Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 21. aprila 1937 stev. 90. Leto XI. OCVSII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2140, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-*e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA taadeliUu O tem vprašanju je bilo tudi govora na včerajšnji pomembni plenarni seji zbornice za TOI v Ljubljani. 0 tem važnem vprašanju je razpravljal zbornični svetnik Milko Senčar. V naši davčni zakonodaji smo dobili v novem finančnem zakonu celo vrsto novih skupnih banovinskih trošarin, ki občutno obremenujejo naše gospodarstvo. Koliko se pri nas pobere skupnih banovinskih trošarin, ni mo-2oče ugotoviti, ker vodijo o tem evidenco samo Državna hipotekarna 'banka. — Dravska banovina je dobila 1. aprila 1936 do 31. januarja 1937 iz postavke teh trošarin delež v višini 4.15 milijonov Din, do čim bi morala po proračunu dobiti za vse leto 5.58 milijonov dinarjev. Strokovnjaki cenijo, da je bilo v naši banovini pobranih trošarin za okrog 12 milijonov. Ker smo pa dobili le nekaj nad 4 milijone, prispeva dravska banovina za druKe banovine iz te postavke skoro 8 milijonov. Po uvedbi novih skupnih trošarin, bi se ta donos utegnil podvojiti ali celo potrojiti. Pri poslovnem prometu dobijo ud 100 milijonov dinarjev dravska, savska in donavska banovina z Beogradom 20%, dočim so ostale banovine deležne z 80%. V zetski banovini je skupnih dohodkov 45.7 milijonov Din. delež pa znaša 21.8 milijonov Din. Dravska banovina pa je ob skupnih dohodkih 97.6 milijonov Din deležna komaj 2.9 ‘milijonov Oin. Težavni gospodarski položaj v naši banovini je razviden zlasti ob tem, da Se je lani v drugih banovinah narodni dohodek dvignil, dočim je v naši banovini 1)0 službenih podatkih nazadoval za okrog D°1 milijarde. Ta *asE razdelitev dohodkov iz skupnih banovinskih fondov je Vzrok, da mora naša banovina pobirati najvišjo doklade v naši državi in razen teSa veliko bolj kakor drugod obremenjevati prebivalstvo s samostojnimi davninami. Velika metla Pod tem naslovom prinaša »Samoupra Va<< uvodnik, v katerem se navaja, da sc v faznih ustanovah in krajih čuti od stra-administrativnih organov saboterska °*a, ki bi hotela kvariti državno mašl-Odkriva se veliko uho, ki bi hotelo ^'sati tajnosti, odkriva se tajno oko za «?°tove tajihstveue račune. Sedaj pa je £riscl moment, da se razmahne velika '^a. Morda so gotovi predstavniki eks ^nnih ideologij z leve In desne zama-' j same sebe z zmoto, da bodo dožl-v * čas, ko se bodo lahko v brk smejali Sve7’ ki jih sedaj gojijo kakor kačo v . ojih nedrijih. Za delo, ki ga vlada vrši, . * 'met’ državni aparat, ki je lojalen in bn- O avanturistični politiki ne sme let' '”esta- Pred vstopom v svoje tretje tf, '}ai hi dr. Stojadinovičeva vlada za-nj *'nila z veliko metlo, da očisti adtni-titirrvCii?» samoupravni aparat, razna šole itd. Ravnatelji državnih ŠiSen . na^ se u>" sn'atrajo kot poobla-snicj0 uporabiti počitnice za r ‘Tanje komunističnih komadov in z oj^aniem kmetskih mas iz makarske aov1^ su uradniki posameznih ustu-dgj ’ k’ 1)-i morali braniti državo, ne nav- iiriH10 z ideio- da smej’° 1ctati no mestu In •/.on' raznc sovorice sedaj o tej, potem 1 - 1 0 drugi kombinaciji. »V političnih Locanska pogodba še samo zvok besede ktfo&ih ■CSna^ dnevniki, zbudil umevno za- *l*viiVe tS uvodnik' ki so Ka Ponatisnili •»ISlili ' astt ker s0 prl tem konkretno Žave x.prilike v gotovih delih naše dr-ker - 'anes ie prišel tembolj iznenada, DlasJ c'ncvno povdarja, da je v vseh sty0 j’ naSega naroda nastopilo zadovolj navedi! ’?nniir)cni«- v splošnem tolmačijo 0111 uvodnik kot opomin in svarilo. Anglija in Francija Belgiji vse, Belgija njima nič ! BRUSELJ. 21. oorila. Tekst francoske In angleške note, v kateri se povdarja, da ni Belgija več obvezana na določbe locarnskega pakta, je že prispel v belgijsko prestolnico. Potrjuje se, da prispe začetkom prihodnjega tedna v Bruselj Iondionskl britanski zunanji minister Eden. LONDON, 21. aprila. »Dally Telegraph« poroča, da }e iz britansko francoske note razvidno, da ostane sedaj od stare locarnske pogodbe zelo malo. Belgija je oproščena vseh obveznosti, ki jih je sprejela z lokarnsko pogodbo, kakor tudi tačasnih obveznosti da priskoči na pomoč napadeni državi, sopodpisnici locarnske pogodbe. Razen tega pa se v noti ponavljajo te izjave britanskega zunanjega ministra Edena in francoskega zunanjega ministra Del-bosa, da mora Belgija v slučaju napada na njene meje računati na aktivno pomoč Francije in Velike Britanije. BRUSELJ, 21. aprila. Zunanje ministrstvo je prejelo tekst francoske izjave in tekst angleške izjave, ki se tičeta belgijske nevtralnosti. Obe noti se v glavnem skladata. Francoska In britanska vlada priznavata belgijsko nevtrl-nost. Na ta način je Belgija oproščena vseh obveznosti, ki jih je prevzela z lo-carnskim paktom in z sporazumom, ki Je bil sklenjen v Londonu, potem ko je Nemčija okupirala porenjsko demilitarizirano zono. Belgija preneha dejansko biti garant sigurnosti ob Renu, dočim se Franclja in Velika Britanija v svojih izjavah še nadalje obvezujeta, da jamčita za sigurnost Belgije. Končno se v francoski In britanski noti Izraža zadovoljstvo, ker je Belgija pripravljena, da vrši še nadalje svoje obveznosti kot članica Društva narodov. Potemtakem Je nevtralnost Belgije definitivno priznana od vseh locarnških sil razen Italije, ki se vzdržuje vsakega sodelovanja pri pogajanjih za sklenitev novega zapadno evropskega sporazuma, ki naj bi zamenjal locarnskj pakt. Belgija se bo, kakor se povdarja v izjavah odgovornih činlteljev belgijske zunanje politike, držala obveznosti, ki Izhaja iz člena 16 Društva narodov, da bo dobro oborožena, sama preprečila vsak aapad na svoj teritorij. RIM, 21. aprila. Nevtralnost Belgije je končno priznana tudi s strani francoske vlade, ki je sedaj napram Belgiji zavzelo Isto stališče kakor britanska vlada. Tudi je znano, da je belgijsko nevtralnost priznala tudi Nemčija v znanem govoru kancelarja Hitlerja. Sedaj preostaja še samo, da stori Isto Italijanska vlada, ker pripada tudi Italija locarnskemu sistemu. V tukajšnjih službenih krogih pa se naglaša, da ne bo stavila Italijanska vlada nlkakšnlh opazk k belgijski nevtralnosti, ampak da belgijsko odločitev odobrava. Italija kot država, ki je bila samo garant locarnskega pakta, nima direktnega interesa, da se izjavi o belgijski nevtralnosti. Znano Je, da se je Italijanska vlada vzdrževala vsakega sodelovanja v akciji za sklenitev novega zapadno evropskega sporazuma, odkar se nahaja Italija v snoru z Društvom narodom. Radi tega gleda italijanska vlada na belgijsko nevtralnost kot na akt, ki tudi Italijo opro šča vseh locarnških obveznosti. UeUekski sttal v Mskavsketu fotedetn ^edat&iu Torišče plemenitih sre V dvorani Ljudske univerze so se zbrale sinoči naše požrtvovalne in agilne gospe, ki so prišle k rednemu občnemu zboru Ženskega društva v Mariboru, organizacije, ki je med najagiineišimi v našem mestu. Lepo obiskano zborovanje je otvorila in vodila požrtvovalna predsednica ga. Marija Maistrova, ki se je po uvodnih pozdravnih besedah spomnila v pretekli poslovni dobi umrlih članic. Nato je v kratkih obrisih poročala o delovanju Ženskega društva, ki je bilo nadvse agilno in plodonosno, za kar je predvsem zasluga agilne tajnice ge. dr. L i~ p o 1 d o v e, vestne blagajničarke se. Dojčinovieeve, načelnice odseka za pospeševanje domače obrti ge. Aši-čeve in načelnice kulturno feminističnega odseka ge. Levstikov e, ki so ves svoj prosti čas žrtvovale v procvit Zenskega društva, za kar se jim je predsednica v iskreno toplih besedah zahvalila. Zahvalila pa se je tudi bivšemu županu dr. Lipoldu, mestni občini mariborski, vpokojenemu prosv. inšpektorju dr. Poljancu, ravnateljem meščanskih in ljudskih šoj ter vsem gg. trgovcem in indu-strijeem, ki so s prispevki izdatno podpirali organizacijo. Sledilo je izčrpno tajniško poročilo, ki ga je podala ga. Ivanka L i p o 1 do v a. Društvo je priredilo v pretekli poslovni dobi celo vrsto predavanj, čajank in drugih prireditev. Glavno dejansko humanitarno delo za mladino je bilo posvečeno Počitniškem n dom« kraljice Marije na BERLIN, 21. aprila. DNB poroča iz Mo skve: Doznava se, da je bil te dni aretiran direktor moskovskega malega gledališča Ljadov. V nekem polslužbenem sporočilu sc zatrjuje, da je imel Ljadov zveze s trockisti. Doznava se. da je v ozadju afera, po katerih je več zaupnih delavcev podminiralo ložo v malem gledališču, rezervirano za člane sveta ruskih komisarjev. Pod ložo je bil postavljen peklenski stroj največje kapacitete. Pripominja se, da zahaja Stalin in posa- huška dtžauuika ftti letaku Batisti mezni prvaki zelo pogostokrat v gledališče. Navedene vesti druge agenture ne potrjujejo. VARŠAVA, 21. aprila. Radi »jagodiz-ma« so bili aretirani še Sotrovskl, načelnik fin. oddelka GPU, Feldman. glavni tožilec GPU v disciplinarnih zadevah, Dograbinski,' načelnik, kazenske kolonije OPU, in znani žurnalist Auerbach. Poročajo, da so se ustrelili Dograbinski, Auerbachova žena in žena Zinovjeva. SOFIJA, 21. aprila. Turški predsednik vlade Izmet Ineni iu turški zunanji minister Ruždi Aras sta bila ob prihodu v So-fiio slovesno sprejeta. Bila sta v avdijen- ci pri kralju Borisu, ki ju je pridržal pri obedu. Popoldne sta oba državnika kon-ferirala z bolgarskim predsednikom vlade Kjoscivanovom. Pohorju, in je društvo priredilo P Sf*tU doli velika tueduatadka iftoima SPLIT. 21. aprila. Mestni svet je obravnaval sinoči ponudbo interesentov iz Sofije, ki so pripravljeni zgraditi v Splitu veliko igralnico po vzorcu mednarodnih se patoU ct }tatifakka? igralnic. Interesenti se obvezujejo, da bi dajali občini letno 1,5 ali 3 milijone Din, to je 50% od celotne vsote igralnice in to za dobo 25 let. RIM, 21. aprila. Prve dni maja ali koncem aprila poseli italijanski zunanji minister Ciano albansko prestolnico Tirano. Ta obisk se izvrši v sporazumu z Jugo- Peter Živkovič v Paračinu Te dni se mudi v svoji ožji domovini v vzhodni Srbiji predsednik JNS Peter Živkovič, ki ga spremlja več poslancev JNS in ki je imel tudi več sestankov s slavijo. V zvezi s tem potovanjem se širijo vesti, da se bo albanski kralj Zogu 1. poročil z neko Italijanko. pristaši JNS. Posebno toplega sprejema je bil g. Živkovič deležen v Paračinu in Čupriji. V Paračinu ga je sprejelo preko 1000 ljudi, ki so ga sprejeli z godbami in ki so mu navdušeno vzklikali. Iz Parači-na je g. Živkovič podal v Cuprijo. čitniški dom dve tomboli, ki sta prinesli čisti dobiček Din 50.065.75. S pomočjo naših dekliških šol je priredilo društvo v gledališču »Vesele pustne prizore«, ki so dali 4.477.75 Din, ob smrti ge. Kožuhove pa so darovale društvene odbornice za dom Din 1.120. Skupno je Žensko društvo zbralo za Počitniški dom od svojega zadnjega občnega zbora do danes 55.663.50 Din. S tem je dosegla vsota, zbrana po Ženskem društvu, začenši s pričetkom te akcije preko 508.000 dinarjev. Za Božič je društvo podprlo z blagom božičnice potih obmejnih šol in se je ta akcija v preteklem letu postavila na široko bazo. Dfuštvo je izročilo 51 jopic, veliko stevi-k> nogavic, perila itd., ki so jili izdelale gojenke meščanskih iu osnovnih Šol ter Vesne. Pletenine so se izročile Ciril Metodovi družbi, ki jih je skupno s svojimi darili razposlala našim šolam. Društveno delo je v veliki meri posvečeno mladini, zlasti ženski. Radi navidezne nadprodukcije učiteljstva je bil jeseni leta 1933 ukinjen prvi letnik mariborske učiteljske šole. Da se prepreči krivica, ki je bila zadana zlasti ženskemu naraščaju, je društvo naslovilo na prosvetno ministrstvo skrbno sestavljeno predstav-ko, ki se je podkrepila z diagrami strokovnjaka in Šolnika g. dr. Poljanca. Predstavka Je imela uspeh In je bilo v Šolskem letu 1935-36 zopet dovoljen sprejem v prvi letnik. Tudi je Žensko društvo zaprosilo prosvetnega ministra za ustanovitev srednje gospodinjske šole v Mariboru. S to šolo bi se naj usmerila vzgoja deklet v praktične ženske poklice. Žal pa ni izgledov, da bi to šolo v doglednem času dobili. Tudi je Žensko društvo pomagalo našim revnim dijakom. Pokojna ga. L a s b a h e r j e v a je zapustila društvu hišo v Marijini ulici 27, ki je cenjena na 230.900 dinarjev. V smislu oporoke bo Žensko društvo hišo preuredilo v Internat za žensk! naraščaj. Pričakuje se. da bo v kratkem od Državnega pravobranilstva izdana Ženskemu dru štvu zadevna ustanovna listina. O stanju blagajne je nato poročala ga. SGktd&mVfgŠB m ^BSigffaaaaatgaagr-: : rtsv«» Ibfc lek%simalke%& S&k&isiva Položaj čehoslovaške države sili ves cehoslovaški narod, da posveča svoji narodni obrarnbenosti vso pozornost. Pripravljenost, braniti svojo državo, prehaja polagoma na narodne organizacije in narod. Vsem tem organizacijam prednjači Sokolstvo, ki prireja že več let dneve pripravljenosti, ki naj pokažejo disciplino Sokolstva, ki se prinravlja za slučaj potrebe. Po nalogu Čs. O. S. se je vršil letošnji dan pripravljenosti pretečeno nedeljo dne 18. t. m. V nedeljo je bil zbor vsega Sokolstva širom čehoslovaške dr žave, katerega se je obvezno udeležile preko poj mlijona članstva in naraščaja ki se je zbralo pod 3000 dvignjenimi državnimi zastavami in pokazalo, da je pripravljeno, »kadar mati domovina kliče...« ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Zbori so se vršili vsi istočasno ob 14. uri popoldne na določenih mestih. Po odsviranju državne himne sta nagovorila potom radija Sokolstvo načelnik čs. O. S. načelnik br. dr. M. Rlinger in načelnica s. M. Provaznikova. Njuna govora so prenašale vse čehoslovaške oddajne postaje. Po nagovoru so oddelki odkorakali po svojih razporedih na razna vežbališča (po več kilometrov daleč), kjer so imeli obvezne redovne vaje in nekatere vojaške vaje, kakor streljanje, terenske igre in slično. Po poročilih, ki so jih priobčile radijske oddajne postaje in časopisi, je dan pripravljenosti vsestransko uspel in dokazal, da je bratsko če* hoslovaško Sokolstvo disciplinirano in da se zaveda, da ni dolžnost bran;ti dr-žavo samo vojsk’, temveč je dolžnost vsakega zavednega državl?ana, da stoji vedno in povsod na branilcu težko pridobljene svobode. Kdaj bo naša narodna zavest tako močna? Saj tudi položaj naše države ni’mnogo boljši, kakor ie položaj bratske Čehoslovaške. Odmevi VI. fteda^Gske^a tedna Realna gimnazija - lesi© bofemi Veliko pozornost je zbudilo predavanje dr. Franca Pavliča, spec. za notr. bolezni, o higijenskih prilikah na naših srednjih šolah, s posebnim ozirom na mariborsko realno gimnazijo. Neobhodno potrebno je. da podčrtamo nekatera dejstva. Poslopje tukajšnje drž. realne gimnazije je bilo zgrajeno kot realka 1. 1871., v času, ko je imel Maribor le 15 tisoč prebivalcev, za 300 dijakov s 7 razredi. Danes ima Maribor z bližnjo okolico okoli 55 tisoč prebivalcev, zavod pa 9S4 dijakov s 23 razredi, od katerih ima najmočnejši 60 učencev. Sele v januarju t.l. sta 2 razreda nameščena v Cankarjevi ulici Za vseh 23 razredov pa je na razpolago le 14 učnih sob, torej se vrši v 9 sobah pouk nepretrgoma od S. ure zjutraj do 6. ure zvečer, z raznimi sejami, sestanki, vajami in tečaji celo do 20. ali 21. ure. »Prezračevanje« se na ta način more vršiti le 40 minut po predpoldan-skem pouku. Pozimi pa sc mora nad to »dragoceno toploto« skrbno čuvati — radi varčevanja. Sploh je ventilacija proti vsem tozadevnim znanstvenim dognanjem. Od 23 zavodovih razredov lih doseže predpisano minimalno kubaturo 5 m" le 10, ostali pa imajo le do 4, eden celo 2.96 m:! s 56 dijaki in s popoldanskim poukom. Posledice v zdravstvenem stanju in v temu sledečih učnih uspehih so porazne! Po otrocih pomnoženo izdihani CO?, izločeni NH:>, potenje, izhlapevanje event. mokrih oblek i dr., povzroča celo vrsto bolezni ter motenj v normalnem napre- dovanju v pouku. Te se s popoldanskim poukom, ko se s pospešenim prebavnim delovanjem povečuje utrujenost in zmanjšuje dijakova pozornost, še pomnoži. Pri socialno slabo stoječih, ki jih je po dr. Crneku nad tretjina, se vse to še bolj očituje. Podi v razredih so leseni, slabo prepojeni s protiprašnim oljem — radi šted-uje —, klopi skrajno nehigijenične, kar ima za dijaka, ki 1600 dni po pet ur in več presedi v srednješolskih klopeh ne-dogledne posledice v razvoju organizma. Ostala opre m a je za peč! Garderobe ni! Z b o r o v a 1 n i c o, predvideno za 15 profesorjev, uporablja 50 učnih moči kot posvetovalnico zase in za starše, kot knjižnico, čitalnico, kadilnico in duševno »odpočivalnico«! — Kakšne so posledice takega »odpočivanja« od napornega dela v zatohlih razredih za profesorja in dijaka, si lahko vsak misli! Hodniki, sprehajališča dijakov pozimi, so ozki, hladni, temni in prepojeni s penetrantnim duhom iz stranišč. Ta so poglavje zase. So pod vsako kritiko, tako da dijaki hodijo na potrebo celo v bližnjo kavarno. Vsled gnusnosti klose-tov se istih dijakinje večinoma rajši sploh ne poslužujejo. Kdo bo odgovoren za težke zdravstvene posledice ženske mladine? Dvorišča ni, ampak služi poleti za igrišče prašna ulica. Telovadnica je slabo prezračljiva in ves dan oddana, njena o b 1 a č i 1 n i c a pa vpliva porazno. kakor mrtvašnica. Za temeljito s n a ž e-n j e je premalo osobja. S kurivom se mora štediti. — Ni torej čuda, da so glavobol, anemija, hloroza, nevrastenija, obolenje bezgavk, tuberkuloza, katarji žrela in grla, prebavne motnje, povešen želodec, črevesje, katarji, oslab’jenje sečnega mehurja, zaprtost, zlata žila, abnormalne lege maternice, nepravilne ali zelo boleče menstruacije, amenoreja, beli tok, deformacije okostja, kratkovidnost, razne infekcijske bolezni itd. pogosta posledica prej navedenih obupnih zdravstvenih razmer. Koliko dijakov bo radi teh tegob so-cijalno manjvrednih v poznejšem življenju, koliko jih bo poležavalo po bolnišnicah, za koliko slabejši bo njihov zaroc itd., kar bo človeško družbo stalo več finančnih žrtev, nego da se enkrat za vselej odpravijo gornje nevarnosti s te meljito remeduro higijenskih razmer na šolali! Te le bežno nanizane ugotovitve kriče po pomoči, saj gre za mladino! Starši in vsi merodajni činitelji, zganite se! Zgr nite se okoli svojih društev !o protesti rajte, da se to leglo bolezni, ki našo mladino vsestransko ogroža, temeljito prečisti in realizira v najdoglednejšem času moderno, vsem higijenskjm predpisom ustrezajočo novo realno gimnazijo! Zahtevajmo temeljito in vestno izvedbo S 1 zak. o zdravstveni zaščiti učencev, ki pravi, da država skrbi za zaščito zdravja vseh učencev vseh šol, za vso dobo šolanja! ftc&zi so iuksus J) o j č i 'ti o v i č e v a. Dohodkov je bilo v | pretekli poslovni dobi Din 91.95.3.75. iz- Polžarstvo: nova živinore!a - nov vir dohodkov datkov pa Din 75.696. j O delovanju obrtnega odseka Ženskega ’ čas leči samega sebe in iztakne izhod društva je poročala ga. Ašičeva, ki je iz- iz teh in onih razmer. Tako usmerja tudi črpno prikazala delovanje agilnih članic, gospodarsko življenje in mu nudi nove da se domača obrt čimbolj pospeši. De- možnosti in oblike. Pri današnjih znan-jala je, da se vse vezenine izdelujejo iz stvenih, tehničnih in prometnih izsledkih najboljšega materiala in da so odlične ka-' si te spremembo sledijo tako naglo, da kovosti, zato je tudi cena vezeninam nekoliko višja kakor v drugih pokrajinah naše države. Za kulturno feministični odsek je poročala ga. Levstikova. Odsek je priredil 27 sestankov in predavanj ter več si jih konservativnost le s težavo usvoji. Tako se bodo tudi ob naslednjih mislih našli bralci, ki dvomijo v njih resničnost, dasi je p o 1 ž e r e j a, o kateri nameravamo lo zgoščeno spregovoriti, že preskti-šena in nudi, če upošteva načela umne drugih prireditev, ki so bile zelo dobro živinoreje, znaten vir dohodkov, obiskane. Ga. Levstikova se je podrobno | Ta slinar ni sicer priljubljen in ga kot bavila z delovanjem omenjenega odseka vrtnega ali poljskega škodljivca povsod ter žela za svoja izvajanja toplo prizna- preganjajo. A napredni narodi ga že ne-nje vseh navzočih. j kaj desetletij nazaj uvažoijejo kot korist- Po kratkem odmoru so sledile volitve i no žival, ki da, pravilno pripravljena, In je bila soglasno izvoljena naslednja' okusno in izredno tečno meso z razmerja v a uprava: Marija Maistrova predsed- jroma veliko količino beljakovin. Seveda nica. Odbornicc: Anka Majcenova, Ivana' pridejo v poštev le hišarji (poljski) in to Lipoldova, Anica Ašičeva, Jela Levsti- le v gotovem letnem času — ko so za-kova, Vlasta Dojčinovičeva, Zlata Briš- prti, torej v zimi. Takih Izvažajo Nemči-nikova, Marija Čepičeva, Betka Hutter- Ja, Avstrija, Špan-ja itd. letno na stotine jeva, Olga Juvančičeva, Zorka Klemen- vagonov. Francija ima velike vrtove tova, Anka Mcšičkova, Antonija, Pinter- (parke), kjer gojijo polže za lastno pojeva, Hermina Plemeljova, Marija Poljan- trebo in trg. Tudi naša država, pred vssm čeva, Amalija Pondelakova, Krna Pov- pa naša banovina, je izredno bogata na bova, Antonija Štupčeva, Marija Rapo- polžih, ker Ima za to vse pogoje: vlago, čeva in Marija Rožrnanova. bujno rastlinsko rast in tlo (rudnine) za Pri slučajnostih so se o bravnavale tvorbo polžjih hišic (apnenec, kremencc smernice bodočega dela dru'§tva, nakar i. dr.). je ga. Maistrova z bodrilnimi besedami k Tudi Maribor ima svojega polžerejca nadaljnjemu vztrajnemu delovanju zaklju v osebi g. Blsehofa v Melju, Kacijanerje-čila krasno uspelo zborovanje naših vr- va 22, ki iira tudi skladišče in izvoz pol-lili, požrtvovalnih in plemenitih gospa. žev. Lansko leto je njegov oark obsegal 2000 nr'. Je to nekaj zanimivega in enostavnega, da bi moglo najti polno posne-malcev. Vzrcjališčc (park) mora nuditi živali njeno prirodno potrebo, ki ni tako velika; skrbeti je treba za senco, ki ovira izhlapevanje vlage (vode), pravilne krme in snage. Park je, kot rečeno, enostaven: do 2 m širok in kvečjemu 15 m dolg prostor 50 cm visoko leseno ograjo (deske). Da živali ne ubežijo, segajo deske malo v zemljo, na vrhu pa imajo 15 cm širok pas pletene žične mreže, upognjene na znotraj, da ne zlezejo polži čez ograjo. V razdalji enega metra in v višini kakih 20—25 cm so do 120 m dolge in 25—30 cm široke deske za krmljenje, kamor se natrese pretežni del krme: salato, zelje, listje raznega vrtnega bilja, rezine buč, biljne ostanke iz kuhinje, osat, kolerabo in mlado (mehko) listje kopriv. Med parki so do 40 cm široke steze. Za uspešno rejo je prvi pogoj snaga: dnevno čiščenje parka in odstranjevanje ostankov, smeti, blata, poginulih živalic itd. V vročih poletnih dneh je treba park zasenčiti; nikdar pa ne smemo živali polivati z vodo. Nabiranje malih polžev za rejo prične sredi julija, ker prej — od maja do srede julija —. ležejo jajčka in bi sc jih uničilo. V Nemčiji, Švici in Avstriji so zakonske prepovedi, da se prepreči izumiranje vi-nogradskih polžev. Nabiranje vršijo najlažje otroci; najprimernejši čas za to je po dežju in zju- traj ob rosi. Polži se skrivajo v vlažnih, senčnih krajih, ob rekah, na apnenih tleli, ob gozdnih obronkih itd. Začetkom septembra se prično živali zapirati. V to jim treba mahu, ki jim ga položimo v višini ograje in sicer v obliki piramide. Da se hitreje zapro, se priporoča malo apna in peska, kar vse natrosimo v park. V zadnjih tednih jih je treba dobro krmiti, ker je to doba debele-nja. Navodila o spravljanju polžev daia imenovani izvoznik. Na 1 nf živi od julija do avgusta do 200. v septembru se to število lahko podvoji (400 komadov), kar odgovarja teži 10 kg. Cena sc kreta od 4—5 Din za kilogram. Prav naša zemlja je izredno prikladna za to živinorejo in mnoge siromašne koče bi mogle priti do primernih sredstev, ne da bi bile za to potrebne posebne žrtve. Znatni del opravila — nabiranje, krmljenje, čiščenje — bi izvršila deca. Vsakdo more s precejšnjo točnostjo, če in v koliko bi se mu to izplačalo-Priporoča se pričeti za poskušnjo z manjšim parkom (10 do 20 nf). Pravkar je čas, da si pripravimo za to prikladen prostor in zainteresiramo primerno deco (od 10. leta dalje), ki bi se tukaj po možnosti uveljavljala samostojno. Prav koristen in dobrodošel bi bil v tem pogledu šolski pouk na praktični osnovi: to bi bila najneposrednejša navodila in z vzgojiteljevo besedo tudi najuspešnejše bodrilo. Hožt£iUiSk£ MHNtf V nedeljo je bil pri-Šumru 8. rodni občni zbor podružnice SPD Poljčane. Načelnik dr. Hronovsky je posebej pozdravil odposlanca osrednjega odbora gosp. Gajška iz Maribora. Opisal je na kratko društveno delovanje, nakar so sledila izčrpna poročila tajnika Ritonje, blagajnika Zeilhoferja, blagajnika upravnega odbora Detička Fr. in predsednika gradbenega odbora g. Šerbeca. Blagajniški poročili izkazujeta prav lep fond za novi dom na Boču. V pret. letu je bilo 9 rednih in 2 izredni ter 2 seji upravnega odbora podružnice Rogaška Slatina in Poljčane. Odposlanih je bilo 174 dopisov. Priredilo je društvo med drugim veliko tombolo. Na sejah se je pretresalo vselej vprašanje gradnje planinske koče na Boču ter je v tem pogledu podružnica 2C s predpripravami dalje časa na delu. ^ letošnjem letu se še ne bo začelo z gradnjo pač pa se bo vse potrebno pripravi- lo. Tako se bo planiralo zemljišče, na licu mesta se bo žgala opeka ter pripravil eventuelno drugi stavbni material. Zart<' šljeni planinski dom na Boču bo, tako upamo, v prihodnjem letu pod streho, desetletnici v 1. 1939 pa docela dograjen in izročen svojemu namenu. Po poročilih so bila živahna razpravljanja. Gospod delegat je pohvalil ideal*10 in nesebično delo odbora in predsednik^’ ki zasluži javno priznanje. Seznanil J® navzoče z delom osrednjega odbora. Pr!' poročal je »Planinski Vestnik«, eno naJ' odličnejših tovrstnih naših revij ter us*®' novitev mladinskega odseka. Sporočil)®' da bo 5.-6. sept. planinski kongres, zdt žen z vsedržavno planinsko razstavo ' Novem Sadu. Ob zaključku uspelega w rovanja ie bila načelniku dr. HronovsK ' mu za njegovo zgledno , letno nep[et ” gano delovanje pr! poljčanskl podruz^ izročena v čast in priznanje Učna ®P> tna.___________________________________ -- . Italija kupila od nas za 29 milijonov1^ pšenice in koruze. Doznava se, da je lija kupila od nas 800 vagonov pSenice okoli 1000 vagonov koruze v vr,.n,jja 29 milijonov lir, katero vsoto bo Jta plačala potom kliringa. _ . ,j. Pogajanja med jugoslovensklmi in lanskimi industrijskimi organ^aciia Reški listi »La Vedctta d’ Italia« Rima sc doznava, da je Centrala ju venskih korporacij pozvala save' janske tekstilne industrije. oa f j v prouči plasman raznih prediv N' ' j carinskim postopkom, ker se P ^n-da bo Italija po novem sp°rifj n proiz-šala plasirati italijanske teksti saVeZ vode v Jugoslaviji. Jugoslove - -ta|jjan-pričakuje potreben material <>« -,j 40 skega tekstilnega saveza, da >i vprašanje. J _VjVi a r ib o r tl, dne 2t IV. 1937. i i tht~h " ' iiiimimnKiiii MarTSorsk? »Večernitf« Jutra Stran 3. tiUui&oeske 'm ^koMke Mmke hisuM. stava Huuiiotskega Sokcisiva od Se. ftodftedcovHi&it tem Gornja dvorana Narodnega doma je bila sinoči priča prisrčnega slovesa mariborskih Sokolov od odhajajočega br. Podpolkovnika Maksima Eriča. V nizu Poslovilnih prireditev, ki jih je priredil nacionalni Maribor br. Eriču, je bila sno-čnja nedvomno najprisrčnejša. Jezdni od sek marib. Sokolov, katerega delovanje se K baš z naklonjenostjo br. podpolkovnika izredno poživilo, pač ni hotel ostati med zadnjimi. Priredil je odhajajočemu br. Eriču poslovilni veqer, ki je ponovno jzpričal, kako širok krog znancev in prijateljev si je odhajajoči pridobil za časa svojega službovanja v Mariboru. Jezdni °dsek mariborske sokolske župe je od vseh dosedanjih poveljnikov topniškega Polka užival mnogo pozornosti. V krepki disciplini in vztrajnosti pod br. Eričem se ie število sokolskih jahačev dvignilo na 40 izvršujočih članov. Med dosedanjimi Poveljniki topn. polka moramo postaviti br. podpolkovnika na prvo mesto, saj je ravno on bil tisti, ki je v vrste jezdnega odseka uvedel stalno jahanje. Pri njegovem delu mu je bil desna roka br. Žnidarčič. V imenu jezdnega odseka je pozdravil Podpolkovnika Eriča v vznešenih besedah br dr. Makso Žnuderl, ki je Podčrtal veliko ljubezen in nesebično brigo br. podpolkovnika ne samo za čla-116 našega Sokola, temveč tudi za našo sokolsko mladino, ki je imela v njem najboljšega učitelja, ki je umel deco prikleniti na sokolsko idejo. Prikazal je br. Eriča kot vojaka borca, kateremu bije Pod njegovo vojaško suknjo sokolsko srpe, ki sl je pridobilo tolko prijateljev, da >e njemu in nam težko, ko si podajamo roko v slovo. Dokler bo v Mariboru obsojal Sokol, vse dotlej br. Erič ne bo pohabljen. Njegov spomin bo živel trajno ^ed mariborskimi Sokoli in nas bodril k ^trajnemu nadaljevanju započetega de-'a> tako med članstvom kakor tudi med Naraščajniki. Ob iskreni želji vseh mari-Wslkiih Sokolov, da bi dosegel na novem sbižbenein položaju še večjih in še lepših. Špehov jc predal načelnik Jezdnega od-^eka br. L c n a r d br. podpolkovniku yricu lično izdelani spominski sliki. Vrli tadranaši so zatem pod vodstvom svo-!e2a zborovodje prof. Vrabca odpeli pozdravno pesem »Zadoni nam...«, na-Nr so se Sokoli dvignili s sedežev ter s.trikratnim, gromkim »Zdravo« nazdra- vi br. Eriču, ki si je vidno ganjen ogle-?°vai podarjeni mu sliki. Br. Lenar d naslovil na odhajajočega prisrčne po-S*.0vilt>e besede z željo, da bi br. Erič tu-• v bodočnosti ostal zvest delavec na polju telesnovzgojnega in narodnoobrambnega dela. Tem poslovilnim besedam se je pridružil tudi podstarosta sokolskega' društva Maribor I. br. Mohorko, ki je zaključil svoje jedrnato izvajanje z besedami: Mi verujemo v zmago sokolske ideje in pričakujemo samo onega dne, ko bo naš mladi kralj razpel sokolske peroti preko vse naše širne domovine. Za pevsko društvo »Jadran«, ki je odhajajočemu podpolkovniku tako prirastlo k srcu in ki se je polnoštevilno udeležilo sinočnjega poslovilnega večera, kakor tudi v imenu Primorcev se je poslovil br. dr. F o r n a-z a r i č, povdarjajoč v svojem govoru dejstvo, da je br. Erič razumel in vzljubil Jadranaše, ki nikdar niso izgubili vere v našo jugoslovensko vojsko. Živahno aklamiran se je br. Erič zahvali! za tople besede vseh govornikov. Povdaril je, da njegovo sokolsko prepričanje ni od včeraj, temveč ga je že mati vzgojila za nacionalista Sokola v ljubezni do naše lepe Jugoslavije, ki se je rodila v potokih krvi in v neštetih žrtvah. Današnja generacija Jugoslovenov se je dvignila preko grobov do današnje uje-dinjene države. S tem pa še nismo dosegli vsega. Delati moramo še naprej do končnega zbližanja vseh južnih Slovanov in vseh Slovanov. Sokoli poznamo samo eden cilj in to je končno ujedinjenje vsega Slovanstva. V Mariboru je br. Erič spoznal mnoge prijatelje nacionaliste in dobre prijatelje, ki jih ne bo pozabil. Kako se je odhajajoči br. podpolkovnik uži-vel v naše obmejne razmere nam priča njegova izjava, da mu je žal, da ne bo mogel prisostvovati manifestantnemu po-hodu Sokolstva v Št. Ilj. Živalmi vzkliki so večkrat prekinjali njegov govor in izpričali tesno ter prisrčno sokolsko ljubezen vseh mariborskih Sokolov do velikega nacionalista in sina naše zemlje, ki je, skromen po svoji naravi, vztrajno in vzorno delal za čim večji razmah nacionalne ideje ob naši severni meji. Za zaključek oficielnega dela so odpeli Jadra-naši »Iz bratskog zagrgljaja...«, nakar se je razvila prosta in zelo animirana zabava. Razpoloženje, ki ga je povzdignilo petje Jadranašev, jc združilo vse navzočo okrog tako priljubljenega br. Eriča, ki bo živel trajno v srcih našega obmejnega Sokolstva, kakor tudi v vrstah naših vrlih Jadranašev, ki jih je br. Erič označil na sinočnji proslavi kot našo «obmej-no jadransko divizijo«. Obmejno Sokolstvo želi br. podpolkovniku Eriču srečno pot in čim prejšnjo zopetno vrnitev med nas. ELIDA tni@(i ELIDA BELI SPANSKI BEZEG ©mamljivega vonja - sncžnobclc barve (arnci za najboljšo kakovost! Borba za gledališče Orevi bo v Ljudski univerzi zanimiv ve-er;v Na sporedu je namreč predavanje k lenega ljubljanskega režiserja Cirila e b e v e a, ki je svojemu predavanju dal /Slov »Borba za gledališče«. Izborni pre-v^Vatelj bo razpravljal o svojem gledali-eni nazoru, o bistvu in nalogah Narodne ?a gledališča, nadalje o gledališki kritiki R.r končno o Cankarju kot osnovi našega eoališkega sloga. Mariborski kulturni kro bod° nocojšnje predavanje nedvomno setili v velikem številu, saj se bo obrav-v VaJ° to aktualno in izredno zanimivo Ji rašanje. Odličen sloves, ki ga uživa re-ijl er Ciril Debevec kot borec za reformo 0^'išča kot gledališki strokovnjak ter \fQpc.cn Predavatelj, bo nedvomno še po-« zanimanje kulturnega Maribora za Pr;x , nie predavanje v Ljudski univerzi. etek točno ob 20. uri. *ito+t*nc 23- aprila predava univer-l'jantni Profesor dr. Milko K o s iz Ljub- 0 0 historični podobi celjskih grofov. bohil^’ ic£ai° v 8r°bi V tuk. splošni iti3j je preminil v cvetu mladosti, ko-^ko • *-Ct star’ ueitc,i Vladimir Fabiani. VWt' r° k'* °^c sP°štovan in zgleden ()Wi 'n zvest t°vnriš v vrstah našega ki Wega učiteljstva. Po kratki bolezni, llSasniJ|C Polenila na bolniško postelj, jc 0 mlado nadebudno življenje. Glo- boko užaloščeni materi Gizeli ter ostalemu sorodstvu naše najgloblje sožalje. Mešiček vodi. V tekmovanju za šahovsko prvenstvo Maribora sc je sinoči odigralo tretje kolo, ki se je končalo z naši«"* njimi rezultati: Stupan : Babič 1:0, Mešiček : Albaneže 1:0, Lukež : Kncchtl 1:0. Partija Sever : Lobkov je bila prekinjena, dočim sc jc partija Kukovec : dr. Krulc preložila. Stanje je sedaj naslednje: Mešiček 3, dr. Krulc 2(1), prof. Stupan in Babič po 2 točki. Angleško predavanje. Drevi ob 20. uri predava Miss Oxley o »ceremonijah, zgo dovini in običajih pri kronanju angleške kraljeve dvojice« z mnogimi skioptični-mi slikami. Predavanje bo kakor običajno v drž. realki, pritličje, levo. Odprta noč in dan so groba vrata... V splošni bolnišnici je umrl 69 letni Karmel Karol, klepar mestne plinarne iz Delavske ulice 10. Istotam je izdihnila 16 letna tesarjeva hčerka Seifried Marija iz Sv. Lovrenca ua Poli. Preostalim žalujočim naše toplo sočutje! Borza dela išče kleparja, kovača, kolarja in 2 krojaška pomočnika. Preselitev tvornicc. Trgovinski minister je dovolil lastniku tekstilne tvornicc Karlu Thomi, da preseli svojo tvornico na Pobrežje. Brezsrčna mati vrgla otroka v greznico. Davi so na Aleksandrovi cesti na Pobrežju pri izpraznitvi neke greznice našli tru- K*no Union. Danes premiera misterioz-nega filma »Večna maska«. Peter Peter-sen, Olga Čehova. » plo novorojenčka moškega spola. O najdbi so bili takoj obveščeni orožniki, ki so zadevo prijavili državnemu tožilstvu. Novorojenček je bil vržen v greznico pred tremi ali štirimi dnevi ter se domneva, da je bil umorjen, zlasti, ker so se opazili na trupelcu poškodbe, ki izvirajo od udar cev. Tudi ima novorojenček na trebuhu veliko odprtino. Truplo novorojenčka je dolgo 52 cm in tehta 3.20 kg. V svrho ugotovitve smrti je državno tožilstvo odredilo obdukcijo trupelca, ki bo danes popoldne v mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežju. Za brezsrčno materjo pa poizvedujejo. Plat zvona. V Klopcah pri Slovenski Bistrici je ogenj vpepelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje posestnice Marije Drozgove, ki trpi radi požara nad 30.000 dinarjev škode. Ogenj je izbruhnil radi pokvarjenega dimnika. čigavo je dvokolo. Na tukajšnjo policijo je pripeljal neki moški dvokolo znam ke »Exselsior« s tvorniško številko 8521, ki jo je našel pred neko hišo na Aleksandrovi cesti. Lastnik najdenega dvokolesa naj se zglasi pri predstojništvu mestne policije. Ženski parlament zboruje kakor znano, v nedeljo ob 9.30 v Kazini. Udeleženke zbora JŽZ se bodo zbrale opoldne pri skupnem obedu (Din 15, prijave do sobote opoldne pri Zlati Brišnikovi), ki se ga bodo gotovo udeležile v lepem številu tudi mariborske članice, saj je skupen obed namenjen poglobitvi medsebojne družabnosti. 2adu‘$e tdefmme mti NARODNO GLEDALIŠČE. Sreda, 21. aprila: Zaprto. Četrtek, 22. aprila ob 20. uri: »Koncert tria F. Brandlove«. Ped B. Petek, 23. aprila: Zaprto. Sobota, 24. aprila ob 20. uri: »Dolarska princesa*. Premiera. Nedelja, 25. aprila ob 15. uri: »Punčke žive«. Otroška predstava. Prireditev »Ženskega društva«. Ob 20. uri: »DR«. Znižane cene. Lep umetniški užitek za ljubitelje glasbe bo ta četrtek, ko koncertira v gledališču odlični ter pri nas in po tujini znani trio F. Brandlove, ki ga sestavljajo: naša domača umetnica F. Brandlova, (gosli), B. Reichert (čelo) in M. Rusy (klavir) Na sporedu so: Brahms, Beethoven in Dvorak. Konccrti tega tria, ki je pred kratkim žel veliko navdušenje po Nemčiji so za Maribor vselej glasben dogodek in bo brezdvomno tudi ta večer gledališče polno. Rezervirajte vstopnice! (Telefon 23-82). Dijaki imajo v predprodaji popust. Cene od Din 22.— navzdol. Po plesu. Mati: Kaj sta pa govorila z doktorjem ves večer tako ognjevito, Adelica? Adela: Govorila sva o viemenu! Mati: Kaj vama na misel ne pride? Na plesu, pa govorita o vremenu! Adela: Saj sva govorila samo o — lepem vremenu!« Bojazljivost. »Ema, zakaj se pa nočeš z gospodom sodnikom zaročiti, saj jc vendar še čvrst mož?« »Veš, on jih je pustil že preveč sedeti. Zato se bojim, da bi naposled pustil tudi mene — obsedeti!« Spomnite se CMDš Ciano pojde v Bukarešto podpisat romunsko-italijansko prijateljsko pogodbo BUKAREŠTA, 21. aprila. Po zanesljivih informacijah bo italijanski zunanji minister Ciano še tekom aprila prispel v Bukarešto, da podpiše prijateljsko pogodbo med Romunijo in Italijo po vzorcu jugoslo vensko-italijanske prijateljske pogodbe. Zadevna pogajanja so se vršila že delj ča-^ sa. Iz Bukarešte pojde Ciano v Tirano. j Lloyd George: Anglija skočila na stran Franca, ko bi mogel biti poražen j LONDON, 21. aprila. V angleški spodnji zbornici je bila siuoči velika debata o bii-oajski blokadi. V imenu vlade je izjavil Hoare, da se blokada z angleške strani intenzivno opazuje in zasleduje. Po naj-ziovejših vesteh je blokada generala Franka ob baskovski obali uspešna, in sicer iz sledečih razlogov: 1. Frankovci razpola gajo z 1 borbeno križarko, z 1 križarko, 1 rušilcem in dvema pomožnima ladjama. 2. Republikanska baskovska vlada razpolaga z 1 rušilcem, 1 podmornico in I pomožno ladjo. Po izjavi Hoareja, prvega j lorda admiralitete, ne igrajo mine pri tem 'nobene vloge, četudi so v teku dosedanje i blokade že trčili nekateri parniki na mine J in se pri tem potopili. Tudi polagajo ifrankovci dnevno nove mine in se je pr-ivokrat zgodilo v teku španske državljanske vojne, da se je popolnoma zaprl del španskega teritorija. Angleška vlada je doznala, da so Frankove vojne ladje prispele tik do tromiljske zone, torej v španska vodovja, ne da bi jih reoublikanske obalne baterije zadele. V teku debate fa vprašal lord George Hoareja, kaj je s tistimi tremi angleškimi parniki pred Bilbao, nakar je Hoare dejal, da so dotični trije parniki izven španskega vodovja uživali popolno zaščito angleških vojnih ladij. Ll!oyd George je odvrnil: »Ugotavljam, da je angleška vlada skočila na stran generala Franka v trenutku, ko bi ga sovražna stranka lahko premagala. Francija in Turčija sklepata vojaško zvezo ANKARA, 21. aprila. Med francosko in turško vlado se trenotno vršijo pogajanja, ki naj postavijo obojestranske odnošajc na povsem novo podlago. Ankarski poslanik Pongot se je pravkar vrnil iz Pariza s točnimi navodili. Gre za sklenitev nove politične, gospodarske in vojaške zve ze. Ker poteče sredi tekočega leta turško-francoska trgovinska pogodba, je v načrtu . tudi sklenitev nove trgovinske pogodbe. Goring je prišel mirit vatikanske kroge RIM, 21. aprila. Na potu v Napolj je prispel semkaj ministrski predsednik Go-ring s soprogo. Goring bo spremljal svojo soprogo do otoka Capri, nakar se vrne v Rim, kjer bo konferiral z Mussolinijem in odličnimi vatikanskimi krogi. Eden v Bruslju BRUSELJ, 21. aprila. V nedeljo prispe v Bruselj angleški zunanji minister Eden, ki bo ob tej priliki konferiral z belgijskim ministrskim predsednikom Van Zeelandom in zunanjim ministrom Spaakom. Belgijski kralj ga bo sprejel v avdijenci. Eksport naših višenj v USA. Te dni je šibeniška okrožna banka 'cksportirala v Newyork vagon višenj iz otoka Brača. Višnje bodo služile ameriškim industrij-cem za izdelovanje likerja. T>ON JUAN 63 Precej je bil Antoine presenečen, ko je sedaj slišal, da hoče 'mladi ruski grof Meričev zapustiti otok. Potem, ko je bil po navodilih grofa Maričeva izvršil vse željene poizvedbe — plul je v najetem kozaškem čolnu ponoči' daleč okoli otoka, kakor je bila Rovvlandova navada, da izpolni dobljena poizvedovalna navodila — je Antoine upal, da bo grof Meričev vendarle še delj časa ostal na otoku in da bo za Antoina še precej žvenka in cvenka. In sedaj hoče kar oditi. V tej razburjenosti je Antoine takoj stekel h Glinarjevi vili in to našel Zaglo-, bo sedečega pred vežnimii vrati. Antoine je takoj navezal razgovor in pričel: »Se spominjaš, Zagloba, še tistega mla- dega, lepega gospoda, ki si je bil z vašim knezom tako dober prijatelj, ko smo se na francoskem parniku Cambodge peljali v Carigrad? Zdi se, da je vrgel sedaj precej očesa na tvojo gospo in bi jo menda rad otel tistemu Angležu, ki zahaja večkrat k vam.« »Kaj pripoveduješ?« je kratko, jedrnato pripomnil Zagloba. »Tebi vendar ne bo treba, dragi Zagloba, še posebej pripovedovati, da je knez Voroncov pri gospe Glinarjevi v posebnih čislih. To ve že ves svet.« Zagloba se je ves razburjen dvignil in v marcialični pozi zarohnel: »Nikdo nima kaj slabega ziniti o moji gospe. Razumeš? Sicer...« »Dobro, dobro. Tepček ši pa le. Kar pusti, da te za njo ubijejo. Sedaj pa se brž odpravi, da greš h gospodu grofu.« Zagloba je ubogal in se je z Antoinom podal k Meričevu. Ko se je Zagloba pojavil pred Meričevim, je slednji pričel razgovor takole: Svojo reč s tistim angleškim psom si tedaj dobro opravil. Kakšen nov spominek bi mu menda prav nič ne škodoval. Poslušaj: z denarjem ne bom štedil. »Moja gospodarica, mi je prepovedala, da bi mu še kaj napravil. Toda koga drugega bi vedel dobiti.« je odgovoril Zagloba. »Kako?« je vzkliknil grof Meričev. »Kaj je tvoji gospe toliko do tega Angleža? Kolikor vem, je doslej užival knez Voroncov simpatije tvoje gospodarice.« »Ne, ne, gospod grof,« je jecljal Zagloba. »Staro, prejšnjo gospodarico sem mislil. Dejala mi je, da mora sedaj imeti rada tega Angleža, četudj ga sicer ne mara, ker je njenemu možu, konzulu An-drikosu, rešil življenje.« Grof je zatem nadaljeval: kaj pa briga tebe prejšnja gospodarica. Poslušaj mol predlog: vem. da imaš tod okoli vse pol" no znancev in prijateljev. Naj ponoči napadejo tega Angleža. Ubiti ga ni treba, samo nekoliko poonegaviti, da bo pom-nil, kedaj je hodil po Prinčevskem otoku. Kaj praviš k temu načrtu. Zagloba? Tvoje posredovanje ti hočem bogato poplačati.« | Zagloba se je obotavljal. V trenotfcu pa je pomislil, da bi vendarle utegnili izvedeti, da je on v ozadju in bi poten] lahko izgubil službo. Kje naj zopet dobi službo? Kdo mu bo pomagal? Nagrada bi bila sicer lepa, toda do konca življenja ne bi mu zadoščala. Takšne in slične misli so se podile Zaglobi po glavi, ki ie nazadnje spregovoril: (Se nadaljuje.) Prijave za pse še morajo izvršiti do 30. aprila, ker bo meseca maja konjač izvršil kontrolo. — Obg' uprava. h gornje Kontrola mer. Uradno pregledovanje in žigosanje sodov pri postaji za kontrolo mer v Gor. Radgoni bo dne 10., 1'1. in 12. ftiaja ter 7. in S. junija t. 1., i»a kar se opozarjajo interesenti, Radgonski liitlerjevci. V torek, dne 20. aprila 1937 točno ob 4. uri zjutraj je zatulila sirena na magistralnem stolpu v Radkersburgu. Tulila jo 15 minut. Gornje-radgonski gasilci so takoj odbrzeli v avstrijsko Radgono, kjer so izvedeli, da je bil znak sirene delo tamkajšnjih nemških nacljOnalistov, ki so raz stolpa mestnega kina razobesili veliko nemško zastavo s kljukastim križem, v proslavo Hitlerjevega rojstnega dne. V mestu samem ter okoliških vaseh Potmi (Laafeld) In Žetin-cih (Sioheldorf) je bilo raztrošenih polno malih zastavic s kljukifstim križcem. Pran Repič je sodeloval pri vseli narodnih društvih, trgovstvu, organizaciji invalidov in povsod zavzemal vidne funkcije, kjer ga bodo sedaj pogrešali. Ostal pa nam bo vsem, ki smo ga poznali, v prijetnem p s ornimi. Žalujočim sorodni kom naše globoko sožalje. Mtujske Motrite ihdoHtetske Muitp S smrtjo Frana Repiča je zapustil naš Ljutomer eden rnasih dobrih, skoraj najboljših, saj je bila njegova življenska pot vedno favna, čeravno ni bila posuta s cvetjem. Toliko težja je izguba njega, ki ga je imel rad ves Ljutomer. Ni bilo človeka, ki ga ne bi spoštoval in ljubil. Prijatelje je imel v mestu in na vasi med kmetskimi ljudmi, med katerimi se jo vedno počutil dobro. Velik krog njegovih najožjih in vseh, ki so ga spoštovali, ga je spremljal na njegovi poti, ko šq ga položili k večnemu počitku na pokopališču v Ljutomeru. Njegov pogreb *je bil veličasten. Pred hišo žalosti in na pokopališču so mu zapeli združeni pevci. Poseben voz je bil poln vencev, ki'so jih poklonili njegovi častilci. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali gasilci, zastopniki Sokola, lovci in in invalidi. Od rajnega sta se poslovila g. Vilar za gremij trgovcev in g. Pihlar za invalide. Pokojni Sprememba v smeri voženj na poštni avtoprogi Ptuj-Haloze. Da se omogoči potnikom, ki so dospeli v Ptuj v jutro po nakrajši poti, tudi povratek po najkrajši poti, bo obratoval poštni avtobus na krožni progi Ptuj - Haloze - Ptuj počenši s 25. aprilom 1937 po posebnem voznem redu ob likih in sodih dnevih. Z 22. majem 1937 se bo uvedla za nedelje in praznike še III. redna vožnja v Haloze v smeri Ptuj - Sv. Marko - Sv. Barbara -Sv. Andraž - Sv. Vid - Ptuj z odhodom iz Ptuja ob 18.25 in s povratkom v Ptuj ob 20.20. Zveza k vlakom in od vlakov Maribor, Ljubljana). Iz sodišča pri Sv, Lenartu je po lastni prošnji premeščen k sodišču v Celje pisar. uradnik Mejavšek Mirko. Na njegovo mesto pa je nastavljena Zorec Ivanka iz Maribora. Lahkoatletski miting srednješolcev. V nedeljo 25. t. m. dopoldne bo na telovadišču Sokola Maribor Matica srednješolski lahkoatletski miting za prvenstvo državne realne gimnazije v Mariboru. Startalo bo nad 50 najboljših atletov-di-jakov, in sicer v naslednjih disciplinah: tek 100 in 1000 m, met krogle, diska in kopja, skok v daljavo in višino ter štafeta 4x100 m. Pobirali sc bodo prostovoljni prispevki in je čisti dobiček namenjen revnim dijakom, da se jim omogoči izlet na Jadran. Vabi se vsa mariborska športna javnost, kakor tudi starši in mladina, da v čim večjem številu poseti to prireditev. Ker je nedeljska prireditev prvi le- tošnji miting, se pričakuje velik obisk. Celotno tekmovanje, ki se prične ob 9. dopoldne, se vrši v priredbi 5. b. razreda drž. realne gimnazije. Prva letošnja kolesarska dirka bo v nedeljo 26. t. m. in sicer na progi Maribor - Sv. Miklavž - Hajdina - Rače - Maribor (47 km). Start bo ob 9. uri dopoldne izpred stadiona SK Železničarja, kjer bo tudi cilj. pAdhikove Putnik priredi v maju sledeče izlete: 2. maja Graz,-13. maja do 22. maja Rim, 14.—17. maja Benetke, 16.—17. maja Go- rica - Trst, z obiskom Postojnske jamC' z luksuznim avtokarom. Na naš lepi D' dran z železnico in parnikom od 8.-1°' maia v Cirkvenico, Rab itd. Vse informacije dobite pri Puthiku. Maribor, Celje- Zadostuje. »Lojzika, bodi moja. Prisežem ti. da te bom’ ljubil vso večnost!« »Polovico večnosti r. i zadošča!« Doslovno. »Ali ie res, da se je začela Ivka gibati v višjih krogih?« »Res; zadnjič s-em jo videla celo z nekim zrakoplovccm!« I II II ■■■■! —— ....................—» Razno MODRO GALICO ie takoj priglasiti pri Kmetijski družbi, Maribor. 1803 FLICKOVE RAZPRŠ1LNIKE naročite pri Kmetijski družbi, Maribor 1802 Ce hočete DOBRO VINO piti, morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejemam tudi abonente- 1477 Posest Ugodno naprodaj HIŠA z vrtom v Devici Marija Brezje. - Sprejmem tudi knjižice ali dam na obroke. Izve se Mohorko, Počehova. 2055 Na prodaj DVA ORALA ZEMLJE primerna na stavbo, tik velike ceste Duplek 31, Vurberg. 2050 POHORSKA PARCELA z vodo in elektriko, lep dovoz, naprodaj. Ponudbe pod »Zavetje« na upravo. 2042 Prodam Na prodaj napol novi ŠIVALNI »SINGER« STROJ po ugodni ceni. Vprašati Tvorniška 26 pritličje, 'evo. 2052 Kupim voz z širokimi kolesi in sodom za prevoz gnojnice kupimo. Ponudbe pod »Azot« na upravo »Večernika«. 2054 "kupim elektromotor 1 PS„ dobro ohranjen. Novak, Koroška 8. 2047 Stanovanie SOBO IN KUHINJO z vrtom takoj oddam- Jadranska ul. 42, Pobrežje. 2053 SOBO IN KUHINJO oddam. Pobrežka c. 38- 2046 STANOVANJE dvosobno, na Teznem, Dr®' gorčičeva ul. 5, oddani v •]]?( lem mirni stranki. M1 Sobo odda^ LEPO OPREMLJENO SOdO sončno, z razgledom na I horju In Kozjak, oddam. UP0] raba kopalnice. StrossmajSU jeva iti. 28-11, vrata 9. ! Službo dobi VAJENCA za kolarsko obrt sprejiu0111 kolarstvo Slavko Kraboi#-Maribor. Aleksandrova c. r 2048 J| •• • ffj Mrl ■ Št BJJ in clrugi mrčes, ki vss nadleguie v vol')1 9 I B Ivi I VB stanovanjih uivčuje Desinsekdjski odd. MP Orožnova ut. 2/l> Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. IFOTO AMATERJI Uporabljajte vedno ,8;0 : io Film za momente in Čap Film za vsako vreme Film za vsaki aparat Film za mali denar! <>Drogt/ija Ivan Petar, Gosposka ulica 11* , (folfota slaven slok aHoejev fued- vejnetH Huuiioeu Zahtevali so, da se odpravijo vojaške straže ob delavnici In kurilnici, da se zopet namesti soduijsko in poštno osobje, ki je bilo prejšnji dan odpuščeno, da se odstranijo slovenski železniški nadzomi-ški uradniki, eksponenti Narodnega sveta. Ker je bila stavka očivldno nemško-nacionalnega značaja se te zahteve sploh niso vzeto v pretres, temveč je general Maister takoj telefoniral v Ljubljano za obljubljeno pomoč. Bil je namreč od svojih železničarskih zaupnikov že zjutraj obveščen, da se pripravlja stavka. Tudi .ie bil o tem informiran takratni policijski komisar dr. Senekovič. Oba sta vse ukrenila za potrebno javno varnost. Revident Ki ta k je ob pričetku stavke obvestil železniško vodstvo v Ljubljani in zaprosil za železniško osebje, za prometne uradnike, strojevodje, vlakospremno osebje, ker je bilo med zavednimi slovenskimi železničarji v Mariboru prema- lo osebja za vzdrževanje nujno potrebnega prometa. Službo so vršili na posameznih službenih edinicah sledeči tovariši uradniki s par podrejenimi zavednimi uslužbenci in delavci: Na glavnem kolodvoru revident K i-tak, adjunkt Zapečnik, asistent Re-goršek in Wurzimger. Na koroškem kolodvoru revident P1 a n t a n, postajni odpravnik Rataj in blokovni sluga Močivnik. Na Teznem adjunkt Majcen, asistent Perme Mirko. Ma-terijaino skladišče: revident Jarh, skladiščni sluga K o k, delavec R c i s m a n, ki so skrbeli za pošiljanje in dobavo železnici potrebnega ’ materiala. Delavnica je ostala zaenkrat brez vodstva. Na predlog in zahtevo Zveze jugoslovanskih že- lezničarjev je Narodni svet imenoval nadzorstveni svet za delavnico, ki so ga tvorili: Ceh, inž. Sap a k Anton, adjunkt R a j h, delavci C e r i n Š c k, D e-k 1 c v a, Gajšek, Vokač, Mlakar. Na poziv toga sveta in radi agitacije drugih članov nacionalne organizacije se je vrnilo v delavnico sicer nad 100 Slovencev, vendar pa z delom niso začeli, ker so vsi strokovni delavci stavkali in deloma pokvarili kotle in stroje, važnejše dele in orodje pa odnesli oziroma poskri- li. V kurilnici je bil edini adjunkt J a g er Gregor, ki je radi bolezni prišel drugi dan po začeti stavki v službo, dasiravno je komaj hodil. Radi bolezni predsednika Zveze jugoslovanskih železničarjev je sklical podpredsednik tovariš Rebol istega dne ob pričeti stavki za 14. uro zborovanje slovenskih železničarjev v Narodni dom. Zborovalci so konstatirali politično ozadje stavke, z zgražanjem obsojali stavko ter sklenili, da vršijo službo še nadalje in so se zavezali opravljati pri prometu službo mesto po 12 ur službe hi 24 ur počitka — 24 ur službe in 12 ur počI| .] dokler t»e pride primerna pomoč želc& škega osebja iz drugih krajev. Trije i]^ niki italijanske narodnosti in dva lok1 nemška uradnika se niso pridružili s,5. uro istega dne brzojavko na v- ^ staje od Maribora do Zidanega je izbruhnila ob 12. uri splošna j a staf1* (Dalje si Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna oredstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.