OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstine tiskovine AKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MARCH 17, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 55 iVOVf GROBOVI ELIZABETH LUDVIK V petek popoldne je preminila na svojem domu Elizabeth (Beta) Ludvik, rojena Krajšek, stara 71 let. Stanovala je na 1110 ' E. 63 St. Doma je bila iz vasi Bi-strica, pošta Št. Rupert na Dolenjskem, po domače Rajčkova. V Ameriki se je nahajala 40 let in je bila članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ in podružnice št. 25 SŽZ. Tukaj zapušča tri sinove: Frank, Anthony in Edward, štiri vnuke in sestro Mrs. Julia Ivan-čič, v stari domovini pa dve sestri, Jožef o Kolenc in Angelo Peček ter več drugih sorodnikov. Soprog Frank je umrl v juniju 1924. Pogreb se vrši v to-i"ek zjutraj ob 9. uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri ter nato na pokopališče_Calvary. VINCENT ZIMŠEK Včeraj popoldne je po dolgi bolezni preminil v Marymount bolnišnici dobro poznani Vincent Zimšek, stanujoč na 5137 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. Doma je bil iz vasi Radeče pri Zidanem mostu, odkoder je prišel v Ameriko pred 42. leti. Bil jc ubldiioviitrlj Siovenfiitega narodnega doma v Maple Heightsu, član društva št. 460 SNPJ in društva št. 25 SDZ ter izvrsten pevec pri zborih Planina in Zvon. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Thereso, rojeno Kuhar, sina Johna, tri hčere Mrs. Frances Semich, Mrs. Anna Keglo-čič in Mrs. Helen Prudič, v starem kraju pa sestro Frances in dva brata, Franka in Johna. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Ven-ceslava v Maple Heights ob 9.30 ^ri ter nato na pokopališče Calvary. * ANTHONY GEORGE ADLEK V soboto zjutraj je umrl po dolgotrajni bolezni Anthony George Adler, star 51 let, stanu-joč na 10414 Reno Ave. Star je J^il 51 let in je bil rojen v Cleve-%du. Delal je 21 let pri Cleve-and Pneumatic Tool Co. na E. 78 8L Tukaj zapušča žalujočo sopro-So Josephine, rojeno Bradač, tri sinove; Bert, George in Robert, ^e hčeri: Christine in Donna Marie STAVKA JEKLARJEV ODLOŽENA! WASHINGTON, 16. marca—Urad za stabilizacijo cen je zaprosil CIO, v kateri so organizirani jeklarji, da se stavka, ki je najavljena za 23. marec, če naj že pride do stavke, odloži najmanj na 8. april. Zastopniki unije niso dali definitivnega odgovora, odgovor pa so obljubili. Urad za stabilizacijo cen je ob-'*--- ljubil, da bo od svoje strani pripravil priporočila najkasneje do četrtka. Na obeh straneh so napovedani sestanki in konference. ■Lastniki jeklarn so o teh akcijah obveščeni. Delo v tovarnah se nadaljuje. Če bi ne prišlo do sporazuma do 4. aprila in bi se unija odločila za stavko, naj ostane doba štiri dni, po kateri naj šele nastopi stavka. Tretja odložitev stavke. Prvotno je bilo zamišljeno, da se začne s stavko v jeklarnah, če ne pride do nove mezdne pogodbe, 1. januarja 1952. Ta stavka je bila odložena in sedaj tretjič na 23. marec, in je zopet vprašanje, ali ne bo odložena na 8. april, če žs do stavke mora priti. Nekatere jeklarne, ki računajo z možnostjo stavke, so izdale potrebne odredbe, da se pravo časno ugasnejo peči. S tehnične strani se računa, da je treba najmanj 72 ur, da se lahko zaprejo tovarne, ne da bi nastala bistvena škoda. Urad za stabihzacijo cen pripravlja z vso naglico svoja priporočila na obe stranki. Jeklarji vztrajajo na tem, da se mora poleg drugih ugodnosti mezda povišati za 18 in pol centa na uro, lastniki jeklam pa neod-K-ioiiljivo stojijo na stališču, da je treba dovoliti povišanje cen jeklenim produktom, če naj se dovoli povišanje mezde Unija C.I.O. je za svoje člane jeklarje že izdala posebne okrožnice, v katerih opozarja članstvo, naj bo pripravljeno na to, da bo treba stopiti v stavko. Loi vnuke, sestro Mrs. Mary cniškar in dva brata Josepha Franka. Pogreb se vrši v to zjutraj ob 8.30 uri iz po-Srebnega zavoda Louis Ferfo- lia v Uri Vary cerkev sv. Lovrenca ob 9. nato na pokopališče Cal- Zopet doma Poznan Mrs. Antonia Hrvatin iz 15918 Whitcomb Rd. je srečno prestala v Glenville bolnišnici težko operacijo. Sedaj se nahaja na domu, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Iskreno se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, kartice in darila. V bolnišnici V soboto popoldne je bila z ambulanco Mary A. Svetek prepeljana Mary Mueer iz 540 E. 143 St. v Lakeside bolnišnico. Praznik Slovencev v Clevelandu Redkokdaj je imel Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. toliko občinstva kot na včerajšnji prireditvi. Ne- samo, da je bila dvorana popolnoma zasedena, gostje so v dolgih vrstah stali ob straneh. Najveličastnejša točka dnevnega programa so bili slovenski pevci, ki menda še nikoli niso nastopili skupno med takim številom kot včeraj. Oder je bil enostavno premajhen. Sodelovali so pevski zbori: Zvon, Planina, Zarja, Glasbena Matica, Jadran, Adrija, Slovan in Triglav. Pevovodji so bili: Anton Schubel, Ivan Zorman, Vladimir Malečkar ter Joseph Kra-bec. Mladinski pevski'zbor je vodil J. Gregurinčič. Pesnik in pevovodja Ivan Zorman je ob navdušenim pritrjevanjem občinstva naglasil pomen slovenske pisane besede in misli, ki so jih slovenski kulturni delavci izrazili v tej pisani besedi. Ivan Zorman je naglasil naše sodelovanje v skupni ameriški družini, ko k temu sodelovanju pridenemo še posebne slovenske lastnosti. Tudi po končanem pevskem in kulturnem programu je občinstvo nadaljevalo skoro v enakem številu zabavni program v spodnji dvorani Doma. Del dohodkov prireditve bo šel za Slovenski dom v Trstu, za katerega so se pobirali prostovoljni prispevki. Prireditev je pokazala moč in višino, kadar nastopijo Slovenci složno in združeno. " NEURJA V CALIFORNIJI LOS ANGELES, 16. marca — Južno Calif orni jo je zadelo neurje, ki je poplavilo nekaj hiš, motilo promet in povzročilo en smrtni slučaj. Po nekaterih krajih je padlo več kakor štiri palce dežja. Mnogo potnikov, katere je presenetilo neurje, je moralo biti spravljenih na varno po reševalnih akcijah. v ITALIJI VIDIJO ŽIVE STRAHOVE SAN TERENZO, Italija, 16. marca — Leta 1822 je utonil ob ligurski obali blizu tega mesteca pesnik in ro-manpisec Percy Bysshe Shelley. Bil je vrstnik velikega angleškega pesnika lorda Byrona, ki je dal njegovo truplo upepeliti. Byron je trdil, da srce Shelleya ne bo nikdar zgorelo in ga je shranil v posebni posodi na protestantovskem pokopališču v Rimu. Med prebivalci se je širila govorica, da se pokojni Shelley vrača. Sedaj sta dva in to Antonio Ratti in njegova Ž2na Ida, oba iz višjih kr/)-gov, navedla: Zgodaj zjutraj sta slišala neko nenavadno tuljenje v vetru. Ko sta poslušala te glasove v vetru, so se nenadoma odprla vrata spalnice. Med vratmi je stala visoka bela postava, ki se je približevala postelji, dvignila roko in nato izginila. Dogodek se je ponovil dvakrat v presledku enega leta in isti način in ob istem času, trdi Ratti. Koreja prenesena v območje Združenih narodov v New Yorku Truman med mladino NEW YORK, 16. marca — V kratkem govoru, ki ga je imei predsednik Truman pred zveze mladih demokratskih izdajateljev in žumalistov, ni razodel, al 'hoče kandidirati aii ne kandidi rati. Trumg.n je nastopil proti izolacijonizmu in naglasil vloge Amerike v svetu. Kar rani ostali svet zadene tudi Ameriko. Sedanjo dobo je označil za najpo membnejšo in najusodnejšo \ zgodovini človeštva. Amerika ni imperialistična Ameriko ogroža Sovjetska zve za, vsled česar se mora Ameri ka pripraviti, ne da koraka prot Sovjetski zvezi, marveč da prepreči, da bi Sovjetska zveza ne korakala proti Ameriki Truman je obujal spomine, kako mu je bila pred očmi vloga predsednika in želja postati predsednik. Truman se v New Yorku ni zadržal dolgo, marveč ■je po izrečenem pozdravu odle-tel nazaj v Florido v Key West, kjer je na dvotedenskem oddihu. POŠKODOVANA AMERIŠKA LADJA TOKIJO, 16. marca—Ameriška bojna ladja Wisconsin je bila poškodovana po komunističnih izstrelkih. Je to prvi slučaj, da je bojna ladja Wisconsin bila poškodovana. Wisconsin se je udeležila dveh vojn. Škoda na krovu je le manjša. Trije mornarji so bili lažje ranjeni. ZADELA $16,000 NEW YORK, 16. marca,—Na-meščenka Annie Baca je pri znanem tekmovanju "Stop ^the Clock" imela srečo. Odgovorila je na stavljena vprašanja in v vseh dobitkih skupno zadela $16,000. Ob Sueškem kanalu je mirno ISMALIA, Egipt., 16. marca— Zona ob Sueškem kanalu je mirna že sedmi teden. Radi tega so Angleži umaknili svoje čete iz posameznih postojank, kjer so se vršili pred temi upori in so tudi dovolili, da se arabske družine lahko vrnejo nazaj na svoje domove. Britansko poveljstvo je dovolilo svojemu vojaštvu, da sme obiskati mesto Port Said, Suez in druge kraje, kamor je bil Britancem vsled zadnjih nemirov dostop prepovedan. Med mestoma Suez in Cairo je obnovljen redni potniški promet. "Chicago Tribune" za Eisenhower ja ^THony kimavec Nagloma jo preminil včeraj 3r^i ^ Anthony Erjavec, star ^ let, stanujoč na 12012 Corlett Ve. Bil je član društva Bled, 20 SDZ. zapušča žalujočo so- ogo Effie, rojeno Light, očet;a ona, in dve sestri: Mrs. Mary inkovec in Mrs. Frances Vad-nal lef umrla pred šestimi tf' • ^°Breb se vrši v sredo zju-2 ^ 8.30 uri iz pogrebnega Louis Ferfolia v cerkev • Lovrenca ob 9. uri ter nato pokopališče Calvary. PARIZ, 16. marca — Robert R. MacCormick, ki izdaja "Chicago Tribune," je bil v razgovoru z generalom Eisenhowerjem. O sestanku je povedal, da sta se razgovarjala z generalom tudi o zunanji politiki. V zunanji politiki da ni bilo med njima sporazuma. Končno želita oba isto, toda pota, kako priti do cilja, so med njima različna. MacCormick je najavil, da bo nastopil njegov list "Chicago Tribune" volilno borbo za Eisen-howerja, če bo Eisenhower dobil republikansko predsedniško nominacijo. MacCormick je označil Eisenhower ja za najpomembnejšega Amerikanca v Evropi. V predkonv^nčni kampanji, ki je sedaj v razmahu, podpira "Chicago Tribune" ohijskega senatorja Tafta. Izjave Hoffmana in Claya Pri generalu Eisenhowerju sta bila nadalje Hoffman, ki je svo-ječasno vodil izvedbo Marshallo-vega plana, in Clay, bivši ame riški komandant v Evropi. Oba sta izjavila svoje prepričanje, da Eisenhowerju ne bo treba voditi osebno volilno borbo. Clay se je priznal sicer za demokrata z Juga, je pa napovedal, da zna Eisenhower pridobiti mnogo južnih držav za sebe. Glede primarnih volitev v New Hampshire, kjer je zmagal Eisenhower nad Taftom, je Clay dejal, da so te volitve dokazale, da je general Eisenhower globoko ukoreninjen med ameriškim ljudstvom. Tudi če bi Eisenhower moral priti na zaslišanje pred senatni odbor za zunanje zadeve, da tam poroča o razmerah v Evropi in se izjavi o novi Trumanovi zahtevi po kreditu $7,900,000,000, bi Eisenhower ne opravil samo tega posla, marveč bi svoje bivanje v Ameriki sko-ristil v politične namene, to pot kot kandidat predsednika. Oba Hoffman in Clay sta na-glasila, da organizacije in odbori za podporo kandidature Eisen-howerja po celi Ameriki rastejo kot gobe po dežju. Na operaciji V Mt. Sinai bolnišnici je bila operirana preteklo sredo poznana Mrs. Jennie Godec iz Madison, Ohio. Ostala bo tam do srede. Nahaja se v sobi št. 318, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje čim preje povrnilo! Vile rojenice SOVJETSKA ZVEZA DOLŽI U.S.A. BAKTERIOLOŠKE VOJNE NEW YORK, 16. marca—Sovjetski zastopnik Jakob Malik je podprl kitajske obdolžitve, da vodi Amerika v severni Koreji bakteriološko vojno, vsled česar da so izbruhnile epidemije. Sovjetski zastopnik zahteva obsodbo Amerike. Amerika je za odklonitev tega predloga in za mednarodno preiskavo o širjenju epidemij v severni Koreji. Ameriški poslanik Benjamii.^ Vile rojenice so se zglasile v petek, 14. marca pri družini Mr. in Mrs. Edwin in Steffie Polsak, 1112 E. 169 St., in pustile krepkega sinpka, ki bo delal družbo svoji sestrici. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Tako so zopet postali "grandpa" in "grandma" poznani in na društvenem ter kulturnem polju aktivni Mr. in Mrs. Leo Poljšak ter Mr. in Mrs. Frank ^ranisel iz Trafalgar Ave. Čestitamo! Iz bolnišnice Poznana Mrs. Caroline Skočaj se je povrnila iz Cleveland Clinic bolnišnice, kjer je srečno prestala težko operacijo. Sedaj se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo na svojem domu na 1030 E. 171 St., kjer jo prijateljice in znanci lahko obiščejo Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščil-ne kartice, kakor tudi Progresivnim Slovenkam krožka št. 1 za krasen šopek nagelnov. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja! Zaspal v avtomobilu in se ubil Nad Grand River v okraju Geauga so našli razbit avtomobi in v njem mrtvega Charless Gray Nixona, ki je prišel iz dr žave Massachusetts šele pred petimi meseci. Pri pregledu truple je šerif podal mnenje, da se je pokojni Nixon vračal iz poslovnega potovanja iz Pittsburgha. med vožnjo na vozu zaspal in jf avtomobil treščil v most nad reko, se razbil in pokopal pod seboj potnika. 6.000 restavraterjev v Clevelandu Ohijska zveza restavraterjev bo imela svojo konvencijo v Clevelandu. Pričakujejo, da se bo te konvencije udeležilo 6,000 gostov, ki predstavljajo 2,800 restavracij in podobnih gostinskih podjetij. V Public Hali bo s tem v zvezi posebna razstava. V zadnje slovo članice društva sv. Ano, št. 4 SDZ so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v Zakrajškov po grebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Elizabeth Lud vik ter da se jutri zjutraj ob 9. uri po možnosti udeleže njenega l^ogreba. Cohen je označil sovjetske ob dolžitve za nesmiselne, brez podlage, in za Sovjetsko zvezo nečastne. Cohen je naglasil dejstvo, da sovjetski poslanik Malik ne zahteva kake preiskave, marveč trdi pavšalno, da se Amerika obsodi in da se tako orožje in tak način vojskovanja stavi izven zakona. Amerika je za preiskavo Amerika je že zahtevala, da pieišče slučaj mednarodni Rdeč^ križ in to na licu mesta. Sovjetska zveza se s tem ni strinjala, enako ne komunisti na Koreji. Namen Sovjetske zveze s tem predlogom je ta, da prikaže v slabi luči obrambene napore Za-pada, na drugi strani pa, da sa botira prizadevanje zaveznikov, da pride do premirja na Koreji. Komunisti iščejo primernega izgovora, da prekinejo nadaljnc razpravljanje o korejskem pite mirju. To mišljenje deli z Ame riko tudi ostali ^vet antikomu nističnega bloka. Če so izbruhnile na Koreji epi demije, potem je pripisovati ko munistični nesposobnosti, da sine more strokovno v zadostn meri brigati za zdravje svojil ljudi. Radi tega so se spravili nt Ameriko, ker nimajo drugegi rozlago. Ko pa se je Sovjetska zveza sama pridružila tem komunistom na Daljnem vzhodu, jo pokazala, da noče resnih debat o . azorožitvi, kakor o mirni rešitv sporov Daljnega vzhoda stvo je bombardiralo skladišča in dovoze hrane in municije na komunistični strani. Euclid se razvija po-ameriško Prebivalstvo mesta Euclid je štelo leta 1920 3,363 ljudi. Tre-notno šteje Euclid že 46,000 ljudi in je najhitreje rastoče mesto 1 v okolici Clevelanda. V Euclidu je kakih 15 ali 18 cqrkva pa tudi 67 tovarn. 20 tovarn je velikih med temi ob Euclid Ave. Thompson dalje v bližini Chase Brass in Addresso-graph, da imenujemo ^e pomembnejše'. Euclid je dobil ob vogalu Lake Shore Boulevard in E. 185 St. jvojo posebno kliniko. Gradbeni stroški za nove stav-X) v Euclidu v lanskem letu so znašali $21,701,150 in je šlo za 1,110 gradbenih dovoljenj, dočim je bilo leta 1947 le 558 takih dovoljenj za skupno vsoto $8,735,-000. Euclid je med predmestji Clevelanda tretji po številu prebivalstva in drugi po gospodarski kapaciteti po svojih industrijskih napravah. Lovett svari komuniste WASHINGTON, 16. marca -Obrambeni tajnik Lovett je opo zoril komuniste na Koreji, da bodo njihove izgube težke, če s bodo upali začeti s splošnimi na padi. Kar se tiče premirja in to zadevnih pogajanj, je Lovett na glasil željo Amerike, da do pre nirja pride, toda ne za vsako ce no. Tajnik Lovett je nadalje na glasil, da so se v zadnjih šestir mesecih zavezniške obrambene postojanke na Koreji dobro utr dile in da bi komunistični poskus ia jih napade, pomenil za komuniste težko izgubo tako na lju ieh, kakor na materialu. Zavezniško letalstvo ima šc vedno nadmoč v zraku. V nje govih rokah je inicijativa. Ko munisti sicer pojačujejo svoje le talske nastope. So številičnc močnejši, toda kvalitetno in boj no jih Amenkanci nadkriljujejo Tajnik Lovett je nadalje opo zoril javnost na to, da se obram-bena dela in oborožitev vršijo pc načrtih in da je beležiti uspehe \i se kažejo v postopni lestvici. Na Koreji—zatišje Na Koreji ni bilo pomembnejših spopadov kopne vojske. Te dni je bilo prvič zaznamovati skoraj popol"n ^'"•■'^0. Le letal- Nove obsodbe na Češkem DUNAJ, 16. marca — Praški radio je objavil razsodbo, po ka-cri je bilo obsojenih 11 Cehov in .'11 Jugoslovan radi špijonaž? in ; adi sodelovanja z ameriškim dopisnikom Oatisom, ki je bil žo red tem obsojen na 10 let za-ora. Eden od obsojencev je bil obojen na smrt, ker je umoril nekega komunističnega stražnika. Drugi so dobili kazni na odvzem prostosti za različno dobo. Pri tej obravnavi je bil zaslišan tudi že obsojeni Oatis, ki je vršil redne posle dopisnika, Praga pa je te posle označila za špi-ionažo. Predočenih obtožencev Oatis ni niti poznal. Ameriška vlada je označila tudi ta proces kot smešen in kot tak, ki bije v obraz pravici. Češke oblasti trdijo, da so obsojenci vršili dejanja špijonaže. terorja, pete kolone, da so dajali Zapadu tajnosti in informacije tako glede Češke, kakor tudi glede držav zaveznic Češke. KAKO ZMERJAJO NACISTI BRUNSWICK, Nemčija, 16. marca — V letu 1944 je bil izvršen bombni napad na diktatorja Hitlerja. O tem napadu se je sedaj izrazil bivši njegov general Remer, da je pomenil izdajstvo proti lastni domovini. Zato je dobil tri mesece zapora. Remerju slični nacisti so dol-žili vlado kanclerja Adenauerja. da ima namen pobegniti na Angleško, če bi prišlo do vojske. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 17. marca 1952 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—-(Za eno leto)_________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)________________ For Three Months—(Za tri mesece) --------------------------------- .$8.50 _ 5.00 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_______^ For Six Months—(Za šest mesecev)--- For Three Months—(Za tri mesece)------------------ _$10.00 - 6.00 . 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. GENERAL DE GAULLE ^ (1) Francija ima po zadnji svetovni vojni že svojo dvajseto vlado. To visoko število vlad v eni državi pomeni, da v Franciji v državnem in socialnem pogledu nekaj ni v redu. Pri zadnjih vladnih krizah seje imenovalo tudi ime generala De Gaulla kot takega, ki naj bo mož francoske bodočnosti. Na splošno je general De Gaulle znan po svetu iz časa zadnje svetovne vojne, ko je vodil francosko uporniško in osvobodilno gibanje zoper nemško nacistično okupacijo. De Gaulle bi zaslužil, da ga svet pozna bolj izza časa izpred zadnje svetovne vojne, torej v letih 1930-1940. Takrat je namreč kot vojak pisal knjige in sodeloval pri vojaških časopisih. To dejstvo samo na sebi ni važno, če bi ne .šlo za to, kaj je De Gaulle pisal. Mnogi so namreč mnenja, da bi do druge svetovne vojne ne prišlo, ali bi se odložila, vsaj pa drugače vodila na strani zaveznikov, če bi odgovorne francoske glave šle po potih, ki jih je nakazal De Gaulle. De Gaullove trditve tistega časa so bile: Bodoča vojna se bo vodila v znamenju MOTORJA. Motor, tank, brzina prestavljanja čet iz enega kraja v drugega, motorizirani oddelki, tankovski napadi. Z hem-ško besedo bi ta način vojskovanja označili z Blitzkrieg. To ime je sedaj splošno udomačeno in pomeni vojaške akcije z bliskovitimi motoriziranimi napadi. De Gaullu je sedaj okrog 60 let. Ko je to pisal, je bil razmeroma mlad francoski oficir. Uradna frfancoska javnost z* generalnim štabom in vojnim ministrstvom na čelu je bila gluha in zaljubljena v mnogo imenovano in splošno znano, toda v vojni izkazano kot brezkoristno obrani-beno linijo, ki se je imenovala Maginot. Ta utrjeni pas, ki je šel vzdolž francosko-nemške meje, je stal Francijo milijarde frankov; bil je Franciji ponos in zagotovilo varnosti pred morebitnimi nemškimi vpadi. V resnici se je zrušil, oziroma izkazal % nepraktičnega, ker so Nemci ubrali drugačno vojno strategijo. Strategijo in sredstva, ki jih je opisal De Gaulle: Z bliskovitimi motoriziranimi in tankovskimi oddelki, spremljanimi z letali, obiti točke, kjer bi bile težave in delati kline, ki naj pripravijo pot splošnemu predoru. De Gaulle, kakor se iz tega vidi in čemur danes nobena kritika ne nasprotuje, je svetoval Francozom nekaj, za kar so bili gluhi, a čemur so nastavili svo je uho Nemci. V praksi so izvedli vse, kar je razlagal De Gaulle in zgodovina si je privoščila grobo in krvavo šalo: Skozi in skozi militaristični Nemec je šel na posodo k sosedu Francozu, ki je bil znan po svoji kulturi in civilizaciji po vojaške znanosti in tehniko in je isti Francoz za svoje zamisli plačal končni krvavi račun. De Gaulle je torej vojak. O tem ni nobenega dvoma. Udeležil se je že prve svetovne vojne, bil težko ranjen, bil v nemškem ujetnštvu in študiral vojaško vedo celo v ujetništvu. De Gaulle se je izkazal kot vojak v zadnji svetovni vojni, četudi po svoje. Vsled svoje odbijajoče narave kot človek je povzročil med Francozi-generali mnogo sporov, mnogo nepotrebnih vojaških akcij, mnogo debat, ki so preprečevale složno delo. Francoski generali, posebno oni, ki so vodili operacije v Severni Afriki, niso bili zadovoljni z De Gaullom. Trmasti De Gaulle, morda celo sam vase zaljubljen, je dal povoda Churchillu, ki si ga je večkrat neusmiljeno privoščil. Znan je Churchillov izrek: Da je med zadnjo'svetovno vojno nosil mnogo kri-žev, a najtežji je bil galski, tb je francoski. Francosko osvobodilno gibanje pa je takrat predstavljal De Gaulle. Ni nobenega dvoma nadalje, da je v De Gaullovi glavi mnogo možganov. De Gaulle je elitnega duha. Izhajajoč iz skrajno izobražene skoro plemiške francoske družine, katere glavar je bil univerzitetni profesor, je šel De Gaulle z bistrostjo uma in z doslednostjo v znanstvenem raziskovanju, seveda na vojaškem polju, logično naprej. Toda šel je naprej preveč pokonci, kot da bi imel kol v hrbtu. Že kot kadet v vojni akademiji je bil egocentričen—mislil je, da je on sam osrednja postava. Večina njegovih najintimnejših poznavalcev, francoskih in zunanjih, trdi, da je De Gaulle občudovanja vreden kot francoski narodnjak, kot vojaški strateg, ki nastopa kot Devica Orleanska, hoče v gotovem pogledu posnemati Napoleona, a kot človek odbija. Do skrajnosti trmast, do skrajnosti Francoz, zaverovan v Francijo preteklosti, ki naj bo tudi Francija bodočnosti, a nedostopen svoji okolici. De Gaulle ima občudovalce, isti De Gaulle pa nima prijateljev. Toda poleg De Gaulla generala nastopa tudi De Gaulle politik. Politika pa je možnost dosegljivega. Kako imeti politične uspehe, če pa s svojo osebnostjo v naprej odbijam prijatelje, pristaše, sodelavce, kolege v vladi in strankine organizatorje na terenu? L. C. Tone Seliškar: ROJSTNA DOMOVINA VAS PRIČAKUJE Z ODPRTIMI ROKAMI Dragi rojaki in prijatelji! O naši letošnji zimi so vam gotovo že pisali drugi. Toliko snega ni bilo pri nas že 160 let in če pomislite, da ga je padlo^v Kobaridu čez tri metre, si potem lahko predstavljate, kakšno škodo je napravil letos sneg v Sloveniji, zlasti na Tolminskem. Toda najhujše je za nami, nastopila je že od juga, čeprav je še vsa Slovenija odeta z debelo snežno odejo. Sneg se počasi odmika, v zraku je že duh pomladi! Danes sem se namenil, da vam opišem, kako se vaša rojstna domovina pripravlja na sprejem svojih rojakov, ki bodo letos v velikem številu obiskali svojo rojstno grudo po dolgih, dolgih letih. Mnogi rojaki bodo letos spet stopili na steze svoje mladosti, pokukali bodo skozi okno stare šole, v kateri so hlače trgali, stopili bodo na pašnik, kjer so kot pastirji in pastirice krave pasli in krompir pekli, sedeli bodo spet za staro belo mizo, za katero so jih očetje in matere učili prvih naukov življenja, peljali se bodo spet po tisti železnici, po kateri so se odpeljali v daljni tuji svet srečo iskat, obiskali bodo svoje stare prijatelje in prijateljice in obiskali bodo grobove, kjer počivajo njihovi očetje, matere, bratje in sestre. Največ naših rojakov bo prišlo seveda iz Zedinjenih držav, saj tam vas je največ. Največja skupina ameriških Slovencev bo prišla pod okriljem vaših Progresivnih Slovenk, mnogo pa jih bo prišlo na svojo roko. Tudi iz drugih delov sveta bodo prišli. Tako bodo. prišli slovenski rudarji iz Francije s svojim pevskim zborom "Slavček," prišli bodo iz Argentini je, iz Avstralije. Vsem tem, ki so se že odločili, da bodo prišli in vsem tistim, ki še oklevajo, ali bi prišli letos ali bi preložili svoje po' tovanje na prihodnje leto, sporočamo, da jih pričakujemo z odprtimi rokami in da smo veseli prav vsakogar, ki se z ljubeznijo do rodne grude vrača v deželo svoje mladosti. Nobenega ne bomo vprašali, kateri politični stranki pripada, nobenega ne bomo merili po tem, v kakšnega boga veruje, za nas je vsak rojak dobrodošel, ki prihaja z dobrim in plemenitim namenom ! Mi vemo, da bodo tudi taki med rojaki, katerim naša ljudska oblast ni po všeči, takšni, ki bi si želeli, da se pri nas ni nič spremenilo in da bi vse ostalo pri starem. Nič ne de, tu bodo videli, kakšni smo sedaj, kako si vladamo, kako si kruh režemo in kako se trudimo, da bi bilo vsem tistim, ki delajo, kmalu lepo in dobro. Tu se bodo prepričali, da so vse cerkve odprte, tu si bodo ogledali, kaj imamo in kaj še nimamo. Nikogar ne bomo ničesar silili gledati, čim bo prestopil našo mejo, bo vsakomur pot odprta na vse strani. Nekateri bodo videli mnogo, mnogo dobrega in dosti boljšega kot je bilo za časa njihove mladosti, nekateri pa bodo videli marsikaj slabega in vsak si bo po svoje skoval svoje mnenje o naši novi Jugoslaviji. Kako je s cenami, sem že poročal, od tistega mojega poročila se ni nič spremenilo. Tisti, ki so bili lansko leto pri nas, vedo, da niso imeli na naših mejah nikakršnih sitnosti, ne s carinami ne s potnimi ilsti. Tudi letos bo tako, le za carinski pregled je treba plačati vsakemu, ki prestopi našo mejo malenkost v znesku 250 dinarjev, kar niti en dolar ni. V drugih državah, zlasti v Fanciji in Italiji je to mnogo dražje, saj so morali nekateri naši rojaki plačevati za svoje kufre po pet, šest in tudi osem dolarjev. Vsaki večji skupini priporočamo, da nam že od tam javijo točen prihod na obmejno postajo Sežano, najboljše pa je, da nam pošljejo brzojavko iz Pariza. Ker bo letos velik naval inozemskih gostov v Slovenijo, nam je nujno potrebno imeti pravočasno v rokah datum vašega prihoda, da vam rezerviramo prenočišča v Ljubljani, od koder bo potem vsak odrinil na svoj dom. Mnogi rojaki nas vprašujejo, če se lahko pri nas podaljšajo vize za bivanje v Jugoslaviji. Odgovor se glasi: Za kolikor časa hočete in v enem dnevu je vse to urejeno. Zato vsakemu rojaku priporočamo, da obišče urad Slovenske izseljenske matice, ki se nahaja v Ljubljani, Dapčevičev trg 2, nasproti sodni je. Pri nas, to se pravi pri Izseljenski matici dobi vsak rojak vse informacije, preko našega urada se lahko priglasi za skupne izlete, nabavi potrebno izvozno dovoljenje, skratka, Izseljenska matica je bila ustanovljena zato, da gre našim rojakom na roke v vsakem pogledu. Ob času glavne sezone obiskov rojakov iz Zedin jenih držav in drugod, bo Izseljenska matica skupno s "Putnikom" priredila nalašč za naše rojake skupne izlete, kajti na ta način si bodo lahko rojaki ogledali vse, kar jih zanima. Potovali bodo v najmodernejših avtobusih, stanovali v najboljših hotelih, imenitno se bodo hranili in tako bodo lahko prepotovali vso Slovenijo ali pa tudi vso Jugoslavijo. Za ničesar jim ne bo treba skrbeti. Da se boste že lahko sedaj odločili, za kakšen izlet se boste odločili, vam tu navajam izlete, ki jih nameravamo prirediti. Izlete smo tako prikrojili, da si bo vsak rojak izbral tistega, ki mu najbolj ugaja. (Dalje prihodnjič) Camilus Zarnick, Cleveland: MOJ DRUGI OBISK ROJSTNE DOMOVINE SLOVENIJE (Nadaljevanje) Kljub študiju na tehniški fakulteti, je ljubil predvsem glasbo. Pet let je vodil Akademski pevski zbor. Kot glasbeni sode-lovaleč "Ljubljanskega zvona" pa je začel-ostro kritizirati tedanjo domačo glasbeno politiko. S Stanetom Vurnikom, umetnostnim zgodovinarjem in mu-zikom, sta sklenila obnoviti prekinjeno akcijo za zbiranje slovenske narodne pesmi. Marolt je začel sistematično zbirati in zapisovati slovensko folklorno gradivo, ki se ga je nabralo v 20 letih na tisoče kosov. Zbral je obredja iz Koroške in Bele krajine, melodije junaških pesmi in balad. Rašil in odkril je pristni obraz slovenske narodne pesmi. Koncerte APZ je vodil vse do leta 1941. Po vojni se je posvetil vzgoji folklorističnega naraščaja. Bil je dirigent radijskega zbora, predavatelj v radiu, organizator prvega zborovodskega tečaja leta 1945 v Ljubljani. Njegova neutrudljiva delavnost in posledice prve vojne pa so mu vedno bolj izpodkopavale zdravje. Tik pred dovršitvijo najdragocenejšega folklornega gradiva, ga je prehitela smrt. Ne čudite se, da sem si želel nekatere izmed tistih lepih pesmi slovenskega naroda, ki jih je zapel APZ, pa tudi tiste, ki so jih zapeli "Fantje na vasi," vzeti s seboj v Ameriko. Toda kako? Po trgovinah sem iskal gramofonske plošče, toda zaželjenih kosov nisem dobil nikjer. Ker pa sem imel seboj nekaj plošč za vrezovanje in nekaj traku, sem poiskal v radio-domu svojega lafiskega znanca, radio-tehnika in filmskega mojstra Marka Turka. In res, v ojačeval-nici 13 sem zagledal za pultom visoko in šibko postavo, ki je flegmatično obračala skale gum bov pred seboj; medtem ko je radijska igralska družina v studiu izvajal neko takozvano slušno igro. Ko sva se pozdravila, mi je hitel takoj razlagati, da zdaj tudi pri njih ne oddajajo več takih oddaj naravnost, temveč posredno, to je snemajo jih na magnetofonski trak, kar je seveda mnogo bolje, in na to šele oddajajo za poslušalci). Pripomniti moram, da sem bil že pri vstopu nad zunanjo in notranjo ureditvijo stavbe iznenaden. Zato sem prosil prijatelja Turka, da mi razkaže njih radio-dom. Medtem ko mi je razlagal funkcije prostorov v stavbi, njih konf^licira-no aparaturo, ki je vsa najnovejšega tipa, in sicer izdelek nemške tovarne Siemens, mi je v kratkem pojasnil razvoj slovenskega radija. Pred vojno je bil studio instaliran v bivšem hlevu, ki je bil preurejen in opremljen z Aparaturo, v glavnem domačega izdelka. Oddajalnik je imel kapa- citeto 50 kw, ki so ga leta 1929, pojačili na 200 kw. Tako stanje je trajalo do vojne, ko so nemški bombardirji razbili tudi to. Ker pa so bili nemški okupatorji prepričani, da jim bo v vojni osvojeno ozemlje ostalo za vedno, in pa zaradi njihove zlagane propagande, so zgradili blizu Kranja nov oddajalnik, ki je bil vključen v oddajo Alpensender. V Ljubljani, ki je bila pod italijansko okupacijo, pa je deloval lokalni oddajalnik, katerega aparature so pripeljali Italijani s seboj. S to dediščino so pričeli po vojni, dokler niso predlanskem dovršili v Domžalah na mestu starega 20 kilovatnega nov 1335 kilovatni oddajalnik, ki so ga montirali Francozi, v Ljubljani pa dogradili že pred vojno začeti radio-dom, ki je eden najsodobnejših v Evropi tako po svoji ureditvi kakor tudi po tehnični opremi, da se celo Pariz težko primerja s tem, kar ima Ljubljana. (Dalje prihodnjič) Od 13. do 20. marca 1927 Rumunski princ Karol se bo pobotal s kraljevo družino. Sestal se bo s kraljem Ferdinandom, svojim očetom in materjo kraljico v Italiji, z namenom sprave. Napetost med Francijo in Italijo se veča. Ekspanzionistična politika Italije povzroča velike skrbi Franciji. Fašisti zvračajo vso krivdo za napade na Mussolini ja na Francijo. Francija je s početka občudovala Mussolini-jev režim, a sedaj gleda na fašizem z drugega vidika. Državni senatni zbornici v Lansing, Mich., je bila izročena od pravosodnega odseka predloga, glasom katere se bo moglo obsoditi kršilce prohibicije na globo $200 $1,000 in v zapor od enega do dveh let. Portugalski avijatik preletel ocean v 17 urah. V tem času je napravil pot 1,524 milj dolgo in brez luči. Dvignil se je v zrak v mestu Bolomi v portugalskih Gvinejih, pristal pa je na brazil jskem otoku Fernando de No-ronka. V spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. je razstavil svoja dela umetniški slikar H. G. Perušek. Otvoritvenega večera se je udeležilo okrog 300 oseb in prodanih je bilo okoli 20 slik. Razstavo je formalno otvoril Mr. John Marn, predsednik Slovenskega narodnega doma, nakar je prevzel vodstvo Mr. Janko N. Ro-gefj. Razstava je odprta od 15. do 26. marca. Od 15. do 22. marca 1942 IMELI BOMO DEŽEVNO POMLAD WASHINGTON, 16. marca — Centralna meterološka postaja napoveduje, da bo ob Atlantski obali in v teh krajih letošnja pomlad mrzlejša kot je to normalno. Večinoma je pričakovati več dežja, kakor ga je padlo običajno. Samo v državah, ki mejijo na Mehiški zaliv, bo gorkeje kot običajno. Glede krajev, ki* mejijo na Great Lakes, glede Juga, Texasa in držav v območju Rocky Mountains bo deževje normalno. ANTIKOMUNISTIČNA FRONTA V ITALIJI RIM, 16. marca — V ponedeljek 17. marca se sestanejo v Rimu predstavniki demokratskih italijanskih strank, da se posve tuje jo o enotnem nastopu zoper totalitarne, to je fašistične in komunistične stranke. V Italiji bodo imeli v bližnji bodočnosti občinske volitve in za te volitve gre. Na skupnem posvetovanju bodo zastopani liberalci, republikanci, socialisti in krščanski de-mokratje. MRS. ROOSEVELT ČASTNA DOKTORICA NEW DELHI, Indija, 16. marca—Mrs. Franklin D. Roosevelt, ki se nahaja v Aziji, trenotno v Indiji, radi študija socialnih in občih razmer, je bila deležna izredne časti v New Delhi. Univerza v New Delhi je podelila vdovi Roosevelt častni doktorat iz literature. Roosevelt je odredil registracijo starejših mož. V proklama-ciji je odločil 27. aprila za registracijo vseh moških od 45. do 64. leta, toda dejanski vojaški službi bodo podvrženi samo moški v starosti od 20 do 44 let. Dneva 25. in 26. aprila se je določilo, da bo v Detroitu kongres ameriških Slovanov. Ameriški tajnik Hull se strinja s kongresom in ga smatra potrebnim. Namen je združiti vse Slovane v borbi zoper Hitlerja. Maksim Litvinov, sovjetski poslanik v Washingtonu, je zopet pozval na otvoritev druge fronte proti Hitlerju. Z oslabitvijo nemških čet bo mogoče pognati Nemce do Berlina in še dalj. V Moskvo so dospeli nemški železni križci, toda brez nemških vojakov. V zajetem nemškem vlaku so dobili (namreč Rusi) cele sode nemških odlikovanj. Vsa ropotija je bila poslana v moskovski muzej. • _ Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. William Schlarb in pustile zalo hčerko-prvorojenko. Dekliško ime mamice je bilo Dorothy Močnik ter je hči Mr. in Mrs. John Močnik, ki sta vneta kulturna delavca in poznana med Slovenci v Clevelandu in drugod. V neki dvorani na St. Clair Ave. in E. 79 St. je policija aretirala tri dekleta, ki so plesale v Evinih kostumih v zabavo "delavcev pri narodni obrambi." Ženske so bile poročene, in stare 24, 27 in 28 let. V Great Lakes Naval Training School se je podal Mr.' John F. Zaman, sin poznane družine Zaman, 486 E. 149 St. K vojakom je odšel Louis Až-mao, sin ppznanih zavednih Slovencev Mr. in Mrs. Frank Až-man, St. Clair Ave. Njegov brat Edward se nahaja že nad leto dni v Avstraliji pri vojakih. Da dopustu so sledeči: John Novosel, 977 E. 77 St., John Za-gorc, E. 66 St., John Koman, E. 72 Pl. in John Lach, E. 61 St. Nastanjeni so v vojaškem taborišču v Indianatown Gap, Pa. KAKO SE PREŽIVLJATI V DIVJINI Vojaški letalci na poletih, v akcijah ali vežbah, morajo včasih zapustiti pokvarjena ali poškodovana letala; s padalniki ali parašuti se spuste na zemljo, da si rešijo življenje. Prostorov za tovrstne pristane si ne morejo izbirati. Dostikrat pristanejo v negostoljubni divjini, kjer morajo morda preživeti več dni, predno jih najdejo reševalne ekspedicije. Zato vojaška uprava vežba letalce za take slučaje. Dve glavni tovrstni šoli sta pri Carsonu, Colorado, in pri MacDillu, Florida. Iz vsake teh šol graduira tedensko 20 do 30 letalcev. Neki reporter, ki je prisostvoval eni taki vežbi pri MacDillu, poroča med drugim sledeče: Letalci-študenti, ' po številu 24, so se v temni noči spustili iz letala proti zemlji. Inštruktor jim je prej povedal, da jih bodo vse poiskali, toda vsak zase naj si skuša sam pomagati kot najbolje ve in zna. Nekateri so pristali v močvirju, nekateri med bodečimi puščavskimi rastlinami, nekateri v grmovju ali gozdih. Zjutraj so bili kmalu skupaj zbrani, razen enega. V več skupin razdeljeni so ga šli iskat in so ga našli viseti s parašutom visoko na veji močvirskega hrasta. Reševalci so splezali na drevo in privlekli "obešenca" do močne veje, od koder so ga spustili na tla nepoškodovanega. Potem so se vsi zbrali na prostoru, katerega so očistili grmovja in zakui-ili ogenj. In-sti-uktor jim je povedal, da imajo sicer porcije zasilne hrane s seboj za vsak slučaj, toda fantje si bodo morali naloviti rib, če bodo hoteli jesti. Trnkov niso imeli in vrvic tudi ne. Inštruktor jim je pokazal, kako si morejo iz kratkih na obeh koncih priostre-nih koščekov lesa napraviti trnke, ki naj jih privežejo na vlakna iz blaga svojih parašutov. Za vabo pa naj rabijo črve ali gosenice ali kobilice ali kar koli primernega pač najdejo. V dobri uri so fantje v bližnji reki nalovili dovolj rib za zajtrk. Ribe so v listje palmet zavite spekli na razbeljenem kamenju. Za poslastico so nabrali užitnih jagod, divje čebule in regrata. Potem so se učili, kako loviti želve, kače klopotače, oposume, zajce in aligatorje. Z mesom teh so se preživljali ves teden. Edine priprave, ki jih je imel vsak posameznik, so bile: parašut, nož, pištola in vžigalice ali vžigalni aparat; s tem so si morali pomagati v divjini. Naučili so se tudi, kako se more iz blaga parašutov napraviti zasilne šotore proti dežju in za lovljenje deževnico za pitno vodo. V drugih krajih se letalci učijo, kako si pomagati, če so prisiljeni pristati v mrzlih in zasneženih pokrajinah. Vse tako vežbanje je posebno važno za fante, ki so bili vzgojeni v mestih z vsemi modernimi komodi-tetami. Na splošno so mladeniči hitro prilagodijo situacijam, ko jim je povedano, kako morejo rabiti skromno opremo, ki jo ima vsak letalec. Take vežbe nc morejo nikomrn- škodovati, v teh časih, ki so napol vojna in napol mir, pa so dobesedno življenjskega pomena za vojne letalce. —NOVA DOBA ENAKOPRAVNOST BTRAK 3 Fran Milčinski; Cvetje in trnje o TREH MICKAH (Nadaljevanje) "Srček," se je široko zasrae-jala Urša, "zakaj sem vesela? Zato, ker imam škaf, moj Ijub-cek zlati, in mi ni treba v peri-sču nositi pomij." In se je zasukala na peti.— Jela je bilo res dovolj. Toda ^jen okus ji je bila že ublažila iiiestna kultura in zato ji je bil ^ priliko povedano—golaž ljubši od žgancev. Ne da bi bila izbirčna, o!—jedla je, da osta-^emo pri priliki, golaž in naj je oil že trikrat pogret in magari Začinjen z grilom. Izbirčna to-ni bila, in ko je dajala gola-zu prednost pred žganci, pova-yanim obrezinam gnjati pa prednost pred dehtečo ocvirko-^0 kašo in je čislala plesnivo branjevsko pogačo nad zdravi ^etski kruh, ni bila to snede-kje neki, marveč le izraz ^išje kulturnosti. Še bolj od hrane pa se je od-icni njeni osebnosti upiralo de-Vsak človek pač ni za vsak posel in sploh . . . delavne obleci imela s sabo, bila je jako ke . . . Silil je pa tudi ni resno ni-kdo, saj je bila še gost. Tako ji je preostajalo časa, da je posedala pred hišo, polglasno prepevala "lalala" in si zdaj z eno roko, zdaj z drugo rahlo otipavala umetelno frizuro, ali še sedi na pravem koncu. Ali pa je z rdečim sončnikom v roki počasi krenila po vasi, ljudomilo se ozirajoč na desno in na levo, tukaj ogovarjala psa, tam klicala puto. Pri Šipljevi krčmi se je ustavila, ondu je bil najlepši razgled ali ka-li—kar ločiti se ni mogla od razgleda in se je sukala in obirala, ali se ne prikaže kdo iz krčme in jo ogovori. Dopoldne in popoldne in po večkrat je hodila to pot in se je rado zgodilo, da se je res pojavil na pragu Šipelj in jo prijazno pozdravil: "Bog daj, gospodična!" O, Šipelj je bil gostilničar, torej olikan človek; on se ni norčeval! Ko je rekel "gospodična," je tudi mislil "gospodična." Izobražen mož, ki je znal povedati kako besedo o vremenu ...in ŽENSKE! Napravite si same svojo zlatnino! Imamo krasne kamenčke za vložke in druge potrebščine. Kamenčki 12c ducat do $1.00 ducat; vložki 18c vsak do $1.14. PAUL'S BIKE & HOBBY SHOP ' 695 EAST 152nd STREET. UL 1-4373 sploh ... in vprašati po počut-kih ... in tako ... in kaj delajo doma. Namreč doma pri Menar-tovih. O, zanj ni bilo treba šele odgovora iz Trsta, sam je imel toliko pameti, da je razumel krstni list in videl, kje je njen dom. Fin mož! Kako pozorno je znal poslušati, da je bilo veselje mu pripovedovati.—Pa mu je pravila kaj malega o Menartovih, kaj več o sebi, pol po resnici, pol kar tako, kakor ji je baš prihajalo na jezik, in zraven sama napeljavala in lovila besede, kaj da mislijo o njej v Kosezah in kaj da govore in kako kaj cenijo Menarto-vo domačijo. Menila se je s šipljem in gledala in poslušala, ali se ne oglasi kaj iz gostilne. Če bi bil Smuk na primer notri in bi jo povabil, ne bi se pomišljala in bi se odzvala—zakaj pa ne! Saj je vendar njen svak—in imovit je tudi, še bolj nego Menart. Toda iz gostilne ni bilo glasu, vsaj ne pravega. Pa je napravila s sončnikom v cestni prah svoj monogram in izjavila: "O . . ." in "sploh . . ." in da je jako ... in da mora zopet domov. Naklonjeno je primikala gospodu Šiplju in nesla svojo zanimivo osebnost na klop pred Menartovo hišo. Tako sta ji enolično potekala in potekla drugi dan in tretji in zbujalo se ji je domotožje po Ljubljani in po ljubljanskih živih in neživih ugodnostih. Da bi le že prišel odgovor iz Trsta! (Dalje prihodnjič) ^a^nanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče < FRANK WESS Zatisnil je svoje mile oči po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 19. februarja 1952. Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek dne 23. februarja v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni maši-zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen 29. februarja 1880 leta v vasi Čemšenik, fara Dob pri Domžalah. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja nam je bil v veliko tolažbo v teh bridkih urah. Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. ' Našo zahvalo izrekamo sobratom članom društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, katerega član je bil, ki so nosili krsto. Hvala Mrs. Mary A. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala tudi čst. g. Alois Ruparju za tolažilne obiske in opravljene cerkvene obrede. Prav posebno zahvalo pa naj sprejmejo pevci zbora Slovan za krasne v srce segajoče žalostinke, ki so jih zapeli pokojniku v zadnji pozdrav in slovo ter prijatelji iz Yukon, Pa., ki so prišli na pogreb. Počivaj v miru, ljubljeni, v svobodni ameriški zemlji. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih, vsaj si nam bil vedno vdan in dober in Te ne bomo nikdar pozabili. Žalujoči ostali: ANTON I A, soproga LOUIS R., sin ANTONIA MARIE, hčerka JOSEPHINE, sinaha EMILY, EDWARD, NETTIE, vnuki VICTOR WOOD, brat * in sorodniki Cleveland, Ohio, dne 17. marca 1952. ČUT NARODNE ZAVESTI TRŽAŠKIH SLOVENCEV V Clevelandu se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, da med ameriškimi Slovenci zbere čim več prispevkov za pomoč tržaškim Slovencem, ki si vzlic težkim oviram in neprestanim bojem, hočejo zgraditi Kulturni dom, ki bi jim služil za narodni hrarn. Ta odbor sodeluje z tržaškim odborom, od katerega je tajnik Joseph F. Durn prejel serijo člankov, ki pojasnjujejo težnje in želje tržaških Slovencev. Tu sledi tretji članek Tržaškega odbora, naslovljen na ameriške Slovence: (Nadaljevanje) Tržaški "Kulturni dom" Boris Race Ob osvoboditvi 1945 so bili Slovenci v starem kraju prepričani, da so dokončno rešili vsa narodna vprašanja. Toda spričo odhoda jugoslovanskih čet iz Trsta in nadaljnjega razvoja je prišlo drugače. V naslednjih letih so oblasti pod pritiskom združenih množic dodeljevale v središču Trsta za slovenske kulturne nastope dostojne dvorane. Sčasoma so pod pretvezo, da so slovenske gledališke predstave v mestu povod za nerede, tudi to odklanjale. Ko je dodeljevanje dvoran prešlo na civilne oblasti in na zasebnike, so nastopi v osrednjih dvoranah skoraj popolnoma izostali. Slovenske prireditve, predvsem Slovenskega narodnega gledališča, so se morale,umakniti v manjše in periferne dvorane. Posledica razkola demokratičnega gibanja v poletju 1948 je bila, da so se tržaškemu gledališču in drugim kulturnim ustanovam zaprle še te dvorane. V naslednjih dveh letih so bile prireditve mogoče le v skrajno neprimerni škedenj-ski dvorani. Vojaška uprava v Trstu je 1948. leta sklenila zgraditi dvorano, a je iz doslej nerazlože-nih vzrokov gradnjo preklicala. Od konca 1950 daje v uporabo koncertno dvorano v svojem uradnem poslopju nasproti ruševinam nekdanjega rimljanske-ga gledališča. Toda ta dvorana hima ne odra ne garderob. Spričo vsega tega in ko prizadevanje za enotni nastop vseh slovenskih političnih skupin v letu 1950, da se kot delna odškodnina za požgani Narodni dom in za ogromne izgube slovenskega ljudstva v Trstu zgradi osrednji Kulturni dom, ni rodila takojšnjih sadov, je Sloven-sko-hrvatska prosvetna zveza na svojem četrtem občnem zbo ru 8. oktobra 1950 sklenila, da bo dala pobudo za zgraditev Kulturnega doma v Trstu iz lastnih sredstev in s pomočjo rojakov v širši domovini ter drugod po svetu. Ta sklep se je porodil iz spoznanja, da so gledališka dvorana in drugi prostori tako potrebni za kulturni razvoj tržaških Slovencev, da bi sleherno nadaljnje pričakovanje pra vičnejše rešitve tega vprašanja grmadilo na tržaške in sploh vse Slovence večjo odgovornost pred zgodovino. Tako se je Iz vrst kulturnih, prosvetnih in javnih delavcev dne 7. februarja 1951 ustanovil Odbor za zgraditev Kulturnega doma. Izdal je proglas tržaškim Slovencem ter rojakom v Jugoslaviji in v izšeljenstvu. Doslej je bilo v Trstu nabranih sedem milijonov lir prostovoljnih prispevkov. Darovali so jih po večini nameščenci, kmetje in delavci. V Jugoslaviji je bilo v prvih osmih mesecih nabranih na desetine milijonov dinarjev, dve tretjini iz donosa posebnih prireditev. Akcija med slovenskimi izseljenci je bila ob koncu leta 1951 še v začetni fazi. "Dom," nepremičninska delniška družba, pravna lastnica bodočega Kulturnega doma, je kupila v Ul. Petronio in Ul. Lu-ciani blizu trga Perugino okrog 2,100 kvadratnih metrov obsegajoče zemljišče. Položaj zemljišča je prav gotovo najprimernejši izmed vseh zemljišč, ki so bila v zadnjih letih v Trstu na razjiolago in na katerih bi se gradnja lahko takoj pričela. Vedno boljše prometne zveze približujejo najstrožjemu centru mesta tudi ta mestni piedel. V neposredni bližini tečejo štiri trolejbusne in ena avtobusna proga. Načrt za Kulturni dom je izdelal tržaški rojak, profesor na ljubljanski univerzi, arhitekt Edo Mihevc. Ta občrt obsega v glavnem: Skozi glavni vhod iz Ulice Petronio pridemo v glavno 25 metrov široko in 35 metrov dolgo vežo z garderobami, drugimi stranskimi prostori in dvema stopniščema, ki vodita v gornje nadstropje, kjer je parter dvorane s 400 sedeži. Tudi foyer v tem nadstropju je obsežen in meri 11x20 metrov. Po tretjem glavnem stopnišču in skozi prav tako velik foyer pridemo na balkon z 250 sedeži. Oder z globino nad 15 metrov bo opremljen z najmodernejšimi sredstvi; z vrtilnim odrom, in vertikalno premičnim odriščem bo obsegal 360 kvadratnih metrov površine." Prostor za godbo bo lahko sprejel 80-članski orkester. Stranski vhod iz Ulice Petronio je določen za igralce in za zgornja nadstropja. Igralske garderobe in zveze so popolnoma ločene od ostalega dela zgradbe. Posamezna nadstropja so povezana z lastnim stopniščem. Garderob za nastopajoče je 18 s skupno površino nad 300 kvadratnih metrov. Baletna dvorana meri nad 80 kvadratnih metrov površine. Gledališke delavnice in skladišča, ki so dostopna iz Ulice Luciani in so razmeščena po raznih nadstropjih, merijo nad 800 kvadratnih metrov površine. V zadnjem nadstropju glavnega trakta ob Ulici Petronio so telovadnica, velika 10x20 metrov in družabni prostori s površino 250 kvadratnih metrov. V vse večje prostore so napeljane ogrevalne in ohlajevalne naprave. Glavno pročelje odraža notranjo ureditev zgradbe. Večje, toda razčlenjene ploskve na desnem delu pričajo, da razsvetljujejo velike prostore: v pritličju vhodno vežo, v zgornjih dveh nadstropjih pa oba foyera. Stopnišče z vertikalnim poudarkom loči levi del pročelja, ki je bolj razdrobljen, ker so za njim majhni prostori, garderobe in higienski prostori. Zgornji del ob telovadnici in družabnih prostorih veže vse pročelje v eno celoto. Pročelje bo obloženo s kraškim kamnom. Načrti so bili julija 1951 predloženi oblastem v odobritev. Računati je, da bo ob ugodnih pogojih gradnja trajala dve leti. Kulturni dom bo moral služiti kulturnim potrebam vseh tržaških Slovencev. Zato je naravno, da bo morala gradnja združiti napore vseh tistih Slovencev, ki jim je naša kulturna rast pri srcu. Prav je, da vsi tržaški Slovenci vedno znova in odločno zahtevajo, naj se za odškodnino za vso prizadejano škodo iz javnih sredstev zgradi osrednji Kulturni dom. Modro je, da hkrati in čimprej složno zgradijo ta Kulturni dom. (Dalje prihodnjič) Društveni koledar llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll answer the call 1952 RED CROSS FUND MABCA 17. marca, ponedeljek—Veselica Sons & Daughters of Erie v SND, St. Clair Ave. 22. marca, sobota—Veselica Gay Knights kluba v SND, St. Clair Ave. 29. marca, sobota—Veselica 23rd Ward Democratic kluba v SND, St. Clair Ave. 30. marca, nedelja—Kokošja večerja krožka št. 1 Prog Slovenk v SDD, Waterloo Rd. APRILA 5. aprila, sobota—Veselica De-cimmer kluba v SND, St. Clair Ave. 6. aprila, nedelja—Program in veselica Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 13. aprila, velikonočna nedelja— Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND, St. Clair Ave. 18. aprila, petek—Ples Cleveland Ambassadors of Sports kluba v SND, St. Clair Aye. 19. aprila, sobota—"Veselica društva Vodnikov venec. št. 147 SNPJ v SND, St. Clair Ave. 20. aprila, nedelja—Spomladanski koncert Glasbene Matice v SND, St. Clair Ave. 20. aprila, nedelja—Igra in zabava kluba Ljubljana v prid AJC na Recher Ave. 2ou aprila, petek—Ples Polka Kats kluba v SND, St. Clair Ave. 26. aprila, sobota—Kegljaški ples Cleveland Athletic kluba SNPJ v SND, St. Clair Ave. 26. aprila, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 27. aprUa, nedelja—Prireditev Cleveland Athletic kluba SNPJ v SND, St. Clair Ave. 27. aprila, nedelja—Zbor Jadran poda opereta "Kakor stari tako mladi" v SDD v Waterloo Rd. 27. aprila, nedelja—Koncert in opereta pevskega zbora Adri-ja v AJC na Recher Ave. 27. aprila, nedelja—Koncert pevskega zbora Planina v SND na Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. MAJA 3. maja, sobota—Ples Croatian Pioneers društva št. 663 HBZ v SND, St. Clair Ave. 4. maja, nedelja—Kegljaški ples Croatian Pioneers društva št. 663 HBZ v SND, St. Clair Ave. i. maja, nedelja—5-letnica zbora Triglav; koncert in spevoigra "Kmečka svatba" popoldne v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Zvečer ples isto-tam; v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., pa domača zadava. 10. maja, sobota—Letna plesna veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND, St. Clair Ave. 10. maja, sobota—Veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND, St. Clair Ave. 11. maja, nedelja—Koncert zbo-ba Abraševič v SND, St. Clair Ave. 17. maja, sobota—Ples društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ v SND, St. Clair Ave. 18. maja, nedelja—Bazar krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC na Recher Ave. 18. maja, nedelja—Bazar krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC na Recher Ave. 18. maja, nedelja—Proslava društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ v SND, St. Clair Ave. 24. maja, sobota—Ples Slapnik's Seldom kluba v SND, St. Clair Ave. 25. maja, nedelja—Koncert zbora Liniski v SND na St. Clair Ave. 31. maja, sobota—Veselica dru štva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ v SND, St. Clair Ave. JUNIJA 22. junija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ. 22. junija, nedelja—Piknik dru štva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ. 29. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ. JULIJA 13. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slovenk na farmi SNPJ. 27. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ. SEPTEMBRA 7. septembra, nedelja—Piknik Mlad. pev. zbora na farmi SNPJ. OKTOBRA 19. oktobra, nedelja—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd. NOVEMBRA 2. nov., nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC na Recher Ave. WE DO ONLY FIRST QUALITY WORK—THAT IS THE ONLY KIND WE KNOW HOW TO DO OPTICIAN AT NORWOOD AND GLASS Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebniiko postrežbo po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličite A.GBDINAtj'SONS Funeral directors »wkwnvkl dcalcks I0»3Cast«29ST. HEn On biting wind and cold and snow... his numb fingers bent around an M-1 rifle...this soldier is living with the same hardships suffered by General Washington's troops at Valley Forge 174 years ago- His equipment is immeasurably better than any those first Yankees could have dreamed of. His chances of ^sun'ival are equally improved. But, like them, he is doing a grim, hard job for the defense of his country. Defense is your job, too. It is y6ur job to maintain and support America's economic strength as this soldier is supporting her military strength. It's an easy job...and one of the best ways to do it is by buying United States Defense Bonds regularly. For with bonds and other tonns of savings you are making yourself and your country stable and strong. And America must be kept strong—economically as well as militarily. For we must always remember ... in this cold—warring world, peace is only for the strongl \ The U. S. Defence Bonds you buy give you personal financial independence Don't forget that bonds are now a better buy than ever. Because now every Series E Bond you ovm can automatically go on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 as before! This means that the bond you bought for $18.75 can return you not just $25—but as much as $33.33! A $37.50 bond pays $66.66. And so on. For your security, and your country's too, buy f U. S. Defuse Bonds now! Bankers recommend them as i one of the safest forms of investment. Peace sfrotig.^ Buy V.5.DWehse BotKls how! Tkš U. 8. Ooegmrrunt rfom noi pay fat mtš orfncrMtfnf, TV Treasury Department thank*, for their patriots Wpmoho*, A# AAwtiwn# CowwU aW ENAKOPRAVNOST ooooooooooooooooooooooooooooooooooo< mraz. Morten drči, drči dalje, enakomerno, enakomerno. Ve, da človek v temi in megli rad zaide preveč na levo, njegov instinkt je ves prebujen. Zato se nagib-Ije vse bolj in bolj na desno. Dalje, dalje. Meseca ni, samo noč je in on. Ni misliti, da bi že zdaj počival. Na poti je, da reši življenje nekomu. Nazadnje se ustavi na neki vzpetini, kjer je veter pometel sneg. Tukaj je celo nekaj res j a. Kotliček za kavo mora držati nad ognjem na smuški palici. Potem sedi z ledenomrzlimi nogami ob ognju in zlije vase iz pločevinaste posode vročo kavo. In kako imenitno dišijo Kareni-ni kolači! Trajalo je nekaj časa, preden je z rokami in nogami in smuško palico postavil kočo iz snega. Ali nazadnje jo je le dogotovil in zlezel vanjo. Puško je vzel s seboj, preko škornjev je potegnil vreče, ki mu jih je napravila mati za njegovo zadnjo potovanje na Lofote. To pomaga proti ozeblinam. Nato si je oblekel še vol-nem islandski jopič in potegnil čepico preko ušes. In preden si je dal torbo pod glavo, je vzel iz nje majhno volneno odejo. Da, da, tako je legel. In kmalu je zatisnil oči in zaspal. Prihodnji dan gre dalje ob oblačnem nebu, v smeri proti jugovzhodu. Kompasu morebiti le ni preveč zaupati. Ampak instinkt mu narekuje smer, saj je bil krmar. Drči, drči. Ne prehitro, enakomerno, enakomerno. Zasliši nekaj, kakor bi bilo tuljenje volka. Ko se obrne, vidi, kako mu sledi nekaj živega. Ne, saj je le kojot, pusti ga. Okrog poldneva vzame iz torbe živež, pa le za trenotek. Dalje, dalje. Tam daleč v neskončni snežni ravnini leži tovariš in čaka. Potem pa prične snežiti, najprej rahlo, počasi. Ali snežinke so vse bolj živahne, veter prične pihati in dvigne se snežni vihar. Morten ne vidi ničesar več, samo še sneg, ki se kadi kakor ob sod-njem dnevu. Utira si pot dalje, večkrat se mu zdi, kakor bi ga hotel veter dvigniti in vreči v drug svet. Bori se in neprestano vozi. Zdaj pa zdaj obrne vetru hrbet in pogleda na kompas. Potem se spet skloni predse in omahuje dalje. Kam? Spet sledi instinktu. Na morju je in jadra v megli dalje. Pazi, ne preveč na levo. Nocoj nima pomena prižigati ogenj. Žvečiti mora kruh in slanino, ne da bi kaj popil. Spet si napravi sneženo kočo. Ali zdaj si ne upa spati. Vso noč bdi in premika prste v škornjih, da mu ne bi noge otrpnile. Naslednje jutro pa je zrak lažji, preko dneva se zjasni in preden se dobro zave, zašije spet solnce. Dalje, dalje. Čuti, da se mu je desna peta do krvi ožulila, ampak na to zdaj ne more misliti. Nekoliko bolj medel je, v ušesih mu malo šumi, sneg mu pričenja tako čudno plesati pred očmi. Ampak, dalje, dalje. Helena, mati, Kvidal, vse je utonilo v megli. Vse njegove misli so usmerjene le v eno,—priti na cilj, iti, iti,iti. V koči pri Eriku so se možje izmenjavali na straži. Zdaj pa zdaj je prišla tudi katera od žensk in prinesla s seboj kaj dobrega za bolnika. In tudi ponoči je kdo od moških bdel ob postelji in skrbel, da je v peči neprenehoma gorel ogenj. Zdaj se je vnetje razširilo na stegna. Bila so rdeča in tako otekla, da jih je bilo hudo pogledati. Včasih ga je tako bolelo, da je vpil in jokal kakor otrok. Pogosto je ležal dalje časa v vročičnih sanjah. Potem pa se je spet zavedel, pogledal tovariše in se poskušal smehljati. Nekega dne, ko sta bila Kal in Per pri njem, je spet odprl oči in pogledal. "Zdaj sem se menda že dovolj izmučil," je rekel in se poskušal smehljati. "Da, da, pozdravite mater in odpustite mi, da sem Vas izvabil semkaj." "Ah, ne govori tako!" mu je rekel Kal. "Saj še nič ne moreš vedeti, dokler ne pride Morten z zdravnikom." "Tamle v zaboju je majhna knjiga!" je nadaljeval Erik. "Pfinesi mi jo." Per Foil je stopil tja in izkopal majhen zvezek, ki so ga vsi le predobro poznal. Saj v njem je stalo črno na belem, kaj vse so si od njega izposodili. "Vrzi ga v peč!" je rekel Erik. Per in Kal sta strmela vanj. Ali je spet govoril v vročiqi ? Ali Erik je ponovil še enkrat: "Prav res. Vrzi ga v peč. Tamkaj, kamor zdaj grem, ga ne bom potreboval." Tedaj ga je moral Per ubogati in vreči zvezek v peč. Ko pa je pričel goreti, sta se Kal in Per spogledala. Čutila sta, da se je Erik v resnici poslavljal od njih. Erik je nadaljeval: "Ti, Per, potrebuješ brano in voz, vzemi moje. In ti, Kalč ki imaš toliko ljudi, boš lahko potreboval moje krave in vole. Ampak na dnu zaboja leži še ena majhna knjižica. To morate poslati materi." Dala sta mu roko in se zahvalila za vse, kar sta prejela. Saj je bilo nesmiselno, saj mu bo samemu treba, brž ko ozdravi. In kar se njegove matere tiče, je lahko pomirjen, da bosta storila vse tako, kakor želi. Potem sta Per in Kal spet molčala in nista vedela, kaj bi počela. Dokler Erik ni rekel: "Fantu, Antonu, morata pomagati. V njem vendarle tiči nekaj dobrega." In čez nekaj časa: '.'Kar sem napravil, so samo malenkosti. In vendar, nekoč sem mislil, da bodo tako velike stvari." Šest dni je bil Morten odsoten in ko se je bled in z votlimi očmi opotekel v kočo, je sedel učitelj sam v njej. "Prepozno si prišel," mu jej rekel. "Umrl je včeraj pred na-j šimi očmi." | Tam na postelji je ležal Eriki vznak, kakor bi spal. ! Nekaj dni pozneje je bil v na-j selbine prvi pogreb. Izbrali soj prostor na robu Erikovega posestva. S tem je bilo tudi že določeno, da bosta tam stala cer-1 kev in pokopališče, če bo kdaj do tega prišlo. IX In potem je končno spet prišla pomlad in sneg se je tako zelo tajal, da so na širni ravnini nastala velika jezera. Povsod se je bleščala voda. Neprestano je drla, curljala in izhlapevala. Nazadnje pa je zemlja ležala spet gola in pričela zeleneti. Ženske so prišle iz mračnih koč, v katerih so pozimi tako obledele. Oči so se jim že bile odvadile vse te svetlobe, pa vendar so si morale obraz in roke pošteno otajati. O. čutite vendar, spet je solnce, spet je toplo! škrjanec je že visoko nad raVhino, muhe brenčijo, ob steni koče odpira cvetlica oči. Pomlad je spet, pomlad! Kako neki je zdaj v domovini? (Dalje prihodnjič) Ameriški teritorij Hawaii Kakor teritorij Alaska, tako tudi teritorij Hawaii že vrsto let zahteva stališče in pravice države, pa dosedaj še vedno brez uspeha. Hawaii je otoška skupina v Južnem Pacifiku okrog 2,2^0 milj jugozapadno od San Francisca. Odkril je to otočje kapitan Cook leta 1778 in ga imenoval Sandwich Islands. Leta 1898 je bilo otočje anek-tirano po Zedinjenih državah. Prej so mu vladali razni domači kralji in kraljice in nekaj let pred ameriško aneksijo je imelo republiško formo vlade. Otoška skupina Hawaii sestoji iz mnogih otokov, toda le devet večjih je naseljenih. Ti so: Hawaii, Maui, Ohau, Kauai, Molo-kai, Lanai, Nihau, Kakoolawe in Midway. Skupna površina vseh otokov meri 6,407 kvadratnih milj. Otočje je vulkanskega izvora in ima mnogo ugashh ali spečih vulkanov, nekateri, kot Mauna Loa in Kilauea, pa so že v novejšem času večkrat bruhali. Več pasivnih in aktivnih vulkanov je zajetih v Narodni park. Podnebje otočja je prijetno; povprečna poletna gorkota dosega 90 stopinj, zimska pa okrog 70. Dežja je obilo in vsi pridelki bujno uspevajo, kjer je zemlja pripravna za obdelovanje; toda otočje je po večini tako gorato, da je le malo prostora za poljedelstvo. Glavna pridelka sta sladkorni trs in ananas, kar mi poznamo pod imenom pineapple. Nekoliko poskušajo tudi s pridelovanjem kave, raznih zelenjav, sadja in cvetlic, posebno dragocenih orhidej. Lastniki velikih plantaž sladkornega trsa in pineapples so baje najbolj nasprotni, da bi Hawaii dobil stališče države; morajo imeti že svoje vzroke. Največje dohodke prinašajo otočju Hawaii turisti, ki radi po-sečajo tiste krasne otoke. Glede prijetnega podnebja in splošnih naravnih krasot se more s tem otočjem meriti le malokateri kraj na svetu. Na otočju ni kač niti drugih reptilov, razen nekih kuščarjev, pač pa mnogo lepih ptic. Označba "melting pot" za Ze-dinjene države, kjer se potomci raznih narodnosti sveta polagoma pretapljaj,o v ameriško ljudstvo, velja še mnogo bolj izrazito za otočje Hawaii. Od skupnega prebivalstva 460,000 je manj kot tri odstotke (2.8%) čistokrvnih Havajčanov. Mešancev, to je takih, ki so deloma havajskega pokolenja, je okrog 17 odstotkov. Največ je Japoncev, namreč nad 40 odstotkov. Belega prebivalstva je nekaj nad 15 odstotkov, Filipincev nekaj nad 13 odstotkov, okrog 7 odstotkov Kitajcev, nad ' dva odstotka Puertoričanov, poldrug odstotek Korejcev in en odstotek raznih, di'ugih. ' Značilno je, da ta narodnostna mešanica medsebojno dobro izhaja in da zapostavljanje zaradi narodnostnega izvira ne prihaja dosti v poštev. Največja skupina je japonska, ki se je do začetka zadnje vojne močno držala starih tradicij, toda je po japonskim napadu na Pearl Harbor pretrgala skoro vse stike s "staro kontro" in opustila večino starih japonskih običajev. Vojaki japonskega pokolenja so bili tekom zadnje vojne poslani ve-, činoma na evropska bojišča, kjer so se zelo dobro izkazali. V teritorialni legislaturi se po klicanju imen spozna razna pokolenja zastopnikov: japonska, portugalska, kitajska, delno havajska, kavkaška itd. Predsednik zbornice je Hiram L. Fong, premožen kitajsko ameriški odvetnik. Župan glavnega mesta Honolulu je čistokrvni Havajčan Duke Kahanamoku, policijski načelnik pa Danny Liu, ki je kitajsko-havajskega pokolenja. Uradni jezik je seveda angleški in vsi prebivalci otočje se smatrajo za prave Američane. —NOVA DOBA VRTXO ORODJE TS SEMEMA • Vge popoularne vrste gnojila. • True Temper vrtno orodje. • Semena za sočivje in cvetlice. • Ročni in motorni stroji za kosili travo in razne druge potrebščine za dom, dobite pri BROOK'S COAL & SUPPLY CO. 980 EAST 200th STREET. KE 1-1050 TOM BROOKS HOMER WATKINS Zastopniki Enakopravnosti Za St. clairsko okrofje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street UT 1-6888 Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: jOHN STEBLA) 26851 Oriole Avenue R Ed wood 1-4457 • Za newburSko okrožje; FRANK RENKO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 TVRDKA USTANOVLJENA 1922 Please iave this price list MIHALJEVICH BKOS. COMPANY 6424 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Prosimo shranite to listo HEnderson 1-6152 CENE ZA STANDARD PAKETE IZ NAŠEGA SKLADIŠČA V TRSTU VELJAVNE DO ZADNJE POSTAJE PAKET ŠT. 1-B — $14.00 10 Ibs. Sladkorja 10 lbs. Spaghetti 5 lbs. Kave 5 lbs. Riža 5 lbs. Masti 5 lbs. Mila. PAKET ŠT. 2-B — $15.00 10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Kave lO' lbs. Sladkorja 10 lbs. Riža PAKET ŠT. 3-B — $14.00 10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sladkorja 10 lbs. Riža 4 lbs. Kave 2 lbs. Masti 2 lbs. Mila 2 lbs. Cocoa PAKET ŠT. 4-B — $17.00 10 lbs. Bakalarja (rib) 10 lbs. Sladkorja 10 lbs. Riža 5 lbs. Kave 2 Lit. Olja Vi Ib. Popra PAKET ŠT. 5-B — $30.00 40 lbs. Sladkorja 20 lbs. Riža 10 lbs. Kave 10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Masti 5 lbs. Mila PAKET ŠT. 11-B — $15.75 10 lbs. Kave ' 10 lbs. Sladkorja 10 lbs. Moke 10 lbs. Masti Pozor! Gori navedeni predmeti so po zadnjih cenah, ter so popolnoma zasigurane! UPAKET ŠT. 6-B — $34.00» H 20 lbs. Makaronov '] 20 lbs. Riža j 20 lbs. Sladkorja ? 10 lbs. Kave ' 10 lbs. Masti 5 lbs. Mila 2 lbs. Mila za umivanje 2 lbs. čokolade 2 lbs. Cocoa 1 lb. čaja (Tea) PAKET ŠT. 7-B — $30.00 40 lbs. Riža 10 lbs. Sladkorja 10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Masti 5 lbs. Kave 5 lbs. Mila 2 Lit. Olja Vž lb. Popra PAKET ŠT. 8-B — $8.00 5 Ibs. Spaghetti 5 lbs. Sladkorja 3 lbs. Kave 2 lbs. Mila PAKET ŠT. 9-B — $8.50 10 Ibs. Riža 6 Ibs. Sladkorja 4 Ibs. Kave PAKET ŠT. 10-B — $13.00 20 Ibs. Sladkorja i 15 Ibs. Riža 5 Ibs. Kave PAKET ŠT. 12-B — $16.75 10 Ibs. Kave 10 Ibs. Sladkorja 10 Ibs. Masti 10 Ibs. Mila PAKET ŠT. 13-B — $18.50 10 Ibs. Bakalarja (Rib) 10 Ibs. Sladkorja 5 Ibs. Kave 5 Ibs. Riža 5 Lit. Olja PAKET ŠT. 14-B —'$13.00 37 Ibs. Masti PAKET ŠT. 15-B — $14.50 30 Ibs. Riža 10 Ibs. Kave PAKET ŠT. 16-B — $10.00 20 Ibs. Sladkorja 20 Ibs. Riža PAKET ŠT. 17-B — $14.50 30 Ibs. Sladkorja 10 Ibs. Kave PAKET ŠT. 18-B — $9.50 40 Ibs. Riža PAKET ŠT. 19-B — $9.50 40 Ibs. Sladkorja 100 Ibs. BELA MOKA v dvojnih vrečah . 100 Ibs. KORUZNA MOKA, originalne vreče 100 Ibs. SUADKOR, orignalne vreče . ^ 100 Ibs. RIŽ, najboljše kvalitete $12.00 $12.00 $18.50 $19.50 Voznina za 100 funtov plačana samo do jugoslovanske meje. CENIK ZA POSEBNO IZBERO, ČE ŽELITE SAMI NAPRAVITI SVOJ POSEBNI PAKET: MAKARONI ali SPAGHETTI BELA MOKA RIŽ (first class) ----------- - SLADKOR ....... BAKALAR. NORVEŠKE RIBE FIŽOL (Bean*) . . MLEKO (prašek) 5 Ibs. kanta Zelena KAVA. Mynas No. 2 , Zelena KAVA. Santos No. 1 ČOKOLADA MILO za pranje - Ib. $ .16 Kuhana ŠUNKA (Ham) 11 lb. kanta $14.50 lb. lb. lb. lb. lb. lb. lb. lb. lb. lb. 12 SALAMA (Gavrilovic Style) .16 Smoked PORK LOIN (Pančefa) .16 Pure OLIVE OIL (5 lit. kanta) .65 Črni POPER v zrnu čisto MAST Ceylon ČAJ ....... -____ NOODLE SOUP 75 MARMELADA 400 gr. kanta . .85 SARDINE v olju (200 gr.) .75 COCOA (Holland) .30 MILO za obraz lb. 1.35 lb. .70 . _ lit. 1.25 .. . lb. 3.00 lb. .30 lb. ' 1.25 . - pkg. .18 .30 .35 lb. .65 komad .20 Pri naročilu posebne izbere, prosimo, da priložile tudi poštnino povrhu naročila. Kakor sledi: Naročilo, ki tehta do 20 Ibs..........$2.75 Naročilo, ki tehta do 100 Ibs. $ 6.90 Naročilo, ki tehta do 40 Ibs. $3.50 Naročilo, ki tehta do 120 Ibs. ........ $ 7.80 Naročilo, ki tehta do 60 Ibs. . ..... $5.00 Naročilo, ki tehta do 150 Ibs. -.............$ 8.80 Naročilo, ki tehta do 80 Ibs. ______________ $6.00 Naročilo, ki tehta do 180 Ibs. . ..... $ 9.80 SINGER ŠIVALNI STROJI, št. 239 Velike KUHINJSKE PEČI na drva Električne PEČI s 3 grelci. $148.00 115.00 47.00 Električne PEČI na 2 grelca RADIO 220 voltov, (za Jugoslavijo) Za moške in ženske BICIKLI 35.00 48.00 48.00 POSEBNI VELIKONOČNI PAKETI z veseljem naznanjamo, da imamo nekaj posebnih velikonočnih paketov, s katerimi boste sigurno osrečili svojce za praznike. Poleg naših drugih paketov imamo: - $29.75 PAKET A $13.75 10 Ibs. Čiste masti 25 Ibs. Sladkorja ali Riža 5 Ibs. No. 1 Santos.kave PAKET B - 50 Ibs. Moke 37 Ibs. Čiste masti 5 Ibs. No. 1 Santos kave 40 Ibs. Sladkorja ali Riža ali Spaghetti PAKET C $26.50 37 Ibs. čiste masti 5 Ibs. No. 1 Santos kave 50 Ibs. Spaghetti ali Riža ali Sladkorja PROSIMO NAREDITE ČEKE IN MONEY ORDftE NA MIHALJEVICH BROS. COMPANY 6424 ST. CLAIR AVENUE HE 1-6152 CLEVELAND 3. OHIO