POŠTNINA FLAČ, Ljudska knjižnica \ KV 6429o TRŽIČ LETO XV številka 3 MAREC 1974 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ 21. februarja smo sprejeli novo ustavo Slovesno in enoglasno je skupščina socialistične federativne republike Jugoslavije na svoji zadnji seji 21. februarja sprejela novo ustavo SFRJ. S tem je sklenjeno obsežno ustavno pravno delo, v vsej širini pa se je odprlo uresničevanje ustavnih določb. Prav tako je tudi sklenjen splošno ljudski, skoraj plebiscitarni dogovor o tem — po kateri poti iti naprej, po kateri poti bo šla revolucija v Jugoslaviji, kaj je njeno izhodišče in njen končni cilj. Čeprav po svoji idejni vsebini in smeri nadaljnjega razvoja naše družbe zagotavlja nova ustava direktno nadaljevanje in kontiniuteto pri izgradnji samoupravnega socialističnega sistema, začetega z zakonom o delavskih svetih iz leta 1950, z ustavnim zakonom iz leta 1953 in z ustavo iz leta 1963, so vseeno progresivne spremembe, ki jih nova ustava vnaša v celotni družbeni sistem, zelo velike in zgodovinskega pomena za bodočnost socializma. Ustavne rešitve v novi ustavi so torej dozorele v politično razgibanem času, ob preverjanju dosedanje samoupravne prakse, analiziranju izkušenj in uporabi znanosti. Dozorele so v procesu ustvarjanja idejne enotnosti vseh delovnih ljudi, v dogovarjanju in sporazumevanju med vsemi našimi narodi in naro-nostnimi, republikami in pokrajinami in vsemi subjektivnimi silami. To potrjuje celotna javna ustavna razprava in naposled tudi soglasno sprejetje nove ustave. Ustavne rešitve v novi ustavi SRS izhajajo predvsem iz ugotovitev, da je družbeno ekonomski in politični sistem, ki ga je opredelila ustava iz leta 1963, razvil samoupravne odnose ter samoupravni položaj delavca in delovnega človeka, tako v združenem delu kot v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih do te mere, da sta mu morala slediti ustavni sistem in z njim vred samoupravno normiranje. V tej smeri se je zlasti na področju družbeno ekonomskih odnosov ter opredeljevanja vloge republik in pokrajin ter federacije veliko naredilo z ustavnimi amandmaji iz leta 1971. Z novo ustavo pa se ustavnopravna ureditev v celoti usklajuje z našo sedanjo prakso in vizijo samoupravljanja. Med bistvene spremembe nove ustave SRS sodi vsestranska okrepitev položaja delavca v združenem delu, njegov vpliv na odnose v družbeni reprodukciji in v družbenem življenju sploh. Delavcu v združenem delu ustava jamči, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi, odloča v v TOZD o vseh vprašanjih, povezanih z njegovim delom in poslovanjem, ter o vseh odnosih v družbeni reprodukciji. Ustava izhaja iz realnosti našega časa in si prizadeva, da delavskemu razredu in vsem naprednim ljudem naše socialistične družbe ustvari ugodne pogoje in učinkovitejša sredstva v boju za nadalj-ni razvoj socialističnih odnosov, kot tudi v boju za prihodnost. Z drugimi besedami odtujevanje dohodka od delavca in njegova koncentracija v različnih centrih, ki monopolistično razpolagajo z njimi, kar je zadnja leta zavzelo zaskrbljujoče dimenzije, je z novo ustavo načelno prepovedano. Drugi strateški cilj pri formuliranju ustavnih rešitev je bil okrepiti delovno in funkcionalno učinkovitost samoupravnega sistema, poostritvi odgovornosti državnih in drugih družbenih organov in organizacij kot tudi vseh družbenih subjektov pri upravljanju njegovih funkcij. Ustava izhaja iz dosedanjih izkušenj in predvideva tudi sredstva in oblike, da bi okrepila dejstvo vseh tistih dejavnikov in odnosov, ki lahko prispevajo k uresničitvi tega cilja. Nova ustava SFRJ je postala resničnost. Toda, če so še tako pomembne, progresivne in velike novosti, ki jih prinaša s seboj, si moramo biti na jasnem s tem, da ustavne spremembe same po sebi ne morejo storiti, niti zagotoviti ničesar. To lahko storijo samo ljudje. Od njihovega pojmovanja dokumenta, od nji- hovega odnosa do tega, od njihove organiziranosti in akcijske sposobnosti bo odvisna njena usoda, kot sicer usoda vseh drugih dokumentov. Vsekakor ostaja dejstvo, da nova ustava predstavlja močno orožje v rokah delavskega razreda za uresničitev njegovih zgodovinskih dejstev. Nova ustava je določila družbeno ekonomske in politične odnose. Mnogo tega bo potrebno še uresničiti. Neposredno pa nas čaka delo za usklajevanje samoupravnih aktov v občinah, organizacijah združenega dela in zakonodaji z določbami ustave. Smo neposredno pred volitvami članov delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti in oblikovanjem celotnega delegatskega sistema političnih skupnosti. Lahko ugotovimo, da bo leto, v katerem smo sprejeli novo ustavo, globoko zaoralo v uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov. Problematika tkalnice za mesec februar 1974 X. Osnovni material Oskrba z osnovnim materialom — s prejo v tem mesecu ni povzročala posebnih problemov. Zaradi neusklajenosti zalog posameznih vrst preje je bilo občasno pomanjkanje Nm 34/1 Wc Ko-plona in Nm 40/1 Wc osnove, pri BD 200 prejah pa smo morali včasih, zlasti pri Nm 28/1 in Nm 34/1 uporabljati osnovo za votek ali obratno, kar pa nam je povzročalo dodatne težave. Pri kvaliteti Wc in BD200 prej pa so se v glavnem, poleg dodatnih, pojavljale podobne napake kot pretekle mesece. Še vedno velik problem nam predstavlja pri snovanju BD 200 precej neenakomerna trdota navitkov in to iz istih strojev. Zaradi viška kapacitet pri previjanju smo bili prisiljeni proti koncu meseca začeti previjati prejo na križne na-vitke tudi za našega drugega kooperanta Pazinko, in sicer Nm 40/1 osnovo in Nm 34/1 Koplon. Višek trenutne delovne sile pa bomo dali v predilnico in konfekcijo (4—5 delavk). (Nadaljevanje na 2. str.) Nekaj vtisov iz sejma — Moda 74 Ljubljana je bila letos že devetnajstič zapored kraj, kjer so se zbrali proizvajalci tekstilne in usnjarske industrije — z namenom, da pokažejo kaj je moderno, kaj zmorejo in kakšen korak so naredili od lani — tako glede novosti, kvalitete in ne nazadnje tudi mode, saj tako je bilo tudi geslo sejma — Moda 74. Tisti, ki smo si sejem ogledali se prav gotovo strinjamo z ugotovitvijo, da naše tovarne nič več ne zaostajajo z modo v svetu, vsaj sodeč po tistem, kar smo videli na Gospodarskem razstavišču. Ker je sejem zaenkrat še splošen, čeprav se že nekaj let govori o nujnosti specializacije, se po enkratnem ogledu težko realno zberejo in izluščijo vtisi o konkurentih, ki nas kot proizvajalca in konfekcionarja posteljnega platna najbolj zanimajo. Naš sosed in vsaj navidezno močan konkurent je prav gotovo Metka — Celje, ki se je predstavila z lepo tiskano kolekcijo otroškega posteljnega perila, za katero je dobila tudi najvišje priznanje — Ljubljanskega zmaja. Poleg tega prav tako ne moremo prezreti njihove posteljne kolekcije iz damastov, ki sicer ne predstavljajo vrha v tej vrsti tkanin, so pa zadosti solidni in privlačni, da se marsikatera gospodinja odloči njim v prid. Tekstilni kombinat Zagreb je tudi tokrat razstavljal posteljno kolekcijo iz damastov, za katere bi težko trdili, da niso lepi, vendar je bleščeča reklama v obliki polmeseca slovite firme Silbermond, s katero ima ta tovarna licenčno pogodbo pravzaprav bolj blestela, kot pa konfekcija, s katero so se predstavili. Kot novinec med razstavljalci posteljne konfekcije se je pojavila Pamučna industrija »Duro Salaj« iz Mostarja. »Cib« Bovec se je tudi letos predstavil s proizvodnim programom, ki sicer ni prinesel novosti, je pa dovolj soliden, da pritegne del skupne moči namenjene posteljni konfekciji. Isto velja tudi za »Ukrino« iz Dervente in Pamučno industrijo »Duga resa«. Z nekaj izdelki pa se je pojavila tudi »Makedon-ka« iz Stipa. Naše podjetje letos ni predstavilo novih izdelkov, tako da tudi nismo imeli realnih možnosti za najvišje priznanje, katerega smo sicer dvakrat zapored že prejeli. Med proizvajalci posteljnega perila in metraže pa smo zaenkrat še vedno vodilna tovarna, tako glede kakovosti, količine, kot tudi izbire. Kljub temu pa nam to ne sme biti v tolikšno tolažbo, da bi v prihodnje ne pokazali izboljšav v že obstoječem proizvodnem programu in možnosti obogatitve dosedanjega programa z novimi izdelki, zlasti še ker smo pri skoraj vseh proizvajalcih s podobnim proizvodnim programom opazili še vzporedne proizvode kot so npr.: prti, robčki, itd. N. M. Problematika tkalnice... (Nadaljevanje s 1. strani) 2. Proizvodnja A) Izvršitev plana Januar Februar m2 105,35% 106,22 % votki 107,55 % 106,02 % B) Izkoriščanje strojev Izkoriščanje strojev računano na efekt, ure 96, 4 % 97,— % Izkoriščanje strojev računano na pog. ure 92, 7 % 93, 5 % 44,35 enot 45,49 enot C) Produktivnost del. uro del. uro Indeks glede na leto 1973 10,58 % 104,19 % Planske obveznosti v mesecu februarju so bile tako v votkih, kot tudi v m2 zado- voljivo opravljene. Še vedno pa so poleg ATR najslabše dosežene na KOVO 275. 3. Delovna sila Januar Februar % izostankov 10,0 % 10,0 % Porodniški dopust 1,6% 2,0 % Bolezenski izostanki 6,2 % 5,8 % Letni dopust 2,2 % 22 % Bolezenski izostanki so ostali skoraj na istem nivoju kot pretekli mesec. 4. Strojni park Remont tkalskih strojev Elitex je potekal normalno. Ravno tako tudi remont previjalnih strojev za votek — Avtocopser-jev. 5. Doseganje norm Januar 121,0 % 6. Kvaliteta tkanin 97,0 % Obratovodja tkalnice ing. Janez Šmid Strukturne spremembe v tekstilni industriji V prejšnjem desetletju se je pri nas in v industrijsko razvitih deželah veliko razpravljalo o položaju in perspektivnosti tekstilne industrije, še pred nekaj leti je tekstilna industrija globalno zaposlovala veliko število delavcev. Zaradi tega je bila okarakterizirana kot delovno intenzivna industrija brez večjih ekonomskih učinkov. Po letu 1960 pa se na tekstilnem področju opaža velik prodor znanosti na sektor osnovnih surovin in na teh-nično-tehnološkem in organizacijskem področju. Rezultati teh aktivnosti so vplivali na spremembo pojmovanja o mestu in položaju tekstilne dejavnosti. Delovno intenzivna in nizko akumulativna tekstilna industrija je po modernizaciji in vpeljavi sodobne organizacije prešla v docela novo obliko, to se pravi, da je dobila investicijsko intenziven in visoko akumulativen značaj. Na ta način je bistveno spremenjena tekstilna industrija dobila svojo ekonomsko upravičeno mesto v vseh predelih sveta, tako, da danes nihče več, ki pozna dejansko stanje, ne dvomi v perspektivnost te veje. Omenjen čas za to tolmačenje mi ne dopušča, da bi v podrobnostih spregovoril o ogromnem napredku, ki je bil dosežen v zadnjih 10 letih. Rešitve, ki so bile sprejete na tehnično tehnološkem področju imajo lahko ekonomske učinke samo v primeru, kadar istočasno moderniziramo tudi sodobno organizacijo dela. Ob času, ko pregledujemo te problematike, moramo imeti pred očmi, da se ob sprejetju znanstvene organizacije dela v podjetju, lahko prenese le splošne principe in globalno metodologijo, v delovnih organizacijah samih pa je treba izpeljati organizacijo dela, ki se nikakor ne more prenašati direktno iz podjetja v podjetje. Vzrok za to leži v tem, ker ne obstojata dve ali več organizacij združenega dela z istim asortimanom, z isto proizvodno tehniko, z istim strokovnim kadrom, z istimi pogoji gospodarjenja, v katere vključujemo interne in eksterne faktorje, ki vplivajo na večjo ali manjšo stopnjo produktivnosti odnosno rentabilnosti. Februar 120,6 % 98,0 % V zvezi z noto zunanjega ministrstva italijanske vlade o bivši coni B je sekretariat OO ZKS BPT poslal Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve sledeče protestno pismo: Iz razširjene seje sekretariata naše Osnovne organizacije ZKS Bombažne predilnice in tkalnice Tržič in predstavnikov družbeonpolitičnih organizacij najodločneje protestiramo zoper politiko italijanske vlade. Nota zunanjega ministrstva italijanske vlade o bivši coni B pomeni grobo kršitev miroljubnega sožitja med narodi in mednarodnega prava. Jugoslovanski narodi so si vsekozi prizadevali za miroljubno reševanje vseh zadev in nevmešavanje v notranjo politiko drugih držav, kar dokazuje tudi dosledna politika neuvršča-nja in velik ugled Jugoslavije v svetu ne samo med neuvrščenimi, temveč tudi v drugih državah. Skrajno desničarski krogi v Italiji si vsekozi prizadevajo okrniti ugled Jugoslavije in zato ne izbirajo sredstev, kar pomeni tudi ta očitna provokacija. Podpiramo politiko neuvrščanja, politiko nevmešavanja v notranje zadeve in načela miroljubnega sožitja med narodi z različno družbeno ureditvijo, toda ostro protestiramo proti vsem tistim, ki skušajo uresničevati svoje mračne cilje na račun miru v svetu. Če spremljamo produktivnost v predilnicah in tkalnicah, pridemo do jasnih zaključkov, kje nastopajo objektivni in kje subjektivni faktorji kot odraz sprejete organizacije dela. Vtis imam, da so se podjetja pred nekaj leti bolj aktivno trudila za izboljšanje oziroma uvedbo sodobne organizacije dela. Vprašanje produktivnosti in organizacije dela ob sedanjem stanju procesne tehnike pri nas, kakor tudi sodobne opreme' in tiste, ki jo bomo uvedli v naša podjetja v bližnji prihodnosti, ostane primarna preokupacija znanstvene organizacije dela v organizaciji združenega dela. Če danes v našem samoupravnem sistemu bolj intenzivno rešujemo samoupravne pravice in dolžnosti delavcev, s tem ni rečeno, da lahko zanemarimo faktorje produktivnosti, v katerih sodobna organizacija dela zavzema zelo važno vlogo. Nasprotno, organizacija združenega dela bo morala zaradi potrebe po večji rentabilnosti, posvetiti tem aktivnostim vedno večjo pozornost. Poleg tega se bo organizacija združenega dela zaradi potrebe po uspešnejšem poslovanju trudila, da bi nenehno izboljševala svojo produktivnost in poslovno politiko z namenom, da bi dosegla zvišanje dohodka, to pa jo bo brez dvoma pripeljalo do hitrejšega povezovanja s sorodnimi organizacijami, oziroma do odločitve za integracijska gibanja. Te takoimeno-vane makro organizacije poslujejo danes na organizacijskih načelih, ki imajo svoje svojstvene makro oblike, ki pa kljub temu ohranjajo mnoge elemente organizacije združenega dela. Ni moj namen, da bi na tem mestu govoril o podrobnostih produktivnostnih, in organizacijskih faktorjev. To sem omenil le v toliko, da pri ustanavljanju sodobnih organizacij združenega dela poleg delavskih pravic ne bi pozabili na tiste faktorje, ki vplivajo na povečanje rentabilnosti, čeprav nam je vsem znano, da osnovna načela organizacij združenega dela enako upoštevajo vprašanja pravic in dolžnosti. Vsekakor je potrebno, da se strokovni kader v organizacijah združenega dela aktivno vključi v vse politične in strokovne asociacije, ki predstavljajo organizacijsko moč in primarno silo naše družbe. Cilj naših samoupravnih intencij ni le v boljših in pravilnejših ureditvah medsebojnih odnosov, ampak v večjih pravicah pri odločanju vseh predlogov, ki izvirajo iz delitve dohodka. Znano je, da nova ustava poleg pravic nalaga nam vsem tudi določene dolžnosti. V organizaciji združenega dela spada med naštete aktivnosti tudi naloga za povečanje produktivnosti in rentabilnosti. Če so na tem področju vselej delovale več ali manj uspešno, nekatere strokovne službe, se je danes ta dolžnost razširila na vse zaposlene v organizaciji združenega dela. Razumljivo je, da morajo odgovorne službe izdelati potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bi se vsi delavci prepričali, da je uspešna produktivnost dela najbolj učinkovit element rentabilne proizvodnje. Ob pregledu produktivnostnih faktorjev je treba poudariti dejstvo, da se je v vsakem tekstilnem- predmetu zaradi modernizacije in avtomatizacije zmanjšal delež živega dela. Z objektivnim pregledom tega dejstva ugotovimo za naše prilike izredno zanimive in važne zaključke. Glede na premajhno razvitost nekaterih naših področij, so planske službe v republikah in občinah predvidele intenzivno povečanje tekstilne industrije zaradi potrebe po odpiranju novih delovnih mest. Že na samem začetku sem poudaril dejstvo, da postaja tekstilna industrija kapitalno intenzivna in da je za tekstilno industrijo potrebnih vedno manj delavcev. V sedanjem času predstavlja ekstenzivna rešitev tekstilne proizvodnje veliko zavoro za rentabilno proizvodnjo in za njen nadaljnji razvoj. Povečanje tekstilne proizvodnje naj temelji na potrebi domačega in inozemskega tržišča, nikakor pa ne za odpiranje delovnih mest zaradi potrebe po zaposlovanju. To načelo je treba izvesti od organizacije združenega dela do vseh najvišjih asociacij naše družbe. Na koncu bi poudaril, da se zavedam dejstva, da sem obdeloval dva, lahko rečem, popolnoma divergentna problema. V prvem delu sem obravnaval današnjo stvarnost, v kateri je potrebno poudariti značaj produktivnostnih faktorjev in zahteve po uvedbi sodobne organizacije dela. V drugem delu pa sem želel prikazati trend razvoja. S stališča objektivizacije današnjega stanja v naši tekstilni industriji, pa sem kljub temu našel zvezo med obema problematikama. Na osnovi dosedanjega razvoja procesne tehnike, tehnologije in organizacije dela ter s poznavanjem smernic intenzivnih preiskav novih tehnologij na vseh področjih tekstilne dejavnosti, sem docela prepričan, da bomo morali v naši družbi, oziroma konkretno v vsaki organizaciji združenega dela zagotoviti ogromna finančna sredstva za novo proizvodno tehniko in tehnologijo. Potrebna sredstva bomo lahko zagotovili samo na osnovi poznavanja, oziroma izvajanja vseh faktorjev, ki vplivajo na povečano produktivnost in večjo rentabilnost. Pri tem moramo računati tudi z dejstvom, da je življenjski standard v svetu in pri nas v nenehnem porastu. To se pravi, večja sredstva je treba ustvariti za boljšo sedanjost in za perspektivno bodočnost proizvodnje. Osnovo za ta sredstva pa tvorijo samo produktivnostni faktorji. »Po Tekstilcu« Sklepi samoupravnih organov — Koordinacijski odbor za kadre je sprejel sklep, da se za delovno mesto upravnika počitniškega doma v Poreču sprejme tovariša Hrovatič Rudija. Potem na delovno mesto »kuharica« tovarišico Vido Bertoncelj. Na delovno mesto »točajka« tovarišico Zagorko Sajovic in na delovno mesto »servirka« tovarišico Biserko Telmin. Nadalje je sprejel sklep, da se ukine delovno mesto »ekonom« in ustanovi novo delovno mesto »knjigovodja« ter delovno mesto »čuvaj« v počitniškem domu. Nezasedena delovna mesta pa bodo ponovno objavljena. — Odbor za organizacijo dela in delitev OD je predlagal skupnemu DS za udeležbo članov organizacije združenega dela na sejah organov upravljanja naslednje nove sejnine: «J ■3 S •a o ■o o c £ -3 >o ■33 E S S o.E E a-a o • o C c 4) • _ g