PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE NADALJUJMO BORBO PROTI OSMOOKTOBRSKEMU DIKTATU ! ZAHTEVAJMO PRIZNANJE ENAKOPRAVNOSTI ! NOČEMO NE STARIH NE NOVIH RIMSKIH EMI-SARJEV ! Uto IX. Stev. 298 (2608) Poštnina plačana gotovini TRST, četrtek 17. decembra 1953 Spedizione in abbon. post 1 ar. Cena 20 lir g£OCg*./SJ<7 KOMENTAR PE V Parizu je Peila spletkaril [n sejal nezaupanje proti FLRJ ••Mednarodna politika": ,.Čudno je, da dobiva Italija za tako Politiko podporo zaveznikov" - Borba" : „NA TO ne zasluži zavarovanja, če naj se njegova varnost doseže na račun tretje države" (Od našega dopisnika) Beograd, 16. — «Kot se . j1®? trdi, da je italijanska »n dvolična in da je nje. ki 2ay^zništvo nestalno pro-J»«ien°. tedaj ni potrebno 'ti analize zgodovinskih vse n)ene politike, bl se dokazala njena kon-byeta skoz> desetletja. Do--77* Za to trditev se morajo na področju zavezniških n°sov med Italijo in njeni- wr ... tu dav°V’ k' osvetljujejo bistvo .j ionske politike in njene-slJ?P2cifičnega razumevanja strVK obveznosti, na zve-lijjP? katerega italijanski po-ie . hladno in patetično pri-^Sajo», ugotavlja glasilo Zve-n°vinarjev Jugoslavije «Med-onodna politika«, njak° na primer Italija stal- jl* Partnerji v atlantskem pak. v vrsti vsakodnevnih pri- jke Vztraja na potrebi atlant- ičal s°''^arnosti.- da bi izkori-a t° organizacijo za svoje om alistične oilje. Dovolj je (j^eiuti samo izsiljevalno poli. Italije na liniji atlantske-Pakta in zahodnoevropske ^Udarnosti, da bi zadovoljila ekspanzionističnim tež-nad jugoslovanskim o- Mam tani lem. Ko se je Velika Bri* - 'a zapletla v spor z Ira- j.jn zaradi nafte, ko je Lon- lni;, računal na podporo in •viittr— — ■ *kih arnost vseh svojih atlant- interesi, vidi danes — za časa Zahedija — da je «iz višjih interesov« dolžna podpirati na ta način novo iransko vlado. Kot se vidi, služijo atlantska solidarnost in tihi interesi italijanski politiki kot ugodna krinka za prikrivanje njene dvoličnosti in za zadovoljitev njenih egoističnih ciljev. Zadnje čase se zapaža veliko tihotapljenje blaga iz Italije v Albanijo. Poleg tega se Italija trudi, da bi povečala trgovino z Vzhodno Nemčijo in z ostalimi satelitskimi državami. Te države se upravičeno borijo za plasiranje svo-jdga blaga v inozemstvu, za stabilizacijo zunanjetrgovinskih odnosov sploh. Toda pri tem obstajajo določeni mednarodni okviri in določena pravila stopil je čas, da atlantska skupnost uporabi linijo ostre protiakcije, ugotavlja glasilo »Esteri«, s čimer je Italija pokazala, da želi s pomočjo atlantskega pakta zadovoljiti svojim imperialističnim težnjam. Ta koncepcija, ugotavlja «Borba», ne bi bila tako nevarna; če bi predsednik £i-senhower ne bil na Bermudih ugotovil, da varnost atlantske ga pakta zahteva, da Jugoslavija .n Italija poiščeta rešitev tržaškega vprašanja za okroglo mizo. V zvezi s 'to Ei- sanju m Avstriji ter o organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje. Seveda je izrabil 'priliko, da je govoril tudi o Trstu in se je s tem v zvezi skliceval na svoje zadnje izjave v Parizu, t. j., da «sedaj ne bi bilo dobro motiti miru z javnimi izjavami, zato da se olajša rešitev tega vprašanja in zato da se da diplomaciji potreben mir, da lahko vrši plodno delo«. «Vem, je nadaljeval Pella, da je spoštovanje tega premirja težko, toda hočem senhowerjevo ugotovitvijo’pra- ic dalje dati dober vzgled v — J „■„ tem trenutku, ko se s sode- lovanjem francoske, ameriške vi «Borba», se pri tem pozablja, da Jugoslavija ni članica atlantskega pakta in da nje ničesar ne veže. «Mogoče se misli, da je Jugoslavija dolžna žrtvovati svojo varnost za varnost atlant- mednarodne poštene trgovine, j skega pakta. Ce se pod var-V primeru Italije pa gre zaj nostjo atlantskega pakta misli dvoličnost, ki je svojstvena i varnost vsake države in konjem politiki sploh, zaključu-1 lektivna obramba pred napa-je ((Mednarodna politika«. Cud- j dom, tedaj se, po mišljenju no je le. da dobiva Italija za tako politiko podporo svojih zaveznikov in nagrade v obliki popuščanja njenim ekspanzionističnim načrtom. Cim je predsednik italijanske vlade Pella odpotoval na zasedanje atlantskega pakta v Pariz, je bilo takoj jasno, da «Borbe», morata ugotoviti dve stvari. Ce se cenijo napori Jugoslavije, tedaj se morajo ceniti tudi njeni interesi. Če pa se. ne cenijo, v tem primeru varnost atlantskega pakta za Jugoslavijo ne predstavlja nikakršnega argumenta, Ce se pa misli, da se varnost bo, izkoristil to zasedanje za I atlantskega pakta lahko dose sejanje nezaupanja in za splet-1 že na račun tretje države, oa ki za.veznikov v poizkusu, da ,l°kira izvoz nafte iz Ira- nila le italijanska vlada skle- hin 2 iranom sporazum o na-Hh nafte. Medtem ko .te sad nska v'at*a za časa Mojo opravičevala vso svo- Politiko z gospodarskimi karjenje proti Jugoslaviji, poudarja današnja ((Borba«. Rim je izračunal, da je nastopil čas, ko lahko prične z novim potem takšen atlantski pakt ne zasluži, da bi ga zavarovali. Glede želje glasila «E* steri«, da bi se Jugoslavija in izsiljevanjem na osnovi kon- j Italija razgovarjali za okrog-cesije o atlantski solidarnosti i lo mizo. ugotavlja «Borba», da in skupnosti, kateri je glasilo J je Jugoslavija prva predlagala italijanske vlade «Esteri» ne- takšne razgovore in da še da- in britanske vlade skušajo premostiti težave, ki ovirajo sklicanje konference petih. Zato se bom omejil samo na to, da omenim, da je Italija sprejela udeležbo na konferenci (ki je bila predlagana 13. novembra), da je napravila pomembne geste, zato da omogoči delo in da se izboljša ozračjem med dvema, zainteresiranima državama, Italija iskreno želi najti rešitev, ki naj ob čuvanju njenih zakonitih teženj ustvari pogoje za plodno sodelovanje z njenim vzhodnim sosedom, sodelovanje, ki ni koristno samo obema državama, pač pa tudi. vsem drugim članom zahodnega sistema. V tem kočljivem trenutku, ko je v teku diplomatska akcija, očitno ne morem zadovoljiti , vaše želje, z novimi izjavami. Prav malo bi bilo dodati v pojasnilo, naše misli, ki vam je sicer že znana«. no pr ilunsne Mne ms Za predsednika izvršnega sveta je bil izvoljen Boris Kraiger, za predsednika republiškega zbora Vlado Majhen, sveta proizvajalcev pa Mavricij Bore davno posvetilo uvodnik. Na- Danes volitve ^ancoskega predsednika .PARIZ, 16; —"'V Franciji bo-,Jutn v°lili svojega šest-ŠU, fga Predsednika. Med v. rimimi kandidati sta, ka- a njegova kandidatura velja za ((nepolitično«, Naegelen za socialiste in Cachin za kom-informiste. General Koemg je izjavil, da ne bo kandidiral za dego-liste. Malo verjetnosti je, da bo že pri prvem. glasovanju, ki oo trajalo tri ure, dobil —.............. , eden od teh kandidatov po- Pcslar.ca Marcela Cachi- trebno absolutno večino. Največje možnosti se napoveduje, jo pri prvem glasovanju za Naegelena in Bidaulta. Seveda, če ne bosta dobila močne -večine, kakor .se sicer predvideva, bi lahko prišli v o-spredje pri drugem glasovanju drugi kandidati, kakor na primer radikal Queuille, sena. tor Monnerville, obrambni minister Fleven in končno dosedanji predsednik Auriol, ki bi ga v skrajnem primeru pozvali, naj znova kandidira. Vsekakor se dokončna odločitev pričakuje šele pri tretjem glasovanju v petek popoldne. j, že javljeno, tudi ministric predsednik Laniel in žulj 1 ■hinister Bidault. Danes .ti-fvili, da je kominformi-iff, na Parlamentarna skupina 0t, ažali svojega kandidata. la ‘ebna delegacija je pozva-sv Predsednika republiškega SpJa Monnervillea, naj bi j0 Je' kandidaturo. Dokonč-čjji ba bodo ti poslanci doto-jril Sv°jega kandidata šele pri *sem glasovanju. asovanje se bo začelo ju-lt,vP"Poidne. pri prvem gla-ti^l PJU bodo kandidirali; La-^idam ^oureade za neodvisne, tj au Za ljudske rcpublikan-^*if » ! 'n Cornu za radi- ’ Medecin, ki je radikal, nes vztraja na tem predlogu. Vzrok, zakaj doslej še ni prišlo do konference, naj ame-riški diplomatski funkcionarji poiščejo v Rimu in ne v Beogradu«, zaključuje «Borba». _____________ B. B- PARIZ,-16. — Grški minister za zunanjo zadeve Stefa-nopulos in turški zunanji minister Keprulu sta danes prisostvovala kosilu, ki ga je v njuno čast priredil jugoslovanski veleposlanik v Parizu Srdjan Priča na jugoslovanskem poslaništvu. Kosilu, ki je potekalo v prijetnem prijateljskem vzdušju, sta prisostvovala tudi turški in grški veleposlanik v Parizu. Pella nadaljuje z izsiljevanjem PARIZ, 16. - Italijanski ministrski predsednik Bella je imel danes na svojo zahtevo privaten razgovor z ameriškim državnim tajnikom Dul-lesom, Nocoj je Pella odpotoval iz Pariza in bo dospel v Rim jutri popoldne. V Parizu je Pella na kosilu v društvu francoskega diplomatskega tiska imel govor. Govoril je o atlantskem paktu, o evropski obrambni skupnosti, o nemškem vpra- Uradno poročilo o zasedanju ^Veta ministrov atlantskega pakta ^•'Htieoskl tisk še dalje ostro obsoja zadnje I>alle«ove ^*lave • Priprave za berlinsko konferenco štirih miP.ARiz ‘lant r— 16- ~~ Dane's i® l!,.?'' svet zaključil svoje ‘šlns nie- Zjutraj je bila ožja ij ■ soja. Zvedelo se je, da Vrniti o dveh glavnih 'ttleianjdl; 0 berlinski konfe-• ^ 'h o lndokini. Cred jutranjo sejo so se Posamezne skupine. Pp trikil nekaterih so ob tej ??v°rili tudi o 1'ranco-fijjtai &r'ški napetosti, ki je >• ti , zaradi znane Dulleso-'isko- V °vne konference. ^adn Vcbe'rni seji SO objavili p<,r°čilo o zasedanju, bm .. pravi, da je atlantski ^bp^^šel do zaključka, da ni hih spremembe glede konč-tije v.’etskih ciljev in da je fšZkrrg*avn'b sovjetskih ciljev %v. lv'v atlantskega zavez-Svet Vendar pa je atlantski <*% z zadovoljstvom sprejel SJirih ° Za sklicanje sestanka ®et]jn zunanjih ministrov v A ji j)fil ardski svet je tudi odo-zadnji Ei.senhowerjev 0 sodelovanju med •tš prizadetimi državami %tnskem področju. ".«nP Pravi poročilo, da o- ''lir ateljnj smoter NATO Mtev .Varn°st ter da je okre- enotnost atlantskih *'iev e en °d odločilnih čini-Ptepr.,Za ohranitev miru in IJddu f v napada. Ker Za- tlrj, ______________________ ?^nut'°ra*° biti podpisniki k, do|B'iga Pakta pripravljeni [šla afi dobo in zato bo mo-i,’?tska skupnost, za do-?r'‘Vlif,_;^yilo let imeti v pri-k azoži?,? 1 (oliko vojaštva in kL^i Ban Jda onemogoči sle- v rati n.^a1’ ter b° morala ii41ho Alevati z napori za k *dcjail ^ anie gospodarske Milu. , strukture. Potrebno izboljševati kakovost vedno grozi nevar- sil NATO in jih opremiti z najmodernejšim orožjem. V okviru take atlantske skupnosti ostane ustanovitev evropske obrambne skupnosti. z vključitvijo nemških oddelkov, bistveni smoter za okrepitev obrambne sile atlantskega zavezništva. Svet je z zadovoljstvom sprejel na znanje, da bo ameriški predsednik zahteval od kongresa pooblastilo, da lahko daje informacije o atomskem orožju vojaškim poveljnikom NATO zaradi priprave njiho-hiv načrtov. Atlantski svet poziva nato vo.iaškii odbor, naj nadaljuje svoje študije v zvezi čim učinkovitejše strukture oboroženih sil upoštevajoč zlasti rezultate, ki tičejo učinkovitosti novega orožja. Medtem fra’ncoski tisk tudi danes ostro reagira na zadnje Dullesove izjave. «Combat» pravi med drugim: «Na bermudski konferenci so s francoskimi predstavniki ravnali kot z nediscipliniranimi šo-larčki. Sedaj pa nam je ameriški državni tajnik javno grozil s ((tragičnimi« posledicami, če ne bo pogodba o obrambni skupnosti ratificirana. Zahvaliti se moramo gospodu Dul-lesu, da nam je pojasnil, kako nepotrebno in nevarno bi bilo odpovedati se naši suverenosti«. »Franc Tireur« označuje Dullesove izjave za «brutaIrio grožnjo«. ((Liberation« pa pravi: ((Enostaven rezultat tega, kar je Dulles izjavil, je ti: francosko ljudstvo je bolj ko kdaj kola odločeno zavrniti načrt za evropsko vojsko«. Londonski dopisnik «New York Timesa« piše, da so v britanski prestolnici mnenja, da bi bil Dulles bolje napravil, če bi za nekaj časa odloži! svojo izjavo ali pa dal svoje pripombe francoskim ministrom privatno. Medtem so se v Parizu sestali izvedenci treh zahodnih držav, ki imajo nalogo pripraviti berlinsko konferenco V zvezi s to konferenco je danes vzhodnonemški ministrski podpredsednik Wa!ter Ultoricht v ljudski zbornici v Berlinu pozval štiri velesile, naj dovolijo predstavnikom Vzhodne in 'Zahodne Nemčije, da bi se udeležili berlinske konference o nemški združitvi. Po njegovem, mnenju bi morala konferenca najprej razpravljati o nemški mirovni pogodbi, nato pa o združitvi Nemčije. Ulbrlcht je tudi obtožil Adenauerja, da je odklonil pogajanja z Vzhodno Nemčijo in da hoče oborožitev Nemčije ne glede na posledice. Ponovil je, da predstavlja evropska obrambna skupnost nevarnost za Francijo ter je pripomnil, da je edini način za mirno rešitev nemškega vprašanja preprečitev ustanovitve evropske vojske, sklenitev mirovne pogodbe s pogajanji med obema deloma Nemčije ter ustanovitev začasne, vsenemške v*!ade. Predstavniki obeli delov Nemčije bi se morali tudi posvetovati. da dosežejo umik okupacijskih čet.. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je danes izjavil, da ameriška vlada nasprotuje udeležbi predstavnika Vzhodne Nemčije na berlinski konferenci. Ni se pa hotel izreči o morebitni udeležbi predstavnika Zahodne Nemčije Tudi ‘v Londonu izjavljajo, da je britanska vlada istega mnenja. LJUBLJANA, 16. — Danes dopoldne sta zasedala v Ljubljani ločeno republiški zbor in zbor proizvajalcev LR Slo-venije. Po zaprisegi je republiški zbor izvolil za predsednika poslanca Vlada Majhena iz Maribora, za podpredsednika pa Angelo Ocepek. V zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije, ki je istočasno zasedai, je bil izvoljen za predsednika Mavricij Bore, za podpredsednika pa inž. Vilma Pirkovič. žjatem sta se ponovno sestala republiški zbor in zbor proizvajalcev na skupni seji. Ljudski poslanec Josip Vidmar je v imenu 50 poslancev prediagal za novega predsednika Ljudske skupščine Slovenije tov. Miho Mannka, za . podpredsednika dr. Ferda Ko- j zaka in Jako Mojškrca, za ta.i-cika skupščine pa Alberta Jakopiča. Predlog je bil soglasno sprejet. Novoizvoljeni predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko se je zahvalil ljudskim poslancem za izkazano zaupanje in poudaril, da se zaveda važnih nalog, ki jih ima ljudska skupščina pred seboj. MiRa Marinko je v nagovoru rekel, da uživa nova skupščina pri svojem delu podporo delovnega ljudstva, ki je pri zadnjih volitvah pokazalo veliko socialistično za-vest. »Razvoj naše socialistične demokracije, je nadalje rekel Miha Marinko, je dosegel pri nas takšen obseg, kakršnega nima noben narod na svetu, niti ga. ni mogel do-BEOGKAD, 16. — Jucoslo- Novoizvoljeni predsed- vanski državni podtajnik za nik Ljudske skupščine je opo. Za predsednika izvršnega sveta je bil izvoljen Boris Kraigher, za člane pa dr. Marijan Brecelj, Jože Borštnar, Milko Goršič, Stane Kaučič, France Kimovec, Boris Kocjančič, Acfa Krivic, Matija Male-žič, Zoran Polič, France Popit, Niko Šilih in Janez Vipotnik. zunanje zadeve dr. Ales Bebler .ie danes dopoldne sprejel turškega veleposlanika v Beogradu Agaha Aksela. Kakor -se je izvedelo, sta se raz-govarjala o tekočih vprašanjih jugoslovansko - turških odnosov ter o nekaterih vprašanjih. balkanskega pakta. zoril, da je potrebno imeti pred očmi enotne interese socialistične Jugoslavije. «Teh dejstev se moramo zavedati, kadar bomo izpolnjevali postavljene naloge«, je dodal tov. Miha Marinko. Nato so bile volitve izvršnega sveta LSS* NAMESTO ŠKODLJIVIH RIMSKIH IZVOZNIH DOLOČB Za trgovinski med cono A sporazum in FL V našem. listu smo že poročali, da bodo v nedeljo splovili v reški ladjedelnici «3 maj» 4.700-tonsko motorno ladjo ((Velebit« To je druga ladja serije «Triglav», ki ji bo v januarju sledil še ((Lončen«. Ze ta vest je izredno važna, postane pa še bolj, če upoštevamo, da bodo v soboto postavili na osvobojeno splovišče prvo desettisočton-sko ladjo in po splovitvi ((Lončeno« v januarju še drugo iz serije 35 desettisočtenskih ladij, katere nameravajo graditi jugoslovanske ladjedelnice. Po vsej verjetnosti ni slučajno, da je ladjedelnica «3. mah; prav za to splovitev povabila predstavnika tržaških ladjedelnic na Beko, da bo prisostvoval svečanosti. Ta prilika daje obenem odlično možnost, da se obnove prekinjena pogajanja o jugoslovanskih naročilih obratom CBDA ~a gradnjo pogonskih strojev in ladijske ’ opreme za že omenjene desetlisočtonske ladje. Opravka imamo torej z obiskom predstavnika CRDA ju. goslovanskim ladjedelnicam, ker je ugodna prilika za ponovno uspešno obnovitev razgovorov o obširnih jugoslovanskih naročilih Dejali smo že, da so ta naročila izredno velikega pomena za obrata CRDA in zlasti za Tovarno strojer Sv. Andreja, ker vsi ti ob; ati preživljajo v zadnjem času ostro krizo. Ne bo odveč, če še enkrat ponovimo, kako slabo so zaposlene najvažnejše tovarne CRDA. Uradni podatki za september dokazujejo, da .je takrat ladjedelnica Sv Marka izkoriščala 64 odst. naprav. Tovarna strojev Sv. Andreja 51.4 odst. naprav, delavnica mostov in dvi-gal 78 in ladjedelnica Sv. Roka 16.6 odst. Po septembru se je položaj v vseh obratih CRDA bistveno poslabšal. Ladjedelnice dokončujejo zadnje petrolej. ske ladje, obrati Tovhrne strojev so zelo slabo zaposleni, isto velja za •delavnico mostov in dvigal, da že ne go- .... '..r- - ■: -7 ■: PROCES PROTI BER)I se bo v kratkem začel Med glavnimi soobtoženci sta še minister za državno nadzorstvo Merkulov in bivši notra* nji minister v Georgiji, Oekanozov - Obtožnica očita Berii, da ie hotel likvidirati sovjetski režim, vzpostaviti kapitalizem in se polastiti oblasti - Očita mu tudi celo vrsto terorističnih umorov in sodelovanje s tujo obveščevalno službo - Vsi obtoženci so »priznali" svojo krivdo MOSK\ A, 16. — Sovjetski tisk javlja, da se bo v kratkem začel proces proti La-vrentiju Berji, in objavlja z velikim poudarkom obtožnico proti njemu. Moskovski radio, ki je nocoj oddajal besedilo obtožnice, je javil, da so sodne oblasti zaključile preiskavo proti Berji in da je bilo ugotovljeno, da je ta ((izkoriščal svoj položaj ter ustanovil organizacijo izdajalcev, sovražnim sovjetski državi« ((Namen te organizacije 'je bil posluževati se organov notranjega ministrstva proti komunistični partiji in proti sovjetski vladi. To delovanje, ki je bilo v službi interesov tujega kapitala, je imelo namen postaviti notranje ministrstvo nad vlado in nad partijo, zato da bi izdajalec Ber-ja lahko prevzel oblast ter likvidiral sovjetski delavski in kmečki ustroj, zato da bi vzpostavil kapitalizem in spravil ponovno na oblast buržo-azijo«. Radio je nato navedel še druge soobtožence, ki so: bivši minister za državno nadzorstvo Merkulov, bivši notranji minister v Georgiji Vasilij Dekanozov, bivši namestnik ministra za varnost ZSSR in namestnik notranjega ministra Kabulov, bivši ravnatelj neke sekcije notranjega ministrstva Sergej Go-glidže, bivši notranji minister V Ukrajini P. Mešik in končno bivši ravnatelj sekcije za preiskave v notranjem 'ministrstvu Vlodžimirski. Obtožnica pravi nato, da so Berja in soobtoženci dolga leta skrbno prikrivali svoje izdajalsko delovanje. Po Stalinovi smrti pa je Berja prešel v naglo akcijo, zato da doseže svoje zločinske smotre. V ta namen se je posluževal predvsem organov notranjega ministrstva, da bi se polastil oblasti in to je v kratkem času omogočilo, «da se je odkril pravi obraz sovražnika domovine in da so bili podvzeti potrebni odločilni ukrepi, da se napravi konec njegovemu delovanju«. V marcu 1953, ko je Berja postal notranji minister, je začel postavljati na najvažnejša mesta notranjega ministrstva člane skupine zarotnikov. «Ti so začeli preganjati vse poštene delavce notranjega ministr. stva, ki niso hoteli izvrševati zločinskih ukazov Berje. Berja je tudi preprečil - izvajanje najvažnejših sklepov partije in vlade, ki so imeli namen izboljšati gospodarstvo kolhozov in sovhozov ter dvigniti življenjsko raven ljudstva.« Dalje pravi obtožnica, da so Berja in,njegovi;sodelavci pod-vzeli zločinske ukrepe, da zno. va poživijo ostanke nacionalističnih buržoaznih elementov v sbvjetskih zveznih republikah «z namenom, da sejejo razdor in sovraštvo1 med narodi Sovjetske zveze, zlasti pa da spodkopljejo 1 prijateljstvo med narodi, sovjetskih republik in velikih ruskih narodov«. ■ . 11 Nato pravi obtožnica, da so obtoženci naslanjali svoje načrte na podporo imperialističnih reakcionarnih sil v tujini. Preiskava je ugotovila, da je Berja imel stike s tujo informativno službo že med državljansko vojno. Leta 1915 je Berja, ki je bil v Bakuju sprejel sodelovanje v protirevolucionarni obveščevalni službi, ki je delovala pod nadzorstvom britanske obveščevalne službe. Dalje ga obtožujejo. da je v Georgiji umoril komunista Kedrova, ki je bil član partije od leta 1902. Obtožen je tudi, da je organiziral umor Ordžonikidzeja. Obtožnica mu očita, da je imel tajne odnose s tujimi vohunskimi službami in njihovimi agenti ter z georgij-skimi emigranti, z menševiki in s protirevolucionarji. Obtožnica pravi dalje, da je preiskava ugotovila, da so Berja in njegovi soobtoženci organizirali celo vrsto terorističnih umorov, zato da elimi. nirajo ljudi, ki bi lahko pričali o njihovem delovanju. Kakor iavlja moskovski radio, so Berja in ostali soobtoženci priznali dejanja, ki jim jih očita obtožnica. Zadeva je bila izročena posebni sekciji vrhovnega sodišča SZ. MOSKVA. 16. — Glasilo sovjetske vojske »Krasnaja zvezda« javlja, da je umrl general Mihail Ivanovič Dratvin, ki je bil namestnik sovjetske, ga vojaškega poveljnika v Nemčiji. Dratvin je imel 56 let in je bil odlikovan z Leninovim redom za zasluge v vojni vorimo o ladjedelnici Sv. Roka, kjer je zaposlitev skoraj enaka ničli V vsem tem obdobju pa tudi ni prišlo do ni-kakih resnejših naročil ne iz Italije, niti od drugod. V takem položaju so obsežna jugoslovanska naročila še toliko ugodnejša, ker odpirajo perspektive za nadaljnja naročila in bi lahko resno rešila krizo vsaj v Tovarni strojev Sv. Andreja. Poročali smo že, da je CRDA po obisku jugoslovanskih predstavnikov bistveno spremenila svoje stališče in da vsaj po uradnih izjavah kaže ves interes za tovrstna naročila. Nočemo pričenjati nove polemike zakaj je direkcija CRDA spremenila svo. je stališče in se omejujemo na ugotovitev, da s veseljem pozdravljamo spremenjeno stališče in upamo, da bodo obnovljena pogajanja lahko privedia do ugodnih rezultatov. Zal pa ni vprašanje naročil samo vprašanje stališča CRDA, temveč celotnega kom. pieksa gospodarskih odnosov med Trstom in Jugoslavijo. Ni samo direkcija CRDA važen faktor, ki lahko prepreči slabe gospodarske odnose, temveč tudi cele vrste drugih gospodarskih organizmov, kjer sede na odgovornih mestih uradniki rimske birokracije. «Ultime Notizie« so pred dvema dnevoma objavile sledečo kratko toda važno vest: «Ministrske določbe za izvoz v Jugoslavijo Ministrstvo za finance (republike Italije, op. ur.) je z brzojavno okrožnico opozorilo, da se je glede na sedanje stanje italijansko-jugoslovan-skega kliringa uvidela potreba izdati v sporazumu z vsemi prizadetimi upravami nekatera določila, katera naj carinarnice takoj uveljavijo: 1. Izvoz v Jugoslavijo vsakršnega blaga z izjemo agrumov, semen za krmljenje in setev povrtnin kakor tudi sokov agrumov je podvržen ministrski licenci, 2. Na izstavitev nove licence je vezan reexport v Jugoslavijo, ki izvira iz začasnega uvoza v predelavo, četudi so bile operacije že dovoljene z licencami izdanimi pred tem datumom 3. Gornje dispozicije se izvajajo tudi za blago na poti odnosno na carini«. Znano je, da je italijanska vlada izdala vrsto ukrepov za omejitev izvoza v Jugoslavijo. Znano je tudi, da je te ukrepe obširno komentiral italijanski gospodarski tisk, ki se je po veliki večini zelo negativno izrazil o teh ukrepih in ni z njimi nikakor zadovoljen. Vendar so vsi znani u-krepi in vse te vesti italijanskega tiska stare že dober mesec in imamo v zadnjem času opravka s prav obratnimi vestmi, s trditvami, da bo Italija ukinila vse diskriminacijske omejitve izvoza v Jugoslavijo Potemtakem ne morejo biti «Ministrske do loč-be za izvoz v Jugoslavijo» nič drugega kot zakasneje u-radne določbe, katere je v teh dneh prejela tržaška carinarnica. Ce je tako. o čemer ne more biti skoro nobenega dvoma, saj tržaški carinski organi izvajajo do pike vsako okrožnico italijanskega ministrstva za finance, potem je podvržen ministrski licenci vsak izvoz v Jugoslavijo. To tudi pomeni, da bodo vsi stro. ji izdelani v obratih CRDA morali imeti posebno ministrsko licenco in to celo tiste dobave, za katere so bile pogodbe že zdavnaj podpisane in katere že izvršujejo. To vprašanje je zelo resno ker nam govori, da se postav. Ija za vsak izvoz nov birokratski postopek, ki je v o-strem nasprotju tako z mirovno pogodbo kot tudi z realnimi koristmi Trsta. Celo če bi imeli opravka z običajno ZAKLJUČKI ZADNJE STAVKE Stavka industrijskih delavcev je za nami; zato ne bo odveč, če jo malce kritično premotrimo in izvlečemo iz nje potrebne zaključke. Predvsem moramo ugotoviti, da jc prišla vsa iniciativa za to stavko od sindikatov iz Italije in da so se ji tu sindikati avtomatično priključili. Zato tudi ni bilo za stavko tu nikake agitacije, saj je šlo kratkomalo za navadno birokratsko dejanje raztegnitve stavkovnega gibanja Poseben pečat je dalo stavki dejstvo, da so se je udeležili delavci v Tovarni strojev ter v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka stoodstotno, medtem ko je bila udeležba v železarni ILVA in v rafineriji Standard minimalna. Za delavce železarne veljajo isti pogoji in zahteve kot za kovinarje ladjedelnic. Zahteva po poenotenju plač in njihovi prilagoditvi ustreza težnjam vseh delavcev e-nako, saj je sedanja delitev mezd v razne postavke, kakor so osnovna mezda, dra-ginjska doklada, krušna doklada, tretji element in po- dobno ? let po vojni nesmiselna in anahronistična Plače bi morali že zdavnaj poenotiti, ker je draginjska doklada nastala v vojnih in povojnih razmerah, sedaj pa se je stanje že toliko normaliziralo, da je razstavljanje plače v toliko postavk povsem odveč. Zato nastane vprašanje, zakaj niso vsi delavci enotno nastopili s lemi minimalnimi zahtevami, ki so prav gotovo vsem prj srcu Pri seštevanju števila stavkajočih delavcev v posameznih tovarnah in manjših podjetjih vsekakor ugotovimo, da se je znaten del delavcev stavke vzdržal. Nedvomno spada del stavkokazov v tis to kategorijo oportunistov, ki jih je bilo ob robu delavskega giba-naj vedno nekaj, ki pa so bili tudi vedno izjema. Ponekod je treba upoštevati tudi pritis^ delodajalcev, zlasti v manjših podjetjih, kjer so delavci neposredno pod kontrolo lastnikov. Ce pa te delavce odštejemo, lahko še vedno ugotovimo, da bi se moralo stavke udeležiti vsaj deset tisoč delavcev več. Ce ti delavci torej niso stavkali, pomeni, da tiči vzrok za to drugje Poudarili smo že, da mnogi delavci ne verujejo v u-speh takih stavk, ki so le navadna priključitev k stavkam v Italiji z istimi metodami m zahtevami, čeprav živimo tu v posebnem položaju, ki zahteva tudi posebne ustrezne načine borbe. Avtomatsko pridruževanje stavkam italijanskih delavcev na vsak način pasivizira delavstvo, ki se privadi misli, da že tako odločajo vse v Rimu in da brez italijanskih sindikalnih organizacij hi mogoče ničesar doseči Ta pasivizacija pa seveda vpliva na razredno in sindikalno zavest, ki v delavcih polagoma zamira. Iz tega se potem rodi brezbrižnost in prepričanje, da udeležba v stavki tu v Trstu nima odločilnega pomena. To tudi trobita vodstvi obeh večjih sindikalnih organizacij delavcem ie več let, ker jima gre v račun. Zato lahko popolnoma upravičeno trdimo, da je precejš- njega odstotka stavkokazov med tržaškimi delavci kriva prav politika omenjenih sindikalnih vodstev. Delavstvo občuti borbo, le če vidi pred seboj neposrednega nasprotnika, ki ga v sap dan zatira in izkorišča Sindikalni vodstvi pa govorita samo o italijanski Confindustriji, tržaške Zveze industrijcev pa sploh ne omenjata. Tudi v o-cenjevanju stavke se na primer Radich niti ne spomni tukajšnje Zveze industrijcev, ko pa govori o Italiji, pravi enostavne republika, kot da bi ji bil Trst že priključen. Tu pa je drugi vzrok nezadovoljive udeležbe v stavki. Delavci v Trstu so nasprotni vsaki obliki aneksionizma, a v izvajanju stavke je bilo vsekakor opaziti delen anek. sionistični značaj že s tem, da je bila avtomatično posnemanje italijanske. Značilno je, da se to ni zgodilo samo enkrat, marveč da samostojne borbe za zboljšanje plač tukaj sploh ni. Končno je pasivnosti dela tržaškega proletariata kriva razdvojenost. C e bi bil j de- lavci enotni, bi bil uspeh vsekakor uečji. Tu pa se sindikalni vodstvi omenjenih dveh sindikatov spomnita na potrebo po enotnem nastopu le tedaj, ko je nujna kaka akcija. To pa ni dovolj: enotnost se gradi in krepi z vsakodnevnim delovanjem s prepričevanjem delavstva in s konkretnimi akcijami tu na kraju samem. Jamstvo za uspeh namreč tiči prav v konkretnih neposrednih akcijah, ki jih vse delavstvo občuti in ki ga zato zbližujejo ter ustvarjajo pogoje vsaj za akcijsko enotnost, kateri bi morala slediti kasneje tudi organizacijska. Izkušnje zadnje stavke nas zato učijo, da je treba začeti z ustvarjanjem enotnosti, hkrati pa pripravljati neposredno borbo proti tržaškim industrijcem, upoštevajoč posebni položaj v Trstu. Ce pojdejo sindikalne organizacije Po tej. poti, potem bo uspeh zagotovljen, drugače pa se bo stavkokaštvo znatnega števila delavstva ponavljalo. birokracijo, bi bil ta postopek škodljiv, saj zahteva dokaj zapleteno birokratsko pisarjenje v Rim in nazaj in logično tudi obsežno izgubo časa. Ker pa nam praksa dokazuje, da Rim ni naklonjen gospodarskim stikom med Jugoslavijo in Trstom, pa naj bodo tj za Trst še tako u-godni, obstaja dejanska bojazen, da bi vsaka naročila lahko doživela obširne zakasnitve in da bodo morda celo izvozna dovoljenja odbita V' takem ozračju obstaja se. veda za vsako resno gospodarsko sodelovanje in torej tudi za naročila pomemben riziko. Nihče namreč ne ve in ne more vedeti, kakšen veter bo pihal čez pol leta, čez leto ali čez dve v italijanskih ministrstvih Naročila pa so uediio vezana na točno določene roke in je vsaka zakasnitev zelo škodljiva za naročnika, saj onemogoča pravočasno dovrš itev ladjevja, povzroča zaostanke pri izročitvi ladje in torej zelo obsežno materialno in finančno škodo. Vprašanje gospodarskih odnosov pa se ne suče samo o-krog izvoznih dovoljenj, temveč je zlasti občutljivo za u-vozna dovoljenja. Tudi pri vprašanju novih jugoslovanskih naročil bi bilo brez dvoma treba rešiti to vprašanje, ker mora biti vnaprej jasno, kako bodo naročniki plačali. Dosedanja praksa Zavezniške vojaške uprave oziroma rimskih funkcionarjev, ki odloča. jo tudi pri uvoznih dovoljenjih, pa govori o dolgotrajnem in vztrajnem zmanjševanju finančnih zmožnosti za večje nakupe in za večja naročila Pri tem gredo rimski funkcionarji talio daleč, da so na pr. praktično uničili vsak pomen izrednih kontingentov v okviru tržaškega velesejma. V našem listu smo že zelo obširno poročali o tem vprašanju m smo bili prisiljeni večkrat dokumentirano kritizirati ravnanje Zavezniške vojaške uprave. ZVU jc na koncu formalno ugodno rešila poseb. ne uvozne kontingente v o-kviru velesejma in izdala za okrog 140 milijonov lir posebnih uvoznih dovoljenj. V praksi pa je ZVU takoj po velesejmu za isto vsoto skrčila normalni obseg uvoznih dovo_ Ijenj, tako da se promet v juliju, avgustu, septembru in oktobru ni povečal niti za liro. Po osmem oktobru pa je ZVU zvesto izpolnjevala gospodarsko blokado italijanske vlade, tako da se je promet znižal na najmanjši možni obseg. Tudi to vprašanje lahko zelo resno zavre vsak ca Trst še tako ugoden obseg naročil in onemogoči zaposlitev tržaških ladjedelnic. Rešitev tega vprašanja je že v juliju zelo jasno predlagal odgovorni jugoslovanski državni podtajnik za zunanje zo-deve dr Alež Bebler, ko jc v izjavi tisku dejal: «JugoslovansKa vlada sodi, da bi bilo koristno za razvoj resničnih gospodarskih interesov, če bi se čimprej napravil preobrat v tem vprašanju. Prepričana je, da bi se položaj lahko znatno popravil s sklenitvijo posebnega spora, zuma o blagovni izmenjavi med vlado FLRJ in Zavezniško vojaško upravo, ali pa s sklenitvijo vrste dolgoročnih dogovorov med vlado FLRJ in Zavezniško vojaško upravo, ki bi nudili stabilnost in perspektivo gospodarskim odnosom s cono A Svobodnega tržaškega ozemlja ter omogočili obseg trgovine na neprimerno večji ravni. Razen izmenjave dobrin na večji višini — je tedaj poudaril Bebler — bi jugoslovanska vlada pozdravila tesnejše industrijsko sodelovanje jugoslovanskih gospodarskih krogov s tržaško industrijo, ker bi tako sodelovanje prispeva-valo k večji zaposlitvi tržaške industrije«. Na te konkretne in pozitivne jugoslovanske predloge Zavezniška vojaška uprava do sedaj še ni izrekla niti enega uradnega ali vsaj neuradnega mnenja. Ni dvoma, da bi bil sprejem ponujene roke zelo ugoden za tržaško gospodarstvo in bi lahko v znatni meri rešil krizo številnih tržaških industrijskih podjetij. To velja tako za ladjedelniško in. dustrijo, za celo vrsto manjših obratov, kot tudi za ILVA in ostala podjetja, ki bi lahko dobila obsežna jugoslovan. ska naročila. Pa če že n{ volje zg tako obsežno sodelovanje, ujtamo, da obstajajo realne možnosti vsaj za sklenitev sporazuma za dobave CRDA jugoslovanski ladjedelniški industriji. Resen sporazum bi lahko odstranil v tem primeru vse o-vire glede izvoznih in uvoznih_ dovoljenj, glede načina plačevanja in bi predstavlial realno jamstvo, da bodo naročeni stroji in oprema dostavljeni v dogovorjenem roku. Tak sporazum bi predstavljal znatni prispevek za rešitev krize v enem izmed najvažnejših tržaških industrijskih podjetij, bi mnogo pripomogel za omejitev brezposelnosti, bi pomenil znaten prispevek za gospodarsko kre. pitev našega mesta S. B. SFO.Umskl IINKVI Na današnji dan je leta 1942 2. četa II. bataljona Tomšičeve brigade porušila železniško progo med Škofljico in Šmarjem. DANES, četrtek 17. decembra Lazar, Strojslav Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22, Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 13.38 in zatone ob 4.ia. JUTRI, petek 18. decembra Gracijan, Neveša PO ZADNJIH DEMONSTRACIJAH BREZPOSELNIH Vprašanje brezposelne mladine se ni premaknilo z mrtve točke Mladinci bodo lahko kaj dosegli samo z enotnim nastopom in z odločnostjo, kakršna je prišla do izraza pri demonstracijah Na predvčerajšnji seji tržaškega občinskega sveta jc socialdemokratska svetovalka Gruber-Benro načela vprašanje brezposelne mladine. 'Zahtevala je, naj se v ta namen ustanovi posebna komisija, sestavljena iz občinskih svetovalcev raznih strank, ki bj se. stavili skupno resolucijo in napravili načrt za skupno akcijo. Ta pobuda svetovalke sledi sestanku, ki so ga imeli predstavniki brezposelnih mladincev s predstavniki socialdemokratske stranke in drugih strank Brezposelni mladinci pa so se pred tem obrnili tudi na vse stranke, ki so zastopane v občinskem svetu z edino izjemo Slovensko-italijanske ljudske fronte. S tem so menda hoteli pokazati svojo napo. litičnost», ker se boje zameriti se kominformovcem, ki so ob zadnjih demonstracijah brezposelnih trdili, da so delo «titovskih provokatorjeve. O takem ravnanju se seveda ne splača obširno razglabljati, saj se že samo dovolj jasno opredeljuje Vsakomur je namreč očitno, da se s tem ne krepi enotnost, ki je v vsaki akciji tako nujno potrebna. Vsekakor pribijemo, da se je predstavnik Slovan-sko-italijanske ljudske fronte v občinskem svetu vedno zavzemal za izboljšanje položaja brezposelnih ter se pri tem ni oziral na to, kateri stranki pripadajo. Na omenjeni seji je župan Bartoli obljubil, da bodo predlog svetovalke Gruber-Benco vzeli v poštev. Ze prej so predstavniki socialdemo. kratske stranke poslali občinskemu odboru spomenico, ki jo je podpisalo 1200 brezposelnih mladincev. V tej spomenici so med drugim zahtevali, da se prepove odpust vajencev, ko opravijo izpite; dalje so zahtevali, da se nalo. ži delodajalcem obveznost, najemati določen odstotek vajencev; oblasti naj poskrbe za izredno podporo brezposelnim; upokojeni uslužbenci, ki imajo dovolj pokojnine za preživljanje, se morajo odpustiti, tako, da se namesto njih zaposle mladinci. Po diskusiji jc župan povedal, da bodo 1. januarja vzeli na delo 20 vajencev k mestnemu podjetju ACEGAT, to pa je tudi vse. Po zadnjih demonstracijah je bilo z raznih strani zelo mnogo obljub. Demonstracije so vsekakor nekaj zalegle, saj so poskrbeli za brezposelne obrok kosila v mestni menzi in jih okoli 600 zaposlili pri SELAD. To je bila seveda le začasna rešitev. Obljube, da bodo vsem brezposelnim, ki ne dobivajo redne podpore, dali izredno podporo, pa oblasti še niso izpolnile Tudi glede razširjenja rekvalifika-cijskih tečajev niso še nič u-krenili, o kakem produktivnem delu pa sploh ni govora. Vsekakor je po demonstracijah stvar dejansko zaspala, ker sta prav vodstvi Enotnih sindikatov in Delavske zbornice storili vse, da bi gibanje brezposelnih zadušili. Zaradi tega se tudi oblastem ne mudi, da bi kaj več storile za brezposelne sploh in za mladince posebej Skupni odbor brezposelnih je s sindikalnimi predstavniki razpravljal pri višjem ravnatelju za civilne zadeve dr. Vitelliju, pri ravnatelju za javna dela dr. Caf-ferelliju, pri ravnatelju oddelka za delo inž. De Petrisu, plod vsega tega pa je bila, kot smo že videli, samo zaposlitev kakih 600 brezposelnih pri SELAD Ker ni bilo drugih rezultatov, so se torej sedaj oglasili mladinci. Videli bomo, ali bo storil zanje kaj konkretnega občinski svet. Prepričani pa smo, da bodo mladinci kaj dosegli le z e-notnim nastopom in z odločnostjo, pri čemer naj jim bodo za vzgled zadnje demonstracije brezposelnih, 'ki so se jih udeležili v glavnem prav piladinci. GRDA dobila nova naročila za premične hladilnike CRDA je dobila od pomorske družbe SIBEMAR manjše naročilo za gradnjo nekaterih premičnih hladilnikov, medtem ko se predstavniki CRDA še pogajajo za podobna naročila s številnimi italijanskimi in tujimi pomorskimi družbami. Premični hladilniki, katere gradijo v obratih CRDA, so sestavljeni iz enega kosa in imajo sledeče zunanje dimenzije: 4x2, 5x2, 5x3, Hladilna celica ima 11 kub. metrov koristnega prostora. Skupna teža praznega hladilnika polno opremljenega z aparati je o-krog 2,6 ton. Hladilnik ima prostora za okrog 4 tone tovora. Novi vodilni odbor Zveie prosvetnih delavcev STO Na prvi jedni seji dne 16. t m se je vodilni odbor Zveze prosvetnih delavcev STO v Trstu, izvoljen dne 13, t. m na redni letni skupščini sestavil tako-le: Predsednik: prof. Jože Umek (izvoljen ze na skupščini); podpredsednik: Milan Jereb (učitelj); tajnik Janko Gerdol (učitelj); blagajnik Duša Kosmina (učiteljica); načelnik mladinskega odseka, kateremu sta se priključila še org, odsek in odsek za izvenšolsko delo prof. Gojmir Budal; načelnik pravnega odseka prov, Ivan Savli; načelnik pedagoškega odseka Milan Jereb (učitelj); načelnik socialno-ekonomskega odseka prof dr. Leopold Zuba-lič; odbornik prof. dr. Rudolf Perhauc (ravnatelj). Vodilni odbor je na svoji 1. redni seji sestavljal tudi program za bodočo poslovno dobo. Vzroki za odložitev Tržaškega ve!esejma 1954 Uprava tržaškega velesejma je včeraj obširneje razložila razloge prestavitve datuma otvoritve velesejma 1954 od maja na junij, in sicer otvo-rili ga bodo 17. junija, zaključili pa ga bodo 4. julija. Prvotno pa bi moral velesejem trajati od 22. maja do 7. junija. Uprava utemeljuje to prestavitev s potrebo daljšega ob. dobja za vse organizacijske priprave in za obširnejšo propagando v korist velesejma. Glavni razlog pa je v sovpadanju tržaškega velesejma z ostalimi velesejmi, ki so prav tako v maju, kar bi lahko privedlo do občutne škode tako tržaškemu kot drugim velesejmom in bi lahko celo privedlo do neodobritve datuma tržaškega velesejma, Uprava poleg tega ugotavlja, da je bilo potrebno prestaviti datum otvoritve tudi zato, da bi olajšali udeležbo vsem tistim državam in podjetjem, ki imajo že vrsto let obveznosti s podobnimi manifestacijami, ki so v maju in v začetku junija. Poleg tega je junij ugodnejši za obiskovalce, ker ima po meteoroloških predvidevanjih več lepih dni kot zadnji tedni maja. Zadnji in verjetno najvažnejši razlog, pa je v politični napetosti, ki vlada po 8. oktobru okrog Trsta, kar je po mnenju uprave velesejma znat. no zavrlo prijave za udeležbo in negativno vplivalo na propagandno delo v korist velesejma. Uprava je hotela dobiti nekoliko več časa, tako da bi prešli obdobje političnih napetosti in bi ostalo še vedno obsežnejše razdobje za vse tehnične m ostale priprave. Uprava (.-PRIMORSKEGA DNEVNIKA« je sklenila darovati tistemu, ki postane nov naročnik pred I. januarjem 1954, starim naročnikom pa, ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1954, v znesku 3.200 lir vnaprej, najkasneje do 31. januarja 1954, eno naslednjih knjig: Bevk: bPOT V SVO- BODO«. Magajna: hODMEV KORAKOV«. C o s i č : uDALEC JE SONCE«. Gregorčič: mPESMId, nova izdaja. Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO in v Italiji. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« K USTANOVITVI UPRAVNO TEHNIČNEGA URADA PRI ZVU Preprečiti je treba nepotrebno trošenje javnih denarnih sredstev Imenovani odbor pri oddelku za javna dela bo imel nalogo izrekati odločilno mnenje o potrebi in upravičenosti večjih javnih del Pri departmaju za javna dela ZVU je bil, kot smo že na kratko poročali, ustanovljen upravno-tehnični odbor ki bo začel delovati 21. decembra. Nov odbor bo imel nalogo izrekati svoje mne nje o raznih delih v režiji državne uprave ali pa o onih, ki jih bodo delali s podporo državnega denarja za vrednost nad 30 milijonov lir, ko gre za dela, ki so dana v zasebno licitacijo. Poleg tega bo omenjeni odbor nadzoroval tudi vsa tista e-konomska dela, ki bodo dana v zasebno licitacijo za vrednost nad 15 milijonov lir. Nov odbor bo pooblaščen izrekati svoje mnenje tudi za vsa dela v režiji pokrajine, občine, raznih ustanov ali pa zasebnikov, za katera je bila zaprošena delna ali celotna državna podpora in za katera je že predpisano mnenje višjega sveta departmaja za javna dela. Odbor je pristojen tudi za vsa tista dela za katera ni bila naprošena nobena državna podpora. Upravno tehnični odbor bo pooblaščen izraziti svoje mnenje glede vseh omenjenih javnih del in tako dovoliti PKEI» KPIKOCOM FAŠISTU MII IZGREDOV PRED VOJAŠKIM SOPISCEM OD 22 SOJENIH UDELEŽENCEV IZGREDOV II KRIVIH, 7 OPROŠČENIH, 4 POBEGNILI Proti štirim ubeglim iredentistom izdan nalog za aretacijo - Vsi Krivi proti Kavciji na začasni svobodi - V peteK izrečena obsodba Še trije razgrajači, ugotovljeni po fotografijah, včeraj pred sodnihom Kakor javljeno, je včeraj podpolk. Grabb v svojstvu predsednika sodišča izrekel pravdorek proti 22 osebam, obtoženih sodelovanja na nedovoljenih iredentističnih demonstracijah in drugih kršitev. Pred razsodbo samo pa je predsednik prečital kratko izjavo, v kateri je povda-ril, «da ZVU upravlja po nalogu to cono in ne po svoji volji. Mnenje sodišča je, da je prav kršitev ukaza poveljnika cone, s katero je do nadaljnjega prepovedal kakršnokoli manifestacijo, kriva za dogodke, ki so se v tistih dneh dogajali v Trstu. Odlok je razumljiv, kajti vojaški poveljnik cone odgovarja za javni red na tem ozemlju. Iz tega sledi, da na podlagi osnovnega zakona tega ozemlja ni bila nobena demonstracija dovoljena. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bile 4. in 5. novembra v raznih krajih mesta demonstracije, ki niso bile dovoljene. Sodišče je mnenja, da bi se izgredi, ki so zahtevali nastop policije, ne bi dogodili, če bi spoštovali zakon. Ce bi se to dogodilo bi tudi razprave ne bilo«. «Sodišče mora odgovoriti na štiri vprašanja in sicer: 1. So bile demonstracije? 2. So bile te dovoljene? 3. So se obtoženi, vsi ali delno, udeležili demonstracij? 4. So obtoženi žalili policijske agente in proti njim ter vozilom metali kamenje«? «Jasno je bilo dokazano, da so demonstracije v tistih dne bile in da niso bile dovoljene«, je zaključil predsednik. | Kar se tiče ostalih dveh vprašanj je predsednik odgovoril med razsodbo ki jo je izrekel vsakemu obtožencu posebej. Zanimivo pa je, da se štirje obtoženci in sicer Biagio Tramontano, Antonio Conte, Paolo Coretti in Emilijo Štirn niso predstavili v dvorani in tako je predsednik naročil tožilcu naj takoj izda nalog o aretaciji in da morajo vse pripeljati v petek ponovno na sodišče. Ce.se ne motimo, so bili prvi trije (predsednik namreč ni izrekel razsodbe za odsotne) spoznani za krive, medtem ko bi moral biti Štirn popolnoma oproščen. Zvedeli smo, da je Tramontano, ki je ribič po poklicu in se je zadržal v našem mestu za časa lova. zapustil naše ozemlje. O ostalih se do sedaj ni izvedelo ničesar, dasi-ravno so agenti kmalu po predsednikovem ukazu odšli po obtožence. Ce izvzamemo odsotne, je bilo 7 popolnoma oproščenih, medtem ko je ostalih U sodišče spoznalo za krive in bo po ponovnem govoru zagovornikov za znižanje kazni sodišče izreklo končno obsodbo, ki je predvidena za petek. Oproščeni so bili dr. Pietro Cassani, Ruggero Ruggeri, Pietro Pagliaro. Francesco Orlandini, Eugenio Pagnini in Marcello Cusma, medtem ko so Tulliju Trebbiju zaradi mladoletnosti preklicali obtožbe. O ostalih je predsednik izrekel sledečo sodbo: Biondi Niveo: kriv udelež- S SINOČNJE REDNE SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA PODRAŽITEV ELEKTRIČNE ENERGIJE V MESTU IN VASEH MIUSKE OBČINE Spremembe nekaterih postavk v proračunu za I-1953 - Odobren predlog za izplačilo trinajste plače občinskim nameščencem Sinoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta; odsotnih je bilo 6 svetovalcev, občinstva pa sploh ni bilo. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je občinski svet na tajnem glasovanju izvolil revizorje računov za leto 1954; izvoljeni so bili isti svetovalci kot lani. Nato so potrdili še za dve ieti petčlansko komisijo za občinske davke. Sledila je kratka diskusija o manjših spremembah v občinskem proračunu za leto 1953, ki so bile potrebne zaradi zvišanja nekaterih postavk v izdatkih, katere pa bodo krili z večjimi dohodki drugih postavk, zlasti trošarine. Skupno so imeli 4.5 milijonov več izdatkov, posebno za osebje in upravne stroške, ki pa jih bodo krili iz lastnega proračuna, ne da bi potrebovali posebne podpore od ZVU. Občinski svet je soglasno odobril omenjene spremembe, nato pa je odobril predlog občinskega odbora, da se izplača vsem občinskim nameščencem in uslužbencem celotna trinajsta plača; v skupni vsoti 1.078,000 lir, kar bodo krili z raznimi postavkami občinskega proračuna. V nadaljevanju je bilo govora o trošarini na uporabo e-lektrične energije za razsvetljavo. Do sedaj je znašala v miljski občini trošarina za kv. uro 0,90 lir, na sinočnji seji pa so jo povišali na 5 lir, tako da bo odslej cena električni energiji v Miljah skupno 41.40 lir za kv. uro. Ta cena pa velja samo za Milje. Znano je namreč, da je po vaseh v miljski občini električna energija dražja kot v mestu. Cene pa niso enake in se razlikujejo od vasi do vasi, od 2 do 3 lire za kv. uro več kot v Miljah. Seveda velja povišanje trošarine v enaki meri tudi za podeželje. Neki svetovalec je opozoril Občinsko upravo na to in priporočil, naj posreduje pri podjetju SELVEG, ki dobavlja električno energijo miljski občini, da bi znižalo ceno za podeželje. Zupan je obljubil, da bo posredoval, pripomnil pa je, da omenjeno podjetje trdi, da ima na podeželju več ' stroškov za vzdrževanje omrežja itd. Pred zaključkom seje je občinski svet še odobril predlog za nakup zemljišča pri Sv. Brigidi v Miljskih hribih, kjer bo občina sezidala malo čakalnico za potnike, ki se vozijo z avtobusom. Prihodnja seja, na kateri bodo začeli razpravljati o občinskem proračunu za leto 1954, bo v sredo zvečer. Predoraznični oosli kurjih tatov Delovanje kokošjih tatov se je ponovno razbohotilo. To je vsekakor znak, da se bližajo prazniki. Pred vsakimi prazniki se namreč tatovi spravijo pridno na delo in tedaj ne mine dan, da ne bi perutnina izginjala iz vrtov, kurni-kov itd. Včeraj ponoči so neznani zlikovci^ ki so si priskrbeli celo ponarejene ključe, vdrli v kurnik last 22-letne Marije Carlini iz Rimske ulice_ v Miljah ter ukradli 6 kokoši in 2 purana, Ker so zlikovci našli na vrvi za sušenje žensko obleko in moško srajco, so si tudi to prisvojili in seveda neopazno izginili v temo. Car-linijeva je utrpela 15.000 lir škode, be na demnostracijah in metanja stolov; Leoni Luciana: kriv udeležbe in poskusnega napada na policijskega inšpektorja ter o-proščen obtožbe žalitve inšpektorja Marinija; Sigon Argio: kriv udeležbe in metanja kamenja; Vascotto Carlo; kriv obtožbe hujskanja k neredom ter oproščen obtožbe sodelovanja na nedovoljenih demonstracijah; Inž. Zampieri Claudio: kriv obtožbe udeležbe na demonstracij ah; Margherita Montecchio pot. Prcnce; kriva udeležbe; Delta Picca Glauco: kriv u-deležbe in metanja kamenja; Giuseppe Grazioso: kriv u-deležbe na demonstracijah in poskusnega napada na agenta, oproščen obtožbe žaljenja agentove časti. Levi Sergio; kriv udeležbe in metanja kamenja; Alessandro Termini: kriv udeležbe in metanja kamenja, oproščen obtožbe napada na policijskega narednika; Prodi Bruno: kriv udeležbe na nedovoljenih demonstracijah. Po prečitanju razsodbe so oproščeni zapustili obtožno klop in se oddaljili, medtem ko je predsednik odločil, da vse ostale pridržijo z namenom, da prepreči nadaljnje odsotnosti pri izreku obsodbe, Na vsak način se je pokazal voljnega izpustiti obtožence na začasno svobodo proti kavcijam in se je o tem dogovoril v svojem uradu z zagovorniki. Izvedeli smo, da so vse izpustili na začasno svobodo pod pogojem, da se trikrat dnevno javijo na policijskem poveljstvu in proti obljubi, da se bodo predstavili v petek sodišču. Vsem pa so začasno odvzeli osebne izkaznice in, kdor je imel, tudi potne liste. Predno bo izrečena končna obsodba bodo spregovorili še odvetniki za znižanje kazni. Včeraj sta povzela besedo odv. Sblattero in Strudhoff in sicer v korist Carla Va-scotta in Luciana Leonija. Ostali odvetniki bodo govorili danes, medtem ko bo obsodba izrečena, kakor vse kaže, v petek. Pred sodišče so tudi včeraj pripeljali tri nove aretirane osebe, ki so jih na podlagi fotografskih posnetkov identificirali kot udeležence na novemberskih demonstracijah. Bruna Gionnija. aretiranega 14. t. m. in Vittorija Venturija, aretiranega včeraj zjutraj, so obtožili, da sta se udeležila nedovoljenih demonstracij 5. novembra, ko so razgrajači uničili policijski avto in napadli sedež Fronte za neodvisnost. Po izjavi nar. Armana je njuna prisotnost dokazana po slikah in policija je prepričana o njuni krivdi. Ker pa mora ugotoviti tudi njuno vlogo pri dogodkih, je nar. prosil za sedemdnevni rok za nadaljevanje preiskave. Do tedaj bi morala obtoženca sedeti v zaporu. To prošnjo policije je sodnik, kljub zahtevi odv. Pan-crazija, da bi obtožena izpustili na svobodo, sprejel. Oba bodo pripeljali ponovno pred sodnika danes teden, Salvatora Cioffa, enega izmed zadnjih aretirancev, pa obtožujejo sodelovanja pri poškodovanju angleškega vojaškega jeepa v Ul. Mazzini. Tudi o njem imajo fotografske posnetke. Ker pa je policija na podlagi preiskave prepričana, da ni imel Cioffo glavne vloge pri tem dogodku, je naredik Armano zaprosil, naj se ga izpusti na začasno svobodo in naj se zopet prijavi sodišču z ostalimi, ki so obtoženi istega dejanja. Cioffa je sodnik izpustil na začasno svobodo ter mu naročil naj se danes teden ponovno predstavi sodišču. Se nadaljnjih sedem dni bodo ostali v zaporu Livio Sa-vio, Antonio Ascalone, Sergio Somma in Nereo Chicco, o katerih je inšp. Canobel pojasnil, da je potrebno podaljšati preiskavo, da se ugotovi njihovo vlogo pri izgredih. Vsi štirje so bili že pretekli teden pred sodiščem in se bodo vrnili ponovno čez teden dni, ko bo policija verjetno zaključila preiskavo. Guerrina Zana, Gianfranca Meta, Gaštona Pregla, Vittorija Semerara, Aurelija Ber-nardisa in Uga Enza Meia so tudi izpustili na začasno svobodo pod pogojem seveda, da se dvakrat dnevno prijavijo na posebnem oddelku policije in da se predstavijo_ danes teden ponovno na sodišču. Cesare Lofano, ki je bil do sedaj na začasni svobodi pa se bo morali vrniti v petek, ko bo policija predložila sodišču zaključke preiskave. Prosečani in Kontovelci Vse Prosečane in Kontovelce bodo posebno zanimali članki «Zadruga za nakladanje in razkladanje na Proseku)), «Naš Kontovel« in «Miramar stoji na slovenskih tleh« Ker pa je poleg teh treh člankov še mnogo zanimivega v «Jadranskem koledarju» za leto 1954, si bo vsaka družina našega zavednega Proseka in Konto-vela nabavila «Jadranski koledar« za leto 1954. ali ne izvedbo predlaganih del. Razen tega bo imel odbor tudi besedo pri spornih vprašanjih med ustanovami odnosno oblastjo in zasebnimi podjetniki glede nespoštovanja pogodbenih obvez, pri ko-lavdaciji raznih del ter pri odločanju o glavnih načrtih del, ki so odvisna od urada za kmetjistvo in ribištvo pri ZVU, glede prošenj za dodelitev javnih del in glede regulacijskih načrtov. Odbor bodo sestavljali: šef departmaja za javna dela, ki bo hkrati tudi predsednik odbora, en funkcionar, ki ga bo določil departma za gospodarstvo in finance ZVU, en državni odvetnik, glavni inšpektor javnih del (Genio Civile) in izrednega urada državnih cest, en funkcionar, ki ga bo določil revizor ZVU, prvi inženir izrednega urada državnih cest in prvi inženir javnih del (Genio Civile). Ce pa bo moral odbor odločati tudi o zidanju novih šol, bodo vključeni v odbor še predstavniki pristojnih uradov in ustanov. Kot vidimo gre za ustanovitev posebnega oabora, ki naj nadzoruje še posebno dela večjega obsega in kar je še najbolj važno, ki naj da svoj pristanek k načrtom velikih javnih del. Hkrati pa bo odbor nadzoroval tudi večja dela v režiji urada za kmetijstvo in ribištvo pri ZVU. Ce pa pregledamo vse delovanje preteklih povojnih let bomo zasledili, da so bili prav na področju javnih del odkriti škandali in nepravilnosti ali pa, da so bila izvedena dela, ki niso bila nujna in niti ne javne koristi. Spomnimo se samo na znani proces pred vojaškim sodiščem, ki je bil pred leti v Trstu in ki je odkril milijonske poneverbe. Ker smo že pri tem, naj ponovno omenimo gradnjo asfaltirane ceste od glavne obmorske ceste pri Cedasu do stare kontovelske ceste. Tudi gradnja otroškega igrišča pod Sv. Justom ni bila tako nujna in potrebna, kot so potrebna številna druga dela v mestu in v okolici. Znančilno je tudi, da bo komisija odločala, kot smo to že omenili, o delih urada za kmetijstvo in ribištvo ZVU. Nadzorstvo nad deli tega urada se nam zdi še posebno važno, če pogledamo, kaj je ta urad napravil pri Stivanu, kjer je bila na pobudo tega urada zgrajena tako imenovana ribogojnica, kjer so hkrati zgradili velike hladilnice, tovarno za mreže in še druge objekte za katere so potrošili na stotine in stotine milijonov lir. Ti milijoni pa so prinesli samo korist italijanski raznarodovalni politiki na našem področju, Z njimi so razlastili na tisoče in tisoče kvadratnih metrov slovenske zemlje na kateri so nato sezidali tudi novo italijansko kolonijo «Villaggio S. Marco«. Zato lahko mirne duše trdimo, da je bilo na stotine milijonov lir javnega denarja res «vrženih v morje« in da od tega denarja nima danes naše prebivalstvo nobene koristi. Upamo, da bo znala nova komisija, ki jo sestavljajo najvišji predstavniki najbolj pristojnih uradov in ustanov za izvedbo javnih del, v bodoče preprečiti vsako ' nepotrebno trošenje javnega denarja. Šovinizem za izvoz... Razni elementi med železniškim osebjem na Tržaškem, ki ga povečini sestavljajo še v času fašizma importirani ljudje iz raznih provinc Italije, so že večkrat pokazali svoj šovinistični strup. Spomnimo se samo na improvizirano stav_ ko, ki so jo uprizorili zato, da so onemogočili odhod treh posebnih vlakov na Okroglico, itd. V zadnjih dneh pa so se spravili na napise na vagonih tistih vlakov, ki vozijo iz Trsta v Jugoslavijo. Ze nekaj dni so namreč na vlakih, ki odhajajo s tržaške postaje proti Opčinam, zamazane table, ki označujejo smer vagonov. Tako so na primer včeraj na tabli, ki odgovarja mednarodnim predpisom in na kateri je napisano «Trst (Trieste centrale) - Pivka - Ljubljana -Zagreb - Beograd», premazali besedo Trst, predvčerajšnjim pa poleg besede Trst še besede Pivka, Ljubljana in Zagreb. Poleg tega so bili na nekaterih vagonih tudi napisi proti Titu in Jugoslaviji, zraven njih pa napisi kot «W Pella, W Italia» itd. Ker se to očitno kršenje mednarodnih konvencij kot rečeno izvaja že nekaj časa, je jugoslovanski železniški delegat na Opčinah včeraj vložil protest pri načelniku openske postaje z zahtevo, da ga pred. loži svojim nadrejenim. V protestu opozarja jugoslovanski delegat na te primere, ki lahko prisilijo jugoslovansko železniško upravo, da podvzame primerne ukrepe. Gornji primer ne dela časti lokalni železniški upravi, katere dolžnost bi bila, da take izbruhe šovinizma prepreči, če že ne zaradi tega, ker gre za kršenje mednarodnih konven cij, pa vsaj zaradi olike. Upajmo, da bo protest jugoslovanskega delegata zalegel. Dva rojaka-umetnika nagrajena v domovini Iz Ljubljane. Qb dnevu republike 29. novembra je glavni odbor Zveze skladateljev Jugoslavije podelil nagrade za tista dela glasbenega ustvarjanja, ki so se uveljavila v javnosti kot umetniške vrednote in ki predstavljajo kot take obogatitve naše glas. bene kulture. S področja glas-beno-odrskega ustvarjanja je žirija podelila prvo nagrado v znesku 200.000 din tržaškemu rojaku dr, Danilu Svari za opero ((Veronika Deseni-ška«, s področja simfonične glasbe pa goriškemu rojaku Matiji Bravničarju nagrado v znesku 150.000 din za »Simfonično antitezo«. Našima rojakoma iskreno čestitamo. Vrnili so ji torbico seveda brez denarja Predvčerajšnjim zvečer je 34-letna Elisabeta Musumcci por. Alessi stanujoča na Ko-lonkovcu št. 967 prijavila policiji tatvino svoje torbice, ki jo je hranila v večji torbi. Zenska, ki je izjavila, da so bili v torbici poleg 3.0Q0 lir v gotovini tudi osebni dokumenti in poštna položnica, je utrpela 10.000 lir škode. Včeraj zjutraj ob 10. pa se je ženska ponovno oglasila na policiji in izjavila, da je predvčerajšnjim okoli 20. ure potrkala na vrata njenega stanovanja neka neznanka, ki je njenemu 14-letnemu sinu izročila torbico, v kateri je bilo vse razen seveda 3.000 lir, ter nato izginila. Pevski zbor prosvetnega društva v Berkovljah pod vodstvom Milana P e r t o t a priredi JUTRI 18. decembra 1953 ob 21. uri v dvoranj AVDITORIJA KONCERT UMETNIH IN STARIH TRŽAŠKIH NARODNIH PESMI SPORED: Ivan Grbec: «Pesem mladine«. Anton Foester: »Ljubica«. Benjamin Ipavec: «Ej, tedaj'. . . ». Gustav Ipavec: «Lahko noč«. Emil Adamič: »V snegu«. Emil Adamič: »Moravska narodna«. Milan Pertot: »Konjuh pianinom . . . ». Boris Papandopulo: »Skoči kolo«. Ivan Grbec: «Pa da bi znal«. Oskar Dev: «Soči». Milan Pertot: a) «Jem’n ’no liibeco«. b) «Ko tičica s’n pevala«, c) »Kej se je zmislo«. č) «Kambrca je vjelbana«. d) «Dvajset let je kumej stara«. e) «U celem Trste lučke ni«. f) «Vse tičke so vesele«. g) »D’n’s ja taiste dan«. h) «U Leblan n’ lepen pl’c». i) «Kej me b’š t’ku z’mjero». Zenski zbor nastopa ob tej priliki v okoliških narodnih nošah Vstopnice po 150, 100 lir ter po 50 lir za dijake dobite od srede 16. t. m. dalje v Ul. Roma 15/11. Prosimo vas, da sporočite vašim prijateljem in znancem. Osvobodilna fronta IV. OKRAJ SKEDENJ Danes 17. t. m. ob 20 uri seja izvršnega odbora OF Skeot e Prosimo za točno udeležbo. IV. OKRAJ i Skedenj . Kolonkovec - Zavil obvešča vse tiste, ki so se'5”, šali za izlet v Sežano, da bo ^ hod v nedeljo 20. t. m. tot.no 8, uri zjutraj izpred gostilne » bina v Skednju in ob isti uri pred gostilne Sorda na K°‘ kovcu. ( GLEDALIŠČE VEBPlj Danes ob 20.30 tretja PredsiJh^ Giordanove opere «Andrea o nier« za red «C» v parterju ® • balkonih ter za red «B» v i*1 ri jah. Nastopajo isti pevci kot v prvi predstavi. Dirigira Mom Pradedi nad?" Pri gledališki blagajni se ljuje prodaja izvenabonmaj vstopnic za parter in balkone- . V nedeljo ob 16. uri za™ predstava opere »Anrtrea Cnec _ ■ Rossetti. 16.30: «Mesto, ki M. Povvers, G. Young. nim prepovedano. 0u0 Excelsior. 14.45, 18.00, 21.30. «« vadis?», R. Taylor, D. Kerr. Nazionale. 16.00: «Zakonskai stelja«, R. Harrison. L. Paim.ef' Filodrammatico. 16.00: «.Ena Toto, Fabrizi, De FihPP0' doletnim prepovedano. Arcobaleno. 15.30: «Zenska o-nih* Mia- «Prevejana >.«. Ki f jo hoteli linčati«, B. DonlfV ’ J .Lund. Astra Rojan. 16.30: "r'jlhn- naivka«, J. Allyson, Van sort. ,, 30: Auditoriuro. 14.15, 18.00, verf «Quo vadiš?«, R. Taylor, D g, Grattacielo. 16.00: ((Sprehod«’ Rascel, V. Cortese. Morl. Alabarda. 16.00: «Kazen», c-tejo, A. De Cordova. ,tt,. Ariston. 16.00: ((Družina Barr N. Shearer, F. March. , g, Aurora. 16.00: «Pesmi, pes®11’’ Pampanini, A. Sordi. . - rol- Armonia. 15.00: «Bela kri«, L' Garibaldi. »Napo.«*«*1 tarantela«. Ideale. 16.00: »Dnevnik obsoj«--|et ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo jutri 18. decembra 1953 ob 20.30 v kino dvorani na OPČINAH Gorkega dramo Prodaja vstopnic jutri od 16. do 18. ure ter od 19. ure dalje pri blagajni kina. V soboto 19. decembra 1953 ob 20.30 v prenovljen« kino dvorani v SKEDNJU Nušičeva komedija OSNUTEK PRORAČUNA ZGONIŠKE OBČINE ZA LETO 1954 Dohodki zgoniške občine skoraj enaki izdatki pa za 6.500.000 lir večji kot lani Osnutek proračuna predvideva 6.850.503 lir dohodkov, 20.251.930 lir rednih izdatkov in 3.362.000 lir izrednih stroškov - Tudi v Briščike nameravajo napeljati telefon Tudi zgoniški občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel osnutek občinskega proračuna za leto 1954. Iz raznih postavk je razvidno, da predvideva proračun za prihodnje leto 6,850-503 dohodkov, 22 milijonov 425.930 lir rednih in izrednih izdatkov, tako da je prvotni osnutek, kot ga je predložil občinski odbor, predvideval 15.575.427 lir deficita, Toda med razpravo o proračunu so nekateri svetovalci predlagali, naj bi med izdatke vnesli še nekatere postavke, med katerimi naj o-menimo 600.000 lir stroškov za povečanje šolske kuhinje v Saležu ter 500.000 lir za naba_ vo knjig za občinsko knjižnico, tako da so se stroški povečali za 1,188.000 lir in s tem seveda tudi deficit, ki znaša 16,763.427 lir. Kot po vseh podeželskih občinah tako ima tudi zgoni-ška občina največje dohodke od trošarine in raznih pristojbin, saj predvidevajo v prihodnjem leju iz teh postavki za 5,895.308 lir dohodkov. Mnogo večji so seveda izdatki, ki so po posameznih kategorijah tako razdeljeni: 6,269.588 lir za plače in mezde občinskim uslužbencem, 5,260.900 lir za zdravstvo in higieno, 4,696.248 lir za šolstvo in prosveto, 2,306.582 lir za dobrodelne namene in podpo. re, 1,323.012 lir za javna dela, 30.000 lir za cerkvene potrebe, 66.000 lir za razne manjše izdatke ter 279.600 lir za posesti. Skupno torej 20,251.930 lir rednih izdatkov. Med izrednimi pa so naslednje glavne postavke: 674.000 splošne izdatke, 600.000 lir za popravilo šolske kuhinje v Saležu, 5Q0.000 lir za nabavo knjig ter 86.000 lir za zdravstvo in higieno. Skupno torej 3.362.000 lir izrednih stroškov. Medtem ko se dohodki v primeri z letošnjim letom ne bodo dosti spremenili, saj so letgs znašali 6,531.891 lir, prihodnje leto pa predvidevajo 6,850.503 lir inkasa, so se pa po drugi strani močno povečali izdatki, in sicer za več kot 6 in pol milijona lir. Povečanje izdatkov gre na račun že omenjenih dveh postavk o popravilu šolske kuhinje in nabavi knjig ter na razne druge postavke, kot n. pr. povišanje plač uslužbencem, javna dela, vrtci in šole, podpore itd. V pasivnem delu proračuna so naslednje večje postavke: Predvsem moramo omeniti 2.960.000 lir kot obvezen prispevek kraškemu vodovodu, kar dosle; niso vnašali v občinski proračun, nato pa 2 milijona 294.476 lir za plače občinskim uslužbencem, 2 milijona 110.232 lir za plače u-službencem otroških vrtcev, 1.200.000 lir za bolniške stroške ter 1,528.000 lir za nabavo živil, kurjave in razsvetljave otroških vrtcev. Poleg tega so med izdatki predvidene še naslednje postavke; 200 000 lir za redno popravljanje občinskih nepremičnin, 275.000 lir za pisarniške potrebščine, pošto in telefon, 450.000 lir za kurjavo in razsvetljavo občinskih uradov, 620.000 lir kot prispevek za iz_ tirjanje trošarine, 284.000 lir za nagrado županu in odbornikom, 366.012 lir za plačo lir za posesti, 1,414.00Q lir za * poljskemu čuvaju, 420.000 lir za stroške javne razsvetljave, 96.288 lir za prispevek čuvajem pokopališč, 90.000 lir za vzdrževanje pokopališč, 220.000 lir za prispevek živinozdrav-niku, 440.000 lir za porabo vo. de, 432.012 lir (po 35.000 lir na mesec) za stroške SELVEG. 366.012 lir za cestarje, 185.000 lir za občinski tehnični urad, 650.000 lir za vzdrževanje občinskih cest, 60.000 lir za kanalizacijo, 488.016 lir za prispevek šolskim slugam, 375.000 lir za razne šolske potrebe, 469.702 liri za prispevek) babici, 225.000 lir za prispevek zdravniku, 98.880 lir za vzdrževanje zdravniškega ambulatorija, 50.000 lir za cerkvene potrebe in 40.000 lir za zdravila revnim učencem. Med izrednimi izdatki pa moramo omeniti 74.000 lir za ureditev kopalnice v šoli v Saležu, 125.000 lir za popravilo zgoniške šole, 120.000 lir za ureditev prostora okoli županstva, 150.0Q0 lir za napeljavo strelovodov na občinske otroške vrtce, 44.000 lir za nabavo telefonskih transformatorjev ter 161.000 lir za beljenje šolskih učilnic. Največji postavki med izrednimi stroški pa sta 850.000 lir za napeljavo telefona v Briščike ter 440.000 lir za ureditev občinskega . inventarja. Zaprta cesta Prebeneg Mačkovlje Do nadaljnega je cesta, ki pelje iz Rrebenega v Mačkovlje zaradi popravil obcestnega zida zaprta za ves promet. Predvidevajo, da bodo dela dokončali do 31, t, m, DANES 17. t. m. ob 19 30 bo nastopil na KONKONELU pri Ferlugj LUTKOVNI ODER Vabljeni prav vsi otroci. Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu obvešča vsa prosvetna društva in piosvetne delavce, da se občni zbor zaradi tehničnih ovir ne more vršiti 20. t m. Vršil se bo po novem letu in bo javljen pravočasno. Ljudska prosveto SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SHPZ bo danes 17. t. m. ob 18.30 na sedežu. PD »VOJKA SMUC« IN »PINKO TOMAŽIČ« imata redno odborovo sejo danes ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15. Darovi iti prispevki Namesto cvetja na grob pok. Nadlja Semerla poklanja Ivan Gorkič 1.000 lir, za Dijaško Matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE UMRLI SO: 68-letna Luiza Su-šmel por. Alberti, 62-letna Josi-plna Sulič vd. Bizjak, 76-letni Antonio Caselli, 74—let n i Francesco Burlini, 65-letna Giulia Pettener vd. Livaia, 75-letna Tereza Stok vd. Stok, 45-letnl Josip Pavatič, 51-1 et ni Teodoro Dutti, 71-letni Giuseppe Maggini, 80-letnl Gio-vanni Portione, 77-letna Maria Pa-der vd. Martini, 74-letna Angela Mat tip n vd. Rauscher, 83-letni Glovanni Pison, 86-letna Maria Gavagnin vd, Zorzin. ... >j*n-c?.*’ R. Hudson. Mladini izpod 1 prepovedano. . 0ja», Impero, 16.00: «Odkar Sl ® M. Lanza. I, Italia. 16.00: «Casablanca»’ Bergmann. , Viale. 16.00: «Frivolna ženska«' Ohiari. Kino ob morju. 16.00: »Alk® J. Cagney. . „ie- Massimo. 16.00: »Pod grožnJV ča», F. Latimore, F. M*f*‘ it Moderno. I6.0C: «Ni Pr0?curtis’ zaročenca«, P. Laurie. f■„noi»i Savona. 15.00: «Zena za eno ma. G. Lcllobrigida, G. CervL 0. dini izpod 16 let prepove“ 0r, Vittorio Veneto. 16.00: »Salto1 tale«, F. Marcb, F. Moor ■. jj, Azzurro. 16.00: »Belec, t> ,n noC. ščini; 23.10 Glasba za lan14 T H S I’ H’ 306,1 m ali 980 KC-seK pfV.. 11.30 Lahki orkestri; \3'20 paj' ski duet in harmonika: D-,. l4' ke melodije; 14.00 Lily f'7„a' gl*f Ciganske arije; 17.30 PIe5v ba; 18.00 Mozart: Koncert lu; 18.40 Melodije iz ril1"« pestff Mamičina pravljica; 1 *■} K0n prt; IVI Ctl II 1 V.1 I I <* UVlJll O) Af 1/W glasba; 20.00 Šport: 20:05 „,{1 operne glasbe: 20.30 LanKCzg(); Zveza prosvetnih de -d J®«,! ■di v enem izmed dni zdr^ja- 30. dec. 1953 poučni ‘ž® z gledališko predstavo sjoV^ jo redi v enem izmed z. 511 uuiijnu v«-- cjiz ■ . la- ni. Na ta izlet vabi v^pigrnaJ l/J' šolnike. Prijave se *PJfL " 20. decembra na sed Roma 15. , p0’ od SMUČARSKI TECA4 jdf» Planinsko društvo or«jj54 je-28. t. m. do 6. januarja j|2 n pj dežu društva v Ul.m !«• čarski tečaj. Vsa P?,ja Mac?i ur°’ dežu društva v Ul. • !«■ 13, II, vsak dan med 18 -,0Rl ,a, MOTOKLUB AMA )n 1* v organizira 31. t. "L-jgli51 nuarja 1954 izlet moto jj, Ljubljano in Opatijo. . j7, d Vpisovanje dnevno ure do 21. t. m. PD »VOJKA in »PINKO 25., 26. in 27- -i < ■ v.- ■ v.\-. - ^ i*r» Večer na devinskih skalah (Foto Magajna) ZVEZNA DRŽAVA MINNESOTA, MITIČNA DOMOVINA LEGEND O DRVARJU BUNYANU NIAGARSKI SUROVI - OSEBNA PRHA Leta 1880 je 71 odst. prebivalstva bilo Evropejcev prvega in drugega pokolenja (Švedi, Norvežani, Slovani, Finci, Francozi, Nemci, Danci, Angleži, Švicarji, Sirijci, Romuni) - lz Minnesote sta tudi C. Lindberg, ki je prvi preletel Atlantik, in Noblov nagrajenec za literaturo Sinclair Leu/is Ameriška zvezna država Minnesota slovi kot ((dežela 10.000 jezer«, ki jo skupaj z nepreglednimi smrekovimi so bili na delu drvarji. Pripovedujejo, da je njegovo kihanje odneslo streho kolibe, v kateri je spal sku- najbolj priljubljenih dežel poletnih počitnic . Znana je pa tudi kot ((žitnica« države, gotovo pač zaradi svojih orjaških silosov in ogromnih mlinov. Mnogo prebivalcev Minnesote je skandinavskega porekla. Skandinavci so prinesli s seboj med drugim tudi «smorgasbord», pravo čudo kulinarične umetnosti, in prenesli na druge Američane svojo strast za razne vrste zimskega športa. Minnesota je mitična domovina legend o drvarju Paulu Banyanu, o katerega izredni moči krožijo zgodbe po vseh državah, v katerih. se biei •nore pričakovati, da bi danes Bolgariji cedila t m mleko. Toda prav gosi* i ^i se ne moglo niti lle. pričakovati, da bo da-Prea V Boigariji slabše kot r‘.d vojno. To pa iz sledečih • Glogov; Bolgarija je bila m se danes izrazito poljedel- ci država Pred vojno je ra v Bolgariji življenjska Haien zelo nizka in vsako W ,an*e izboljšanje bi se m,6) moralo občutiti. Drugič: Pel Hnl * UUGUlUh —e,-~. ..Sarija je v času vojne utr-j 4 razmeroma najmanj ško-r0-v. Primerjavi z drugimi ev. j^pskimi državami, ki so bi-i dajete v vojno vihro, saj Vse do jeseni 1944, leta j VeEa izven vojnih operacij sti>S0. Se nato Nemci v avgu-in septembru leta 1944 k, ™ili iz Bolgarije tako re. Pni, ■ rez borbe Tretjič: v °jni dobi se je začela Fetošolska ljubezen je nevarna, a le brez... • • • gozdovi napravljajo za eno < paj z drugimi drvarji in da je bil njegov glas tako močan, da so si njegovi poslušalci morali zatisniti useša, da jim niso popokali bo-benčki. Trdijo tudi, da je niagarske slapove on izkopal za svojo .osebno prho, pod katero se je hladil; svojo sekiro je privezal na dolgo vrv in jo vihtel okoli sebe s tako močjo, da je v nekaj minutah posekal cele gozdove. Imel je tudi ogromnega vola, po imenu Babe; minnesotska jezera so nastala, ko je sledove Babovih nog zalila voda. Nekoč je Babe prevrnil v taborišču drvarjev sod z vodo; tako je nastalo jezero Itaska, voda, ki je tekla čez, pa je začela teči prav do New Orleansa in je tako nastala reka Mississippi. Pred sto leti so na ozemlju Minnesote, ki je takrat obsegalo tudi današnjo Severno ln Južno Dakoto, prebivali Indijanci rodov Sioux, Ojibwa, Chippewa in Dakota ter maloštevilni francoski nakupovalci kožuhovine. Pečat države ima še danes francoski napis «L’Etoile du Nord«. Dežela se je odprla za naseljevanje leta 1849 in takoj so začeli prihajati naseljenci iz Nove Anglije, Pennsilva-nije in države New York. Leta 1858 je bilo ozemlje sprejeto v ameriško državno zvezo. S pojenjavanjem ko-žuhovinske industrije se je razvilo poljedelstvo, nastala je lesna industrija, izkoriščati so začeli rudnike, posebno se je povečala tudi mlevska industrija. Kmalu so prodrle železnice do pacifiške obale; to in promet po Mississippiju je napravil stari naselbini St. Paul in Minneapolis za važni mesti. Pojavila se je potreba po velikem številu delavcev za povečanje rudnikov, za mline, žage, zidanje hiš v mestih in za obdelovanje polj. Vlada države je izdala knjižico z naslovom ((Minnesota dahe kot domovina novih naseljencev« in tisoči Evropejcev so začeli prihajati v to obljubljeno deželo. • Izprva so bili najštevilnejši Nemci; sledili so razni slovanski rodovi, Irci, Kanadčani, Švedi, Norvežani, Finci. Ljudsko štetje leta 1880 je pokazalo da je sestavljeno 71 odst. prebivalstva iz Evropejcev prvega ali drugega pokolenja. V vsem desetletju po letu 1890 se je nadaljeval dotok izseljencev, prihajali so Francozi, Danci, Angleži, Švicarji, Sirijci, Romuni, Japonci, Mehikanci in še razni drugi, najštevilnejši so pa bili Skandinavci. Se pred eno generacijo je bilo v Minnesoti nekaj navadnega slišati druge jezike kot angleščino. Danes pa le še malo otrok razume dva jezika in le malo družin je ohranilo običaje svojih rodnih dežel. Vendar so v nekaterih družinah še vedno priljubljene razne jedi stare domovine. Minnesota ima danes okoli tri milijone prebivalcev. Bogati pridelki njenih polj, živinoreje, rudnikov in dnevnih kopov odhajajo na vse strani. Številne so potrošniške in proizvajalne zadruge. Minneapolis in St. Paul, posestrimski mesti na nasprotnih bregovih Mississip-pija, tvorita skupno veliko prestolnico, ki je po svoji velikosti enajsta med velemesti Združenih držav. Med obema mestoma je veliko tekmovanje, vendar sodelujeta na kulturnem in trgovske področju. Mesti imata skupen simfoničen orkester in umetnostni muzej, skupna je tudi minnesotska univerza, ki je po številu slušateljev druga v Združenih državah. St. Paul je obdržal svoj značaj zrelega dostojanstva v tradiciji Vzhoda, v nasprotju z novim, sodobnim vzdušjem Minneapolisa, ki gleda proti Zahodu. Država Minnesota (kar pomeni v siouxškem jeziku «sinjemodra voda«) ima dejansko več kot 11.000 jezer, v Minneapolisu samem jih je 11; po teh jezerih se pozimi drsajo, poleti pa kopajo,. svojem vozičku s konjsko veslajo in lovijo ribe. [vprego 800 m stran od nesreče in ki so jo našli nezavestno. Po načrtih bi vred- Med najbolj znanimi sinovi Minnesote so Harold Stas- sen, prejšnji guverner države in bivši predsednik pennsil-vanske univerze ter sedanji načelnik Ameriške uprave za delovanje v tujini (FOA); Charles Lindbergh, sin minnesotskega poslanca, ki je prvi preletel Atlantik; Sinclair Lewis, prvi ameriški nagrajenec z Nobelovo nagrado, ki se je rodil v Sauk Centru in ki je uporabil Minnesoto za kraj dogajanja za svoj znani roman «Main Street« in razne druge svoje povesti. Whisky iz soda po 5 centov požirek Newyorško predmestje Bo-wery je v letih po državljanski vojni postala zloglasna četrt, v kateri je mrgolelo pivnic, ki so jih posečali pijanci in izmečki družbe. Takim ljudem so lastniki pivnic prenehali dajati pijačo v kozarcih; pivec, ki je hotel imeti whisky, je vrgel na mizo «nickel» (kovanec za 5 centov), nakar je lahko vtaknil v usta cevko, ki je bila zvezana s sodom in je imel pravico piti po cevki toliko časa, dokler je lahko požiral brez oddiha. Trčenje dveh vlakov pred 50000 gledalci Nikoli ni imela kaka senzacionalna predstava, pri kateri so vstajali ljudem lasje na glavi, tako tragičnih posledic kot trčenje dveh tovornih vlakov, ki ga je 15. septembra 1896 organizirala pri Wacu x Texasu Železniška družba Missourija. Kansasa in Texasa. ((Železniško nesrečo« je giedalo več kot 50.000 plačajočih gledalcev, katerim so jamčili za popolno varnost ko sta pa oba stroja trčila, sta se oba strojna kotla razpočila in v vse smeri so leteli tisoči kosov razbeljenega železa. Zareči drobci so ubili dve osebi, poleg tega pa zadeli in ranili mnogo drugih, med katerimi tudi neko ženo, ki se je peljala na nost obeh uničenih strojev bila mnogo poplačana s prodajo vstopnic. Izkupiček iz prodaje vstopnic bi tudi po- polnoma kril vrednost starih železniških voz, ki so bili pri nesreči uničeni, poleg tega pa še zagotovil prirediteljem velik dobiček. Namesto senzacionalne predstave pa je prišlo do žaloigre, zaradi katere so morali prireditelji plačati visoke odškodnine, med drugim tudi deset tisoč dolarjev nekemu uradniku za izgubljeno oko. Elektronski računski stroj za vremenske napovedi Ameriški vremenoslovski u-rad bo kmalu pričel uporabljati elektronski računski stroj, s čimer bodo vremenska poročila oziroma napovedi postale mnogo bolj točne. Vremenski «robot« bo vnesel matematični obrazec in izračunal odgovor, iz katerega bodo vremenoslovci lahko napovedali temperaturo, oblačnost padavine in druge vremeske činitelje. Dr. Daniel Rex od ameriškega urada za pomorsko aerologi-jo je izjavil, da bo novi računski stroj postavil na glavo dosedanjo tehniko vremenskih napovedi. E VE REST IN ZDRAVNIKI Nepremagljiv Everestov vrh je izzval enajst odprav — ki sicer niso imele vse za cilj vzpona na vrh — in šestnajst ljudi je izgubilo življenje pri raznih poskusih. Res sta pogum in telesna sposobnost nujno potrebna za raziskovanja teh nepreglednih raz-sežnih snežišč, ledenikov in skalovij, res je pa, da je bil odvisen uspeh prav tako od rešitve fizioloških problemov, ki so v zvezi z življenjem v velikih višinah. K uspehu zadnje odprave so mnogo pripomogli zdravniki, bodisi s tem, da so pomagali pri izbiri obleke, bodisi s tem, da so odpravo osebno spremljali, bodisi tudi s tem, di so včasih nastopali kot vodniki. Morali so tudi stalno nadzirati člane odprave, zlasti pri dolgi hoji proti vrhu, naloga, ki na zunaj ni mnogo vidna. Doktor, ki prevzame poleg nadzorstva higiene v taborišču tudi naloge zdravnika odprave, se lahko znajde vsak hip pred najra-znovrstnejšimi problemi medicine in kirurgije v eni od najbolj izgubljenih dežel sveta, od zlomljene noge, ki jo mora dati v mavec, do zdravljenja sončarice ali zmrznje-nja raznih udov. Poleg tega mora stalno paziti na prve znake duševnih motenj, ki imajo lahko najresnejše posledice, če se lahko bolezen razvije in razširi na trudne in utrujene ljudi — problem, ki ga dobro poznajo vojaški zdravniki, kateri so se udeležili zadnje vojne. Izkustva planinskega zdravnika so neprecenljive vrednosti glede nasvetov, ki jih lahko da voditelju odprave v pogledu a-klimatizacije. V višinah Himalaje, in zlasti v višinah o-koli 6.Q00 metrov, lahko uniči vse uspehe aklimatizacije propadanje zdravja iz vzrokov, ki še niso pojasnjeni. Reakcija posameznikov na vse napore je zelo različna, venr dar je opaziti pri vseh zmanjšanja kontrole živcev in zmanjšanje telesne teže, kar vse lahko doseže znaten obseg. K temu je treba dodati nevarnosti, ki izvirajo iz silnih skokov Temperature in ki jih lahko nevtralizirajo delno samo s posebno opremo. Podnevi lahko povzroči odsev sončne svetlobe močno potenje in izparivanje medtem ko pade ponoči temperatura pod ničlo; pojav dehidracije v teh višinah povzroča še mnogo večje težave kot pomanjkanje kisika, ki ga povzroča majhen pritisk. Zdravniki, ki so spremljali letošnjo odpravo, so nedvomna v čast svojemu poklicu. Uradni zdravnik odprave je bil dr. Michael Ward, ki je dobil svoja prva izkustva iz himalajskega področja že leta 1951, ko se je udeležil odprave dr. Pugh, član Medical Research Councila, ki je bil med vojno 'fiziolog vojnega visokoplaninskega vežbalne-ga centra. Tretji član zdravniškega zbora odprave je bil dr. Evans, ki so ga izbrali za spremljevalca ekspedicije v glavnem zaradi njegove plezalne spretnosti, ki si jo je pridobil v celoti na področju Himalaje. Evans in T.D. Bour-dillom — katerega brat, dr. R.B. Bourdillom, je izumil kisikov aparat, katerega je u-porabljala odjrava — sta letos kot prva poskusila doseči vrh z novim aparatom. Čeprav nista dosegla svojega ci lja, imata vendar to zadoščenje, da sta bila nenadomestljiva člana skupnosti in skupine, ki je dosegla zmago. Te skupnosti stvarno niso tvorili samo plezalci, ki so se leto« vzpenjali na Himalajo, ampak tudi vsi tisti, ki so naskočili goro v prejšnjih letih, kajti njihova izkustva so dala nasvete in podatke — zlasti na zdravniškem področju — ki so postavili temelj, na katerem so možje polkovnika Hunta dosegli z drznostjo in zvestobo svojo zmago. AEROPLAST, PLASTIČNA OBVEZA Strokovnjaki. «Air Develop-mena Centra« so izumili novo vrsto obveze. Novi izum opušča običajno obvezovanje z gazo in uporablja pravo in resnično loščilo, «aeroplast». Aeroplast je sintetična tekoči, na, ki se uporablja z brizgalko; pri dotiku z zrakom se naglo strdi in napravi prožno kožico, ki popolnoma zavaruje rane in opekline. Prednosti novega načina obvezo vanj a so velike važnosti. Na ta način lahko obvezuje vsakdo brez pomoči zdravnika ali medicinskih sester. Ker je mrežica popolnoma prosojna, je ogromno olajšano tudi nadzorovanje ran ter opazovanje celjenja in, zaraščanja. Za preobvezo in razkuženje zadošča odstranjenje tančice «aeroplasta». kar se izvrši popolnoma lahko brez poškodbe vrhnjega tkiva. Nov način obvezovanja bo lahko nudil dragocene usluge zlasti pri hudih nesrečah, pri katerih je potrebna hitra pomoč vešjemu številu ponesrečencev. Lahka uporaba omogoča tudi zaščito tistih delov telesa, za katere je težje napravljati običajne obveze, kot so na primer sklepi in členki. Poleg tega pri aeroplastu ni potrebna ponovna sterilizacija, ki je neobhodno potrebna pri bombažasti gazi. Zdaj se vršijo poskusi za uporabo v večjem obsegu. Aeroplast bo imel tldi to prednost, da je zelo cenen. Mislijo tudi, da ga bodo lahko uporabljati pri nujni pomoči vojakom na fronti. UPORABA atomske energije V INDUSTRIJI Na letnem občnem zboru Društva ameriških mehanskih inženirjev, ki se je pričel danes v New Yorku in ki bo trajal teden dni, bodo razpravljali o uporabi atomske energije v industriji. Občnega zbora, na katerem bo 126 seminarjev o industrijskih in produkcijskih vprašanjih, se udeležuje približno 8.000 inženirjev iz Amerike in Evrope. V Vzhodni Nemčiji primanjkuje zdravnikov Iz biltena vzhodnonemške vlade je razvidno, da je zaradi stalnega bega zdravnikov iz Vzhodne Nemčije nastalo resno pomanjkanje usposobljenih zdravnikov in kirurgov na sovjetskem zasedbenem področju v Nemčiji, kjer je sedaj vsega komaj kakih 7.000 zdravnikov, ali en zdravnik na 2.000 prebivalcev proti kakim 59.000 zdravnikom v Zahodni Nemčiji. Niagarski slapovi na Mississippiju *Trst ni 2. hotel zaostati v 0 °hpravi, nego je glasno j; ravičil se, da je čiste rim-jjjtls'5e krvi«. («Trieste, fi-C 4 di Roma, puro sangue«. j/onograf. Scussa p. 221.). ^ ‘ko listin, ki bi od prvot-5V tukajšnjih Stanovnikov ,ik bočile, prišlo je v poža-P°d zlo na pr. ko je 1. Pal • pogorela dožetova r,a *aa> cerkev sv, Marka in Se 300 hiš v Benedkah. «To tiečZat^ °menja, ker so Be-ani malo prej v Kopru Pe ?r*sv°jili listine iz stari-k'31 S° na®**’ seboj jih vze-Velik* S-° pn onem požaru v čQvi 0 škodo domovinske zgo-e,j ae zgorele«, (Kovačič c. Jo' a kakor iz Kopra, tako mnoPOzneje iz Trsta Benečani Sp0tlf0 . Carinskih listin in *tr»t 6n^Cov odnesli, kajti več-ZVest mora'i se podati, in Pote*! 0 Ptiseči, tako 1. 1223, ‘»krat ■ 1232 in 1267 *• Uže tel je tržaško mesto ho- lo t ir mesio uv- Peoiir,6 Piovati z mogočno Ve- lw J ’ ter BO nA 'eneiil ter se osvoboditi od le s *Sa nasllstva, zato se Z« t °. v Prijateljske zve-Patrijartn oglejskimi in z goriškimi grofi. L. 1270 je občina tržaška po svojih zastopnikih kumovala (botra bila) pri krstu Elizabete, hče. re goriškiga grofa Majnarda IV. (nazovi župana tržaškega, ki je imel namestnika), poznejše slavne matere habsburške cesarske rodovine, kajt,i bila je soproga Albertu I. sinu Rudolfa Habsburškega, ter mu je povila 21 otrok. Tedaj se je zasnovala ona vez, ki je nad 100 let potlej tržaško mesto za stalno pripela slavno vladajočej habsburškej rodovini A mnogo bojev, napadov, bed j nadlog je moral Trst še prebiti od strani Benečanov. Dokler je, kakor ladja iz vzburjenih va-16v, prišel v mirnejše zavetje mogočne vlade. L. 1248 je bil patrijarh o-glejski dobil knežje pravice nad mejno grofijo Istro, podložna sta mu bila kot vazala (veleposestnik), tudi škof tržaški in grof devinski, a Benečani, premeteni trgovci, kakor so vedno hlepeli po fri-julskej patrijarhovej pokraj-ni, še bolj po tržaškem mestu, ker je najnaravniše primorsko skladišče za trgovino ^matija SILA: «TRST IN OKOLICA», IZDANO L. 1882 V TRSTU(ODLOMEK)j liako so Benetke skušale zadušiti Trst s Štajerskega, Kranjskega, s Krasa v Trst se stekajočo. A Trst ni maral robovati Benečanom, zato vojna za vojno. Za nadzorovanje ladij v Stivanu (pri Devinu) so bili Benečani sezidali na strmej steni gradič Belforte 1, 1274, a patrijarh Raimund prepove istrskim mestom, da si ni-jednega Benečana ne smejo za župana zbrati, S tem se ve niso Benečani zadovoljni, ter pošljejo poveljnika Rinie-ra Morosinija, da vzame Trst in Mile Silno trde pogodbe je stavil Trstu v mirovnej pogodbi, sklenenej v Benedkah 1. 1285. Vsled mirovne pogodbe 1. 1285. bi imeli Tržačani pla- čati Benečanom vse zastale davke, poslati 12 odličnih meščanov v prognanstvo, razrušiti vse trdnjave na mor-skej obali, izročiti in na trgu sv, Marka v Benedkah sežgati vse vojskme stroje, Benečanom narejeno škodo popolnoma vrnoti in vrhu tega vplačati 4000 lir škode, storjene beneškej konjiči. Mesto pošlje načelnika Marko Ran-fa, Randolfa Basilei in Kre-mončana Katapan v Benedke, da nekej plačajo in za drugo izprosijo daljši obrok in s prisego potrde pogodbo. Le dve leti spolnujejo trde pogoje miru, potem se zopet spun. tajo, a Benečani pošljejo proti istrskim mestom in proti Trstu svojo vojno, ki pridobi Koper in Muhov grad (Moc-cč) vzame. Patrijarh oglejski Raimond Della Torre v zvezi z goriškim grofom zbere silno vojsko pri Tržiču (Mon-falcone), ki naprej deroč za-palijo grad Završnik (Sborce-nece) in Dane (Zana?), in ko utrjenega Kopra ne morejo vzeti, opustošijo vse okolično polje, tudi Muhov grad brez uspeha oblegajo. Pod povelj-ništvom Marina Marosinija vzamejo Benečani Mile (Mug. gia) in s 6000 pešci in 1200 konjiki napadejo Trst, vtabo-rivši se na «Veduta Romana«. Hrabro se drže Tržačani, trdno se nadjaje patrijarhove po. moči, a ta, ker je bil v zadregah denarstvenih, proda nekaj posestva in zopet z gro- fom goriškim združi vojno pri Tržiču, ki potem skupno oblega Benečane pri Trstu, ali kar naglo zgine grof s svojo vojno. Bil je neki podkupljen od Benečanov za 20 tisoč gld., kakor je pozneje spoznal, slabega denarja, be-daj so Benečani še bolj’ drzni in neprenehoma napadajo Tržačane, ki v velikej stiski in gladu uže jedo najgnjusni-še stvari, ter milo prosijo pa-trijarha pomoči, Ta pokliče v vojno vse sposobne moške od 18-70 leta, kakor neko črno vojsko proti Benečanom. Tistega leta 1287. je bil dal Rajmund patrijarh prvikrat ljudstvo šteti iz vojaških namenov. Crna vojska udari skoz Prosek protj Trstu z silnim krilom in veliko kresov so ponoči zažgali, da so mislili Benečani, da ves Kras pada na nje, ter so hitro pete odnesli in mnogo jih je pri drenju na ladje v morju utonilo. Vso vojskino pripravo in druzega blaga so bili Benečani v taborišču pustili; to so Tržačani pograbili in tabor ((Veduta Romana« razrušili: potem udarijo na svojih ladjah proti Benedkam, zažgo žunanovo hišo v Caor-le in župana seboj odpeljejo Benečani sedaj prosijo papeža za posredovanje, ali pooblaščenec papežev jih ne more pomiriti, zato s 5 ladi-jami zapro vhod v Trst, da bi ga sestradali, a Tržačani dobe Žita od belinjskega o-pata. Posredovanjem papeža Nikolaja IV. se vendar naposled sklene mir v Trbižu (Treviso) 1. 1291. mej dože-jem Petrom Gradenigom in patrijarhom Raimundom in grofom Albertom, goriškim in tržaškim mestom. Trde pogoje so stavili nesrečnemu Trstu: da se mora držati pogodbe I. 1285 (zgor), potem razrušiti vse primorsko utrjeno mestno obzidje, prodati Benečanom vse ladje, ne sprejemati begunov Istranov, v prognanstvo poslati 24 odličnih meščanov. A rajši nego da bi v šakah bilo, uda se mesto in postane neodvisno od tuje vlade, in kmalu potem zadobi neodvisnost tudi od domače škofove nadvlade, kajti leta 1292 proda škof Brisa de Toppo mestnej občini najvišjo pravico, da sme svojega glavarja ( gastal. do) prosto si izbirati in vse druge svetovne pravice za 200 marlc (2800 gld.). Za glavarja si mesto izbere grofa goričkega Mainharda IV. V onej pogodbi 1. 1291 je bil škof zadobii Muhov grad .(nad Robido), kateri je 4 leta pozneje 1295. tržaškemu mestu v najem dal za 10 let. Isti škof odstopi oglejskej cerkvi duhovnijo sv, Kocijana pri Soči na Goriškem za-menjaje isto za Mile 1. 1296., ki so potem ostale pod tržaško škofijo. Tačas so bile velike razprtije in poboji na Talijanskem mej privrženci papeževimi: gvelfi, in mej cesarjevimi prijatelji: gibelini, ti zadnji so bili iz Toskanskega pognani in 50 družin gibe-linskih se 1. 1302 naseli v Trstu (po trditvi Kandlerje-vej). L. 1302-1324 je bil tržaški škof Rudolf Pedrazzani iz kremoneškega, o kojem nekateri trde, da je iz svojega grada Soncino privabil nekaj selanov v Sčednjo (Skedenj) pri Trstu, t. j. Sancine. (Kandler). Nul Mogoče, a da bi ime Sonce, Sonc, Sancin bilo italijansko, tega nikakor ne moremo priznavati, kajti sons-sonc je pošteno staroslovansko ime pomenjajoče: golobradec, in se nahaja še v mnogo drugih krajih po Slovenskem, (Nadaljevanje sledi} V It IvH K Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z manjšimi krajevnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 12 5 stopinje; najnižja 9.4 stopinje. TRST, četrtek IT. decembra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: JU*. cona Trsta: 1440: Poje Slovenski oktet. 17.00: Dela jugoslovanskih skladateljev na tematiko NOB. — Trst II.: 18.40: Melodije iz filmov. 21.30: Zbor Slovenske filharmonije. ;— Trst I.t 11.30: Operna glasba. '' \ I ''S ^ 7 |\ |7 L A.r. ' '*mir ZASEDANJE ISTRSKIH IREDENTISTOV IN NJIHOV PROGRAM ZA BODOČNOST I DA SE NE BOSTE DOLGOČASILI V ZIMSKIH VEČERIH Diskusija za ureditev tržaškega vprašanja se mora nanašali »a ozemlje med limavom in IVIirno Istrsko revizionistično gibanje (MIR) zbira „doknmentc", da dokaže »pravilnost" svojih imperialističnih žalitev - Vodstvo je vedno bolj izolirano - Aaklada časopisa .Arena di I*ola" se stalno zmanjšuje V soboto prejšnjega tedna je imel v Gorici izredno sejo izvršni odbor znanega revizionističnega gibanja istrskih beguncev MIR. Glavni vzrok izrednega zasedanja izvršnega odbora je bil, kakor kaže poročilo, problem nadaljnjega vzdrževanja glasila istrskih in dalmatinskih iredentistov (beri imperialistov), ki je kot se zdi prišel v slabe vode in da mu kljub pomoči raznih zainteresiranih krogov v Italiji preti skorajšnji proprast. Upravnik in ekonom iredentistične organizacije je prebral zbranim gospodarsko poročilo, ki so ga vsi soglasno sprejeli, ker je iz njega biia razvidna ((življenjska važnost organizacije in njenega glasila tako za begunce v Italiji, kakor tudi v inozemstvu«. Kar se tiče političnega poročila je izvršni odbor MIR sicer odobril delo Peliove vlade za ureditev tržaškega vprašanja, vendar je poudaril da se mora vsaka diskusija o tem vprašanju nanašati na vse ozemlje od Mirne do Timava. Da bi pa MIR dokazal ((verodostojnost« svojih zahtev, se bo potrudil razvijati tudi vnaprej svoje delovanje skupno z drugimi istrskimi organizacijami na istih načelih in zahtevah, ter je v ta namen že osnoval poseben odbor, ki bo zbiral ((dokumente«, s katerimi naj bi bile dokazane njihove «u-pravičene« zahteve. Ze dan po seji izvršnega odbora MIR se je v Gorici sestal tudi občni zbor vseh reških beguncev naseljenih v Gorici in goriški pokrajini. Tajnik «Leghe Fiumane« Stanislao Bogatai je podčrtal namen organizacije, ki naj bi bil v ((hranitvi italijanstva Reke in vsega Kvarnerja, tako sedaj kakor v preteklosti«. Govornik se je zahvalil za pomoč, ki so jo reški begunci dobili od raznih centralnih, kakor t ud j lokalnih oblasti. Zalem pa je sledila izvolitev novega izvršnega odbora, kateremu na čelo so izbrali namesto prejšnjega predsednika Marcella Percovi-tha novega predsednika Renata Deiiseja. Po raznih cerkvenih in vojaških m*anifestaeijah, ki so jih istrskih begunci z velikodušno pomočjo oblasti organizirali po raznih krajih Italije v letošnjem poletnem in jesenskem času, so sedaj na vrsti občni zbori številnih Zvez tfga ali onega mesta, za katerega se še vedno »borijo« nekateri istrski iredentisti, ki v svojem brezciljnem delovanju ne najdejo možnosti za zaslužek in ki skušajo navezati nase številne begunce, k; so, čeprav v vdliki večini dokaj dobro nameščeni po raznih krajih Goriške in drugih pokrajin, že zdavnaj naveličani raznih propagandnih gesel in obljub ter šovinistično - imperialističnega zaganjanja, kar so dokazali tudi z vedno bolj padajočirn številom naročnikov in bralcev imperialistično usmerjenega lističa «Arena di Pola«, ki niti s pomočjo številnih «botrov in botric« ne more vzdrževati svojih finančnih težav in mora zato sklicevati posebne seje izvršnega odbora MIR. Prispevke sprejemajo na se- Ija, bodo lahko delno zaposlili dežu Zveze trgovcev, kjer iz-! brezposelne delavce iz občine dajajo tudi redna potrdila o Ronke. sprejeti vsoti. Uslužbenec zveze 'bo na podlagi prošnje dobil denar osebno pri posameznih podjetjih. Zveza naproša nadalje, da bi z vplačevanjem prispevkov pričeli. čimprej, tako da bi brezposelni in onemogli lahko dobili prvi obrok zitnske pomoči še pred prazniki. RAZDELJEVANJE ZIMSKE POMOČI V RONKAH Brezposelni nezadovoljni z načinom razdeljevanja Seja občinskega upravnega odbora Včeraj zvečer ^ob 18. uri je bila v občinski beli dvorani redna tedenska seja občinskega upravnega odbora. Dnevni red jfe obsegal navadna upravna vprašanja. ZIMSKA POMOČ ZVEZA TRGOVCEV POZIVA Člani na] prispevajo za brezposelne Določitev najni/Je vsote za posamezne kategorije — Prispevke naj izročijo čimprej Zveza trgovcev goriške pokrajine se obrača k svojim članom s pozivom, da bi se tudi letos udeležili kampanje za zimsko pomoč s tem, da bi prispevali za sklad, iz katerega bi pomagali v zimskem času brezposelnim in onemoglim za delo. Najnižje vsote, ki jih je zveza določila in ki jih toplo priporoča vsem trgovcem kot prispevek za zimsko pomoč, so naslednje: Trgovski uslužbenci: polovica dnevne plače; trgovci; znesek celotne dnevne plače z družinskimi dokladami, kakor 'jo dobivajo uslužbenci, kar je 1000 lir. To velja za podjetja, ki nimajo uslužbencev. Najraje bi dobili pomoč v denarju Letošnji način delitve zimske pomoči potrebnim prebivalcem, predvsem pa brezposelnim. je v goriški pokrajini povsem drugačen kot je bil do sedaj vsa povojna leta. Dočim so prej zimsko pomoč potrebne osebe dobile v denarju in si s tem pomagale pač pri najnujnejših potrebah, je letos določeno, da se bo zimska pomoč delila v obliki raznih nakazil za gorivo, hra-1 no itd. Proti temu pa so dvignili svoj glas predvsem brezposelni delavci v občini Ronke, ker menijo, da to ni najboljši način pomoči za zimski čas. Nadalje so brezposelni na svojih zborovanjih zahtevali od občine, da se v odbor za zimsko pomoč vključita tudi dva predstavnika brezposelnih, ki bosta prav" gotovo prispevala k boljšemu delovanju Odbora. Toda na vseh sestankih brezposelnih v občini Ronke je bilo poudarjeno, da se z zimsko pomočjo ali podobnimi akcijami ne more rešiti kriza številnih brezposelnih, ki jih je v tej občini nad 1200. kar znaša 15 odst. vsega tamkajšnjega prebivalstva. Le z velikimi javnimi deli, ki jih oblasti obljubljajo od zaključka vojne, kot so na primer: cesta Tržič-Gradež, melioracija krminsko-gradiščanskega po- Danes seja občinskega sveta Danes zvečer ob 21. se bodo v občinski dvorani na Korzu sestali k redni .občinski. sej; je: isenskega zasedanja goriški ob- činski svetovalci. Obravnavali bodo številna vprašanja upravnega značaja, ki so ostala nerešena na zadnji seji občinskega sveta. Trinajsta plača upokojenim učifeljem Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča vsem upokojenim učiteljem, ki začasno dobivajo nakazila pri šolskem skrbništvu. da že izpiačujejo 13. plačo. ki jo lahko dobijo pri pokrajinski zakladnici (Banca dltalia) v Gorici. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in po- noči lekarna Kuerner, Italia 4 - tel. 25-76. Korzo Ljudska knjižnica Ima veliko lepili knjig’ Seznam nekaterih mladinskih knjig - V knjižnih omarah ima vsakovrstne knjige in revije iz domače in tuje literature - Obiščite jo m- _ EUH ■ mi ■ V dolgih zimskih večerih marsikdo rad seže po lepi. poučni ali zabavni knjigi, ki človeka oplemeniti in ga obenem nauči spoznavati življenje. Srednješolska mladina zelo rada sega po knjigah, kajt'i prav v njih največkrat najde rešitev vprašanj, na katere mu šola iz različnih razlogov ne more odgovoriti. Zimske počitnice so kot nalašč za to, da se mladi ljudje, potem ko izvrše svoje šolske obveznosti, lahko predajo čitanju lepega čtiva, ki ga je sicer težko kupiti, vendar pa si ga je za nekaj skromnih lir mogoče izposoditi. V Ljudski čitalnici v Ulici Ascoli 1 bo mladi dijak ah kmetovalec, delavec pa tu. di kulturni delavec našel sebi primerno čtivo za dolge zimske večere, katerim gre- SE NEKAJ O STAVKI INDUSTRIJSKIH DELAVCEV KOVINARJI STAVKAM s 86,5-odstotno udeležbo Povprečje je nekoliko manjše kot v celi Italiji Prefektura vplivala na stavko avtobusnih: podjetij Čeprav je v Italiji na sploš. no po poročilih krščanskosocialnega sindikata CISL in kominformistične Delavske zbornice stavkalo od 90 do 95 odstotkov delavcev, moramo z neprijetnostjo ugotoviti,, da goriška pokrajina, razen v nekaterih 'strokah, ni dosegla tega povprečka. Tako je na primer v prehrambeni industriji stavkalo 34.3 odstotkov, v električni industriji 30,6 odstotkov, v kemični industriji 61 odstotkov, v lesni industriji 60 odstotkov. avtobusi z 20 odstotki, avtoprevozništvo pa z 61 odstotki. Veliko, večji odtotek stavkajočih je bil v tiskarnah (90,5 odstotkov), industriji gradbenega materiala in v stavbni stroki (81,9 'odstotkov), v kovinarski industriji (86.5 odstotkov). Semkaj spadajo tudi tržiške ladjedelnice, v katerih je od 8759 zaposlenih stavkalo kar 7592 delavcev. Tudi v predilnicah, kjer je zaposlenih 2747 delavcev ijmeSka tJlouenija M . .«• Malo občin v Benečiji se lahko pohvali, da imajo vodovod. Med temi je St. Lenart. Na sliki je brhka Benefanka, ki toči vodo pri vaški pipi v nalašč za to pripravljene posode. m C‘ Pl imoV) lil di im mik! in delavk, je stavka uspela z 82 odstotki, ker je stavkalo 2266 oseb. Stavka je pokazala, da so na čelu borbe delavskega razreda za sindikalne pravice ravno delavci metalurške industrije in da se oni v največji meri zavedajo pravic, katere jim pripadajo in za katere se borijo. Stavka pa je med njimi, to se pravi v glavnem v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču, tako dobro uspela prav zaradi njihovega družbenega načina proizvodnje, njihove dejanske sile, ki jo predstavljajo s svojimi okoli osem tisoč delovnimi močmi v podjetju. Tu ravnateljstvo in oblast nista mogla vplivati na odločitev delavcev, kot se je lahko dogajalo v številnih manjših podjetjih. Predvsem pa ni mogla oblast ravnati kot v Gorici, kjer je prefektura s svojim posredovanjem poskrbela, da so avtobusi vozili dokaj normalno. Kljub vsemu pa je stavka dosegla svoj namen. Delavci so zgovorno opozorili delodajalce, da so njihove zahteve po izenačenju in združitvi mezd in plač, kakor tudi zmanjšanje razlike med mezdami delavcev in delavk, u-temeljene in da jih bodo delodajalci morali upoštevati. 6.30. 6.40, 6.50, 7.00, 7.15, 7.25, 7.33 (do 20.07 vozi vsokih 8 mi. nut), 20.07, 20.15, 20.25, 20.35, 20.45, 21.00, 21.15, 21.30 22.00, 22.40. 23.20. Odhod s Svetogorske postaje: 5.12, 5.45, 6.05. 6,40, 6.50, 7.00.7.07, 7.20.J.30, 7.40 (do20.07 vozi vsakih 8 minut), 20.07. 20.15. 20.25, 20.35, 20.45, 21.00. 21:10, 21.30,' 21,40 21-50, 22.20, 22.55, 23.40. Oh praznikih: odhod z glavne postaje: 5.00. 5.50, 6.10, 6.30, 6.45, 7.00. 7.15. 7.25, 7.35, 7.45, 7.55, 8.03 (do 21.00 vozi vsakih 8 minut), 21.00, 21.15, 21.30, 21.45, 22.00, 22.30, 23.20. Odhod s Svetogorske posta- je: 5.12, 5.45. 6.05, 6.30, 6.55, 7.05, 7.15. 7.30, 7.40, 7.50, 8.00 (do 21.00 vozi vsakih 8 minut), 21.00, ‘21.10, 21.30, 21.45, 22.00, 22.30, 22.45. 22.55, 23.40. V prihodnjih dneh bo spremenjen urnik tudi na ostalih sedmih progah mestnega av-tobusa, ki ga bomo objavili naknadno. Pri padcu s kolesa si je ranil ustnico Včeraj okrog 13. ure je v Ul. Barzellini padel s kolesa 13-Ietni dijak industrijske šole Bruno Medeot iz Moše, Ul. Gorizia 45, Pri padcu si je ra- K I N O CORSO. 16: ((Voščena krinka«, tridimenzionalni film. VERDI. 17: «Upor strelcev«, R. Cameron. CENTRALE. 17: «Ne bojim se živeti«, C. Ninchi in F, Marži. VITTORIA. 17: ((Obmejni volk«. mo naproti. Poleg številnih del iz zgodovine človeštva, znan-stevnin knjig ter revij, bo ljubitelj dobrega čtiva našel tudi lepa književna dela slovenskih, jugoslovanskih in mnogih drugih svetovnih piscev, katerih imena bodo ostala v zgodovini človeštva za vedno zapisana. Za mladino ima sedaj Ljudska čitalnica in knjižnica na razpolago med ostalimi knjigami tudi sledeče: Beliakov; Na desetem planetu, Dickens; Nicholas Nick-leby (2 dela), Kipling R.: Knjiga o džungli, Andrič: Novele, Matavulj: Bakonja Fra Brne, Colerus E.; Od poštevanke do integrala, Kerenčič: Mati išče mojstra, Zupančič: Kanglica. Golar S.: Srp in klas, Nazor VI.: Zlata ladja, Žnidaršič: Pesmi izpod Snežnika. Nexo Andersen: Otroška leta in Poijs.ke novele, Sand G.: Mala Fadette, Šmit; Marjetka, Pahor J.; Hodil po zemlji sem naši, Moder J.; Sveta zemlja i (povest iz zgodovine Sloven-icev), Sega: Zgodbe o živalih. I Freeman; Kratkočasnice iz ke-| mije, Puškin: Pravljica o car-; ju Saltanu, Senoa: Kmečki i punt, Trdina; Bajke in pove-i sti o Gorjancih, Bakonja; Fra i Brne, njega šolanje in pome-inišenje, Pereljman: Zanimiva | matematika, Ingolič: Na prelomu, Spurova Katja: Prva knjiga o rastlinah, Kunaver P.: Potovanje po nebu, Vandot; Kekec nad samotnim bieznom, Seliškar: Liščki’ Bevk F.: Mali upornik, Cankar I.: Čašica kave. 330 štipendij za revne dijake Ministrstvo za vzgojo, (podporni urad za povojno pomoč) je za šolsko leto 1953-1954 razpisalo natečaj za 330 štipendij po 15 tisoč lir, ki se ga lahko udeležijo vsi revni dijaki srednjih šol, ki pripa-1 dajo kategorijam. predvidenim po 1. člena D.L.L, od 31. julija 1945 št. 425 in po členu l. D.L.L. od 28. septembra 1945 št. 646. Za udeležbo k natečaju mora vsak dijak (za mladoletne oče ali namestnik) napraviti prošnjo na navadnem papirju ter jo odposlati ministrstvu za vzgojo (Ministero dclla Pubblica fstruzione . Ufficio Assistenza Post-bellica) v Rim. Ul. Guidubaldo del Mon-te 24. Prošnjo z vsemi predpisanimi listinami na nekolekovatiih papirjih, je treba vložiti ministrstvu najkasneje do 31. januarja 1954. Za vsa potrebna pojasnila interesenti lahko povprašajo na prefekturi. ŠE 0 TURNIRJU Zfl ŠAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Tudi Rabar je postal prvak poleg Pirca in Fudererja Po mnenju Pirca bi morala Šahovska zveza Jugoslavije takoj posredovati pri FIDE, da bi Gligoriču, ki je šele četrti, omogočili udeležbo na medeonskem turnirju Kdo bo naslednik Emila NESREČA BREZ HUJŠIH POSLEDIC Na Travniku trčila motocikel in avtomobil Prometna policija je kaznovala avto-! mobilista, ker ni imel Šoferske knjižice V Ul. Roma se je prejšnji dan dogodila prometna nesreča, pri kateri ni bilo nobene človeške žrtve. Tovornik znamke »Fiat 500» z evidenčno tablico GO 7699, ki' ga je vozil 21-letni slaščičar Adriano Petronio iz Campagnuzze. Ul. Pola 14, je po postanku pred kavarno «Nuovo bar« hotel zaviti na levo proti Travniku. Takrat pa je privozil s nil zgornjo ustnico, za kar ga Travnika motoscooter «MV 125» je rešilni avto Zelenega križaj z evidenčno tablico GO 4033, odpeljal v bolnico Brigata. Po j last 41-letnega zidarja Rafae- dobljeni pomqči je lahko odšel domov. Vozni red avtobusov na progi štev. 1 Danes stopi v veljavo nov vozni red mestnega avtobusa na progi št. 1. Proga: Korzo Italia, Korzo Verdi, Ul. Oberdan, Travnik, Ul. Carducci, Trg E. De Ami-cis, Ul. Silvio Pellico, Sveto-gorska ulica Ul Caprin, Sve. togorska postaja. Ob delavnikih: odhod z glavne postaje; 5.00, 5.32, 5.50s 6.10, Medeot la Jukina z Oslavja. Prišlo je do trčenja obeh vozil. Pri tem pa se ni nihče poškodoval. Okvarili pa sta se obe vozili. Na kraj je prišla patrulja prometne policije, ki je kaznovala z globo šoferja vozila »Fiat 500», ker ni imel šoferske knjižice. Vozni red avtobusov v Podgoro in Sovodnje ZIMSKI VOZNI RED Ob delavnikih: odhod z železniške postaje ob 7., 8., 10.45, 12.30, 13.25, 14.50, 17.40, 19.15 in 21.30. Odhod iz Podgore ob 7.30. 8.30, 11.15, 12.50, 14.15, 15.15, 18.10, 19.40 m 22.10. Ob nedeljah in praznikih: odhod s postaje ob 8.45, 12.40, 14.. 15„ 16., 17., 18., 19.15, 20.40 21.40 in 23.30. Odhod iz Podgore: ob 9.35, 13.15, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20., 21.10, 22.10 in 0.20. Prihodnji mesec bodo to avtobusno progo spremenili v toliko, da bo avtobus iz Podgore voz’l samo do Travnika, potniki za postajo, pa bodo lahko dobili prestopni vozni listek. SOVODNJE Ob delavnikih: s Travnika v Sovodnje;, ob 6.45 (samo s postaje), 7.30, 8.15, 11., 11.30 13.30 in 19.10. Odhod iz Sovodenj: ob 7., 7.50, 8.50, 11.30, 14.30 in 19.30. Ob nedeljah in praznikih: s Travnika v Sovodnje; ob 14., 15., 17., 19. in 21. Odhod iz Sovodenj: ob 14.30. 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30. Partiji, za kateri smo včeraj sporočili, da sta prekinjeni, sta se obe končali z zmago, in sicer je Rabar premagal Puca, Nikolac pa Bogdanoviča. Rabar se je tako kot tretji pridružiti Pircu in Fudererju na prvem mestu. Vsekakor je precej redek primer, da na šampionatu zmagajo z enakim številom točk kar trije igralci. Zanimivo je tudi, da so mnogo bolj natrpana prva mesta kot pa zadnja. Tako ločita prvo polovico med seboj le dve točki (prvi trije 11-5, osmi in deveti pa 9.5), medtem ko je ostala jooiovica udeležencev mnogo bolj «udobno» razmeščena na razmaku 6.5 točk. Zanimivo je. da je prvi postal prvak prav Pirc, ki je imel težjega nasprotnika, medtem ko se je moral Fuderer z Bdiatom dlje ukvarjati, kot se je mislilo pred partijo. Končno stanje: 1.—3. Pirc, Rabar in Fuderer 11-5; 4.-6. Gligorič, Janoševič in Milič 1C.5; 7. Nikolac 10; 8.-9. dr. Nedeljkovič in Djuraševič 9.5; 10 dr. Trifunovič 9; 11.—12. Matanovi in Udovčič 8.5; 13. Marič 7; 14. Dimc 6.5; 15.—16. Preinfalk in Bogdanovič 5-5; 17. Puc 5; 1.8. Bulat 2.5 točk. Po turnirju je Pirc med drugim izjavil, da je zadovoljen z rezultatom in svojo igro. ((Boril sem se bolje kot na kateremkoli izmed dosedanjih šam-pionatov FLRJ. Uspel sem v marsičem tudi zato, ker sem uporabil svoj sistem .indijskega napada’, katerega sem špo-polnjeval analitično celih pet let. Izkazalo se je, da ta sistem mojim nasprotnikom povzroča hude težave. Ce bi izrabil vse možnosti, ki sem jih imel, bi dosegel na tem šampionatu še več točk«. Na vprašanje, kaj misli o kvaliteti igre na šampionatu, ;e Pirc odgovoril: ((Storjenih ie bila več napak kot na dosedanjih šampionatih. Menim, da je pomen tega tekmovanja povzročil živčnost posameznih ieraicev, ker je šlo ne samo za državno prvenstvo, marveč tudi za kvalifikacijo za consko svetovno prvenstvo in za udeležbo v olimpijski ekipi. Nadalje je Pirc izjavil, da ie izmed favoritov imel največjo smolo Gligorič. čeprav je odlično igral «Ce bi dobil nekatere prekinjene partije, bi bil z nami na čelu lestvice in si zagotovil udeležbo na conskem svetovnem prvenstvu. Sodim, da bi morala Šahovska zveza Jugoslavije brezpogojno posredovati pri FIDE. da bi Gligoriču omogočil; udeležbo na medeonskem turnirju, ker po kvaliteti igre to nedvomno zasluži. Kar se tiče Fudererja, je igral precej lagodno, vendar je vzlic temu dosegel izboren rezultat. To izpričuje njegovo veliko nadarjenost. Rabar je na tem turnirju igral razbori-leje kot na mnogih prejšnjih šampionatih, izvzemši tistega v Sarajevu, ko je bi'l prvi«. Na vprašanje, katero svojo partijo smatra za najtežjo in najtehtnejšo, je Pirc odgovoril, da tisto z Gligoričem. Se o oslalih udeležencih turnirja MEDNARODNI MOJSTRI Ker smo o nekaterih na prvih mestih plasiranih že pisali, se nam zdi prav, če na koncu nekaj povemo še o ostalih udeležencih turnirja. Med temi so bili še mednarodni mojstri Matanovič, Milič, Nedeljkovič in Puc ter mojstri U-dovčič, Janoševič, Nikolac, Preinfalk, Djuraševič in Bogdanovič ter končno mojstrski kandidati Marič, Bulat in Dimc. Prav na koncu turnirja pa je še Marič postal mojstPr. Aleksander Matanovič se je rodil 1930 v Beogradu. Leta 1948 je postal jugoslovanski rr ladinški prvak. Mojstrski na. slov si je osvojil na V. šampionatu v Zagrebu 1949. Na VI. šampionatu v Ljubljani 1950 je bil drugi za Gligoričem. Na conskem prvenstvu sveta v piermontu 1951 je delil 3.-4. mesto in tako .ie 1952 sodeloval na medeonskem tur. nirju na Švedskem. Velik u-speh je dosegel 1951-52 na mednarodnem turnirju na Dunaju. Nedavno je zmagal na mednarodnem turnirju v Opatiji Bora Milič se je rodil 1925 v Beogradu. Mojstrski naslov je dobil na f. šampionatu 1945, kjer je bil četrti. Prvak Beograda je postal 1949. Na mednarodnem turnirju v Dort- mundu je delil 1951 2.-3. mesto s Fudererjem, zatem pa na Dunaju , skupno z Matano-vičem 2.-3. mesto za zmago valcem Pilnikom. Odlične rezultate je dosegel na mednarodnih dvobojih ter na olim-piadi v Helsinkih 1952. Dr. Srečko Nedeljkovič se je rodil v Virovu pri Cačku 1923. Prvič se je izkazal na prvenstvih JLA. Zmagal je na mednarodnem turnirju v Beogradu 1950 ter na mednarodnem turnirju na, Dunaju iste' ga leta. Na jugoslovanskih prvenstvih je vedno imel dober plasman. Letos je izgubil s Fudererjem in Pircem. Stojan Puc se je rodil 1921 v Novem mestu. Mojster je postal na I. šampionatu v Novem Sadu. Na III. in IV. šampionatu je bil tretji. Na mladinskem festivalu v Pragi 1947 je zmagal v tretji skupini. S Foltisom . je delil prvo mesto na mednarodnem turnirju na Dunaju 1949. MOJSTRI Mija Udovčič se je rodil v Stari Jošavi pri Našicah 1920. Zmagal je na več domačih turnirjih. Na VII. šampionatu v Sarajevu je delil 5., na VIII. v Beogradu pa 4.-6. mesto (z Gligoričem in Miličem). Razmeroma slabo pa je igral nedavno na turnirju v Benetkah. Dragan Janoševič se je rodil v Beogradu 1923. Na mednarodnem turnirju v Beogradu 1948 si je osvojil mojstrski naslov. Zmagal je na več domačih turnirjih in sodeloval na nekaterih jugoslovanskih šampionatih. Znan je kot močan kombinatorik in v slepi igri 10 do 20 partij. Juraj Nikolac se je rodil v Metkoviču 1932. V letih 1948 do 1951 se je od brezkategor-nika povzpel do šahovskega mojstra. Ta naslov si je osvojil na .VII, šampionatu v Sarajevu. Na letošnjem šampio-natu mu je edinemu uspelo premagati Pirca. Anton Preinfalk si je mojstrski naslov osvojil 1937 na zveznem amaterskem turnirju v Skoplju. Odtlej je sodeloval pretežno na krajevnih tur. mrjih v Sloveniji, na I. šampionatu FLRJ pa je dosegel 50%. Božidar Djuraševič se je rodil 1933 v Beogradu. Njegov prvi večji uspeh je zmaga na mladinskem prvenstvu 1950. Mojstrski naslov si je osvojil lani na VIII. šampionatu v Beogradu. Poleg Ivkova je najmlajši jugoslovanski mojster. Rajko Bogdanovič se je rodil 1932 v Varešu. Bil je večkratni prvak Bosne in Hercegovine. Lani je na šampionatu dosegel dober plasman, letos pa je postal mojster. MOJSTRSKI KANDIDATI Rudolf Marič se je rodil' v Novem Sadu 1927. Na novosadskih turnirjih je bil glavni tekmec mojstroma Totu in Kulžinskemu, dober uspeh pa je pokazal tudi na polfinalu v Splitu 1949 ter na raznih drugih šahovskih tekmovanjih. Ker je na tem šampionatu dosegel 10%, si je osvojil mojstrski naslov. Ante Bulat se je rodil v Šibeniku 1932. Naslov mojstrskega kandidata si .ie osvojil lani. Na letošnjem šampionatu je bil le še ((dobavitelj« točk. Dragutin Dimc se je rodT v Zagrebu 1932. Lani si je osvojil skupaj z Bulatom naslov mojstrskega kandidata. Uspešen je bil na polfinalu državnega prvenstva. Naslov mojstra mu je takrat ušel zaradi pol točke. Tembolj verjetno si ga bo priboril na kakem prihodnjem močnem turnirju. Zatopka Češki tekač Zatopek je š4 vedno najvztrajnejši tekač n* dolge proge. Ni še prav do* go. ko je že četrtič izboljšal svetovni rekord v teku na 8 km, »spotoma« pa odvzel s* svetovni rekord na 6 milj An* gležu Pirieju, ki je užival sla* vo svetovnega rekorderja • malo časa. Na ta način Zatopek sedaj vse svetovne rekorde v tekih na dolge Pr0* ge od 10.000 m do 30.000 m 'd v enournem teku, poleg teg* pa še rekorde na 6. 10 * milj (1 milja je 1.609 m)-Zatopek se je začel bavnjl z atletiko sicer že med v°“ no leta 1943 toda prve večj* uspehe, ki so dali slutiti, dl se skriva v njem izreden tj lent, je dosegel šele leta 19*v Potekla pa so še tri leta skl* raj nadčloveških naporov, P*f| den mu je uspelo doseči svetovni rekord. Leta 1949 H v teku na 10.000 metrov d* Juvenfus v nedeljo brez Boniperhja MILAN, 16. — Italijanska nogometna zveza je na današnji seji sklenila: Tre Re (Roma) je diskvalificiran za dve nedelji; Boniperti (Juventus) in Garcia (Bologna) pa za eno nedetjo. Opomin sta dobila Bergamaschi (Milan) in Bal-lacci (Bologna). Nay, Sentimenti Vittorio (Torino), Ange-leri (Atalanta), Ghiggia (Roma) jn Castaldo (Udinese) bode plačali vsak 6000 lir globe; Genog pa bo plačala 100.000 in Fiorentina 45.000 'lir globe. segel rezultat' 29:28,2, kat ^ bilo precej boljše od 'rekor'i4 finskega tekača Heina. Ta bil tudi prepričan, da seanj Zatopku rekord več ali 1,1 •“* $ leta r<* Za* posrecii in si ga je vič priboril. Miroval Pa ni Zatopek. ki je še isto postavil že drugič svetovni kord na tej progi. S ten) jU. topkovim rekordom je bila * di zapečatena skoraj 30-le e< absolutna premoč finskih ^ kačev na dolge proge. S ^ jim rekordom pa je tudi ovrgel vsa sumn’Le(jCu, da je njegova forma v Pa ,0j kar je dejansko tudi dr* ... nje* ača* aša* le da je bilo to zaradi gove bolezni začasnega zn' ja. Pojavlja pa se le yP ' en nje, koliko časa bo Z;lt0 ^ še zmogel tako ogronm®■ poro, saj je letos že PreK čil 31. leto starosti. Zatopek drži sedaj nas nje svetovne rekorde: 10.0U0 m: 29:01,6 1953; 20.000 m: 59:51,8 1951; 30.000 m: 1:35:28,8 1952: 25.000 m: 1:19:11.8 1 \e italijanskega smučarja, ire‘ bil z druuimi na skup iiajijan.-Kcgd bil z drugimi ningu za alpske discipj1 ^ladl radi slabe vidljivosti za* Plattner s hitrostjo 60 10 vozil s konico smučke v pil luknjo. Posledica pade3 g0)it zlom noge. Trener ^en°preceJ je zaradi teh nesreč zaskrbljen. zara^ Med Avstrijci, ki 50 pri-pomanjkanja snega do vjada šli v dolino Aoste, Pa zadovoljstvo. s j« V zadnjem trenutku v . dospela vest, da se • prt srečil Avstrijec Schne ^ še ugotovljeno, če gre noge. _ - V četrtek Belgi^®'1 medeonski BKISBANE. 16- gnali! za igre v mec!c° ' ,e izpad'" za Davisov Pok.a' nastopi1 tako, da bo v cetr‘ek , pro« najpre, VVasher ^ Trabertu (ZDA), seikasU chant (Belg.) P nastopiH (ZDA). V.petek bod° soboW Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI 4t. « IH. nad. - Telefon Številka 93-808 m 44-638. - Postni NAROCNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir Fed Hud. reoub Jugoslavija: Izvod 10, — , SIoV*- 75-M*1- Cene vsak mm vlllne ^Itrml 1 stolpca Ueowkl°«0C:'finančno* upravi” 100. osmrtrs.ee 90 l,r°- Za FLRJ za vsak mm Siru,e’’ i Po5tnl tekoC1 raCu,‘ za STO ZVU Založnistvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, “°^oz Trst stolp' a za vse vrste oglasov po 25,- din. - Tiska Tiskarski »svod ZTT - Podružn Gorica Ul. 8. Pellico 1-11. Tet. 33-82 - Hokoo.si se ne vračajo. mjc. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. lek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tisa , roesečno 21° din’ n ,.,v. slov«-. Trst