitvah na tem področju in opravlja druge naloge, ki jih nalaga skupščina občine in organi širše skupnosti. 4. člen Komisije delajo na sejah na katerih mora biti navzoča večina članov komisije. Sejo komisije lahko skliče poleg predsednika ko-' misije in njegovega namestnika tudi predsednik skupščine ali predsednik kateregakoli zbora skupščine. Ce seje komisije ne skliče predsednik komisije, jo lahko skliče predsednik skupščine. 5. člen Za delo komisije se uporabljajo ustrezne določbe poslovnika skupščine. Vsaka komisija lahko sprejme tudi svoj poslovnik. / 6. člen Vsaka komisija ima tajnika, ki ga določi sekretar občinske skupščine. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po Objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/74 Logatec, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 769. Na podlagi 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št 7'73), in četrte alinee 140. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12,74) je zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Logatec na seji dne 25-junija 1974 sprejel o d L o r; o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru na območju občine Logatec 1. člen V odloku o javnem redu in miru (Uradni list SRS, št. 1'66 in .7/71) se v 11. členu doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. Odlagati kurivo in drugi material na zemljiščih, ki so v družbeni lasti in na zemljiščih, ki so ob javnih cestah izven meja funkcionalnih zemljišč stavb, več kot 48 ur. Gornja določba ne velja, ko gre za material, ki je namenjen gospodarski dejavnosti ali graditvi novih objektov in je vskladiščen na tistem zemljišču, ki je proizvodnji ali graditvi namenjeno.« 2. člen V 41 členu se doda nova 9. točka, ki se glasi: »Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje pravno osebo, ki ravna v nasprotju s 5. točko 11. člena. St. 26 — 12. VII. 1974 " ---------------------- Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, kaznuje 1 denarno kaznijo do 1.000 din.« F ' ' ♦ 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradom listu SRS. 771. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20^74) na seji vseh zborov dne 25. junija 1974 sprejela St. 010-3/71 Logatec, dne 25. junija 1974. Predsednik zbora KS Skupščine občine Logatec Ivan Canžek 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 770. ' Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 65. in 66. členil zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36 64, 43/67, 40/68 in 43/70) *n 137 člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela. družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1974 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1973 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna obilne Šentjur pri Celju za leto 1973. katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu Za leto 1973 so znašali: 1. Po proračunu din — dohodki 14,000.221 — izdatki 13,531.167 — presežek dohodkov nad izdatki 113.633 — izločena sredstva 2. Rezervni sklad: 345.421 — dohodki 521.237 — izdatki 20.000 — presežek dohodkov nad izdatki 501.237 3. člen SKLEP o potrditvi letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občine Šentjur pri Celju za leto 1973 I Potrdi se letni zaključni račun prispevkov in davkov občanov občine Šentjur pri Celju za leto 1973, ki ga je pregledala posebna strokovna komisija v času od 7. do 13. maja 1974. II Letni zaključni račun izkazuje: — začetno stanje 1. januar 1974 v tem saldo zaostankov v tem saldo preplačil — skupne obremenitve v letu 1973 — obresti in stroški — odpisi — dejanska plačila — končni saldo 31/12-1973 v tem saldo zaostankov saldo preplačil Letni zaključni račun prispevkov in davkov občanov obsega bilanco, bruto bilanco ter ustrezne predpisane preglede in evidence. IV Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St 400-32/74-1 Šentjur pri Celju, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodic 1. r. din 1.151.553,05 2.212.236,45 1.060.683.40 8.494.251,10 110.024,00 501.841,80 6.283,933,80 2.970.052,55 3.968^951,90 998.899,35 Presežek dohodkov nad izdatki proračuna za leto !973 bo razporedil Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju. 4 člen Zaključni račun proračuna in rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju za leto 1973 je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št 400-27/74-1 Šentjur pri Celju, dne 25. junija 1974. Predsednik ^ Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 772. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 88. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40 68 in 43/70) in 137. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji enotnega zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1974 sprejela X ODLOK o potrditvi zaključnih računov skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1973 1 Člen Potrdijo se zaključni računi skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1973 kot sledi: URADNI LIST SRS Stran 1624 St. 26 — 12. VII. 1974 St 1. Solidarnostni stanovanjski sklad — dohodki 4,110.896,56 — izdatki 3,666.795,95 — ostanek sredstev 444.100,61 2. Sklad za urejanje Ijišč — dohodki — izdatki — ostanek sredstev mestnih z e m - 498.901,68 464.409,15 34.492,53 3. Sklad za požarno varnost — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 150.741,65 149.016,25 l.f25,40 4. Cestni sklad — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 5. Sklad skupnih rezerv — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 2.943.728.00 2.854.386.00 89.342,00 954.295.00 501.942.00 452.353.00 6. Sklad za pospeševanje kmetijstva — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 376.778,86 282.625,80 94.153.06 7. Sklad za negospodarske investicije — dohodki 2,202.271,10 — izdatki 2,140.341,35 — ostanek sredstev 61 929.75 8. Sklad za dograditev pri Celju — dohodki — izdatki — ostanek sredstev šole Sentjui 1,029.534.15 988.871.05 40.663,10 9Sklad za komunalno stavbnih zemljišč — dohodki — izdatki — ostanek sredstev urejanje 1.170.946,65 807.320,25 363.626,40 2. člen Ostanek sredstev skladov iz leta 1973 se prenese kot dohodek posameznega sklada za leto 1974. 3. člen Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1973 so sestavki del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- o nem listu SRS. ( St. 400-29/74-4 r Šentjur pri Celju, dne 25. junija 1974. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič L r. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 773. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlag’ 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9 74) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št 16/67 in 17/72) na svoji sej) dne 28. junija 1974 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutkov zazidalnih načrtov za naselje Petrovče na javni vpogled 1 Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta za. — kompleks »Zarja«' v Petrovčah in — sprememba zazidalnega načrta , stanovanjske sošeske »Vrt« Petrovče. V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta poda svoje pripombe in predloge vsak občan »U j zainteresirana delovna ali druga organizacija. 3 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Petrovče. St. 350-32/65-6 Žalec, dne 28 junija 1974. Predsednik Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 774. Na podlagi 22. in 46. člena začasnega statuta kulturne skupnosti Ljubljane je začasna skupščina kulturne skupnosti Ljubljane na svoji 13. seji dne 30. maja 1974 sprejela SKLEP o finančnem načrtu kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1974 1 Finančna sredstva, ki se bodo v letu 1974 zbrala pri kulturni skupnosti Ljubljane iz prispevka iz osebnega dohodka, na podlagi 2. člena samoupravnega sporazuma o programu kulturne skupnosti Ljubljane za letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (v nadaljevanju: samoupravni sporazum), po brut° stopnji 1.23 ,l/o. se razporedijo "do postavkah izdatkov v finančnem načrtu kulturne skupnosti Ljubliane (v n*1' daljevanju: KSL), ki je sestavni del tega sklepa. 2 S posameznimi izvajalci dogovorjenih program°v in akcij, ki jih omogoča kulturna skupnost Ljubija0® s svojimi finančnimi sredstvi sklene v skladu = 4. člo- a > -i tom samoupravnega sporazuma kulturne skupnosti Ljubljane pogodbe. Okvirne predloge pogodb določi izvršilni odbor začasne skupščine kulturne skupnosti Ljubljana. 3 Organizacije združenega dela, katerih programe osnovne dejavnosti omogoča kulturna skupnost Ljub-‘Jane s sredstvi iz postavke -Programi osnovne dejav-Oosti zavodov- prejemajo ob koncu vsakega meseca po eno dvanajstino odobrenih finančnih sredstev, obračun že prejetih "akontacij se opravi najkasneje v 30 dneh Do sprejemu finančnega načrta kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1974. 4 -Stalne kulturne akcije- se bodo financirale po tednih mesečnih dvanajstinah s tem, da je potrebno vsake pol leta tj. od 5. julija in do 5. decembra s stra-pristojnega odbora izvršiti idejno in estetsko oceno uresničitve predloženega programa posamezne stalne kulturne akcije. 5 Razdelitev sredstev iz postavke -Ostale kulturne akcije- opravi na osnovi predlogov odborov izvršilni Ddbor začasne skupščine kulturne skupnosti Ljubljane. 2a izvajanje razdelitve -Ostale kulturne akcije- je posebno najprej določiti termine uporabe odobrenih Sredstev upoštevati čas izvajanja dogovorjenega pro-šrarha tj ali kontinuiranost dela ali enkratno izvedbo 'et uskladiti sistem fmannranta ostalih kulturnih akcij s kulturno skupnostjo Slovenije. 6 Sredstva za organizacije Zveze kulturnoprosvetnih Drganizacij in dejavnosti amaterskih kulturno-umetni-*ih skupin se nakazujejo ob koncu vsakega meseca Do eno dvanajstino odobrenih finančnih sredstev, ob-'ačun že prejetih akontacij se opravi najkasnje v 30 dneh po prejemu finančnega načrta za leto 1974. 7 Štipendijski sklad je formiran za pokrivanje že :pre-letih obveznosti na podlagi sprejetega sklepa izvršilnega odbora začasne skupščine kulturne skupnosti Ljub-'jane v letu 1972 do višine 48.000 din, ostanek sredstev na bi na podlagi razpisa izvršenega v juniju 1974 komisija, imenovana od izvršilnega odbora začasne skupščine kulturne skupnosti Ljubljane, razdelila v skladu s Dravilnikom o štipendijah za kadre s področja kulturne dejavnosti. " 8 Izvajalci programa kulturnih dejavnosti so dolžni strokovni službi kulturne skupnosti Ljubljane za izvajanje 4. člena samoupravnega sporazuma omogočiti kontrolo nad izvajanjem programa. 9 Sredstva za delovanje organov in strokovne službe kulturne skupnosti Ljubljane ter za nabavo mehanizacije in opreme za potrebe strokovne službe kulturne skupnosti Ljubljane in sredstva za informiranje in propagando se nakazujejo v rednih mesečnih dvanajsti-hah na poseben račun kulturne skupnosti Ljubljane. 10 Od dohodkov kulturne skupnosti Ljubljane se 1 % vlaga v obvezni rezervni sklad kulturne skupnosti Ljubljane. 11 S sredstvi operativne rezerve se bo omogočalo na podlagi sklepa izvršilnega odbora začasne skupščine kulturne skupnosti Ljubljane hitro reagiranje in odločanje v primerih, ko se pojavijo ideje, predlogi ali. možnosti za vključitev v program kulturne skupnosti Ljubljane kulturno in družbenopolitično izredno pomembnih kulturnih akcij, ki niso bile načrtovane. Operativna rezerva se ne more koristiti za druge namene. V primeru, da operativna rezerva ne bo v celoti izkoriščena, se preostanek sredstev prenese na postavko investicije v kulturne dejavnosti. 12 Sredstva posebne rezerve, ki se bodo natekla vsled popravka delitvenega instrumentarija dodatnih davkov iz 3. člena družbenega dogovora za zagotavljanje finančnih sredstev ža leto 1973, zaenkrat ni možno potrošiti, ker bi bil z njimi prekoračen možni nivo porabe za leto 1974. Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje v kulturne dejavnosti se bodo na podlagi sklepa začasne skupščine kulturne skupnosti Ljubljane dehla jeseni 1974. Zbrana sredstva do tega roka, se bodo vročevala pri pristojni banki na podlagi sklepa izvršilnega odbora začasne skupščine kulturne skupnosti Ljubljane. 14 Obračun in uporabo 75 %> amortizacije za nepremičnine, ki se v letu 1974 združuje pri kulturni skupnosti Ljubljane, poteka na podlagi pravilnika o združevanju sredstev za amortizacijo nepremičnin za potrebe kulture in o 'uporabi teh združenih sredstev, ki ga je sprejela začasna skupščina kulturne skupnosti Ljubljane na 5. seji 28. septepnbra 1972. 15 Zaradi omejenega dotoka sredstev na račun' kulturne skupnosti Ljubljane prejemajo uporabniki sredstev pod točko 1. 2, 4, 7. 8, 9 izdatkov finančnega načrta za leto 1974 za 3 % zmanjšane akontacije. Obračun zadržanih 3%> se opravi v II. polletju 1974 takrat, ko bo dotok finančnih sredstev zadosten. Za odločitev o odpravi omejitve je pooblaščen izvršilni odbor začasne skupščine kulturne skupnosti Ljubljane 16 Organizacija združenega dela, ki za odobrena sredstva od 1. julija 1974 ne bi sklenila s kulturno skupnostjo Ljubljane pogodb, prejemajo dvanajstine v skladu s sklepom o začasnem financiranju v začetku leta 1974. Izvršilni odbor mora o takih primerih nemudoma obvestiti začasno skupščino, ki sprejme o njih dokončen sklep. 17 Obveznosti kulturne skupnosti Ljubljane iz preteklega leta se pokrivajo iz prenešenih sredstev iz leta 1973. 18 Za sprejemanje sprememb finančnega načrta kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1974 velja enak postopek, kot je naveden v 46. do 48. členu začasnega statuta kulturne skupnosti Ljubljane. 19 Ta sklep in finančni načrt je treba objaviti v Uradnem listu SRS, veljati prične takoj. 20 Za izvajanje tega sklepa in finančnega načrta je odgovoren jzvršilni odbor. Ljubljana, dne 31 maja 1974. Začasna skupščina kulturne skupnosti Ljubljane Predsednik Tone Pavček 1. r. Finančni načrt kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1974 DOHODKI Znesek din 1. prispevki iz osebnih dohodkov delavcev v združ. delu po bruto stopnji 1,23 "/o 81,010.000 2. obveznost mesta in občin Ljubljane iz dodatnih davkov iz leta 1973 za zagotav. sredstev rezerve 1.981.000 3. prenošena sredstva 84.300 t SKUPAJ DOHODKI 83,075.300 1. IZDATKI program osnovne dejavnosti zavodov 64,500.700 2. stalne kulturne akcije 3.412.500 3. ostale kulturne akcije 1,446.800 4. organizacija ZKPO 1,169.000 5. dejav. amaterskih kult. umet. skupin 1,429.000 6. štipendijski sklad 200.C00 7. delo organov in strokovne službe KSL 917.000 8. Svet za informiranje in propagando 50.000 9. nabava mehanizacije in opreme za po- trebe KSL 150.000 10. obvezna rezerva 750.000 11. operativna rezerva 400.000 SKUPAJ 1—11 74.425.000 12. investicije v kult dejav. 6,585.000 SKUPAJ 1 — 12 81,010.000 13. posebna rezerva 1,981.000 14. poravnave obvez iz preteklega leta 84.300 SKUPAJ IZDATKI 83,075.300 Predsednik začasne skupščine kulturne skupnosti Ljubljane Tone Pavček 1. r. 775. Da bi prispevali k uveljavljanju ustavnih načel « združenem delu in k uresničevanju ciljev, opredelj«'j nih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvo- j ju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974, zlasti k: — usklajanju osebne, skupne in splošne porabe z družbenoekonomski cilji tako. da hitreje naraščajo sredstva za povečanje materialne osnove združenega dela skladno z razmerji, določenimi z. resolucijo, — zagotavljanju takega sistema usklajevalnega programiranja organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delovnih ljudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa c obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem financiranju, — takemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočalo porast družbenega standarda, zlasti pri tistih, nalogah, ki v največji, meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja. — prioriteti tistih nalog, ki so opredeljene z zakoni in tistih, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela, — Zagotavljanju neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na vseh področjih, — uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela. — intenziviranju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave posebej z določanj čm obsega vsake dejavnosti njene usmerjenosti v za- . dovoljevanje skupnosti ugotavljanja najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja, dalje s povečanjern skrbi organizaciji dela, delovni disciplini ter varčevanju, — usklajanju programov in možnosti za. delo interesnih skupnosti med njimi zlasti v občini. — zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, z oblikovanjem programov in kriterijem za solidarnostne ukrepf .ter združevanjem sredstev zanje. — uresničevanju samoupravne politike in nalog družbenopolitičnih skupnosti, '— krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti, — razvijanju sistema javnosti dela samoupravne družbenopolitične skupnosti, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev* — razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih služb. — razvijanju novega istema financiranja in usklajevanju obsega in nalog splošne in skupne porabe i cilji resolucije, sklenejo v skladu s 109. členom In 147. členom ustave SR Slovenije: Skupščina občine Logatec Občinska konferenca SZDL Logatec Občinski sindikalni svet Logatec delovne organizacije na območju občine Logatec Temeljna izobraževalna skupnost Logatec Temeljna kulturna skupnost Logatec Temeljna tclesnokulturna skupnost Logatec ? 9 URADNI LIST SRS Stran 1627 !L1 St. 26 12. VII. 1974 i 0 DRUŽBENI DOGOVOR je- o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 1. člen z Udeleženci tega dogovora se zayezujejo, da bodo jo pri urejanju novega sistema programiranja dela in ob-ja likovanja sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, ob uresničevanju ustavnih načel o združenem (a delu in resoluciji o družbenoekonomski politiki in raz-l- voju SR Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1974 (v h | nadaljnjem besedilu: resolucija), delovali v skladu s c tem družbenim dogovorom. Pri tem ima Skupščina ob-i- čine Logatec vlogo pobudnika celotne akcije, njenega spremljanja, izvajanja in usklajevanja. • 2. člen Da bi uveljavili neposredno odločanje delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti z 1 osebnim delom, ter da bi omogočili v okviru samoupravnih interesnih skupnosti svobodno menjavo dela ter združevanje sredstev zaradi uresničevanja skupnih interesov na načelih solidarnosti se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo izvedle postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o programih in združevanju sredstev za njihovo uresničevanje. 3. člen V postopku samoupravnega sporazumevanja je treba predvsem uskladiti stališča udeležencev do predlaganega programa interesne skupnosti in osnovno politiko. izvrševanja programa ter zagotoviti izvrševanje ciljev, opredeljenih v resoluciji. V postopku samoupravnega sporazumevanja je treba zagotoviti zlasti: — informiranje delovnih ljudi in drugih občanov o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti, — javno razpravo o predlogu programov in samoupravnih sporazumov, — sočasnp usklajevanje osebne, skupne in splošne porabe v organizacijah iz 1. člena tega dogovora. 4. člen Občinska konferenca SZDL Logatec se bo zavzemala: — za hitrejšo ustavno konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti tako, da bodo v njih resnično zastopani delovni ljudje iz temeljnih organizacij združe-nega dela in krajevne skupnosti kot tudi delovni ljudje, ki opravljajo družbene dejavnosti, — da bodo samoupravne interesne skupnosti pripravile programe, ki bodo vsebovali naloge temeljnih, regionalnih in republiških skupnosti. — da bodo samoupravne interesne skupnosti pravočasno zagotovile javno razpravo o svojih programih in da bodo njihovi predstavniki celovito informirali delovne ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti. — za udeležbo na zborih delovnih ljudi in občanov in za izvolitev delegatov za podpis samoupravnih sporazumov tako v organizacijah združenega dela, kot v okviru krajevpih skupnosti za tiste občane, ki niso združeni v organizacijah združenega dela. 5. člen Občinski sindikalni svet si bo v procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja prizadeval za take odločitve, ki bodo omogočale usklajeno rast družbenega standarda delavcev in njihovih družin, uravnavanje socialnih razlik ter enakopraven položaj delavcev v združenem delu na podlagi rezultatov dela. Sindikalne organizacije v delovnih organizacijah bodo politični organizator množične udeležbe delavcev v samoupravnem sporazumevanju, skrbeli bodo, da se bo izvajalo sprotno informiranje delavcev o izvrševanju dogovorjenih programov in odločitev. 6. člen Občinska skupščina se zavezuje, da bo izvedla postopek za sklenitev družbenega dogovora na ravni občine in pri tem skupaj z vsemi podpisniki usklajala osebno, splošno in skupno porabo. 7. člen Osnova za uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi za posamezna področja družbenih dejavnosti je program samoupravne interesne skupnosti, ki obsega zlasti: — temeljne naloge interesne skupnosti s posebno opredelitvijo prednostnih in tistih nalog, ki bodo zagotavljale pokrivanje družbenih potreb in nenehen razvoj ter kvaliteto na posameznem področju, — smotrno organizacijo in delitev dela, — načela, program in ukrepe za uresničevanje > vzajemnosti in solidarnosti, v okviru samoupravnih interesnih skupnosti na območju SR Slovenije. 8. člen V samoupravnem sporazumevanju je treba nameniti sredstva iz skladov temeljnih organizacij združenega dela za tiste naloge, ki neposredno prispevajo k povečanju produktivnosti dela, zlasti k izboljšanju proizvodnih postopkov m uvajanju novih ter k večji st- 3-kovni in delovni usposobljenosti delavcev temeljnih organizacij združenega dela. 9. člen Prednost pri investicijah v družbenih dejavnostih je treba zagotoviti za dograditev šolskih objektov in prostorov otroškega varstva. 10. člen Za uresničevanje svobodne menjave dela in na tej osnovi enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti bodo udeleženci sporazumevanja pri določanju cene za obseg in kvaliteto opravljenega dela v skladu s sprejetimi normativi in standardi pri vrednotenju upoštevali zlasti: — potrebna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih. — materialne 'in druge stroške po dogovorjenih normativih, — amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti, X — veljavne zakonske in samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti, — druga sporazumno določena merila. Pri vrednotenju programov bodo udeleženci v največji možni meri spodbujali strokovnost in racionalizacijo dela. V samoupravnem sporazumu je treba rešiti tudi vprašanje rizikov, do katerih lahko pride zaradi nepredvidenega povečanja cen materiala in storitev. Za uresničevanje pravic iz minulega dela bodo udeleženci družbenega dogovora upoštevali z zakonom zagotovljene pravice ter si prizadevali za ohranjanje realne vrednosti prejemkov v odvisnosti od materialnih možnosti in za varstvo oseb z najnižjimi prejemki. 11. člen V letu 1974 je treba ohraniti doseženo usklajeno razmerje med osebnimi dohodki zaposlenih v družbenih in drugih dejavnostih ter osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu v II. polletju 1973. 12. člen Prenosi nalog med posameznimi nosilci dogovarjanja se upoštevajo pri določanju obsega programa oziroma ravni dogovorjene porabe pri tistem nosilcu, ki bo zagotavljal sredstva za izpeljavo na novo prevzete naloge v letu 1974. Ti prenosi se upoštevajo tudi pri določanju obsega porabe za leto 1973. Podatki o obsegu prenesenih nalog ter o potrebnih sredstvih morajo biti usklajeni med zainteresiranimi nosilci. 13 člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo na podlagi ugotovitev in ocene gospodarskih gibanj ter družbenega proizvoda ter porabe sprejeli po preteku prvega polletja in ob naslednjem trimesečju ustrezne ukrepe za uskladitev teh gibanj, če bodo odstopale od predvidenih. 14. člen Za redno mesečno oižroma trimesečno spremljanje gibanj, oblikovanje in razporeditev dohodkov proračunov v družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, se uporabljajo podatki iz družbenih računov, ki jih po zveznih predpisih vodijo uporabniki druženih sredstev in SDK ter podatki, ki Jih bodo Pr enotno dogovorjeni metodologiji zagotavljale strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. Na podlagi ugotovitev iz analize ter podatkov zavoda SRS za statistiko in Zavoda za cene bo odbor iz Osnove, stopnje In zneski za financiranje skupne in splošne porabe OSNOVE: — Bruto OD 103,000.000 vseh zaposlenih — Korigirani dohodek — Poslovni sklad 23.750.000 145.420.000 (za organiz. (za organiz. s sedežem s sedežem v občini) v občini) V BREME OD INTERESNE SKUPNOSTI stopnja Iz del Iz prlsp. iz prisp. u pokoj, znesek osnova OD znesek znesek stopnja 'znesek 1 2 3 4 5 1. OTROŠKO VARSTVO — tem. skupnost — rep. skupnost 0.43 2,43 442.900 2,502.900 17.200 97.200 54.000 — 2. IZOBRAŽEVANJE — tem. skupnost — rep. skupnost 5,80 5,974.000 232.000 3. KULTURA — tem. skupnost — rep. skupnost 0,61 0,18 628.300 185.400 24.400 7.200 — 4. TELESNA KULTURA — tem. skupnost — rep. skupnost 0,51 525.300 20.400 5. ZNANOST 6. ZAPOSLOVANJE 0.20 206.000 7. ZDRAVSTVO 8,27 8,518.100 330.800 1.48 1,524.400 8. POKOJN. INVAL. ZAV. 11,48 11.824.400 459.200 0.80 824.000 SKUPAJ 1—8 29,71 30,601.300 1,188.400 54.000 2.554.400 9. OBČINSKI PRORAČUN 0,20 206.000 8.000 SKUPAJ 1—9 29,91 30,807.300 1,196.400 54.000 2,554.400 člena predlagal podpisnikom družbenega dogovora ukrepe za uskladitev splošne in skupne porabe s tekočimi gibanji v gospodarstvu. 15. člen Ce kljub usklajevanju presežejo dohodki posamez-Ue samoupravne interesne skupnosti potrebna sredstva ^ izvedbo dogovorjenega programa, se v letu 1974 ne ftiorejo uporabiti. O njihovi porabi se odloča ob sprejemanju programa za naslednje leto. 16. člen Izdela se, v sodelovanju s podpisniki, metodologija, ki bo omogočila sistematično spremljanje in pravočasno °bjavljanje potrebnih podatkov za uresničevanje naloge iz 14. člena. 17. člen Ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsak udeleženec tega dogovora po enega delegata, za občinsko skupščino pa imenuje delegata skupščina občine. Ta odbor spremlja izvajanje dogovora, opozarja na neskladja, daje razlago posameznih določb dogovora ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje. 18. člen Ta družbeni dogovor velja za podpisnike, ki ga podpišejo in se objavi v Uradnem listu SRS. Podpisniki: Skupščina občine Logatec, Občinski sindikalni svet, Občinska konferenca SZDL, Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec — TOZD žaga, KLI Logatec — TOZD drobno pohištvo, KLI Logatec — TOZD stavbno pohištvo, KLI Logatec — TOZD skupne službe, Karto-nažna tovarna Ljubljana — TOZD Valkarton Logatec, Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec, Kmetijska zadruga Logatec, Gozdno gospodarstvo Ljubljana — TOZD Logatec, SAP Ljubljana — TOZD gost. obrat Logatec, predstavnik Komunalnega zavoda za zaposlovanje Ljubljana, predstavnik Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana, Temeljna skupnost za izobraževanje in za otroško varstvo. Temeljna telesno kulturna skupnost, Temeljna kulturna skupnost. v BREME DOH ORGANIZ. ZD < osnova doh. osnova posl. sk. Drugi dohodki Skupaj 2*—8 Programi za 1. 74 Odliv Priliv za sol. za sol. stopnja znesek stopnja znesek 6 7 8 9 10 11 12 — — ’ — 514.100 2.600.100 511.470 8.14 1,933.250 — 6,206.000 ' 1,933.250 6,620.000 652.700 192.600 687.750 - 545,700 550.000 1,30 427.500 427.500 206.000 10,373.300 • 1.308.780 14,416.380 ♦ ' 2.360.750 1,308.780 38,067.630 8,369.220 214.000 2,360.750 1.308.780 38,281.630 Stran 1630 URADNI LIST SRS Št. 26 — 12. VII. 1974 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA KOPER 776. Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72 in 26/73) ter VIII. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti zdravstvenegpa varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS, št. 45/73) je skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 27. junija 1974 sprejela STATUTARNI SKLEP o spremembi in dopolnitvi statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper 1: člen Prvi odstavek 52. člena statuta Skupnosti- zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Nadomestilo osebnega dohodka v primerih zadržanosti od dela, ko bremeni skupnost in za čas, ko bremeni zasebnega delodajalca znaša: 1. za zavarovance, ki izpolnjujejo dobo predhodnega zavarovanja po 26. členu tega statuta: — 80 °/o od osnove za prvih sedem dni. — 90% od osnove od osmega dneva dalje, razen zavarovancem iz 4., 6. in 7. točke 38. člena statuta, za katere znaša: — 70% od osnove za prvih sedem dni, — 80% od osnove od osmega dneva dalje. 2. za zavarovance, ki ne izpolnjujejo dobe predhodnega zavarovanja po 26. členu tega statuta: — 70% od osnove za prvih sedem dni. — 80% od osnove od osmega dneva dalje razen zavarovancem iz 4., 6. in 7. točke 38. člena statuta, za katere znaša: — 60% od osnove za prvih sedem dni, — 70 % od osnove od osmega dneva dalje.« 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje. St. 190-40/74-3 Koper, dne 27. junija 1974. Skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. 777. Na podlagi v javni razpravi verificiranega programa zdravstvenega varstva (programa C) in v skladu z 58. členom ustave SR Slovenije predlaga Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper delavcem združenim v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in drugih delovnih.skupnostih. da po načelih vzajemnosti in solidarnosti v okviru samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper sklenejo POSEBNI SAMOUPRAVNI SPORAZUM o zbiranju sredstev s posebno prispevno stopnjo za gradnjo Splošne bolnice Koper in Kraškega zdravstvenega doma Postojna 1. člen Delovni ljudje z območja občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, ki so v Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost) združili svoje interese do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zagotavljajo s tem sporazumom zbiranje sredstev s posebno prispevno stopnjo za izgradnjo Splošne bolnice Koper in Kraškega zdravstvenega doma Postojna. 2. člen Sredstva po tem sporazumu delovni ljudje zagotavljajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti v razdobju od 1. 7, 1974 do 31 12 1980 s posebno prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje v višini 0,50 % od osnove bruto osebnih dohodkov. 3. ' člen Vplačana sredstva po tem sporazumu se namenijo. a) za gradnjo Splošhe bolnice Koper vsa sredstva zbrana na območju občin Izola. Ilirska Bistrica. Koper. Piran in Sežana ter 30 % sredstev zbranih na območju občine Postojna; b) za gradnjo Kraškega zdravstvenega doma Postojna 70 % sredstev zbranih na območju občine Postojna. Zavezancem prispevka za zdravstveno zavarovanje z območja občin Izola, Koper in Piran, ki so podpisnik' posebnega družbenega dogovora o prispevku za gradnjo Splošne bolnice Koper, preneha z dnem uveljavitve posebne prispevne stopnje po tem sporazumu obveznost plačila orispevkov za gradnjo Splošhe bolnice Koper po omenjenem družbenem dogovoru. 4. člen Sredstva po tem dogovoru se zbirajo na poseben račun pri skupnosti in se vsake tri mesece odvedejo skladu za gradnjo Splošne bplnice Koper in skladu za gradnjo Kraškega zdravstvenega doma Postojna P° določbah 3. člena tega sporazuma. 5 člen Zbrana sred dva se morajo uporabljati namensko in racionalno, z njimi pa upravljata upravna odbora, skladov za gradnjo Splošne bolnice Koper in Kraškega zdravstvenega doma Postojna. Upravna odbora morata skupnost in občinske skupščine tekoče vse podpisnike sporazuma pa najmanj enkrat letno obveščati o porabi zbranih sredstev in o poteku priprav oziroma gradnje bolnice in zdravstvenega doma. 6. člen Skupščina skupnosti bo za plačevanje posebne prispevne stopnje po tem sporazumu sprejela potrebne sklepe in to stopnjo vključila v že samoupravno do-govorjene stopnje za zdravstveno zavarovanje za vse ^varovane osebe. 7. člen Ta sporazum velja, ko ga sprejme večina njegovih ! udeležencev in ga v imenu teh podpišejo njihovi pooblaščeni organi oziroma delegati. Koper, dne 31. maja 1974. Skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. 778. Na podlagi v javni razpravi verificiranega programa zdravstvenega varstva (program C), v skladu z 58. klenom ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) ter na podlagi samoupravnega sporazuma o zbiranju sredstev s posebno prispevno 'stopnjo za gradnjo Splošne bolnice Koper in Kraškega zdravstvenega doma Postojna. 68 člena zakona o zdravstvenem zavaro-Vanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva 'Uradni list SRS št. 26 70 in 5V71). 144 • člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper 'Uradni list SRS. št 43/70. 51-71. 43-72 in 26-73). 1. čle-1,8 samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti Zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni '*st SRS. št. 45'73). je na seji zbora uporabnikov in 7-bora izvajalcev zdravstvenega varstva dne 27 junija 1974 skupščina sprejela SKLEP 11 Posebni prispevni stopnji za izgradnjo Splošne bol-dice Koper in Kraškega zdravstvenega doma Postojna 1 Organizacije združenega dela in druge skupnosti, Vsebniki in občani, ki z osebnim delom samostojno °Pravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, Plačujejo posebno prispevno stopnjo za zdravstveno Zavarovanje iz svojega dohodka oz. lastnih sredstev v v'šini 0.5 °/o od osnove bruto osebnih dohodkov za izgradnjo Splošne bolnice Koper in Kraškega zdravstvenega doma Postojna. Po enaki stopnji 'P " "'č) obračuna in plača prispe-Vek tudi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od vseh pokojninsko-inva-"dskih izplačil na obmnčiu' naše skupnosti, ki so pod-la*a za obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje. 2 Obveznost obračunavanja in plačevanja prispčv-k°v te posebne prispevne stopnje prične 1. julija 1974 in velja za dobo do 31. XU 1980. leta. 4 3 Zaradi lazieea in enostavnejšega obračunavanja in blafevania bodo zavezanci za prispevek posebno prispevno st 'njo 0.5 0/o obračunali in nakazali skupaj s 8t°Pnjo 1,48 "/n prištel k stopnji 9,60 % (Uradni list SRS, št. 17-497/1974, točka 2. sklepa) ter obračunal in plačeval obveznosti po skupni stopnji 10,10 "/0. 4 * Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Kpper bo zbrana sredstva za investicije s posebno prispevno stopnjo v občinah Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran in Sežana v celpti nakazala Skladu za gradnjo Splošne bolnice Koper. Zbrana sredstva za investicije v občini Postojna se razdelijo: a) za izgradnjo Kraškega zdravstvenega doma Postojna 70 Vo, b) za izgradnjo Splošne bolnice Koper 30%>. 5 Organizacije združenega dela ter druge delovne skupnosti in zasebniki z območja občina laOla, Koper in .Piran, ki so podpisniki družbenega dogovora o prispevku za gradnjo splošne bolnice, bodo svojo obveznost do Sklada za izgradnjo Splošne bolnice Koper za čas do 30. VI 1974 poravnale po določbah in v rokih, ki so določeni v družbenem dogovoru Obračun in izplačilo osebnih dohodkov po 1 juliju 1974 pa bo zajej obveznosti iz 1 oziroma 3. točke tega sklepa, dočim obveznost po družbenem dogovoru o prispevku za gradnjo splošne bolnice s tem dnem v celoti preneha. 6 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje. St 420-18/74-5 Koper, dne 27. junija 1974. Skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. 779. Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS. št 45-73) ter samoupravnega sporazuma o strokovnih službah Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela skup/čina Skupnosti zdravstvenega varstva In zavarovanja Koper na seji dne 27. junija 1974 SKLEP o spremembi sklepa o ustanovitvi strokovne službe Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper 1 V sklepu o ustanovitvi strokovne službe Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS, St. 45-1095/73) se spremeni drugi odstavek 5. točke tako, da se glasi: »Delovno mesto direktorja službe in druga vodilna delovna.mesta morajo biti razpisana v roku 30 dni od redne ustanovitve Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper.« SKLEP o spremembi sklepa o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovane osebe med potjo in bivanj661 v drugem kraju in o povračilu za uporabo drugačne!3 vozila namesto reševalnega vozila 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-7/73-2 Koper, dne 27. junija 1974. Skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov L r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO 780. Na podlagi 8. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto (Uradni list SRS. št. 2/74)* je skupščina skupnosti na seji dne 20. junija 1974 sprejela SKLEP o podaljšanju rokov iz sklepa o ustanovitvi strokovne službe Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto 1 Roki iz 5. člena sklepa o ustanovitvi strokovne službe Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto 'Uradni list SRS št 2''74) se podaljšajo do sprejetja statuta Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto oziroma dc rokov, ki bodo v tem statutu določeni za razpis - vodilnih delovnih mest strokovne službe. 2 Ta. sklep velja, ko ga sprejme skupščina Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-117/74 Novo mesto, dne 20. junija 1974. Skupščina Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto Predsednik Ciril Jarnovič 1. r. 781. Na podlagi 47. in 117. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS. št. 26/70 in 51/71). 2. odstavka 81 člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št 53/721 in v zvezi z 8 členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto 'Uradni list SRS št. 2'74) je sprejela Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto na seji dne 20. junija 1974 . I Spremeni se II. točka sklepa o povračilu stroškovj za prehrano in nastanitev zavarovane osebe med poti0 in bivanjem v drugem kraju in o povračilu za uporabo drugačnega vozila namesto reševalnega vozila (Ur. Ust SRS, št. 45/70) tako, da se glasi: . »Zavarovane osebe imajo po 2. odstavku 81. člen3 statuta pravico do povračila za prevoz z drugimi vozili če prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ni mogoč ^ bi bil potreben prevoz z reševalnim vozilom, pa te^a nima na razpolago. Povračilo znaša 1,30 din za Pre' voženi kilometer in se izplača zavarovani osebi osebi, ki je opravila prevoz.« . II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad' nem listu SRS. uporablja pa se za primere, ki bod° nastopili po tem dnevu. St. 401-14/74 Novo mesto, dne 20. junija 1974, Skupščina Začasne skupnosti -zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto Predsednik Ciril Jarnovič 1. r. I 782. Na podlagi 47. in 117. člena zakona o zdravstv6' nem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvene^3 varstva (Uradni list SRS, št 26'70 in 51/71). 122 člen3 statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavce1 in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS. št. 53/72) in v zvezi z 8. členom samoupravnega sporazuma o ustane vitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in z3' varovanja Novo mesto (Uradni list SRS. št. 2'74) )e sprejela skupščina začasne skupnosti zdravstvene#3 varstva in zavarovanja Novo mesto na seji dne 20. ju' nija 1974 SKLEP o spremembi sklepa o zneskih pogrebnin I I. točka sklepa o zneskih pogrebnin (Ur. list SR^-št. 19'72) se spremeni tako. da se glasi: »Kdor je oskrbel pogreb zavarovanca ali zavarO' vančevega. zdravstveno zavarovanega družinskega č,a' na, ima pravico do povračila stroškov pogreba in sicer — 1.000 din za osebe do dopolnjenega 7 leta starosti: — 1.250 din za osebe, stare nad 7 let do dopolni6' | nega 15. leta starosti: — 1.500 din za osebe nijid 15 let starosti. Za mrtvorojenega otroka se izplača pogrebnina 'e' če je bil pogreb opravljen tako kot za umrlo oseb0-vendar največ di> višine zneska, za osebo do dop0'' njenega 7. leta starosti « Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za primere, ki bodo nastopili po tem dnevu. St. 401-13/73 Novo mesto, dne 20. junija 1974. Skupščina Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto Predsednik Ciril Jarnovič 1. r. 783. Na podlagi 12 člena samoupravnega sporazuma o Uresničevanju programa in o osnovah za finyiciranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974, 97. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju m obveznih oblikah,zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, St. 26-147/70 in št. 51-295/71), 147. .člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS št 53-1128/72) ter 8. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto (Uradni list SRS. št 2-55'74) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto na seji dne 20. junija 1974 sprejela za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo in sicer: Ce znaša letna davčna osnova din znaša mesečna osnova za plačilo prispevka din do 18.000 1.500 od 18.001 do 28.000 1.800 od 28.001 do 38.000 2.200 od 38.001 do 48.000 2.600 od 48.001 do 58.000 3.000 od 58.001 do 68.000 3.500 od 68.001 do 78.000 4.000 od 78.001 do 88.000 4.500 od 88.001 do 98.000 5.000 od 98.001 do 108.000 5.500 nad 108.001 6.000 Osebi iz prvega odstavka se določi osnova na podlagi. odločbe o davčni osnovi za preteklo leto, ki jo predloži skupnosti najpozneje do 30. junija. Ce se davčna osnova iz prejšnjega odstavka nanaša na krajši čas kot eno leto, se ta preračuna na celotno davčno osnovo. Osebi iz prvega odstavka, ki ji v preteklem letu ni bila določena davčna osnova, ker ni opravljala obrtno, prevozniško ali gostinsko dejavnost, se določi najnižja osnova iz 1. odstavka. SKLEP o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje ter prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljat« samostojne poklicne dejavnosti 1 S tem sklepom se določajo osnove, od katerih se Plačujejo prispevki za zdravstveno zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo ter osnove za denarna nadomestila za osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in sicer za: — osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, prevozniško dejavnost ter samostojne gostince, ki opravljajo po predpisih o zasebnem gostinstvu gostinsko dejavnost, in so po veljavnih predpisih vpisane v register oziroma ustrezno evidenco: — odvetnike, ki so vpisani v register pri odvetniški zbornici", — umetnike književnike skladatelje ter prevajalce znanstvenih in književnih del. ki jim je po zakonitih predpisih priznana ta lastnost; " — katoliške duhovnike; — kolporterje tiska: — zdravnike, zobozdravnike, dentiste in arhitekte: — druge osebe ki opravljajo dejavnost, ki jo Predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost. 2 Za osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost. prevozniško dejavnost in za samostojne gostince, se glede na letno davčno osnovo določijo osnove Za odvetnike se glede na letno osnovo osebnega dohodka od intelektualnih storitev določijo osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje in prisnevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, in sicer: Ce znata letna osnova osebnega dohodka od Intelektualnih storitev din do 68.090 od 68.001 do 78.0q0 od 78.001 do 88.000 od 88.001 do 98.000 od 98 001 do 108.000 nad 108.001 znaša osnova za plačilo prispevka dtn 3.500 4.000 4.500 5.000 5.500 6.000 Osebi iz prvega odstavka se določi osnova na podlagi odločbe o davčni osnovi za preteklo leto, ki jo predloži skupnosti najpozneje do 30. junija. Če se davčna osnova iz prejšnjega odstavka nanaša na krajši čas kot eno leto, se ta preračuna na celotno davčno osnovo. Osebi iz prvega odstavka, ki ji v preteklem letu ni bila določena davčna osnova, ker ni opravljala odvetniško dejavnost, se določi najnižja osnova. 4 Za umetnike, književnike, skladatelje ter prevajalci znanstvenih in književnih del. ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovani« in prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenie za poklicno boleznijo v mesečnem znesku . . 2.500 din. S Za katoliške duhovnike se določi osnova za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje in prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo v mesečnem znesku . . . 1.800 din. 6 Za kolporterje tiska se določi osnova za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje in prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delil in za obolenje za poklicno boleznijo v mesečnem znesku . . . 1.500 din. 7 Za zdravnike, zobozdravnike, dentiste, zobotehni-ke in arhitekte se določi osnova za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje in prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo v mesečnem znesku . . . 4.000 din. 8 Za druge osebe, glede katerih so bile po dosedanjih predpisih sklenjene pogodbe o izvajanju socialnega zavarovanja in za "druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost se določi osnova za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje in prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo v mesečnem znesku . . . 2.200 din 9 Osnove za plačevanje prispevkov, ki jih določa ta sklep so hkrati osnova za denarna nadomestila. 10 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. VII. 1974 do 30. VI. 1975. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje ter prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo in o osnovah za denarna nadomestila oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS. št. 37-869/73). ■ St. 420-66/74 Novo mesto, dne 20 junija 1974. Skupščina Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto Predsednik Ciril JarnoviČ 1. r. vsebina: 281. Stališča in sklepi za pristop* k izdelavi družbenega plana Socialistične republike Slovenije za leta 1976 do 1980 i 282. Zakon o obveznosti plačevnja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 283. Zakon o dopolnitvi zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu 284 Zakon o dopolnitvi zakona o ustanavljanju In poslovanju hranilno-krcditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij 285. Zakon o uvedbi posebnega republiškega davka od plačil za določene storitve 286. Zakon o katastru komunalnih naprav 287. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o elektrogospodarstvu 288. Zakon o ukrepih SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje mleka 289. Zakon o spremembi zakona o pomilostitvi 290. Zakoh o davčnih olajšavah in drugih ugodnostih za kupce določenih obveznic federacije 291. Zakon o 'tednu solidarnosti 292. Odlok o potrditvi dogovora o olajšavah in ugodnostih, ki sc priznavajo kupcem obveznic federacije, izdanih pol zakonu o izdaji obveznic federacije v letu 1974 Stran 151$ 1514 1514 1515 1516 1518 1518 *518 1519 1520 293. Odlok o potrditvi dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, republik In avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic naravnih nesreč 294. Odlok o načrtu dopolnitev statističnih raziskovanj iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo in o načrtu statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo v letu 1974 295. Odlok o dopolnitvah odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov in komisije zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije 296 Odlok o razrešitvi člana Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in republiškega sekretarja za pravosodje fn občo upravo 297. Odlok o imenovanju javnega tožilca Socialistične republike Slovenije 298 Odlok o razrešitvi sodnika za prekrške in o izvolitvi predsednika in sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani 299 Odlok o izvolitvi petin sodnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani non: Odlok o razrešitvi treh sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani 301. Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Novi Gorici 302. Odlok o razrešitvi in imenovanju ravnatelja Arhiva Slovenije 303. Odlok o imenovanju predstavnikov Socialistične republike Slovenije, ki jih imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije v skupščino Izobraževalne skupnosti SR Slovenije 304. Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti. ki jih Imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije v svet zavoda za raziskavo materiala In konstrukcij Llubllana In o določitvi delovnih in drugih organizacij, ki delegirajo svojega predstavnika v ta svet 305. Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije v svet Slovenske filharmonije v Ljubljani 306. Odlok o imenovanju enajstih članov iniciativnega odbora za konstituiranje samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenile, ki lih imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije 307. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseh 308. Začasni odlok o organizaciji in delovnem področju služb predsedstva Socialistične republike Slovenije 1520 1525 1525 1525 1525 1526 1526 1526 1528 1529 1529 1529 1530 \ t Stran 309. Odlok o določitvi najvišjih cen za dnevne informativne liste « 1532 310. Pravilnik o izvrševanju kazni odvzemu prostosti 1533 311. Pravilnik o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom 1540 312. Pravilnik o pazniSki službi 1543 313. Pravilnik o porabi sredstev posebnih skladov gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov 1555 Stran 705. Sklep o imenovanju predsednika in članov upravne- ga odbora sklada za komunalne investicije mestnega pomena v Ljubljani 1579 706. Sklep o imenovanju iniciativnega odbora za pripravo in začetek dela mestne požarne skupnosti v Ljubljani 1579 707. Sklep o določitvi delegatov, ki sodelujejo pri sklepanju zakonskih zvez na območju mesta Ljubljane 1580 708. Sklep o imenovanju ravnatelja Šolskih ticlavnic tehniških 3ol v Ljubljani 1580 314 Pravilnik o načinu in odmerjanju plačila za dt-io obsojencev in o nagradah za delo mladoletnikov v vzgojnem poboljševalnem domu 315. Navodilo o razporedu pošiljanja oseb na prestajanje kazni odvzema prostosti 316. Navodilo o Izvršitvi smrtne kazni 317 Navodilo o vodenju evidenc in statistike o osebah na prestajanju kazni, odvzemu prostosti in o mladoletnikih na prestajanju vzgojnega ukrepa 'oddaje v vzgojni poboljševalni dom 318. Navodilo o programu strokovnih Izpitov za pridobitev nazivov pomorščakov AKTI USTAVNEGA SODlSCA 319. Sklep o ugotovitvi, da niso Izpolnjeni pogoji za urc-d' ev spora o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v KZ •►Krka« Novo mesto SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 320. Samoupravni sporazum o sprejetju programa izobra- ževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1570 321. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo- razum o sprejetju programa izobraževalne skupnosti SR Slovenije in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1572 ^22. Sklep o pristopu izobraževalne skupnosti SR Slovenije k samoupravnemu sporazumu o sprejetju programa izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1572 ^23. Sklep o zaključnem računu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1973 1572 324. Sklep o finančnem načrtu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1974 1572 325. Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci In zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v SR Sloveniji 1573 22li- Pogodba d izvajanju invalidskega zavarovanja oseb na prestajanju kazni, odvzema prostosti In mladoletnikov na prestaianju vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom 1576 PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN Sklep o imenovanju predsednika in članov komisije za vloge in pritožbe 1577 Sklep o Imenovanju predsednika in članov komisije za družbeno nadzorstvo 1577 698- Sklep o imenovanju predsednika In članov statutar- ho-pravne komisije 1577 Sklep o Imenovanju predsednika in članov komisije Skupščine mesta Ljubljane za samoupravne akte delovnih organizacij 1578 Sklep o Imenovanju predsednika In članov komisije za verska vprašanja 1578 Sklep o razrešitvi in imenovanju • vodje mestnega *tal>a za civilno zaščito 1578 70) * ”k!cp o izvolitvi sodnika občinskega sodišča I Ljub-Uana 1579 ^ Sklep o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I LJub- Uana 1579 7o4 ^ Sklep n pooblastitvi komisije za volitve, imenovanja *n kavske zadeve, tla razpisuje delovna mesta. ni* katera delavce Izvoli ali Imenuje Skupščina me-sta Ljubljana 1579 /09 Sklep o izvolitvi sodnika za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov Ljubljana 1580 1556 710. Sklep o Imenovanju komisije za razvrščanje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem In 1558 duševnem razvoju v Vzgojni posvetovalnici Ljubljana 1581 1559 711, sklep o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča II Ljubljana 1581 ' 712. Sklep o soglasju k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Ljubljanskega urbanističnega zavoda 1581 1561 713. Odlok o programu izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-let.nom obdobju 1581 1564 714. Odlok o dopolnitvi odloka o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne organizacije Kanalizacija Ljubljana za obdobje 1970 do 1975 1582 715. Odlok o dopolnitvi odloka o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne organizacije Mestni 1568 vodovod Ljubljana za obdobje 1U70—1975 1583 716. Sklep o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne organizacije Plinarna Ljubljana za obdobje 1974—1975 1584 717. Sklep o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne organizacije Komunalna energetika Ljubljana za obdobje 1973-1976 1584 718. Odlok o dopolnitvi odloka ' o potrditvi razvojnega programa odvoza smeti in odpadkov v'okviru komunalne delovne organizacije Snaga, Ljubljana za obdobje 1970—1975 1585 719. Sklep o soglasju k na j višji ceni za odvoz smeti in odpadkov 1585 720. Sklep o soglasju k najvišji ceni za prevoz potnikov V mestnem potniškem prometu 1586 721. Odlok o usmeritvi sredstev posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke za leto 1974 15U6 722. Odlok o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za inve- sticijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš na območju ljubljanskih občin 1586 723. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro- ških komunalnega urejanja zemljišč v zvpzi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju ljubljanskih občin 1590 724. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju- generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa In urbanističnega načrta) mesta Ljubljane (Glasnik, št 6/tiG). odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi oarcelaeije zemljišč na območju Ljubljane (Glasnik. 5t 19/67) in odloka o določitvi območij, za katere se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67) za osnovanje območja SS-11 —Stanežlče na površinah, ki se na novo določajo za stanovanjsko gradnjo in posebne namene 1590 725. Odlok o določitvi In Imenovanju Ceste slovenskih kmečkih uporov 1594 726. Odločba o ukinitvi Tehniške šole za kemijsko, me- talurško, rudarsko, lesno In papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7 1595 727. Odločba o ustanovitvi Tehnjške šole za lesarstvo, Ljubljana, Aškerčeva 7 2S95 728 Odločba o ustanovitvi Tehniške šole za kemijsko. metalurško in papirno stroko. Ljubljana. Aškerčeva 7 1595 729. odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o ure- ditvi nekaterih vprašanj avtotakst storitev na ureditvenem območju mesta Ljubljane 1595 730. Sklep o soglasju k renam za avtotaksi storitve na območju mesta Ljubljane 1596 731 Sklep o izvolitvi skupine delegatov za pošiljanje delegatov na zasedanju zbora občin Skupščine SR Slovenije 1596 Stran 732. Odlok o povprečnih gradbenih cenah stanovanj in povprečnih stroških za komunalno urejanje gradbenih zemljišč ter o osnovah za izračun povprečnih cen zemljišča na območju ljubljanskih občin 1597 733. Sklep o ustanovitvi iniciativnega odbora za konstitu- iranje samoupravne interesne skupnosti za ceste na območju mesta Ljubljane 1598 734. Sklep o javni razgrnitvi poteka trase -Aleje spomi- nov in tovarištva«, ki predstavlja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane 1599 735. Sklep o potrditvi urbanistične dokumentacije, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za del trase -Aleje spominov in tovarištva« 1599 736. Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1973 (Celje) 1599 Stran 759. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973 1615 760. Odlok o osnovah in merilih za določevanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem (Ljubljana Moste-Polje) 1616 761. Odlok o priznanjih občine Ljubljana Šiška 1618 762. Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidal- nega načrta za del območij VS 3 in VS 4 ob Tržaški cesti (Ljubljana Vič-Rudnik) 1619 763. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS 10l/l — Vič (Ljubljana Vič-Rudnik) 1619 764. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri- spevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 (Logatec) 1619 737. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ukre- pih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Celje) 1600 738. Odlok o občinskih upravnih organih (Celje) 1600 739. Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Celje 1603 740. Odlok o nadomestilu osebnega dohodka in o drugih osebnih prejemkih funkcionarjev občinske skupščine (Celje) 1605 741. Sklep o pooblastitvi geodetskega zavoda v Celju za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka in za opravljanje parcelacije zemljišč (Celje) 1606 742. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta (Grosuplje) 1606 743. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta (Grosuplje) 1606 744. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ambrus (Grosuplje) 1607 745. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev- ka na območju krajevne skupnosti Zagradec (Grosuplje) leoi 746. Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1973 (Lenart) 1608 747 Odlok o potrditvi letnega zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 (Lenart) 1609 748. Odlok o spremembi odloka o priznavalninah (Lenart) 1609 749 Odlok o spremembi odloka o uvedbi prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (Lenart) 1609 750. Odlok o sprepiembah in dopolnitvah odloka o ob- veznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov iž gospodinjstev in drugih virov (Lenart) 1610 751. Odlok o sprejemu zazidalnih načrtov v zazidalnih , okoliših občine Lenart 1611 752. Odlok o spremembi odloka o krajevnem samoprispevku za investicije v šolstvo v občini Litija 1612 753. Odlok o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Litija 1612 754. Odlok o spremembi odloka o prispevku za spremem- bo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in prispevka od gramoza (Litija) 1613 755. Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov (Litija) 1613 765. Odlok o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Logatec) l620 766. Odlok o spremembi odloka o pogojih in kriterijih za podeljevai^je varstvenega dodatka za kmete-borce NOV v občini Logatec 1620 767. Odlok o pogrebnem ceremonialu v občini Logatec l®2® 768. Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela komisij Skupščine občine Logatec l®21 769. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o jav- nem redu in miru na območju občine Logatec l62/ 770. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna ob-čine Šentjur pri Celju za leto 1973 771. Sklep o potrditvi letnega zakliučnega računa prispevkov in davkov občine Šentjur pri Celju za leto 1973 772. Odlok o potrditvi zaključnih računov skladov občine „ Šentjur pri Celju zn leto 1973 773 Sklep o razgrn’tvt osnutkov zazidalnih načrtov za 4 naselje Petrovče na javni vpogled (Žalec) SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 774. Sklep o finančnem načrtu kulturne skupnosti Ljub-Ijane za leto 137-1 775. Družbeni dogovor o osnovah ptugramiranja nalog In o oblikovanju sredstev za skupno in splošno po- „6 rabo v letu 1974 (Logatec) 16 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA 176. Statutarni sklep o spremembi in dopolnitvi statuta ^ skupnosti. zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper 1 777. Posebni samoupravni sporazum o zbiranju sredstev s posebno prispevno stopnjo za gradnjo Splošne bolnice Koper in Kraškega zdravstvenega doma Po- ^0 stojna (Koper) 778. Sklep o posebni prispevni stopnji . za izgradnjo Splošne bolnice Koper in Kraškega zdravstvenega doma Postojna (Koper) 779. Sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi strokovne službe skupnosti zdravstvenega varstva in zavarova- ^31 nja Koper 780. Sklep o podaljšanju rokov Iz sklepa o ustanovitvi strokovne službe Začasne skupnosti zdravstvenega ^3? varstva In zavarovanja Novo mesto 756. Odlok o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije (Litija) 1613 737. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS-lll/2 in zazidalnega otoka BS-111/4 Črnuče (Ljubljana Bežigrad) 1614 781. Sklep o spremembi sklepa o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovane osebe med poti0 In bivanjem v drugem kraju in o povračilu za uporabo drugačnega vozila namesto reševalnega vozil3 (Novo mesto) 782. Sklep o soremembl sklepa o zneskih pogrebni*1 (Novo mesto) 758. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka PG-3, ki obsega območje med Titovo cesto, tirnimi napravami železniške postaje Ljubljana, podaljškom Metelkove ulice. Masarykovo cesto in Trgom OF (Ljubljana Center) 783. Sklep o merilih za razvrščanje v osnove za pl3^' vanje prispevka za zdravstveno zavarovanje ter Prl' i spevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo Pr^ delu In za obolenje za poklicno boleznijo in o osn°" vab za denarna nadomestila oseb. ki opravljajo sa' 16H mostojne poklicne dejavnosti (Novo mesto) Izdaja Časopisni. zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone ToI1?fdV vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din,, inozemstvo 200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni P° vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/VIT — Telefpn . direktor, uredništvo, in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 S'71* £iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega 03 po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72