msmm ESI GLAS Uto XLV - št. 33 - CENA 38 SLT Kranj, sreda, 29. aprila 1992 PRVOMAJSKI UVODNIK. Delu čast, ne oblast! O tem. da gre delu vsa čast, ni dvoma. Mar ni Celo Bog, ko je ustvarjal svet, delal? Človeka je naredil iz zemlje, tako kot lončar, ki svojo posodo oblikuje iz gline. Ko je bil narejen, mu je v °bličje vdahnil oživljajočega duha. In ga nato Postavil na sredo vrta, ki ga je zasadil kot vrtnar. Sedmi dan, potem ko je opravil svoje delo se utrudil, pa je počival. Kako človeško! Bog seveda ne bi bil to, kar je, če dela po stvarjenju ne bi preložil na tistega, ki ga je ustvaril. Člo-vek - kot natančna božja podoba — je tako dobil naročilo, naj nadaljuje božje stvariteljsko dejanje. Delal je tudi Jezus, sin božji, ki je bil tesar. Ko je sv. Pavel leta 50, na svojem dru-8em misijonskem potovanju prvič stopil na evropska tla, se je v mestu Tesalonika, ki je bilo '?daj glavno mesto rimske province Makedoniji ^n Je a'anes zgodovinsko jedro Soluna), razbudi! nad tistimi Tesalončani, ki so z izgovorom, da bo kmalu konec sveta, živeli v brezdelju. "Zakaj ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: Kdor noče delati, naj tudi ne je. Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja." (2 Tes 3,10-11) * Izraelu, od Boga izvoljenem ljudstvu, delo Potemtakem ni bilo "le" čast, bilo je početje, zaznamovano z božanskim. V evropski tradiciji Po je delo povezano predvsem z vsakovrstnim trpljenjem. Obvladujejo ga samovolja, nasilje, krivičnost in grabežljivost. Vprašanje je zato (bilo), kako potolažiti sužnje, tlačane, kmete, ki Jih izčrpujejo krivični davki in delavce, ki ne dobijo zasluženega plačila. Krščanska vera uči, da bo vse to poračunano ob "koncu časov". Evropsko "izvoljeno ljudstvo" 19. in 20. st., ki ga je njegov največji prerok Kari Marx imenoval Proletariat. pa se s tako tolažbo ni zadovoljilo. Njegovi izbranci, večkrat od sebe poklicani kot °d drugih izvoljeni, so zahtevali plačilo že na fem svetu, zraven pa še vso čast in oblast. Pro-letarcem Zahoda se je sredi prejšnjega stoletja obetalo popolno obubožanje. Zato ni čudno, da so sprva prav radi sledili revolucionarnim naukom, po katerih v revoluciji nimajo kaj izgubiti (razen okov), dobili pa naj bi tako rekoč vse. ^ Slej ga šmenta! Kapital, to "ukradeno delo" (A. Blanqui), je bil močnejši. Ameriški državnik Abraham Lincoln je še 3. decembra 1861, v sporočilu kongresu, prepričan, da je delo pred kapitalom in neodvisno od njega. Kapital je le sad dela, ki je zato nad njim in zasluži večjo čast od njega. V resnici pa se je v kapitalizmu, katerega najčistejša oblika je ameriška, zgodilo tako, da je kapital povsem prevladal na delom. Nesluteno izkoriščanje kolonij in možnost odhoda v Ameriko sta bila tista ventila, ki sta onemogočila popolno obubožanje evropskih proletarcev. Premeteni kapital jim je po malem nudil vedno več ugodnosti, ob katerih so lahko živeli bolj spodobno in človeka vredno. Z revolucijo tako v razvitih kapitalističnih deželah ni bilo nič. Marx je trdil, da proletarci nimajo domovine; povsod po svetu imajo enake interese in prole-tarska internacionala naj bi prej ali slej prevladala nad posameznimi nacionalizmi. To prepričanje je bilo povzeto v sloviti paroli: Proletarci vseh dežel, združite se! Zgodilo pa se je ravno nasprotno: na predvečer prve svetovne vojne so vse socialdemokratske stranke (razen ruske in srbske!) v svojih nacionalnih parlamentih glasovale za vojne kredite. V Hitlerjevih in Musso-linijevih vojskah so se borili delavci in kmetje. Tito se je Stalinu uprl oprt na svojo ljudsko armado, kar pa ni pomagalo, da se jugoslovanski delavski razred 30 let pozneje ne bi razkrojil na nacionalne vojske, nad obubožanim delavstvom pa se prav zdaj znašajo celi odredi lum-penproletarskih prostovoljcev. Zaradi vsega navedenega lahko pred letošnjim prvim majem mirno zapišemo, da gre delu "le" še čast in ne tudi oblast. Kapital je pač močnejši od dela: tisti, ki so mu kljubovali in še nedavno vladali "v imenu" in namesto delavcev, pa so idejo o vladavini dela tako zlorabili in one-častili, da zanjo kakih sto let še slišati ne bodo hoteli. "Meščanska demokracija " res ni popolna, a kaj boljšega zaenkrat ne premoremo. Tudi sicer bo v kibernetični dobi, v kateri vladanje postaja znanost, vse manj prostora in priložnosti za aktivistične oblastniške podvige. Tolikanj povzdigovani "delovni ljudje" so, kar se tiče oblasti, spet čisto navadni "občani", delavci, ročni in duhovni, pa se vse bolj ravnajo po geslu: Proletarci vseh dežel, pomirite se! In komu gre tedaj oblast, povprašate morda? Izvoljenim, menda! • Miha Naglic Čestitamo za L maj, praznik dela. SDPKranjj Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, THič .kranjski gimnaziji je bilo v soboto pod pokroviteljstvom Gorenj-I ega glasa prvo gorenjsko srečanje mladih raziskovalcev. Z 71 napami je sodelovalo 92 dijakov; največ, kar 48 nalog, so pripravili jj'nnazijci, 17 pa srednješolci iz Iskrinega centra. (Pod vodstvom ^entorjev so se lotili različnih področij, od zgodovinsko, kulturno, ^'ololkih orisov gorenjskih krajev, do analize pojava klošarstva ' Meritev radioaktivnih izotopov cezija v gobah, frekvenčnega kr-j 'Jenja asinhronskih motorjev, koračnega krmiljenja itd.) Vseh 71 podstavljenih nalog je na ogled še danes od desetih do poldneva v "azijskih učilnicah. - Foto: P. Kozjek Zamrzovalne skrinje LTH od 1 S. do 30. aprila za takojšnje plačilo 15 % ceneje Delavski razred na poti v (k)raj Dvanajst let sem ga vozil Posli in finance gospe Rozi Bojim se mišljenja: Bili smo nič, bodimo vse Nočno delo žensk vobče prepovedano Prvomajsko ogledalo Naslednja številka bo izšla v torek, 5. maja. /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMUI Glasova preja: Viktor Žakelj seje pogovarjal z Vinkom Hafnerjem in dr. Borisom Mlakarjem Osvobodilna vojna je bila tudi revolucija Gostje petkove Glasove preje, voditelj Viktor Žakelj in gosta, partizan in politik Vinko Hafner ter zgodovinar dr. Boris Mlakar, so to trditev potrdili. Prejo z naslovom Osvobodilna vojna in (ali) revolucija smo organizirali v počastitev 27. aprila, novega praznika upora, in pred 50-letnicami ustanovitve Gorenjskega in Kokrškega odreda. Kranj, 24. aprila - "NOB je bila predvsem in najprej osvobodilna vojna in taka je bila spočeta. Brez nje Slovenije v današnjih mejah ne bi bilo," je dejal Viktor Žakelj, ko je sklepal petkov večer. "Priznati je treba, da je bila NOB tudi revolucija, najprej revolucija v žlahtnem pomenu besede, v smislu teženj po socialno pravični družbi. Zal je nosila v sebi elemente tujega, kar je prišlo z vzhoda in je bilo povezano z boljševizmom. Prav je, da to priznamo in skušamo razumeti. Zgodovina naj nas ne deli." Vinko Hafner ostaja zvest svojemu prepričanju. "Za tisto, za kar sem se zavzemal, za napredek, za socialno enakost ljudi, nisem danes nič manj komunist. Spoznavam samo, da se nam je marsikaj zrušilo, spoznavam nekatere naše napačne poteze. Tako kot večina od vas sem tudi jaz trdo delal in se malo okoristil, da ne bom rekel nič. Lotili smo se projekta samoupravnega socializma, vendar smo zastali pred vrhom gore. Pa me zato ni sram. Lahko me je sram ali mi je žal za ne- Dr. Janez Drnovšek sestavlja vlado Voljč in Gaspari sprejela ponudbo Nova slovenska vlada naj bi bila v skupščini potrjena 13. ali 14. maja, Peterletova vlada pa sedaj opravlja le sprotne naloge. Ljubljana, 25. aprila - Iz poslanskega kluba Liberalnodemo-kratske stranke so sporočili« da je mag. Marko Voljč sprejel ponudbo dr. Janeza Drnovška za podpredsednika vlade, t a jim pa se bo iz Združenih držav Amerike vrnit tudi Mitja Gaspari, ki bo finančni minister. Predsednik sedanje vlade Lojze Peterle pa je povedal, d« bo njegova vlada do izvolitve nove opravljala le sprotne zadeve in ne bo predlagala nobenih zakonov. Premier je ministre obvestil, d« se lahko neobremenjeno pogovarjajo o vstopu v novo vlado. O dveletnem delu bo sedanja vlada pripravila poročilo. • J. K. katere posamezne poteze, na povojno graditev samoupravnega socializma sem pa ponosen." "Vodilni komunisti so bili izredno disciplinirani ljudje in so se zaradi tega večkrat znašli v moralnih dilemah, vendar je ponavadi prevladala disciplina," pravi dr. Boris Mlakar. Mislim, da je ožje vodstvo partije tudi želelo osvoboditi slovenski narod, druga stvar pa je, kaj je bila pri njih prioriteta. Vsaj pri nekaterih je bila prednostna izvedba revolucije. To sklepam logično, ker dokumentov iz obdobja tik pred vojno do napada na Sovjetsko zvezo, ni in so bili po prepričanju nekaterih mojih kolegov namerno uničeni, ker bi neprijetno pričalo o takratnih partijskih stališčih. Če bi se po vojni stvari drugače urejale, bi ti dogodki danes manj živeli v nas." Več o Glasovi preji preberite na Odprtih straneh. • J. Košnjek, slika P. Kozjek Želimo vam prijetne prvomajske praznike. Vabimo vas na 15. tradicionalno družabno srečanje - Jošt '92. Osrednja proslava se bo začela ob 11. uri. Spregovoril bo predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Za zdaj na kolektivnem dopustu, v tovarni so le straže Delavci v Plamenu vztrajajo Kropa, 27. aprila - Minuli teden so v Plamenu Kropa stavkali, obenem pa so se svobodni sindikati, ki so stavko pripravljali dlje časa in jo zelo dobro organizirali, pogajali s poslovodnimi strukturami. Tako so se domenili, da imajo delavci do četrtka, 30. aprila, kolektivni dopust, v četrtek pa bodo ponovna pogajanja. Razmere v Plamenu so zaradi hude nelikvidnosti zelo težke in je zato težko poiskati učinkovite kratkoročne ukrepe. Denarja za plače ni, zato iščejo možnost, da bi s pomočjo ministrstva za delo poskrbeli vsaj za zajamčene osebne dohodke za tri mesece. Nujna bo tudi preusmeritev v izvoz in proizvodnjo bolj kakovostnih izdelkov, obenem pa bo treba zmanjšati stroške. V izvozu so stroški kar petkrat previsoki. V Plamenu delajo samo v tistih službah, kjer je delo nujno, da bi čimprej prebrodili težave: v komerciali, finančnem delu, drugače pa je stavkovni odbor uvedel le dežurstvo. Delavci so vsak dan o vsem obveščeni, enkrat na dan pa imajo zbor delavcev. Verjetno tako dobro organizirane stavke, ki je značilna tudi po resnični želji obeh strani, da pridejo čimprej iz krize, na Gorenjskem še ni bilo. • D. S. Gostinska šola poučuje na osmih lokacijah Predlog za povečanje šole v Radovljici Radovljica, 17. aprila - Delovna skupina izvršnega sveta za pripravo in uskladitev vseh dejavnosti, potrebnih za začetek gradnje gostinsko turistične srednje šole, predlaga, da bi povečali šolo ob Gorenjski cesti v Radovljici, telovadnico pa zgradili ob radovljiški osnovni šoli Antona Tomaža Linharta. Ker srednja šola gostinsko turistične in ekonomske usmeritve že nekaj časa dela v zelo težavnih razmerah (pouk ima kar na osmih lokacijah), je radovljiški izvršni svet v začetku leta sklical posvet o razvoju višjega in srednjega gostinsko-turi-stičnega šolstva v Sloveniji in o reševanju prostorske stiske blejske gostinske šole. Na posvetu, ki so se ga udeležili poleg ministra za šolstvo in šport dr. Petra Venclja in njegove namestnice še predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in obeh slovenskih univerz, so sklenili, da bo ministrstvo prednostno reševalo prostorsko problematiko blejske šole. Radovljiška občina naj bi poskrbela za prostorske rešitve, posebna skupina pa naj bi v sodelovanju z univerzama pripravila ustrezne programe in proučila možne lokacije. Omenjali so tudi možnost, da bi na Bledu uredili manjši mednarodni college. V radovljiški občini so kmalu po posvetu na Bledu imenovali delovno skupino, ki usklajuje dejavnosti za začetek gradnje. Skupina je na zadnji seji ugotovila, da je med vsemi prostorskimi rešitvami, ki jih je posredovala uprava za urbanizem, še najboljši predlog, da bi povečali šolo ob Gorenjski cesti v Radovljici, zgradili telovadnico ob osnovni šoli Antona Tomaža Linharta in dosegli, da bi srednješolci lahko uporabljali tudi zunanja osnovnošolska igrišča. Za razširitev šole v Radovljici je že izdelana prostorska dokumentacija, za telovadnico ob osnovni šoli pa jo še pripravljajo. Če bo z radovljiškim predlogom soglašalo tudi ministrstvo za šolstvo in šport, bo LIZ Inženiring Ljubljana na podlagi predmetnika in števila oddelkov določil velikost šole.# C. Zaplotnik STRANKARSKE NOVICE Javna tribuna na Jesenicah Jesenice, 27. aprila - Stranka demokratične prenove Jesenice bo v sredo, 29. aprila, ob 18. uri v sejni dvorani skupščine Jesenice pripravila javno tribuno na temo: predstavitev ekonomskega programa Stranke demokratične prenove. Gosta javne tribune bosta mag. Janez Kocjančič, član predsedstva SDP in poslanec družbenopolitičnega zbora Republike Slovenije in mag. Metka Tekavčič, članica predsedstva SDP.# D. S. Po praznikih skupščina Škofja Loka - V ponedeljek, 4. maja, ob 16. uri bodo zasedali vsi trije zbori skupščine občine Škcfja Loka. Na dnevnem redu je predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1991, predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše in Grenc, osnutek odloka o tržnem redu, analiza uresničevanja kolektivnih pogodb, program dela zborov za letos, preklic odlokov o zakloniščih in obnašanju ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. • H. J. Krajevna skupnost Begunje je za KRAJEVNI PRAZNIK že pred desetletji razglasila 4. MAJ -1, j. dan, ko je po nekajdnevnih bojih in istočasnih pogajanjih s posadko Gestapa v Begunjskem taborišču KOKRŠKI ODRED 1945. osvobodil Begunje in 632 jetnikov in jetnic. Zaključna prireditev praznovanja - KOMEMORATIVNA SPOMINSKA SVEČANOST na grobišču V GRAŠČINSKEM PARKU in V DRAGI BO NA PRAZNIK 4. MAJA 1992 Z ZAČETKOM OB 15. URI. V programu bo sodeloval MPZ "Begunjščica" in učenci OŠ 4. MAJ Begunje. Svet KS, KO ZZB NOV, Skupnost borcev K.O. in Komisija za interni-rance VABIMO nekdanje jetnike in borce, svojce žrtev Begunj, krajane in druge na svečanost, ki bo za marsikoga lahko tudi prijetno srečanje ali pa celo izlet v ta prelepi gorenjski kot. Predsednik OS K.O. Janko Prezelj - Stane Pripravljen nov osnutek zakona o lastninjenju Lastninjenje kot preoblikovanje Skupina poslancev, ki so jo slovenske parlamentarne stranke pooblastile za usklajevanje zakona o lastninjenju, je svoje delo zaključila in slovenski skupščini predložila nov osnutek zakona. Gre za kompromis, ki upo* števa rešitve vseh dosedanjih modelov, lastninjenje pa razume kot del preoblikovanja sistema našega gospodarstva. Za nove odnose in novo organizacijo bo poleg tega zakona potrebno sprejeti tudi zakon o družbah i" zakon o soupravljanju. Ljubljana, 28. aprila - Medstrankarska poslanska delovna skupnina, ki so jo sestavljali: Emil Milan Pintar (SDSS), Mile Šetinc (LDS) in Janko Deželak (SKD), je v četrtek dosegla sporazum o dokončni verziji osnutka zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in ga vložila v skupščinski postopek. Poudarek na besedici osnutek je zelo pomemben, saj je znano, da je bilo (in zelo verjetno še bo) veliko nesporazumov in prepirov o tem, kako nadaljevati postopek sprejema tega zakona, ki sta ga dva zbora slovenske skupščine (ZO in DPZ) že sprejela, en zbor (ZZD) pa ga v fazi predloga ni želel dati na dnevni red. Sporazum strank pomeni, da bo skupščinski postopek nadaljeval sprejemanje zakona v fazi osnutka (torej je faza predloga za izdajo s tezami izpuščena), ki naj bi ga sprejemali v dvofaznem postopku (osnutek in predlog). Že sprememba imena zakona (doslej: zakon o lastninjenju podjetij) kaže, da so se pripravljala zavedeli, da gre za izjemno zahteven proces, ki poleg lastninske spremembe zahteva tudi spremembo organizacijskega in upravnega modela podjetij ter dosego dokapitali-zacije, kot pomembnega cilja načrtovanih sprememb. Pri izdelavi modela je bilo v ospredju načelo izvora oz. načina nastanka družbenega kapitala, zato je potrebno pri lastninjenju upoštevati vse, ki so k temu prispevali: od nekdanjih lastnikov, nekdanjih in sedanjih delavcev do države, odnose, ki bodo temeljili na lastninskih deležih in pravicah iz dela, pa naj bi urejali zakon o denacionalizaciji (že sprejet), ta zakon in zakon o soupravljanju podjetij (ki naj bi bil sprejet vzporedno). Zakon ponuja dve možni osnovni poti olastninjenja družbenega kapitala: prva - prodaja celotnega podjetja oz. sredstev podjetja in druga - razporeditev (prenos) delnic na sklade. V prvem primeru se celotno podjetje proda po ocenjeni vrednosti, ki ne more biti manjša od knjižne, s takim pristopom morajo biti seznanjeni vsi delavci, v primerih, ko vrednost presega 10 milijonov DEM, pa mora soglasje k prodaji dati tudi slovenska vlada. Pri uporabi druge poti (po mnenju sestavljal-cev bo ta način uporabljen v veliki večini), se uporablja knjižna vrednost (na dan 31. decembra 1991 in z valorizacijo po indeksu drobnoprodajnih cen), saj se zavedajo, da bi ocenjevanje vrednosti podjetij zahtevalo leto ali dve, s tem pa bi se za toliko časa uresničevanje zakona odložilo. Pri definiciji družbenega kapitala, ki se lastnini, je potrebno povedati, da gre za razliko med celotno vrednostjo aktive in vsemi obveznostmi. Izjema pri tem so zemljišča, ki jih po ustavi tujci ne smejo pridobiti, zato je predvideno, da se zemljišča (in gozdovi) prenesejo na sklad kmetijskih zemljišč, pri čemer podjetja dobe odškodnine za vložene kupnine, za ocenjeno vrednost vlaganj oz. predza-kupno pravico ali prenost pri podelitvi koncesije. Da novi osnutek zakona o lastninjenju resnično upošteva dele dosedanjih modelov, kažejo določila o državljanskem odkupu delnic. Sklad za razvoj bo namreč moral del delnic podjetij prenesti na pooblaščene privatizacijske sklade (investicijske družbe), kjer bodo lahko vsi polnoletni državljani, razen tistih, ki bodo sodelovali pri internem odkupu v podjetju, lahko kupili delnice z 90-odsto-tnim popustom (do vrednosti 160.000 SLT po cenah 31. decembra 1991). Tudi te delnice, podobno kot podjetniške ob internem odkupu, eno leto niso prenosljive. Lastninsko preoblikovanje podjetij z razporeditvijo delnic naj bi potekalo po naslednjih fazah: 1. Organ upravljanja v roku 6 mesecev po uveljavitvi zakona sprejme Program lastninskega preoblikovanja in ga v 30 dneh objavi v uradnem glasilu ter pisno obvesti vse upnike, do katerih ima dolgoročne obveznosti. 2. Sklene sporazume z upravičenci po zakonu o denacionalizaciji in zakonu o zadrugah o vrnitvi v naravi oz. delnicah. 3. Sklene sporazume z dolgoročnejšimi upniki o spremembi terjatev v lastniški kapital. 4. V skladu s preostalo valorizirano knjižno vrednostjo podjetji izda delnice za: - prenose navadnih delnic na sklade in sicer: • 10 odstotkov na pokojninski sklad, • 10 dostotkov na odškodninski sklad, • 20 odstotkov na sklad za razvoj. - interno prodajo navadnih delnic do največ 20 odstotkov vseh delnic (odkupijo jih lahko zaposleni in tisti, ki so se upokojili v zadnjih petih letih z 90-odstotnim popustom do največ povprečno 300.000 SLT na zaposlenega, pri čemer je prodaja lahko linearna - vsem enako - ali nelinearna, vendar v razmerju do 5 : l< plačljivo v roku 12 mesecev). Te delnice so eno leto neprenosljive, če delavec odkloni nakup, si pridobi pravico do nakupa državljanskih delnic. Kupnina ostane podjetju in na osnovi tega lahko izda kupcem nove navadne delnice. 5. Preostale delnice podjetje prenese na sklad za razvoj, pri čemer ima do njih predkupno pravico. Zaposleni v podjetju se lahko odločijo za delavski odkup in tedaj mora podjetje takoj odkupiti petino tako prenesenih delnic (delnice v razvojnem skladu imajo tedaj lastnosti prenostnih, vendar neparcipativnih delnic), pri tem pa mora sodelovati najmanj tretjina zaposlenih, v celoti pa f petih letih. Pri odkupu (brez popustov!) se k vrednosti delnice pri-štejejo neizplačane dividende in rast drobnoprodajnih cen. Kupnina ostane skladu za razvoj. V primeru, da se zaposleni ne odločijo za delavski odkup, delnice ostanejo v skladu za razvoj. O vrsti delnic (navadne ali prednostne) odloča podjetje. 6. Rok za izvedbo lastninjenja (ne glede na uporabljeni način) je 12 mesecev. Na podlagi akta o preoblikovanju, ki mora vsebovati vse sestavine akta o ustanovitvi družbe, se preoblikovanje zaključi s soglasjem Agencije RS za privatizacijo in vpiše v sodni register. Obseg tega prispevka ne omogoča, da bi opozorili tudi na druga pomembnejša določila in rešitve. Za konec povejmo le, da bo potrebno dosedanja lastninjenja po veljavnem zveznem ("Markovičevem") zakonu v okvirih internih delnic z novim zakonom uskladiti, lastninjenje po "drugih osnovah" pa bo postalo stvar organov pregona. Ali se bo slovensk' parlament ob tem, kljub pisne' mu soglasju strank k ponujefle' mu novemu osnutku, ponovrtf spotaknil, pa bo pokazala bl#' nja prihodnost. Če bi šlo br«j* posebnih zapletov, trdijo pred' iagatelji, bi bil zakon lahk" sprejet še pred polletjem. • S. Žargi Občni zbor jeseniških krščanskih demokratov Na volitve v pokončni opozicijski drži Jesenice, 27. aprila - Minulo soboto so krščanski demokrati jeseniške občine v Kazini na Jesenicah pripravili občni zbor, na katerem so razpravljali o programu svojega dela in izvolili nov odbor SKD Jesenice. Z večino glasov so na občnem zboru za predsednika SKD Jesenice ponovno izvolili Rajka Skubica. Podpredsednik stranke SKD Franc Avsenik je spregovoril o delu stranke v minulem obdobju: stranka ima tri krajevne odbore v Kranjski Gori, na Javorniku in na Breznici, v zadnjih dveh letih pa je v jeseniški skupščini posredovala vrsto pripomb in pobud: od preimenovanja šol in ulic do konstruktivnih predlogov ob problematiki sežiganja nevarnih odpadkov na Jesenicah. Člani stranke so navezovali stike s krščanskimi demokrati v Avstriji, med najbolj odmevnimi akcijami pa je bila nedvomno božična obdaritev družin v gledališču Tone Čufar. Krščanski demokrati z Jesenic so dosledno uresničevali program stranke, v minulem obdobju pa tudi obsodili vse negativne pojave v družbi: od divjega prilaščanja lastnine in »rdeče mafije« do tega, da je bil sestop bivše oblasti samo formalen. Predsednik poslanskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov Nace Polajnar je med drugim dejal, da se je v minulem obdobju tudi po zaslugi slovenskih krščanskih demokratov v Sloveniji napravilo veliko; krščanski demokrati so postali steber slovenske demokracije, ki je tako postala legitimna pred evropsko javnostjo. V naslednjih mesecih se bodo kot nova slovenska opozicija temeljito pripravljali na volitve. Opozicija krščanskih demokratov ni tragedija, ampak samo eden izmed porazov, ne pa dokončen poraz. Zamenjava vlade v parlamentu je bila legalna, ne pa tudi legitimna, saj bi'se vlada morala zamenjati na volitvah. SKD se s čistim proporcionalnim volilnim sistemom ne strinja, pač pa je za kombiniran sistem. Nace Polajnarje tudi podvomil, da bo nova vlada tako hitro sestavljena, imela pa bo veliko težav, saj so si interesi strank tako različni; vsaj zeleni in socialdemokrati bodo ostali praznih rok, v teh dveh strankah pa bo prišlo do razhajanj, saj je v njih precej kristjanov. Demos si je zelo prizadeval za denacionalizacijo, zdaj pa se je bati, da bo ta proces počasnejši. Ne gre tudi za to, ker se z novo vlado vrača levica, je dejal Nace Polajnar, gre za to, da se vrača staro in zato bodo krščanski demokrati v parlamentu konstruktivna opozicija. SKD je odšla častno in ponosno, kot ena izmed najbolj organizira nih strank pa bo pred volitve mi izjemno aktivna. Pred na' slednjimi volitvami se bo pred' stavila kot stranka, ki je bistV* no pripomogla k demokrati*^' ciji slovenskega prostora. V razpravi so se udeležen^ zavzeli za preimenovanje uHfl za obnovo znamenj, za obsod' bo krivičnih dejanj iz preteklp' sti, za ustanovitev krajevni'1 odborov tam, kjer jih še ni ]{l tudi za čimprejšnje krajev^ volitve, saj v organih krajevni"1 skupnostih njihovih članOv sploh ni. Na dobro obiskanem čnem zboru so izvolili nov od' bor in z večino glasov za noy«' ga predsednika SKD Jeseni** ponovno izvolili Rajka Skub1' ca. • D. Sedej AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj 216-245 TEČAJ-VSAK PONEDELJEK Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI (Sl AS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko \ alj■|Vt!|.r. Odgovorna urednica: l.eopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Slojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-ZI^! k Andrej Žalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič. Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO — TCR. '^j; časopisov in revij, LJubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja I, telefon; 211-860, 211-835. telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, lelefax: (064) 215-366 / Mali ot'*^ telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7, —17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun naročniki imajo 200/o popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). Podružnična šola v Mavčičah se poseda Otroci se že tretjič selijo Kazalo bi dobro pretehtati in izračunati, ali se stavbo še splača popravljati, ali pa bi bila pametnejša novogradnja za vrtcem. j^*včiče, 24. aprila - Štirirazredna osnovna šola v Mavčičah, podružnica Seljakove šole iz Stražišča, ki stoji na levi tik ob cesti Proti Zbiljam, je stara 80 let. Pozna se ji, da je nikoli niso zares te-rneljito obnavljali. Pred petimi leti so sicer napeljali centralno °pevanje, uredili sanitarije, lani so zamenjali okna v pritličju, preiskana je bila tudi fasada. Otroci in učiteljice so se obakrat - ker So se dela zavlekla - morali seliti. Zdaj se selijo že tretjič... Začelo se je pred šestimi ,edni. Najprej so se pokazale razpoke v prvem nadstropju, v silnici tretjega razreda. Postajne so iz dneva v dan večje, *j°kler del stropa v kotu ni pa-na tla. Razpoke so tudi v "odniku, ki je podprt s punta« Ji. v sosednjih prostorih, po-G'h. »Trajalo je celih šest tednov, preden so zares verjeli, da s°la poka, da je nevarna, in da ?° jo zaprli. Sprva so nam očita-da zganjamo nepotrebno pa-"'ko. Ko sem predlagala, naj spišejo izjavo, da je šola var- na in prevzamejo odgovornost, šele potem so stvar vzeli zares,« pravi vodja podružnice Jana Kocijančič. Danes, v petek, so bili otroci zadnjič v šoli. Po praznikih bodo gostovali. Drugošolci, ki so najštevilnejši, v dvorani krajevne skupnosti ob mavčiškem vrtcu, prvčki, tretješolci in četr-tošolci pa se bodo vozili na Orehek, kjer so zanje spraznili tri učilnice. Stroške prevoza bo krila kranjska občina. »Otroci in učiteljice smo že naveličani selitev in krpanja šole po koščkih,« nadaljuje Jana Kocijančič. »Smo za obnovo šole, vendar enkratno. Obljubljajo nam, da jo bodo usposobili za pouk do 1. septembra. Po prejšnjih izkušnjah malo verjamem. Otroci, ki se bodo vozili na Orehek, bodo dve uri dlje od doma, podaljšano bivanje bo v učilnici drugega razreda v Mavčičah. Starše smo o tem obvestili, prve reakcije so precej hude.« Majda Jeraj, Jci ima hčerko v prvem razredu, je priznala, da nad selitvijo na Orehek ni ravno navdušena. »Če se že večji vozijo v Stražišče, še razumem, prvčka ob sedmih zjutraj odpeljati od doma in ga vrniti opoldne, ta je pa huda. Mavčiško šolo že nekaj let popravljajo. Vprašujem, ali ne bi bilo pametneje zgraditi novo?« To zamisel so učiteljice pred časom sprožile tudi v svetu krajevne skupnosti. Podpore med krajani niso dobile, tem gre trenutno prvenstveno za mrliške vežice. »Če bi sedanjo šolsko stavbo prodali, nekaj prispevali sami, nekaj pa občina, bi do nove šole lažje prišli. Idealen prostor zanjo bi bil za vrtcem. Že zdaj morajo otroci vsak dan voziti malico iz vrtčevske kuhinje, tja hodijo na kosilo, nimamo telovadnice, ko stopiš iz šole, si brž na cesti,« razlaga Jana Kocijančič. Matevž Bergant iz ljubljanskega Zavoda za raziskavo materiala pa je povedal, da so razpoke v šoli nastale zaradi neenakomernega posedanja tal. »Ugotovili smo, da je meteorna voda speljana proti zadnjemu vhodu v šolo, na dvorišču je verjetno luknja, kjer se zbira in kjer so se tla začela trgati. Stavbo bo treba na novo temeljiti in povezati. Če bo denar, bo delo lahko opravljeno do septembra. Matevž Bergant Mi bomo v dveh do treh tednih pripravili projekt sanacije, arhitekt bo potem razdelal še načrt preureditve nefunkcionalne notranjosti. Sanacija je vsekakor cenejša - za četrtino do tretjino stroškov - kot novogradnja.« Mavčičani imajo zdaj lepo priložnost, da se izrečejo o svoji šoli. Učiteljice so svoje že povedale. Kraj se pomlajuje, otrok je vedno več, trenutno jih je brez malih šolarjev 70, šola bo torej ostala, stara ali nova. Nanjo je treba gledati tudi z vidika poselitve Drulovke. Ore-hovška podružnica bo čez nekaj let polna (v prvem in drugem razredu sta že po dve pa-ralelki), morda bo treba otroke iz vasi od Brega proti Mavčičam preusmeriti v Mavčiče. Skratka, obnovo stare mavči-ške šole je treba preveriti tudi s te plati in se odločiti za dolgoročno boljšo rešitev. • H. Je-lovčan se mesto svojih korenin zave... Novi stari radovljiški grb Radovljica, 24. aprila - Zgodovinar Jure Sinobad in oblikovalec p'ernen Rodman sta staremu pečatnemu grbu mesta Radovljica iz 1514 dala sodobno heraldično grafično podobo. Grb je v obliki .C|*a, v njem pa je moški, ki stoji na radovljiški ravnini in v eni roki f2i mesto Radovljica, v drugi pa kolo s šestimi naperami. Novi sta-I'radovljiški grb bo upodobljen na avtomobilskih tablicah radovlji-občine, občinska skupščina pa bo na zasedanju 12. maja odlo-*'•> ali bo to tudi občinski grb. . V radovljiški občini že nekaj asa izdajajo nove, slovenske r^8istrske tablice, vendar je na nJ'h namesto radovljiškega JJPodobljen kranjski grb. Da bi ■ občini prišli do svojega grba, Je občinska skupščina razpisala ?atečaj, na katerega je prispelo * predlogov. Skupščinska komisija za protokolarne zadeve je na seji sredi februarja izbrali Pet predlogov, ki so po obli-*' in vsebini najbolj ustrezali ^Pisnim pogojem, in jih ja-n° predstavili v avli občinske slcupščine. Zgodovinarji, po- slanci in ostali, ki so si ogledali razstavo, so v knjigo vtisov zapisali, da je natečaj nesmiseln, da Radovljica ne potrebuje novega grba in da se ne bi smeli sramovati skoraj petsto let starega jrba, pod katerim so pečatili listine že 1514. leta. Komisija je upoštevala njihovo mnenje in sklenila, da noben predlog povsem ne ustreza razpisnim pogojem in da se bo s strokovnjaki posvetovala o uporabi starega grba mesta Radovljica. Zgodovinar Jure Sinobad in oblikovalec Klemen Rodman sta na petkovem pogovoru, ki ga je v knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici pripravila občinska skupščina, že predstavila stari grb mesta Radovljice v novi heraldični in grafični podobi, za katerega tudi dr. Božo Otorepec, strokovnjak za heraldiko pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, meni, da povsem ustreza zgodovinskim in strokovnim zahtevam. Grb je v obliki ščita, v njem pa je moški, ki stoji na radovljiški ravnini; v desnici drži mesto Radovljica, v levici pa kolo. Mesto z zvonikom sta povzela po Laverjevi upodobitvi Radovljice iz 1756. leta, pri stilizaciji mesta uporabila zvonik iz Valvasorjeve upodobitve Radovljice iz 17. stoletja, barve pa povzela po Valvasorjevi knjigi grbov. Radovljica - srce Dežele Radovljica je znano predvsem kot Linhartovo mesto (to ime pogosto uporabljamo predvsem na kulturnih prireditvah), bolj malo ljudi pa ve, da je tudi središče Dežele -ravnine v radovljiški kotlini, na levem bregu Save med Ži-rovnico in Begunjami. Jure Sinobad predlaga, da bi za turistične in druge namene uporabljali slogan Radovljica - srce Dežele. Ime je že dal zaščititi. Kot je dejal Jure Sinobad, je novi stari radovljiški grb redek primer v Sloveniji, da sta se dve stroki - heraldika in oblikovanje - medsebojno tako dobro ujeli; sicer pa smo na pogovoru slišali, da tudi slovenski in kranjski grb povsem ne ustrezata heraldičnim zakonitostim. • C. Zaplotnik Agencija za zaposlovanje Iskala bo delo za štiri tisoč brezposelnih 2 ratlJ. aprila - Pri Svetu kranjskih sindikatov so osnovali agencijo zaposlovanje Sindicom, ki bo posredovala delo in zaposlitve ter ^"leščanja delavcev. Ministrstvo za delo jim je že izdalo koncesij-0 odločbo, na pogodbo pa še čakajo. u po prvomajskih praznikih c° družbeno podjetje Sindi-ob? Zace'° s posredovanjem jn asnih, začasnih, sezonskih drugih del za brezposelne, lConistrstvo za delo pa jim s fj0ncesijo dovoljuje tudi posre- . vanje trajnih zaposlitev, ven-samo za 11 kategorij delav-p ■ Pri sindikatih pravijo, da s l^^dovanjem dela ne bodo vUn• rau zavodu za zaposlo-t1:jnje' Pač pa bodo družno z Jlni 'skali delo za zdaj že 4495 brezposelnih v kranjski občini. Od marca 1990 do danes se je brezposelnost povečala za tri-inpolkrat, od lanskega marca za skoraj dvakrat. Pred dvema letoma je v kranjski občini iskalo delo 1300 ljudi, lani ta čas že 2334. Za zdaj že podvojeno število brezposelnih je težko iskati delo, saj gorenjska podjetja tako rekoč ne zaposlujejo. Slavko Kalan, ki zdaj pri Svetu kranjskih sindikatih skrbi za aktivno politiko zaposlo- vanja, je postregel s podatkom s preglednice potreb po delavcih na Gorenjskem: 22. aprila so bila podjetja na Gorenjskem pripravljena zaposliti samo 29 delavcev, od tega 27 za določen čas. Kljub tem nespodbudnim številkam so v kranjskih sindikatih prepričani, da med gorenjskimi podjetniki obstajajo večje potrebe po delavcih. Obstaja pa praznina med ponudbo in povpraševanjem in to bodo skušali zapolniti z aktivnostjo agencije Sindicom. Velikega optimizma sicer ni čutiti, saj bi za zaposlitev nad štiri ti- soč iskalcev dela potrebovali več kot le posredovanje (Slavko Kalan še vedno opozarja na izgubljenih sedem tisoč delovnih mest na Gorenjskem), toda če bodo le nakaj brezposelnim našli delo, bo že uspeh. Kakšna bo ponudba del, si bodo brezposelni takoj po praznikih lahko ogledali na oglasni deski. Sindicom je ena prvih agencij, ki ima koncesijo za posredovanje dela. Pred njimi jo je na Gorenjskem dobil center za prestrukturiranje kadrov v jeseniški Železarni. • D. Z. Žlebir Ciril Zlobec na srečanju ob 51. obletnici ustanovitve O F Ne zametujmo vrednega! Škofja Loka, 28. aprila - V četrtek, 23. aprila, sta SDP in LDS Škofja Loka v Transturistu pripravili srečanje občanov, posvečeno 51. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte, in za slavnostnega govornika povabili člana državnega predsedstva Cirila Zlobca. Ohraniti moramo spomin na ta čas, ki je zelo pomemben za slovenski narod, saj smo se s tem vključili v evropsko protifašistično koalicijo, je bilo med drugim zapisano na povabilu. Ciril Zlobec, ki je bil tudi partizan, na kar je bil vedno in bo ponosen, se je uvodoma dotaknil vse pogostejših kritik, pogosto tudi upravičenih, kot je dejal, ki so v novejšem času uperjene na narodnoosvobodilni boj. Ni pa prav, da iz tega (tudi tisti, ki časa niso doživeli) potegnejo enostavni zaključek, da je šlo le za boj za oblast. »Velike prelomnice, kot je bila prejšnja vojna, prinašajo s seboj največje človeške plemenitosti in najgloblje podlosti. Tudi danes, ko gre le za besedne spopade, vidim, koliko silovitosti je v ljudeh. Možje, ki so jih njihova dejanja povzdignila na piedestal zgodovine, ki so postali simbol nekega časa, zaradi spremenjenih političnih razmer in odnosov postajajo predmet spotike, odrine se jih v pozabo, celo negativno oceno o svoji vlogi lahko dobijo,« je dejal Ciril Zlobec. »Vendar dejanja za njimi ostanejo. Vse, kar je bilo storjeno pred nami, je naša današnja duhovna hrana in bo hrana prihodnjim rodovom. Ena takih velikih vrednot je tudi zgodovina. V slovenski zgodovini doslej gotovo neprimerljivo najvišji vrh je doseglo narodnoosvobodilno gibanje, ko se je slovenski človek povzpel nad samega sebe; v razmerah, ko je bila človeška stiska popolna in dokončna, je našel moč, ki je presegala njegovo bioioško moč, številčnost, tako je vstopil v evropsko zgodovino. Ne glede na to, da bi se druga svetovna vojna končala tudi brez sodelovanja Slovencev, je izjemno dejanje pomembno za nas same.« Ciril Zlobec je dejal, da ne poveličuje tega časa, bil je krvav, hud, bratu ni bilo težko dvigniti roke nad brata. Ta madež bo ostal, ne bo pa prekril velikega dejanja. »Danes lahko ločimo dobro od slabega, vendar ne zametujmo vrednega, pozabimo le nevredno. Narodnoosvobodilni boj je postal last vsega naroda, tudi tistih, ki so ga tedaj in ga še danes zanikajo. Nove generacije začenjajo na novo brati zgodovino ob izvirnih dokumentih, pričevanjih. Marsikdo, ki je v boju sodeloval, se ob kritikah čuti ponižanega. Naj ne bo. Če bi ga (obvezno) samo hvalili, bi to porajalo dvome.« • H. Jelovčan, foto: P. Kozjek Novi bankomati Ljubljanska banka d.d. je sporočila, da so letos v Sloveniji namestili 40 novih bančnih avtomatov, do konca leta pa jih nameravajo namestiti še 35. Doslej so izdali okoli 40.000 osebnih številk (kartic za dvig gotovine iz avtomatov). Iz bančnega avtomata je mogoče dvigniti od 100 do največ 2.500 tolarjev, vsak lastnik osebne številke ima za dviganje gotovine iz avtomata na voljo 24 ur na dan. Povečan izvoz tekstilcev Združenje tekstilcev Slovenije je sporočilo, da je slovenska tekstilna industrija lani izvozila za 343 milijonov dolarjev blaga in storitev, kar je za 10 odstotkov več kot v letu poprej. Na sestanku združenja pretekli teden je bila precej živahna razprava v zvezi z uvoznimi in izvoznimi kontingenti, saj so se težko sporazumeli, da delitev kontingentov določi GZS. Predlagali so, da prejo v celoti uvažajo njeni uporabniki, 80 odstotkov re-promateriala naj bi uvažala proizvodnja in 20 odstotkov trgovina. Proizvodnja naj bi uvažala tudi 60 odstotkov končnih tekstilnih izdelkov, trgovina pa 40 odstotkov, pri čemer so ugotovili, da je potrebno slovensko tekstilno industrijo, ki zaposluje 50 tisoč delavcev, še nakaj časa zaščititi. Strinjali so se tudi, da 10 odstotkov uvoza proizvodnja nameni obrtnikom. Akumulacija tekstilne industrije je bila lani v enaka ničli. Občutno so se povečali stroški financiranja proizvodnje, ki so bili kar za 1,4- krat večji od osebnih dohodkov, večina podjetij v tej panogi pa je imela lani hude težave z likvidnostjo. Zaradi tega so v marsikaterem podjetju v preteklem letu uvedli štiridnevni delovni tednik. Kako je z domačo porabo in povpraševanjem, pa najbolje opišejo naslednji podatki: lani je poraba tekstila v Sloveniji znašala 6,76 kilograma na prebivalca, medtem ko je ista poraba v EGS 15 kilogramov, v ZDA pa celo 30 kilogramov. V petek popoldne so v osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki počastili 60. obletnico šole. Skozi bogat kulturni program se je kot rdeča nit prepletal oris več kot 60-letne zgodovine šole in osnovnega šolstva v Škofji Loki sploh. - Foto: P. Kozjek GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Kanalizacija v KS Poljane Poljane - Zbor uporabnikov bodoče javne kanalizacije v krajevni skupnosti Poljane je v nedeljo dopoldne razpravljal o pravilniku o gradnji javne kanalizacije ter odvajanju in čiščenju odpadnih voda v krajevni skupnosti. Usklajeni pravilnik bodo dobili vsi uporabniki in se o njem odločali na naslednjem zboru sredi maja. So se pa na nedeljskem zboru strinjali, da se akcija za gradnjo primarnih kanalov in čistilne naprave nadaljuje in prav tako tudi, da bo vsak uporabnik v tem delu akcije prispeval po 1.000 DEM v tolarski protivrednosti. Za ulične kanale in hišne priključke pa bodo načrti s stroški nared prihodnje leto. Dogovor pa je, da naj bi vsak uporabnik zgradil sam največ 15 metrov svojega priključka, ostala dela pa bi potekala solidarno. Sredi aprila so na podlagi razpisa tudi ugotovili, da se je za letos načrtovano izgradnjo B kanala (Predmost - Hotovlja), za katero imajo že skoraj vse cevi, prijavilo šest podjetij. Kaže, da bo najugodnejši izvajalec Komunalno podjetje Ljubljana s ponudbo za 5,1 milijona tolarjev. V KS ocenjujejo, da jim bo zmanjkalo nekaj denarja, zato so se s prošnjo za dodatna sredstva obrnili na občinski izvršni svet, ki bo o tem še odločal. Zadovoljni bi bili v najslabšem primeru tudi s posojilom, da jim ne bi bilo treba zmanjševati načrtovanega programa za letos. Sicer pa je bilo na nedeljskem zboru tudi pojasnjeno, da osnovna šola v krajevni skupnosti žal ni v programu KS pred kanalizacijo, ker je na podlagi programa večjih objektov v škofjeloški občini trenutno šele na osmem mestu. • A. Ž. Sanacija odlagališča na Črnivcu Brezje - Krajani v krajevni skupnosti Brezje, še posebej na Črnivcu, že nekaj časa "odštevajo" dneve do trenutka, ko se bodo končno znebili občinskega odlagališča odpadkov na Črnivcu. To bo po vseh načrtih, zagotovilih, sklepih... nekako čez tri leta. Do takrat bo treba najti seveda drugo deponijo, ki jo v občini seveda že precej "mrzlično" tudi iščejo. Ob tem pa, tako je vsaj minuli četrtek v krajevni skupnosti izzvenel ožji sestanek, nekako ne poteka vse tako, kot bi moralo oziroma po programu sanacija odlagališča. Očitek obeh lastnikov zemljišča, na katerem je odlagališče, in krajevne skupnosti je, da odlagališče, vse bolj ogroža okolje in se pravzaprav še kar širi, in da je sanacija prepočasna in nestrokovna. Sestanek v četrtek, ki je potekal že kar na robu potrpežljivosti pa vendarle daje slutiti, da se bodo stvari s sanacijo deponije morda začele odvijati po programu. Po zagotovilih direktorice Komunale Radovljica se bodo 5. maja deponije oziroma voda v njenem delu lotili delavci Podjetja za urejanje hudournikov. Do 15. maja bo okolica deponije očiščena, prav tako bo v kratkem sestanek s projektantom. Opravljena bo natančna izmera in nenazadnje bo 20. maja ponovni ogled odlagališča. • A. Ž. Področna enota turističnih vodnikov - Kranj - V Kranju je bil minuli četrtek ustanovni zbor področne enote Društva turističnih vodnikov Slovenije, ki se ga je udeležilo 16 ustanovnih članov. Ustanovni zbor je bil sklican na pobudo Gorenjske turistične zveze in kranjskega izvršnega sveta, enota pa bo delovala pri Gorenjski turistični zvezi, kjer bo tudi knjižnica. Za predsednika so na zboru izvolili Vladimirja Kluna, za tajnico pa Emo Pogačar. Tako zdaj Društvo turističnih vodikov Slovenije združuje že skoraj 200 članov. Na zboru v Kranju so se dogovorili, daje treba urediti člansko evidenco in borzo podatkov. Skrbeli bodo predvsem za izobraževanje članstva enkrat na mesec pa bodo izdajali tudi področne informacije. Že sredi maja načrtujejo dogovore s predstavniki turističnih agencij, muzejev in hotelov. • (kj) Izlet S kolesi - Cerklje - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Cerklje pripravlja izlet s kolesi v smeri Velesovo - Cerklje - Brni k i in naprej na Križ pri Kamniku. Izlet bo v petek, 1. maja, odhod izpred zadružnega doma v Velesovem pa bo ob 9. uri. • (až) Ko te zgrabi zbirateljska strast PRITOŽNO KNJIGO PROSIM Komentar (sploh) ni potreben Obe sporočili v uredništvo sta bili precej kritični, da ne rečemo kar ogorčeni. Prvo o "pozabljenih" kosovnih odpadkih v Tomšičevi 25 v Kranju se je pred kakšnimi štirinajstimi dnevi najprej nanašalo sicer na "neodgovornega lastnika teh odpadkov". Kakšne pol ure za tem, ko je podjetje kosovne odpadke takrat v tem delu Kranja že odpeljalo, so se namreč z vsem nevzdržnim smradom pojavili v "kotu Gasilskega trga". Minulo nedeljo dopoldne pa je bil že 16. dan, ko "smrdljivi kup" še kar čaka, da se ga bo morda vendarle kdo (čeprav "na stroške lastnika") "usmilil", zaradi izgleda (sicer na žalost domujočih glodalcev v njem), predvsem pa zaradi smradu... Drugemu klicu pa bi lahko rekli tudi "nadaljevanka". V Vodovodnem stolpu v Kranju, pri obeh trgovinah, so se pred časom (tudi v prazničnih dneh) že jezili, da so zabojniki za stekleno embalažo polni, odpelje pa je nihče. Takrat so se tisti, ki so jo dolžni odpeljati jezili, da jih pač tisti, ki so zadolženi za to (trgovina), niso obvestili. Kako je tokrat, je nenazadnje drugotnega pomena. Pomembno je, da so prazniki in da smo spet priča "nadaljevanki o pozabljenih steklenicah". • A. Žalar Od keltskih novcev do lovskih gumbov Vse, kar se je kje posvetilo, je pritegnilo pozornost Fran-celjna Stareta, Brolhovega z Luž pri Visokem. Kdo ve, od kod je imel to žilico. Toda že kot otrok je vse prinesel domov, imel vedno po žepih vse mogoče, da je mama imela vedno težave pri pranju. V šoli so ga najbolj zanimali nemščina, zgodovina, zemljepis in petro-grafija. Ni bilo kamna, da bi ne vedel povedati, iz katere dobe izhaja. Tudi violine se je učil. Olševski učitelj Josip Jocif se je enkrat na teden po nekaj ur mučil z njim. Inštrumente je dobil od soseda Kodra. Tudi ono staro violino, ki jo je stari Koder dobil od ciganov, ko je z njimi konja zamenjal. Tako dobra je bila, da je še Mihu Pogačniku služila nekaj let. Po tobaku je smrdela, a "štimo" je imela! Najbolj pa ga je še kot mulca zastrupil Rado Hribar -Strmolski. Francljev oče je bil zidarski mojster in je veliko delal na gradu, Francelj mu je pa jesti nosil. Vsak obisk v gradu je bila priložnost, da pokuka za starinami v gradu, se spoznava z lovskim orožjem. Rado ga je vedno poklical, kadar so pripravljali kakšen lov in v tistem času ni bilo brakade, da Francelj ne bi bil zraven. Marsikateri jelen je tudi na divje padel pod Francljevim strelom. Prvega je ustrelil pri dvanajstih le- tih. Zato res mirno lahko trdi, da je zbiratelj in lovec od otroka naprej. Le to mu je žal, da ni mogel naprej študirati. Odličen geolog ali etnolog bi bil. Vsi ga poznajo. Ne le zato, ker zbira starine in je več let zapored na cvetlični razstavi pokazal vseh šest velikih panojev značk in še veliko drugega, temveč tudi zato, ker je Brolho-vo dvorišče na Lužah zbirni prostor za vse odpadne predmete. Ljudje tam okrog so se navadili, da ne vozijo v jame, ne puščajo odpadnih predmetov po gozdovih, temveč vse pripeljejo k Franceljnu. Tudi stare avtomobile. On ve, kaj je pri stvari še vredno, tako da gre v odpad res le tisto, kar ni moč več pametno izkoristiti. Zato stoji na dvorišču veliki kontejner, povsod je videti zbi-rateljsko žilico. Toda tisto dragoceno, kar mu je priraslo k srcu, hrani v novi hiši. Ni še imel časa vsega porazporediti po sobah. Lovske trofeje čakajo, da jih bo obesil in noben od sinov nima časa, da bi mu naredil police in bi tja postavil vse številne skrinjice s predalčki, v katerih so kovanci, artefakti (izdelki človeške roke), ki jih je našel, na svojih njivah ali kje na svojih dolgih peš poteh po Sloveniji in tudi izven nje, svoje geološke zbirke, v katerih so nekateri izredni primerki fosilov. In še toliko drugega! 60.000 razglednic, na stotine svetinjic romarjev, pevskih, godbenih, kinoloških značk, odlikovanj, medalj. Najstarejšo značko hrani iz leta 1808, ima pa tudi značko pevskega zbora narodne čitalnice v Kranju iz leta 1863. Ena redkih je tudi značka pevskega zbora Carja Lazarja v zlatu, ki je bila v Švici narejena. Trikrat je vse te značke prikazal na razstavi v Cerkljah. Izredno zanimanje je požel, le Miha Marinko je imel pripombe, da naj za razstavo iz zbirke izloči papeža, kralja Pe-trčka, Hitlerja, Čangkajška in Mussolinija... Tudi gumbe vseh vrst zbira. Nekaj let je sam izdeloval guifl' be za lovske obleke; vsak' rezbarska umetnina zase. Vsaj dvesto oblek je tako opremi'-In zbira kamne in fosile vseh vrst. Vse kraške jame je oble* zel, vse hribe, savske jame fy vse peskokope, kjer je slutil kaj posebnega. Z njegovo pomočjo so pripravili 62 kompletov kamnov za šole. Kdo ve, v čem ima največ)0 vrednost. Verjetno v starih kovancih. Samo kovanec papeža Gregorja cenijo na 2.500 DEM. On pa jih ima od Keltov in Etruščanov naprej. Nič kob' ko kovancev je našel na domačih njivah pri oranju. Žena Tončka je morala vedno ustaviti konje, kadar se je kaj posvetilo. S tem svojim zbiratelj-stvom je zastrupil vse, otroke, vnuke, še sosedove otroke-Prav ta dan sta šla oba sinova z otroki v Tuhinj pogledat po jamah za fosili in artefakti. P°' vsod jih najdeš, le pogledati je treba prav. Ko je včeraj regra' .nabiral, je našel tri artefakte. Kar poglejte jih, mi jih strese na mizo... Nak, pravi zbiratelj ne more nikoli nehati. Brolhov Francelj z Luž bo večen zbiratelj. In zakaj ne bi nekoč bila njegova zbirka stalno odprta ljudem za ogled? O tem morda niti ne razmišlja, toda vredna bi bila tega. • D. Dolenc Leon Kastelic in 45 let Gorenjskega glasa: "Dvanajst let sem ga vozil" Konec marca je šel v Gorenjskem tisku v pokoj Leon Kastelic, ki je bil več kot četrtino let "povezan" z letošnjim 45-letnim jubilejem Gorenjskega glasa. Kranj - Jubileji so vedno priložnost za obujanje spominov. Z Leonom Kastelicem smo jih pred dnevi, ko je po skoraj 32 letih dela v Gorenjskem tisku v Kranju odšel v pokoj. 62-letni Kranjčan, rojen na Roženvenskem klancu v Kranju, je po 8 letih "skrbi za zdravnike" v Zdravstvenem domu v Kranju, da so pravočasno prišli na kraj, kjer je bila potrebna njihova pomoč, 1960 začel delo kot šofer v Gorenjskem tisku. Dvanajst let je potem imel na skrbi razvažanje Gorenjskega glasa, da je na začetku trikrat, potem pa dvakrat na teden pravočasno prišel do naročnikov. "Nikdar mi ni bilo žal, da sem se v očetovi delavnici pri Jelenu v Kranju 1950. leta izučil za avtomehanika. Vsak poklic je pač takšen, kot je. Zato tudi nikdar nisem štel kilometrov, ki sem jih prevozil v skoraj 40 letih." Gorenjski glas in Gorenjski tisk sta bila ob Leonovem prihodu še eno podjetje s sedežem in prostori, kjer je danes Globus. Takrat se je Gorenjski glas tiskal v tiskarni v Kranju, izhajal pa je trikrat na teden; ob ponedeljkih, sredah in sobotah. Trikrat na teden pa je Leon Kastelic, ki, ne vem zakaj, se ga je prijelo ime Levček, skrbel, da je časopis pravočasno prišel na pošto in železniško postajo. "Vsako nedeljo zvečer in potem še dvakrat med tednom sem moral v Ljubljano v Ljudsko pravico, da so po opravljeni montaži v tiskarni v Kranju vlili svinčene plošče (strani) Gorenjskega glasa. Iz Ljubljane sem moral čimprej ponoči nazaj v Kranj. Čas je vedno priganjal, saj smo morali potem časopis v tiskarni v Kranju stiskati najkasneje do 5. ure, ko sem moral z izvodi na železniško postajo in pošto. Z Ivanom Zupanom -Hanzijem, ki je bil kurir v podjetju, sva imela tako na skrbi vsak izid časopisa. Dvanajst let, po sto številk na leto, torej 1200 številk Gorenjskega glasa je bilo tako. Mislim, da nisva nikdar zamudila. Sicer pa sem v vseh letih službe morda petkrat zaspal." Na začetku, ob prihodu v tiskarno, je bil Leon tri noči v tednu zdoma. Kasneje, ko je časopis začel izhajati dvakrat na teden, pa je imel na skrbi tudi Leon Kastelic jeseniškega Železarja. "Pravzaprav tako kot zdaj, ko sem v pokoju, takrat nikdar nisem gledal na Gorenjski glas. Vse, kar je pisalo v njem, sem vedel že nekaj ur prej, preden so ga dobili naročniki. Mislim, da mu je naklada vsa leta nekako naraščala in že takrat so bili izleti, žrebanja za naročnike, upokojence. Zdaj pa ga že pogre- šam in imam zato tudi naročenega. Pravzaprav se je velik0 spremenilo, ko sta iz skupneg* podjetja nastali dve: Gorenjski tisk in Gorenjski glas in so GO' renjski glas začeli tiskati v I j"' bljani, kjer ga še zdaj." Leon je takrat postal vodja odpreme in transporta v Gorenjskem tisku, vendar se na tem delovnem mestu ni najbolje počutil. Pravi, da ni bil rojen za "komandiranje". Vodenje že, vendar avtomobila z volanom, mu je bilo ljubše in tako je po osmih letih prevzel skrb nad osebnimi avtomobil' v Gorenjskem tisku. In z vzdf; zevanjem, skrbjo nad avtombi'1 ter z vožnjami po včerajšnji Ju' goslaviji in tujini, si je konec marca letos "privozil" sicer za nekaj mesecev predčasno up0' kojitev. Ko se je ta mesec p0' slavljal, so mu sodelavci poki"' nili sorsko kolo. "Vedno sem se držal pravil*' da morajo biti med vožnjo okn' v avtomobilu zaprta. Prepih je strup za šoferje. Zato mi bo go'' sko kolo prišlo še kako prav. />e včasih sem se s kolesom vozil n' delo, zdaj pa mi bo pripomoček za zdravje, da bom lažje še MJ doma na vrtu v Čirčah naredil-In čeprav bom še prišel kdaj v podjetje, se mi zdi, da bo G& renjski glas postajal tudi zam* poslej vse bolj zanimiv." • A' Žalar SREDNJA ŠOLA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST KRANJ Svet Srednje šole za trgovinsko dejavnost Kranj, Župančičeva 22 razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in ima: - visoko strokovno izobrazbo - opravljen strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja - pedagoško-andragoško izobrazbo - nad 5 let vzgojno-izobraževalnega dela - organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda in to dokazuje s svojim dosedanjim delom. Kandidati morajo poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti še kratek program dela in razvoja zavoda, in sicer v 8 dneh po objavi razpisa. Imenovanje je vezano na soglasje ustanovitelja zavoda. Izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po odločitvi. V Gorjah je bilo veselo - Prvi Jurijev sejem v Gorjah, ki so ga p° desetletjih pripravili v soboto in nedeljo na pobudo Vinka Kunši-ča in Jožeta Kuralta ob pomoči gasilcev in šolarjev, je oba dneva privabil številne obiskovalce iz raznih krajev Slovenije. Domači* ni so na več kot 20 stojnicah prikazali, kaj vse imajo, znajo in s kakšnimi domačimi dobrotami lahko postrežejo. Uspelo in veselo prireditev z bogatim srečelovom so v nedeljo sklenili domaČi godbeniki, konjeniki, narodne noše, folklora, moški pevski zbor Viharnik in ansambel Nagelj. - A. Ž. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Delavski razred na poti v (k)raj ^aJ ne, da bi v preteklosti pretirano verjeli parolam, ki so delu pri- danes tako rekoč brez besede, brez pravne zaščite, v mnogih prime- '"3Va|(> poet in nhhist Hplavrpm na vlnoo onsnodaria nad Hriižhpno rih fpln hrp/ nVLt A:t np oovnrimo n fpm LuLn 7pIh mu \o noitla POMISEL |navale čast in oblast, delavcem pa vlogo gospodarja nad družbeno '^tnino. Toda zdaj je odpadlo celo navidezno spoštovanje do ne-vsaj ob prazniku tako povzdigovanega delavskega sloja. Ta je Mrakovi: Živimo skromno zenice, aprila - Mrakove z Jesenic smo odkrili v akciji našega ča-S(Jpisa Magičnih sto, kjer smo iskali družino z najvarčnejšim odnosni do električne energije. Mrakovih pet, starša Darja in Brane ter ',°je otrok, Anita, Boštjan in Andreja, pa so, razen pri energiji, tu i sicer vajeni skromnosti. Pravzaprav so prisiljeni živeti varčno, saj " dveh nizkih delavskih dohodkih nimajo česa razmetavati. Oba delata v Železarni. Lani ponoči,« naštevata Mrakova ža- rih celo brez dela, da ne govorimo o tem, kako zelo mu je padla kvaliteta življenja. O tem in onem pričajo tudi izseki iz življenja treh gorenjskih »delavskih« družin... s,a bila že oba tik pred odpu *|0tn. polem sta vendarle obdržali žaposlitev. Brane v valjarni na e''- Darja v navijalnici elektro-?°torjev. Obe plači (Branetova J^njša) z otroškimi dodatki vred l|a nazadnje znašali 33 tisočakov. *ako so jih potrošili? , Ljubi Slovenec je vesten pla-.J'k mesečnih računov, tudi ^••"akovi niso izjema. Za solidar- ostno stanovanje, ki meri vsega kvadratnih metrov in morajo Iroci v skupni sobi spati po »štu-■ !n«. so plačali šest tisočakov. Če 1 ne imeli subvencionirane sta-"iir'ne, bi odšteli poldrugi tisočak ,ey Elektrike, ki jo varčno pora-"'J° zgolj 150 kilovatnih ur na Jtesec, je bilo zadnja dva meseca *a dva tisočaka. "Kuhamo na plin, gledamo, da "»m luči ne gorijo tjavdan, peremo sluge svojega varčnega vsakdana. »Vodo imamo iz mestnega toplovoda, od koder nam zdaj grozi odklop. Menda zaradi neplačnikov: nastradali pa bomo tudi tisti, ki redno plačujemo stroške! Največji porabnik je pralni stroj, ki se vrti domala vsak dan. Tudi zamrzovalna omara pokuri precej toka. Vsakoletni počitniški regres gre namreč za nakup mesa, ki ga potem shranimo za ozimnico. Nekaj pridelka za v skrinjo pa je tudi z domačega vrta, ki ga imava v rojstnem kraju.« Mrakovi so tipična delavska družina, ki živi spodobno, vendar hudo skromno. Stanovanje je solidarnostno, oprema v njem plod posojil, skrajnega varčevanja in Branetovih spretnih rok. Razkošja nobenega. Do lanskega leta so imeli črnobeli televizor. Telefon so si lani dali napeljati ob pomoči staršev v Mojstrani in Ratečah. V trinajstih letih, kar sta Mrakova poročena, so bili skupaj samo trikrat na morju, starejša otroka še v koloniji in v šoli v naravi. Tudi za mizo so skromni. Velikonočno šunko so si seveda privoščili, toda denar zanjo sta si Mrakova pritrgala pri malici. Varčevala sta z boni, da sta lahko družini privoščila praznično obloženo mizo. Darja sama šiva zase in za otroke. Po več letih si je zdaj privoščila novo krilo in bluzo, ko gre hčerka k birmi. Na tri čeke, kajti gotovina gre za hrano in položnice. »ludi otroci so se privadili skromnim razmeram,« pravita starša. »Že šola za starejša dva veliko stane. Največ seveda jeseni, med letom pa tudi stalno prihajata s to ali ono zahtevo. Selotejpa porabita toliko, da sva se že šalila, naj nam ga Aero pošlje velik zavoj. Sicer pa sta pridna učenca. Fanta zanimajo samo roboti in računalniki. Že čez tri leta bo starejša pred odločitvijo, kam naprej. Upava, da jih bova lahko izšolala. Najmlajša je bila sprva v vrtcu, zdaj pa jo večkrat varuje teta, včasih pa jo popazita tudi starejša dva. Pri jedi pa niso izbirčni. O seveda, neprestano bi jedli samo čo-kolino. Toda kilogramski zavoj stane že 600 tolarjev in kaj ga je pospraviti trem lakotnikom, kakršni so naši. Tako se morajo večkrat zadovoljiti tudi s čim skromnejšim.« Svoje čase so Mrakovi pogosteje obiskovali starše na vasi. Zdaj jih vožnja do Rateč, kjer živijo Darjini, stane 1.200 tolarjev, zato gredo domov le še enkrat na mesec. Avtomobila nimajo, še kolesa ne, zato so bolj ali manj vklenjeni v betonsko življenje delavskih Jesenic. Brane Mrak na vse to pravi: marsikomu je še slabše. • D. Z. Žlebir GLAS Tavčarjevi: Pogodbeno delo je pomagalo preživeti Razišče, aprila - Simona in Bojan Tavčar iz Stražišča pri Kranju a 7. novembra lani po stečaju Tekstilindusa postala stečajni presek. Leto dni naj bi dobivala nadomestilo za brezposelnost na za-v°du za zaposlovanje. Šest, sedem tisočakov na mesec... Materialno **'sko je pomagalo ublažiti pogodbeno delo za Tekstilindus, nego-°vost glede prihodnje zaposlitve še ostaja, vsaj za Simono. Jan je namreč že našel novo de- *Da, po zaslugi dobrega soseda našel zaposlitev pri Intere-,r°pi. kjer sem carinski manipu-*"t. V lekstilindusu sem bil >v" veliko tolažbo nama je bi-2' da sva ostala v tovarni. Zaslu- * s pogodbenim delom močno popravlja družinski proračun. Na zavodu za zaposlovanje je denarja malo. Je pa vsaj vsak mesec, česar iz obdobja pred stečajem v Tekstilindusu nismo bili vajeni. Pol oktobrske plače iz lanskega leta nam tovarna še vedno dolguje, pa se kopico drugih terjatev imamo do nje. Na srečo smo novembra takoj po stečaju na zavodu za zaposlovanje hitro dobili nadomestilo.« Bojan je bil pred stečajem v Tek-stilindusovem sindikatu njegov podpredsednik. Kako je sindikat zaščitil delavce? »Kar dobro, nič ni bilo prepuščeno samo sebi. Vsak je vedel, kam se mora obrniti, kakšne pravice ima. Sindikat je poskrbel tudi za zastopstvo v stečajnem postopku na sodišču, kjer nas delavce kot upnike zastopa Svet kranjskih sindikatov s svojimi pravnimi strokovnjaki. Sicer pa mi v stečaju ni pomagalo, da sem sindikalni zaupnik. Stečaj je enak za vse, ne glede na sindikalno imuniteto. Pač pa smo se s stečajnim upraviteljem dogovarjali, da bo sindikat v tovarni deloval tudi po stečaju. Ravno sredi pogovorov o tem pa sem dobil službo in odšel.« Pogodbeno delo v tovarni je bilo sprva slabo plačano. Kako je zdaj? »Sprva sploh ni bilo pogodb za delo. Sicer pa sem računala, da je ura administrativne delavke vredna ves čas enako. V začetku je bila vredna kilogram kruha in zdaj je prav toliko.« 7. novembra letos poteče Simoni nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Kaj potem? »Se ne vem. Imam pa upanje, da me bodo zaposlili v Tekstilindusu, potem ko se stečaj konča.« Kako živi vaša družina? »Standard je seveda hudo padel, tako kot vsem. Svoje čase smo s trinajsto plačo lahko kupili prašiča za v skrinjo, ena delavska plača je zadoščala za nakup pralnega stroja, štedilnika. Zdaj pa plače včasih sploh ni. Naša družina (imava deklici, stari 10 in 4 leta) že ves čas živi skromno. Varčevala sva za hišo, ki sva jo gradila pet let, zdaj pa smo že tretje leto vseljeni. V Tekstilindusu in pri stanovanjski skupnosti sva zanjo najela kredite. Zdaj so na srečo že odplačani, sicer bi nama požrli skromno premoženje. Izposodila sva si marke in odplača- la posojilo, ki je spričo revalorizacijskih obresti vse bolj zajedalo obe plači. Danes ga gotovo ne bi mogla več plačati.« Verjamete v prihodnost Tekstilindusa? »Če ne bo tujcev s kapitalom in večinskim deležem, najbrž iz tega ne bo nič. Vprašanje je tudi, ali bo podjetje sprejelo nazaj na delo vse tiste, ki zdaj delamo zanj pogodbeno.« Še vedno vam podjetje veliko dolguje? »Delavci smo upniki v stečajnem postopku. Prijavili smo svoje terjatve, kar je velika papirnata vojna, vprašanje pa je, koliko bomo v resnici iztržili iz nje. Tekstilindus ima sicer veliko premoženja, toda banka je sedla na večino. Kdove koliko bomo dobili iz stečajne mase? Slišimo, da so v Elanovem stečaju delavci dobili 18 odstotkov vse zahtevane vrednosti.« • D. Z. Žlebir ii JELOVICA Dolenškovi: Brez dela, nadomestila, socialne pomoči, Qrez vsega hjed, aprila - Splet okoliščin za Natalijo in Milana Dolenška z Jeda ne bi mogel biti nesrečnejši: Milan je bil lani ob zaposlitev v j *ftenu v Kropi. Ker je tovarno zapustil sporazumno, mu ni pripa-'° nadomestilo za čas brezposelnosti. Žena Natalija, ki je po v^r*vljenem pripravništvu v Planiki Breznica ostala doma, je dobi-• 'a samo denarno pomoč. Zdaj, po dveh letih, jo je izgubila. Dru-a je ostala brez vira preživljanja. Bo tudi brez stanovanja? kolenškovi trije (imata štiri- zaposlovanje. Sele pred iztekom ^tn a. 00 hčer Majo) živijo v tesni fenjeri, veliki le 20 kvadra-je"j metrov. Ne samo, da se jim daleč v prihodnost odmaknila s ?r|ost za večji prostorček pod Ml m- ker rti stanovanj za pro-v e s socialne prednostne liste. V« v*'Jivo je celo sedanje stano-0^Je- Milan ga je namreč lani |a, uPil za nekoga drugega, da je ko poravnal dolgove. Vj !J kako se ne bi kopičili dolgo* ko pa sta morala Dolenškova Kj ei' od tistega, kar je dobivala Me '[i*'1 7 zavoda za zaposlovanj 'otem koji je v Planiki po-tfobii pr'Pravnišlvo, je za dve leti gre')11 denarno pomoč, kakršna Brezposelnim. Prepričam bi|. "-'(Hiseinim. rrepneana je |(0('' da dobiva nadomestilo in Preiw.m 'c Povedala. so jo o tem tudi na zavodu za rePriče\ali se je lahko prepričala, da je šlo za pomoč in da ji poslej ne pripada nič več. Vložila je prošnjo, da bi ji pravico še za nekaj časa podaljšali, vendar so jo odbili. »Moja naslednja pot je bila na socialno službo, kjer sem vložila prošnjo za enkratno denarno pomoč,« je pripovedovala Natalija. »Zaenkrat še ni rešeno. Z enkratnim zneskom pa si tudi ne vemo veliko pomagati. Dobim sicer še za dva tisoč tolarjev otroškega dodatka. Toda samo ta denar je premalo za življenje: tisočaka za stanarino, tri za elektriko, pa za hrano...« Ste iskali delo? »Delala sem pri zasebnem gostincu, za 50 tolarjev na uro. ne da bi bila prijavljena Pristala sem tudi na tako i/koriščevalske pogoje, da bi le lahko delala. Vendar me je po mesecu in pol odpustil, češ da me ne potrebuje več. Iskala sem delo na Bledu, vendar ga ne najdem. Ne vztrajam, da bi delala samo v svoji čevljarski stroki, tudi v turizmu, gostinstvu, kjerkoli. Tudi mož občasno dela. Na obrtnem je bil dva tedna, pa so ga prav tako od-slovili, češ da ga trenutno ne potrebujejo več.« Sicer pa Milan poprime za vsako delo. Gozdari, popravlja avtomobile, uči borilne veščine, lani je družina vso sezono pasla krave na Pokljuki. Pokljuka je bila po svoje tudi kriva, da je Milan pustil delo v Plamenu. »Imel sem že črno na belem, da sem tehnološki presežek. Namesto da bi počakal, sem kar sam pustil delo, to pa zato, ker mi je kmet na začetku sezone ponujal pašo na Pokljuki. Štiri mesece smo prebili v pastirski koči. Tam imamo vsaj dovolj prostora, čist zrak in mleka, kolikor si ga otrok poželi, če že elektrike ni.« Kakšna je možnost za drugo delo? »Majhne. V Plamenu, kjer sem vozil viličarja, so nam mlajšim delavcem lep čas grozili, da nas je preveč in da bomo tako ali tako izgubili zaposlitev. Sicer pa je bila slaba plača in še ta zadnje čase večinoma v bonih, da še za avtobus nismo imeli. Pri iskanju dela nimam sreče, dobim le občasno. Zdaj "golevam" za nekega kmeta, hodim pomagat sem in tja. Ponujala se mi je možnost v Podnartu, toda ob 60 tolarjih na uro in ob 40 tolarjih, kolikor bi jih vsak dan dal za vožnjo, se je težko odločiti.« Ste prosili za socialno pomoč? »Dela ni, socialne pomoči pa tudi ne. Čisto brez vsega smo. Ne vem, kaj nam je storiti. Naj nas vse skupaj pobijem? Naj kradem, da me bodo potem zaprli in bom preskrbljen, žena in hči pa prav tako? Jezi me, da je dovolj denarja za stranke, za "nobel" avtomobile, za politiko, celo za begunce, za nas domače reveže pa nič.« Kdo lahko pomaga Dolenško-vim? Sami so si, kolikor so si vedeli in znali. Jih bo letos rešila še ena pašna sezona na Pokljuki, preden se odpre možnost zaposlitve ? • D. Z. Žlebir, foto: J. Ci-gler Lačni otroci Potem ko je Zavod za šolstvo in šport Slovenije objavil srhljive rezultate o šest tisoč šolskih olroeih. ki v šoli ne jedo niti malice niti kosila, so z nekaterih mest začele prihajali pobude :a reševanje šolske prehrane. Dr Matjaž Kmecl je poslance slovenskega parlamenta skušal zganiti že ob sprejemanju proračuna v marcu, a oh razdeljevanju denarja za orožje in policije se ni našlo časa za lako obrobne teme, kol je otroška prehrana. O tej so se kasneje posvetovali na skupščinskem odboru za socialno politiko. Tedaj so predstavili tudi zamisel Ministrstvu za zdravstvo in socialno varstvo o možnosti zki univerzalni otroški dodatek v višini od 2.000 do 2.400 tolarjev, ki bi bil osnova za prehrano otrok. Nemara bi to rešilo tudi stisko mater Z dojenčki, saj jih je vse več. ki jim ne morejo zagotovili najnujnejše prehrane Slišali je bilo tudi predlog o možnosti izdaje recepta za humanizirano mleko. Šolski prehrani pripisujejo velik pomen za zdrav razvoj otrok, zlasti še v socialno nestabilnih časih, ko kar 60 odstotkov družin ne more več v celoti pokrivali osnovnih življenjskih stroškov, /a številne otroke je šolski obrok hrane kompenzacija za listo, česar ne dobijo doma, saj slišimo pretresljive pripovedi šolskih (in vrtčc\škili I kuharic o tem. kako ob ponedeljkih zmanjkuje kruha in kako se lačni šolarji vračajo po »repete«. Število šolskih kosil je zadnja leta upadlo, pripovedujejo v šolah, celo v tistih, kjer otroci ostajajo v večtir-nem varstvu. Ponekod je manj celo tistih, ki naročajo malico, kar oh naših prehrambenih navadah pomeni, da gredo otroci od doma brc: zajtrka in se pozno popoldne še vedno tešč vračajo domov. Vmes pa z velikimi očmi gledajo srečnejše vrstnike, ki malicajo in kosijo ali si k temu privoščijo celo priboljšek iz bližnje trgovine. Socialne razlike naj bodo, vendar naj jih ne občutijo že otroci v zadnjih letih! Otroško prehrano pa bo treba uredili tudi zato. ker se bo najbrž tudi otroški urnik prilagodil evropskemu pojmovanju delavnika, lako kot starši na delu bodo bržkone tudi otroci dlje ostajali v šoli, kar nujno pomeni vsaj malico, če ne tudi organizirano kosilo po sprejemljivi ceni. Ce seveda matere ne bodo ostale doma in skrbele za otroško prehrano. 9 D. Z. Žlebir Pomoč beguncem Ljubljana, 29. aprila - V Slovenijo se zateka vedno več beguncev iz Bosne, dnevno jih prestopi državno mejo tudi do tisoč. Tako je zdaj pri nas že okoli 16 tisoč beguncev, ki so jih namestili v več kot ducat zbirnih centrov, še več pa jih je pri sorodnikih in prijateljih. Rdeči križ Slovenije je že zaprosil za mednarodno pomoč Visoki komisariat združenih narodov za begunce in Mednarodni komite Rdečega križa, ki bosta tako kot že v oskrbi beguncev s Hrvaške sprožila širšo mednarodno akcijo. Rdeči križ in druge humanitarne organizacije pa spodbujajo tudi dobrodelne akcije doma. Sprejemajo opremo, oblačila, hrano, opremo za namestitev, higienske pripomočke, zlasti pa jim manjka opreme za dojenčke. Odprli so tudi žiro račun, kamor lahko nakazujete prispevke za begunce, in sicer 50101-678-51579 s pripisom: za BiH. Z izrazi podpore in pomoči beguncem iz BiH se je oglasil tudi skupščinski odbor za socialno politiko, pa Liberalno demokratska stranka (zlasti zoper restriktivne ukrepe na meji). Pojavljajo se nove humanitarne akcije. Eno od njih začenja tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije, pod naslovom »Za otroke - prijatelje iz BiH«, ki poziva k zbiranju vsega potrebnega za begunske otroke, zlasti otroških oblačil in obutve, opreme za dojenčke, igrač, barvic, ris-nak, slikanic, risalnih listov in drugega, kar bo dobrodošlo vrstnikom v izgnanstvu. Slovenska Karitas je že od začetka dejavna pri pomoči beguncem. Delijo hrano, obleko, higienske potrebščine, plenice, otroško hrano. Vse, ki želijo podpreti njihovo akcijo, vabijo, naj denarne prispevke pošljejo na naslednje žiro račune: Slovenska Karitas 50100-620-133 05 1140116-623903, Škofijska Karitas Ljubljana: 50100-621-133 05 1140116-624002, Koper 50111-620-112-80700 1430-16900-6, Maribor 51800-620-00016 05-1259113-26003 • D. ^StolpecjEa^^ Kolesarjenje in izlet v Italijo - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi člane, ljubitelje kolesarjenja na rekreacijski izlet, ki bo 16. maja. Odpeljali se bodo ob 9. uri z zbirnega mesta na pušlalskem mostu v smeri Ločnica - Robež - Topol. Predhodno naj se kolesarji prijavijo v društvu, da bo to pravočasno poskrbelo za malico. Vabijo tudi na avtobusni izlet v Italijo (Gorica, Doberdob, Miramare), ki ga prirejajo 21. maja. Izletniki naj se prav tako prijavijo v društvu. Predavanje o vzgoji rož - Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v sredo, 6. maja, predavanje o vzgajanju rož enoletnic na balkonih in v vrtovih, spremljano z diapozitivi. V veliki sejni sobi društva bo ob 17. uri predavala ing. Anka Bernard Vstopnine ni. Občina Tržič Oddelek za prostor in okolje Trg svobode 18, Tržič OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V STAREM MESTNEM JEDRU TRŽIČA V NAJEM - 56 m: in 40 nr na Trgu svobode 31-33 - 22 nv in 34 nr na Koroški c. 2 in 5 (prednost ob odkupu opreme) Dejavnost v poslovnih prostorih mora biti v skladu z Odlokom o namembnosti poslovnih prostorov in poslovnih stavb v občini. Pisne vloge z opisom dejavnosti pošljite do 15. 5. 1992 na gornji naslov s pripisom - razpis poslovnih prostorov. Podrobnejše informacije po telefonu: 50-051, int. 40, 55. Če še ne veste, zoper bolečine deluje tudi Fenalgin Fenalgin je hiter in učinkovit analgetik. Učinkuje proti bolečinam nasploh, glavobolu in zobobolu, pa tudi pri vnetju živcev, mišic in sklepov, pri boleči menstruaciji in pri zvišani temperaturi. Stranski učinki so možni le pri pretirani in dolgotrajni uporabi, kar nasplošno velja za vsa zdravila. Previdneje je treba zdravila uporabljati pri otrocih do 14. leta starosti. Otrokom, mlajšim od enega leta in nosečnicam ni namenjen. Fenalgin tablete prodajajo v vseh lekarnah, dobijo se tudi brez recepta v kompletu po deset ali v škatli s tridesetimi tabletami. KMETIJSKA ZADRUGA Jegorovo predmestje 21, ŠKOFJA LOKA JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel. (064) 631-241 [PODJETJE LAHKE OBUTVE p o Strojarska 12 Žin TEL 064/691-661,692-153 inštalacije Škofja loka f 1 tif1 jfiri yi veleblagovnica Škofja Loka tel. 064/621-581 fax 064/620-985 TEI ZA ZDRAVO OKOLJE [VOL ŠKOFJA LOK Kidričeva 43/a iŽClfcnO/ Kranj) veleblagovnica Globus -oddelek avtodeli ■ v kleti_ ugodne cene koles: Kekec 16 po 7.706,00, BMX 16 po 6.965,60, BMX 20 po 9.405,50, Pony 20 po 10.429,80, Pony 24 po 11.096,10 Možnost nakupa na več osebnih čekov, in dodatni 5 % popust za člane Kluba Kokra_m Široka ponudba avtomobilov SUBARU^) Informacije - telefon 214-761-43) POHIŠTVO IZ NOVE Združena lesna industrija Tržič D.o.o. INDUSTRIJSKE PRODAJALNE Vabimo vas, na obisk in nakup v novo odprto industrijsko prodajalno v tovarniških prostorih ZLIT TRŽIČ vhod mimo stanovanjskega naselja Trajbah ob cesti na Loko. Prodajamo opuščene programe, ostanke masivnega in oblazinjenega pohištva iz izvoza, kosi pohištva z manjšimi napakami, stenske obloge, ladijski pod, lesena embalaža in vzorci pohištva. Možno je naročiti tudi embalažo in pohištvo po želji kupca. Prodajalna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 9. do 15. ure Od 4. maja 1992 pa bo imela prodajalna NOV DELOVNI ČAS: delavnik od 11. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure, ob nedeljah zaprto! Veselimo se vašega obiska, saj smo prepričani, da boste izkoristili ugodne cene, in da boste zadovoljni z izborom pohištva za bivalne pros,ore kolektiv ZLIT Tržič ŽIVILA ŽIVILA Kranj TRGOVINA IN GOSTINSTVO DEŽURNE TRGOVINE V ČASU PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV: V ČETRTEK, 30. 4. 1992, so trgovine odprte do 19. ure, SP Nebotičnik in NC Čirče do 20. ure V PETEK, 1. 5. 1 992, je odprt Market Center Bled od 8. do 12. ure. V SOBOTO, 2. 5. 1992, od 8. do 13. ure so odprte naslednje prodajalne: V Kranju - SP Pri Peterčku, SP Huje, SP Planina, SP Delikatesa, SP Oskrba, SP Vodovodni stolp in SP Zlato polje. SP Storžič na Kokrici, SP Kočna Jezersko, SP Naklo, SP Šenčur, SP Cerklje, SP Čirče, NC Drulovka, SP Gorenja Sava, Trgovina Trboje, SP Budinek Kranjska Gora, trgovina Vitranc Kranjska Gora, SP Jelka Tržič, SP Jesenice, SP Zgornje Gorje, Market Center Bled in NC Radovljica, SP Mlino, Dvor Preddvor in SP Nebotičnik. V NEDELJO, 3. 5. 1 992, velja normalno nedeljsko dežurstvo. NA DEŽURNI DAN BO POLEG BOGATE PONUDBE PREHRAMBENEGA BLAGA V ZALOGI SVEŽ KRUH. Želimo vam prijetne prvomajske praznike in se priporočamo! KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN + GORENJSKI GLAS Odrinjeni letalski veterani SPOMIN NA LETENJE o se je sesula "stara, gnila Jugoslavija", mišljena je seveda država, ki jo je napadla vojska tretjega nemškega rajha in njegovih zaveznikov, je s podiranjem potegnila v pozabo, nekakšno namerno ravnodušnost tudi ljudi, letalce nekdanjega jugoslovanskega kraljevega letalstva. Čeprav so po kapitulaciji jugoslovanske vojske poiskali poti k zaveznikom tako na vzhodu kot zahodu, jih je kasnejša nova država, z redkimi izjemami sicer, sprejela spet skrajno nezaupljivo. Če ni bil pravkar minuli praznik - dan upora proti okupatorju priložnost za zapoznelo priznanje njihovega deleža v boju proti okupatorju, bodo morda to dočakali ob kakšni naslednji obletnici. O slovenskih letalcih in slovenski letalski zgodovini je za sedaj napisanih še malo knjig. Eno od njih je k tej še nenapisani zgodovini dodal letalec Janez Zerovc iz Kranja. ^eka - V galeriji Loškega gradu so minuli konec tedna rjjPr.'' r^zstavo likovnih del članov gorenjskih likovnih skupin. §1 a,je za razstavo odbrala 36 del, ki bodo kasneje razstavljena še v ver'n gorenjskih razstaviščih. Za takšno obliko po pot u joče razstavo se odločili že lani, ko je bila prav tako najprej v Škof ji I .oki ^ °gled gorenjska ljubiteljska likovna ustvarjalnost. Na ta način je v^domešča tudi republiška likovna razstava, ki je ZKO Sloveni-*e kar dlje časa ne organizira več. - L.M. - Foto: Polona Kragelj SLOVENSKI GLASBENI DNEVI Od 5. do 8. maja bo v Ljubljani teden glasbe: mnoge slovenske kompozicije bodo doživele svojo prvo predstavitev, na strokovnih posvetovanjih pa bodo muzikologi iz desetih držav razpravljali o problematiki glasbene ustvarjalnosti. Na tiskovni konferenci je organizator, Festival Ljubljana, predstavil pester program, ki se bo odvijal deloma v Slovenski filharmoniji in deloma na ljubljanskem Magistratu. Uvod v srečanje, ki je letos že sedmo po vrsti, bo prva izvedba opere Krst pri Savici Matije Tomca. 2e prvi večer je karakterističen za prireditev, saj organizatorji pravijo, da programski princip še zdaleč ni komercialnost, temveč bodo skušali pokriti kompletno slovensko glasbeno produkcijo, predvsem skladbe, ki so bile zaradi najrazličnejših vzrokov doslej le redko izvajane. Glasbeni sladokusci bodo lahko poslušali tudi dela Milana Stibilja, Janija Goloba, Fabia Niederja, pa Vilka Ukmarja, Blaža Arniča in drugih.* M. A. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja modne fotografije Dean Duhokovie. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava tekstilnega oblikovanja avtorice Maričke Rako-vec. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled pregledna razstava slikarja Poldeta Miheliča, v mali galeriji Mestne hiše pa razstavlja akd. slikar Darko Slavec. V galeriji Pungrat razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V razstavnem salonu DOLI K razstavlja barvne fotografije Adi Fink, kandidat mojstra fotografije. V bistorju Želva na Čufarjevem trgu se z grafičnim oblikovanjem predstavlja Janja Ošlaj iz Kranja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja Klemen Čebulj kolekcijo fotografij V mreži. V razstavnem salonu Dolik odpirajo jutri, v četrtek, ob 18. uri razstavo izdelkov v tolčeni kiparski tehniki avtorja Ibrahima Pipa. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava likovnih del Viljema Jakopina. V avli radovljiške občine je na ogled razstava osnutkov in prototipov za Linhartove spominke. BLED - V Atlasovi galeriji Sebastijan je odprta prodajna razstava akvarelov slikarja Janeza Lipičnika z Bleda. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled pregledna razstava slikarskih del akad. slikarja Jake Torkarja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji 1. Groharja je na ogled razstava slik kitajske slikarke rVang Huiqin. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava slik prof. Borisa Zuliana iz Trsta. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu je na ogled razstava fotografij uprizoritve Škofjeloškega pasijona iz leta 1936. V galeriji Loškega muzeja je na ogled likovna razstava članov gorenjskih likovnih skupin. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja plastike na temo Popotovanja akad. kipar Cene Ribnikar. V Kurnikovi hiši je na ogled mednarodna razstava geoloških in rudarskih ekslibrisov. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo fotografije člani FKK Mavrica Radomlje na temo Življenje ob vodi. LJUBLJANA - V Narodnem muzeju, Prešernova 20 bosta do septembra letos na ogled razstavi Gradovi umirajo, fabrike nastajajo- Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju ter razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. Razstavi sta odprti vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro, ob nedeljah od 10. do 13. ure. V galeriji Cankarjevega doma so na ogled grafike na temo Pomlad iz Rogaške, izbor grafik iz Muzeja Grafik Rogaška Slati- Razstava ekslibrisov ZNAK, KI DAJE KNJIGI CAR Tržič, 24. aprila - Ali je lastniški knjižni znak danes še razširjen med našimi ljubitelji knjig? Na to vprašanje bi težko dobili točen odgovor, gotovo pa je, da je danes ta umetnost drobne grafike bolj cenjena kot pred stoletji, ocenjuje tajnik slovenskega društva Ekslibris dr. Rajko Pavlovec. Sam ima zbirko z okrog 14 tisoč ekslibrisi. Čeprav je od začetka 16. stoletja, koje Jurij Slatkonja predstavil Slovencem prvi ekslibris, nastalo mnogo drobnih grafik, ostaja tako delo v vsakem primeru lastniški knjižni znak, ugotavlja sogovornik. Tudi namen, okrasiti svojo knjigo, se v vseh stoletjih ni spremenil. Tehnike - od finejših v ujedenkah do bolj grobih v linorezu ali lesorezu - so danes celo popolnejše, bogatejše pa so tudi vsebine motivov. »Veliki zbiralci najbolj cenimo izvirne odtise, ki nastanejo z odtisom z umetnikovega izdelka,« priznava dr. Rajko Pavlovec in razlaga: »Kljub temu ekslibris večinoma ni drag; morda ga kakšen umetnik znancu celo podari. Prenekateri ljubitelj risanja izdela knjižni znak kar sam. Jaz tega daru nimam, hranim pa blizu 40 ekslibrisov na svoje ime. Pokojni Aco Mavec mi je narisal zanimiv listič, na katerem sta pav in lovec; formula za reševanje rebusov odkrije moj priimek. Za urejanje moje zbirke, v kateri je približno 14 tisoč primerkov, pa je vse manj časa.« Morda delni odgovor o razširjenosti ekslibrisov pri nas lahko povzamemo iz podatka, da edino slovensko društvo, ki deluje od leta 1967, danes povezuje okrog 400 članov. Del njihove dejavnosti so tudi razstave. Slovencem dajejo poseben ugled v svetu razstave otroških ekslibrisov, ki nastajo od 1974. leta s sodelovanjem šole v Komendi. Razstava geoloških in rudarskih ekslibrisov, na kateri je tudi izbor del iz razpisa v letu 1984, je po tematiki gotovo redkost. Če smo uspeli spodbuditi zanimanje za njen ogled, ni treba hiteti v Tržič, saj bo prireditev v Kurnikovi hiši odprta vse do konca maja letos.© Stojan Saje PRIREDITVE TEGA TEDNA BLED: JOŽE CIUHA RAZSTAVLJA Galerija Bevisa iz Kranja je v sodelovanju z Grand Hotelom Toplice in Casino Bled pripravila razstavo slik akad. slikarja Jožeta Ciuhe. Razstavo bodo odprli v četrtek, 30. aprila, ob 18. uri v belem salonu hotela Toplice na Bledu. Na otvoritvi bo nastopil Trio Lo-renz (Primož Lorenz, klavir, Tomaž Lorenz, violina, Matija Lorenz, violončelo) KRANJ: KOMEDIJA ZA ABONMA - V Prešernovem gledališču Kranj bodo po prvomajskih praznikih od srede, 6. maja, naprej gostovali igralci SNG Drame Ljubljana z Nicolajevo PRVO KLASO. Predstava v sredo, ob 19.30 bo za abonma ZELENI in IZVEN. V četrtek, 7. maja, bodo predstavo ponovili za abonma ČETRTEK in IZVEN. V petek, 8. maja, za abonma PETEK I in IZVEN, v soboto, 9. maja, pa za abonma SOBOTA I in IZVEN. KRANJ: PREDAVANJE DR. VIDA PEČJAKA - Slavistično društvo Kranj prireja v ponedeljek, 4. maja, ob 17.30 v predavalnici Iskre - srednje šole Kranj, Kidričeva 55, predavanje dr. Vida Pečjaka o tehnikah hitrega branja in uspešnega učenja. KAMNIK: KONCERT - V gotski cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom bo v nedeljo, 3. maja, ob 11.30 koncert skladb evropske romantike, črnskih duhovnih ter slovenskih ljudskih pesmi. Nastopa Mešani pevski zbor Kamnik pod vodstvom zborovodje Janeza Klobčarja. GORENJSKI GLAS ♦ 8- STRAN Živel 1. maj - praznik dela! Sreda, 29. aprila 1^92 Prvomajsko ogledalo Slovenija je država z industrijsko tradicijo, zato je številno delavstvo po vsej Sloveniji in tudi po Gorenjski po padcu samoupravljanja upravičeno pričakovalo, da se bo vzporedno z zasukom v toliko obetajoče tržno gospodarstvo po volji same države postopoma uveljavljalo tudi novo sindikalno pravo. Sindikati naj bi na temelju delavske zakonodaje dobili nazaj tisto svojo klasično zaščitno funkcijo, ki so jo imeli že pred vojno. Po dveh letih pa je sindikalno pravo v Sloveniji v primerjavi z delavsko zakonodajo po svetu na obotavljivem začetku. Še več: zaradi pomanjkljive zakonodaje delavci nimajo nobene pravne zaščite, tu se množijo stavke, na grmade je kolektivnih in individualnih sporov. Kolektivne pogodbe, ki so po svetu zakon, se pri nas ali sploh ne sprejemajo ali pa nedopustno izigravajo. Da bi bila zmeda še bolj popolna, pretiravamo s sindikalnim pluralizmom: sindikalne izkušnje na zahodu pa učijo, da preveliko število sindikatov nujno slabi pogajalske pozicije do delodajalcev in slabša položaj delavcev. Delavci so tako kot še nikdar doslej ohviseli v zraku, nemočni, ustrahovani, da, podložni: upravne strukture same sebi divje privatizirajo vse, kar je še ostalo, obupane delavce pa dobesedno mečejo na cesto. Brezpravje, anarhija in nemorala v državi, ki pravno ne funkcionira. Ne vam, delavke in delavci, ampak državi, ki nima pravnih mehanizmov, in ki vas je s tako nezaslišano in brezobzirno lahkotnostjo porinila v obup in brezizhodnost, smo ob prvem maju podržali tole ogledalo: s tem, ko objavljamo, koliko pravic so delavci imeti že leta 1909, kako enotni so bili v stavkah sindikati In danes? Izigravanje kolektivnih pogodb, kdor hoče in kjer že hoče, managersko samopaštvo, odpusti... V Poli k u pravijo: gremo do konca! Prevedli smo njihov odločni vzklik, zato vam ob l. maju ne moremo reči drugega kot: delavci, uprite se!% D. Sedej Zgodovina se ponavlja.. ISajuspemejšikrajk so wdili krščanski socialisti Jesenice, 27. aprila - Leta 1904 so se jeseniški delavci uprli Karlu Lukmanu in pod vodstvom krščanskih socialistov uspeli. Nato se je začelo pričkanje s socialdemokrati, kdo sploh lahko vodi delavce. V zgodovini jeseniških štrajkov - razen leta 1969 - so bili sindikati v času stavke vedno enotni. Tone Konobelj je kustos Tehniškega muzeja Jesenice, kjer imajo shranjenega precej gradiva - tudi nekdanje kolektivne pogodbe, zapiske in zanimive dokumente o štrajkih delavstva. Tone Konobelj pravi: »Neposredno se z delavsko zakonodajo nisem ukvarjal, vendar po gradivu, ki ga hranimo, lahko napravimo nekaj zanimivih zaključkov. Stavke v zgodovini jeseniškega delavstva so vedno temeljile Tone Konobelj na spornih točkah kolektivnih pogodb, ki so imele vedno vso pravno veljavo. Akordni del pogodb je bil natančno določen in delavci so se vedno sklicevali na člene pogodb in nikoli niso zahtevali več kot to. Delavski upori so se začeli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je prišlo do propada manjših fužin in z izgradnjo novih obratov. Generalni štrajk 1904 so, zanimivo, vodili krščanski socialisti in direktor Karel Lukman je po 12 dneh popustil: stavka je popolnoma uspela. Po tem štrajku pa so se socialdemokrati in krščanski socialisti začeli pričkati, kdo je vodil stavko in kdo je dolžan ščititi delavca. To je čas politi- čnih sporov, orlov in sokolov. V generalni stavki leta 1935 je nedvomno šlo za povezavo Trbovelj, Jesenic, Celja in tedaj so sindikati složno sodelovali, se združili in ustanovili med-strokovni akcijski odbor. Točno so se dogovorili, da ne bo nikakršnih sporov med krščanskimi socialisti, socialdemokrati, vse dotlej, dokler si delavci ne izborijo svojih pravic. Po drugi svetovni vojni stavke niso bile legalne in izjemno zanimiv je štrajk v jeklarni leta 1969. Mislim, da se stvari ponavljajo in da bi se prav zaradi ustnih virov morali kaj kmalu začeti ukvarjati tudi z zgodovino po drugi svetovni vojni.« Arbeitsordnung Nočno delo žensk vobče prepovedano! Kako napačne predstave imamo včasih o razmerah pred drugo svetovno vojno, še posebej o delavski zakonodaji! Ko vzamemo v roke Delavski red ali Arbeitsordnung Kranjske industrijske družbe iz leta 1909, je v sedemnajstih členih natančno popisan red, za katerega se medsebojno zavezujeta delodajalec in delavec. In Arbeitsordnung ni nobeno enostransko izkoriščanje zaposlenih! Uvodni členi vsebujejo vse, od sprejema do šolskega pouka mladoletnih, do delovnih dni in delovnega časa, o točnih izplačilih mezd, kaznih in razvezah delovnega razmerja. Če sporov ni bilo mogoče rešiti, je razsojala obrtna oblast! Delovni čas je zelo natančno določen, za vsako kategorijo delavcev posebej. Takole med drugim pravi: »...V slučaju nujne potrebe se sme delovni čas podaljšati največ za tri dni v enem mesecu proti zglasitvi pri obrtni oblasti prve stopnje. Podaljšanje sme kvečjemu trajati 3 ure na dan -pomožni delavci so dolžni delati ukazane čezdobne ure, katere se posebej plačajo. SA80 Ob velikih praznikih se dela po potrebi, vendar se delavcem ob praznikih z ozirom na njihovo veroizpoved da prost čas, kolikor ga je treba, da gredo k dopoldanski službi božji. Ako dela trajajo več kot 3 ure, se tem delavcem naslednjo nedeljo dovoli najmanj 24 urni počitek! Delavci so se ...»morali spodobno in dostojno vesti, ogibati se pretepov in prepirov; žganje prinašati je bilo sicer prepovedano, dovoljeno pa je bilo imeti v tovarni zmerno količino piva in vina. Kajenje cigaret svaljčic in smotk je bilo prepovedano, dovoljeno pa je bilo pušenje iz malih pip... Mladoletni pomožni delavci so šli v večerne šole, ženske pa niso smele delati ponoči:...za ponočno delo od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj se vobče ženske in mladoletni pomožni delavci ne uporabljajo...« In še nekaj zanimivosti, poučnih za današnji čas: »...v nujni potrebi dobi vsak pomožni delavec, ako prosi, svojemu zaslužku primerno predplačilo. Delavske mezde se vedno izplačujejo točno in v gotovem denarju!« Delavca so odpustili zaradi: »kraj, ponarejanja listin, kaznivih dejanj, če se je vdajal pijanosti in je bil opetavno brez uspeha posvarjen, če je imel gnjusno bolezen ali če je izdal obratno tajnost ali opravljal njegovi uporabi pri obrtu kvarno postransko opravilo. Lahko pa je tudi sam odšel, če je obrtni imetnik z njim grdo ravnal - delavec je bil za izgubo odpovednega roka upravičen zahtevati odškodnino po zakonu obrtnega reda. Obrtni imetnik mu je moral povrniti mezdo in vse druge pogoje užitka za cel čas odpovednega roka...« Die bei den Verzinkereien ununterbrochen beschaftigten Hilfsarbeiter haben die einstiindige Mittagspause sowie die V2 stiindige Vormittagspause im Wege gegenseitiger Ab-■vvechslung (je die Hitlfte) zu halten. Fiir die iibrigen beim ununterbrochenen Betriebe be-schiiftigten Hilfsarbeiter der Stiftenfabrik, des Drahtzuges,r der Tischlerei, Sehlosserei, Schmiede sowie fiir Maurer, Ziegelarbeiter usw. gelten folgende Arbeitspausen: a) fiir die Tagschicht: vormittags von 8 bis l/, 9 Uhr, mittags von 12 bis 1 Uhr; b) fiir die Nachtschicht: vor Mitternacht von 8 bis »/, 9 Uhr, mitternachts von 12 bis 1 Uhr. Fiir die nur bei Tag beschaftigten Hilfsarbeiter, z. B. Zimmerleute, Platzarbeiter, Verlader usw., ist die tagliche Arbeitszeit von 6 Uhr morgens bis 6 Uhr abends festgesetzt. Die Arbeitspausen sind : vormittags von 8 bis V« 9 Uhr, mittags von 12 bis 1 Uhr. Delavski red našteva vse vrste delavcev, ki so delali v KID leta 1909... Odlomki iz delavske zakonodaje leta 1931 Najvišja pokojnina, ki se more doseči" ...Polnopravni člani bratovske skladnice, ako trajno obnemotf' jo, dobe pokojnino in sicer: a) ako obnemorejo vsled starosti, dfr be, ako so bili uračunljivih deset let polnopravni člani, pokoj"1' no v iznosu 28,40 % kategorijskega zaslužka iz zadnjih pet let;1'/ kadar obnemorejo zaradi bolezni ali kakih drugih hib, dobe P? uračunljivih petih letih polnopravnega članstva pokojnino v vt»J' ni 19,80 % od svojega kategorijskega zaslužka, ki so ga imeli za"' njih pet let. Pokojnina raste z vsakim dovršenim letom P°'n°' pravnega članstva za 1,72 % tako, da znaša pokojnina po dovfse' nih 40 letih službe 80 % povprečnega kategorijskega zasluži člana iz poslednjih petih let. To je najvišja pokojnina, ki se m o? doseči, računa se pa od dneva, ko seje zdravniško ugotovila trajna nesposobnost Člana. Sporazum o ustanovitvi zobozdravstvenega sklada ...Zobozdravstveni sklad se bo zbiral iz mesečnih prispevk" vsega delavstva, odtegoval od mesečnega zaslužka v višini Dum -, ki se v nobenem slučaju ne bo mogel zvišati. Celokupni tn£St' čni prispevek bo Kranjska industrijska družba obenem s Pr'sP^. kom za bolniško zavarovanje nakazovala bratovski skladnici- 1 sporazum ima značaj kolektivne pogodbe in velja za vse dela stvo... Sporazum o praznikih ..Od 1. januarja 1931 veljajo naslednji prazniki: Novo HJ Praznik sv. Jožefa, Velikonočni ponedeljek, Praznik sv. RešnjeS. Telesa, Vsi sveti, Prvi december, Prvi božični praznik. Prvi H velja istotako kot praznik, vendar se za delo, ki bi se na ta da moralo vršiti, ne plačuje noben pribitek. Ostali cerkveni, državi' narodni in drugi prazniki veljajo v pogledu obratovanja in pl3^ la kot običajni delovni dnevi, obseg obratovanja v teh dneh I določajo obratna vodstva, pri čemer upoštevajo želje delavstva Pomoč reduciranemu delavstvu Ali naše namere željam delavstva ustrezajo? Leta 1932 je bila Kranjska industrijska družba v izjemnih težavah, sf gli dobiti dela in ne bi prišli v poštev za zopetni sprejem, izplačaj0 odpravnine... Obratni zaupniki ostanejo v službenem razmerju n3' pram podjetju... Podjetje bo ustanovilo lastno nabavljavnico za /i*'1' la, da bi se cene živil znižale. Ako bi ta namera željam delavstv' zaradi konsumnih društev ne ustrezala, je podjetje pripravlje11' opustiti namen ustanovitve lastne nabavljalnice, ako se delavst* strinja s 5-odstotnim znižanjem delavskih mezd, ker bi se z usta"" vitvijo družbene nabavljalnice cene živil znižale za preko 10 ods'^ tkov... Tudi je podjetje pripravljeno omogočiti delavcem odplače*? nje doslej nastalih dolgov pri trgovcih in obrtnikih v primeri)' mesečnih obrokih z odtegljaji od zaslužka na podlagi tozadevni sporazuma med prizadetimi, izjavlja pa, da bo odpuščalo one ce, ki so se zadolžili na lahkomiseln način preko možnosti odp'aC ...V pogledu kuriva, ki ga je družba doslej dajala delavstvu r znižani ceni, izjavlja podjetje, da mora to ugodnost ukiniti. / nost, saj je polovica firm, ki pogodb sploh nima. NedoP,^ sten je tudi pojav pri splc^, kolektivnih pogodbah, ko samezni upravni organi ".j. tarifni del pogojujejo z li»VL nostjo podjetja, poslovnim' ., zultati... Kolektivna pog°đ,,i določa minimalno ceno. k'jn odvisna od rezultatov. r>refI,fl# se zavedajo, da kolektivni Pj( godba uvaja red in socialu' J ter pomembno vpliva na sti" , ladjo in motivacijo delavce • §N«, 29. aprila 1992 Živel h maj - praznik dela! 9. STRAN 4 GORENJSKI GLAS sindikat Neodvisnost proti direktorjevemu modelu privatizacije Polixa Gremo do konca ! Republiški družbeni pravobranilec samoupravljanja je delavcem dvignil samozavest. / 7. aprila - V žirovskem družbenem podjetju Polix so podje-Itgfco kolektivno pogodbo sicer že zahtevali, vendar je še niso doji'. Odpravljeni so bili na hitro, češ saj imamo branžno in se je Temelj nasprotij med večino delavcev in direktorjem, ki Je Začela zaostrovati januarja, je po besedah delavskega zaup-'*« sindikata Neodvisnost Dušana Strliča prav kolektivna po-°°dba. Bolj kot z njo pa vsi skupaj že štiri mesece izgubljajo ener-*'J° in čas na vprašanju, kako pravično razdeliti ustanoviteljske e'eže v prihodnji novi zasebni firmi Poluc Armatura d.o.o. med Je zaposlene. Delavski svet Polixa je na-/"^č aprila in junija lani razbijal in sklepal o ustanovitvi Osebnega podjetja, v katerem aJ bi vsi zaposleni nadaljevali e'° družbenega podjetja, češ l^aj bi nas pograbila država, .°.Pa smo podjetje sami ustva-I ''.in se trudimo, da mu gre re-l'tivno dobro. Zataknilo se je, bila pogodba o ustanovi-1 zasebne firme še v povojih, stanoviteljski deleži pa več ali ?arjj že razdeljeni med 62 fužbenikov. V pošteno delitev J^ajnižja vloga naj bi bila 100 ?ark, najvišja direktorjeva mark, skupaj 100.000 ?ark - so nekateri previdnejši podpisana pogodba znana in se z njeno vsebino strinjam." Vsi so se podpisali, vsi so hoteli od podjetja nekaj imeti, ne pa morda v skrajnem primeru ostati brez službe. Toni Likar: Direktor je vsem zagotavljal delo v novi zasebni firmi. Na vprašanje, kaj pa naslednji dan, je odgovoril: "Po zakonu." , vedeli so tu-pomen imajo razli- .?'avci posumili kakšen pome J10 visoki ustanoviteljski deleča kasnejšo pravico do upra-'Janja in dobička bodoče za- Sebne firme. Odpisovali mačka v fklju .Naslednji dan po januar-..em zboru delavcev, ko jim je ilrektor pojasnil, daje edini iz-°d za izvoz za zahod privatizi-at,o podjetje, so se že podpirali na zadnji dve strani pogodbe o ustanovitvi zasebnega K°djetja Polix armature d.o.o. u$an StrliČ pravi, da cele po-rdbe takrat niso videli, da je J' na listih le seznam 62 zapo-enih, skupaj s 37. členom, ki Pravj. "Strinjam se, da mi je »Vsi nas sprašujejo, zakaj smo podpisali nekaj, česar nismo videli. Odgovor je preprost. Direktorju smo zaupali. Šele, ko smo sestavili koščke deležev, se je pokazalo, kako je direktor naše zaupanje izkoristil. Popoln zlom pa je povzročila pogodba, ki smo jo kakšna dva tedna kasneje vendarle prvič dobili v roke. Vse v njej je naravnano tako, da v kratkem ne bomo imeli prav nobene pravice več,« pravi Dušan Strlič. Ko nisi več človek, delavec 12. februarja so torej delavci dobili pogodbe o ustanovitvi zasebne firme, skupaj s položr nicami za plačilo ustanoviteljskih deležev. »Ko sem pred tem zahteval celo pogodbo, sem dobil samo uvodna dva lista z naštetimi imeni družbenikov in delom 1. člena. Položnice je bilo treba poravnati do naslednjega h mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja o ustanovitvi^podjetja v zasebni lastnini 3. člen zakona o podjetjih določa, da podjetje v družbeni lastnini upravljajo delavci, kar pomeni, da delavci družbenega podjetja na delavskem svetu ne morejo odločati niti soodločati o zadevah ustanovitve zasebnega podjetja. Direktor družbenega podjetja je po 57. členu zakona o podjetjih odgovoren za zakonitost dela družbenega podjetja in bi moral preprečiti nepristojno odločanje delavskega sveta. Pogodba o ustanovitvi podjetja v zasebni lastnini Polix Armatura d.o.o. Žiri v 5. členu navaja dejavnosti družbe, ki so podobne dejavnosti družbenega podjetja. Prav tako določa prerazporeditev delavcev iz družbenega podjetja v zasebno podjetje kot tudi, da je direktor družbenega podjetja tudi v.d. direktorja zasebnega podjetja Polix Armatura d.o.o. S tem je kršen 7. člen zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da med trajanjem delovnega razmerja delavec nesme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije oz. delodajalca, če bi to lahko vplivalo na interese organizacije oz. delodajalca. Delavec, ki ravna v nasprotju s tem določilom, stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. O konkurenčni klavzuli ter posledicah njegove kršitve govori tudi 178. a člen zakona o podjetjih. Po 47. členu zakona o podjetjih in 43. členu vašega statuta mandat članov delavskega sveta traja dve leti. Teh doložb delavski svet oz. zbor delavcev ne moreta spremeniti, ker ne sprejemata niti zakona niti statuta. Predlagamo, da zbor delavcev čimprej razpiše in izvede volitve v delavski svet, da bi bilo v družbenem podjetju regularno odločanje. Vsi sklepi delavskega sveta po prenehanju mandata so načelno spodbojni. zakaj se o privatizaciji ni odločalo na referendumu, pa je odgovoril, da je za to pristojen zbor delavcev. Delavci do danes tudi niso dobili odgovora, kaj bo s staro firmo in tistimi, ki bi v njej ostali. Je pa sindikat dežurni krivec za vse, kar gre v podjetju narobe.« »Zahteval sem dolgoročni plan firme do leta 2005, ki naj bi nas bojda rešil. Nisem ga dobil. Sestanki, pogovori dan na dan, zaničevanja, ko nisi več človek, to je neznosno. Zmerja nas, Dušana Strliča je obdožil, da ga hoče spodriniti. Nekoliko se je umiril šele, ko smo dobili mnenje republiškega družbenega pravobranilca. Po prazniku direktor obljublja "reorganizacijo". Sumim, da nam, ki smo se mu postavili po robu, nekaj grdega pripravlja,« pravi Toni Likar. Firma direktorjeva? Na pritiske sindikata Neodvisnost je direktor Polixa pristal na 21-odstotni delež v novi firmi. Takrat je v delavnico razdelil preostanek deležev, s pogojem, da jih delavci dobijo šele, ko plačajo položnice za prve deleže. Aneksa k pogodbi ni predložil. Zagrozil je, da kdor ne bo plačal svojega ustanoviteljskega deleža, bodo privatizacijo do kraja speljali samo zainteresirani. Predloga sindikata, naj bi deleže delili po plačah, na primer ena proti petnajst, ki je še vedno ogromen, je bil brž ovržen. dne. Zneski so bili, kot rečeno, zelo različni. Na zboru delavcev je direktor dejal, da je edini, ki je zaradi deležev lahko užaljen, on, saj jih ima "le" 30 odstotkov. Na pogovoru s sindikati -poleg Svobodnih sindikatov je v Polixu večinski sindikat Neodvisnost, ki smo ga ustanovili 4. februarja - je celo zagrozil: če ne bo privatizacije, bo odstopil,« brska po uradnih dokumentih in zapisih Toni Likar. Nekaj dni po vročitvi pogodbe je direktor pripeljal med de- lavce svojega odvetnika. Ta jim je zagotavljal, da je vse zakonito, pogodba pravno brezhibna, da se mandat delavskega sveta (iztekel se je 10. novembra lani) lahko podaljša na zboru delavcev, priznal pa, da gre lahko za poskus prevare, če se pogodba ob podpisu ne pokaže, da je delitev deležev stvar kolektiva. Direktor se je zagovarjal takole: pogodbe ni pokazal, ker ni bila dokončna. »Pomeni, da jo je spreminjal po podpisu, kar je kaznivo dejanje. Na vprašanje, direktorska pogodba Vide Prinčič-Gorjanc pogodba ni poslovna tajnost, je pa internega značaja Moja neto plača znaša 4,8 povprečne v firmi, drugi direktorji imajo znatno več ugodnosti, kot zavarovanje in ^datno zavarovanje za SPIZV J?1^ 28. aprila - V aprilski številki TV-15 Svobodna misel smo , " naslovom Zaupna pogodba direktorice prebrali: "V kranjskem lje°vskem podjetju Kokra je generalna direktorica z delavskim sve-j sklenila "ZAUPNO" pogodbo o zaposlitvi. Iz nje je razvidno, j ,"na šestinpolkrat večjo plačo od povprečja v podjetju. Če firma -I wr° posluje, lahko ob periodičnem obračunu dobi še dodatnih 6 a* Za prihod in odhod iz službe ji pripada službeno vozilo, na v|°ške firme ima pravico do preventivnega pregleda in zdravljenja I °Plicah, do 15-dnevnega študija doma ali na tujem. Ne glede na do* /aPos'',ve' j' pripada 35 dni dopusta. Če v firmi niso z njo za-l |°'jni in jo razrešijo, ji pripada ob odhodu dodatnih 12 plač. Po P°g°dbi lahko tudi nadzira delo sindikata in zahteva o r.ePe proti sindikalnemu zaupniku. Tisti, ki so mu znani podatki (o ■ delavcev, pa lahko zgubi službo, če to pove drugim. Direk-jj'ca se pri tem opravičuje, da ima veliko manj ugodnosti, kot jih ^aJo drugi direktorji." Generalno direktorico Kokre Vido Prinčič- °rjanc smo zaprosili za komentar k objavljenemu. Hn Pogodba ni poslovna taj-je St' je pa internega značaja,« ^.Pojasnila. »V firmi smo spre-jj^podjetniško kolektivno po-o. pogajanja so tekla s sin- Kako utemeljujete razmeroma nizke plače delavcev Kokre v primerjavi z vašo dokaj visoko? »Lani so bile plače res nizke. Ko sem prišla v podjetje, je imelo izgubo, leta 1990 smo jo bistveno zmanjšali, lani odpravili. Težave imamo zlasti v Veleprodaji zaradi izgube južnih trgov. Moja povprečna lanska plača je znašala 22.783 tolarjev. Nekateri ljudje so že odhajali iz kolegi-Plača trenutno sploh ni najvi- ja, prosila sem jih, naj počakajo Kdor je delal, ustvarjal pro- na individualne pogodbe. Raz- lavci v gorenjski regiji ali v Sloveniji. Hkrati pa bi morali primerjati tudi zahtevnost dela, obremenitve in uspehe pri delu. Na delo se vozite s službenim avtom? »Avta za osebne namene ni, je samo za službene. Šoferja nimamo več, prejšnje drago vozilo smo prodali in kupili dve manjši. Z enim se vozim sama, drugi je na voljo ostalim. Ker pa nimamo garaž, je pogajalska skupina sama predlagala, naj se s službenim avtom vozim tudi domov. Do doma imam dva kilometra.« Nekoliko čudno zveni pravica do 12 plač. Vzemiva, da podjetje spravite na kant, delavci vas razrešijo, vi pa dobite za povrh kar solidno odpravnino... »Dvanajst plač pripada v primeru nezakonite razrešitve. Bistvo je v tem, da se po pogodbi smem ukvarjati samo s Kokro, nikakršno drugo konkurenčno ali nekonkurenčno dejavnostjo. Potrebno je nekaj časa, da se na novo znajdeš.« Kaj pa nadzor nad sindikatom in ukrepi proti sindikalnemu zaupniku? »To je absolutna izmišljotina. Vse, kar zadeva sindikat, je zapisano v podjetniški kolektivni pogodbi, besedilo je bilo napisano v sodelovanju s kranjskim sindikatom. Sicer pa resnico lahko preverite tudi pri sindikalni zaupnici Marjeti Petrovič.« Jl^Jem, da smo sprejeli dovolj a'itetno pogodbo. Kvalitetno širšem zato, ker vsebuje tudi m *m nagrajevanja, ne samo t ?c"ne razrede. Naravnana je j.ko, da omogoča zelo velike ra-• 'k* v plačah med delavci. Mo- Pred mesecema so Kokrine prodajalke potožile nad tegobami celodnevnega delavnika. Ženske imajo probleme zaradi varstva otrok in celo s tako življenjskimi nujami, kot je obisk pri ginekologu ali zobozdravniku. Direktorico Vido Prinčič-Gorjanc smo zato vprašali tudi o tej žgoči temi. p., - je zaslužil več. To seveda k nekaterih ljudeh povzroča Jk?'r' Navajeni s(m)o bili na ja^aJšnjo uravnilovko. Poudarka?' ^a smo t0 us>kladili s sindicom. Vzporedno s podjetniško «odbo P0; merje, merjeno v bruto, je 6, v neto pa 4,8. Komercialist, denimo, je zadnji mesec zaslužil petino več od mene. Nisem mu nevoščljiva ; če bo šlo dobro njemu, bo tudi drugim.« me—™ so potekala tudi poga- Kaj pa preventivni pregledi, Ja za individualno'pogodbo z zdravljenje, dopusti... •Jn°j in naprej moja z ostalimi »Vse to je povzeto iz kriteriju 0v°dnimi delavci v podjetju, jev Managerja, čeprav v moji l^je bilo soglasje doseženo, je pogodbi, lahko si preberete, ni E Sodbo sprejel delavski svet. govora o toplicah. Prav tako nimam nekaterih drugih ugodnosti, ki jih imajo drugi direktorji, kot zavarovanje, avto v osebne namene. Seveda sem vedno pripravljena javno objavljati moje prjemke in druge izkoriščene "ugodnosti", če so to pripravljeni storiti tudi drugi vodilni de- vt|-si'a Je oznako zaupnosti, kar tudi za vse plače po bran-d^1 Pogodbi. Sindikat ima seve-j« Pravico vpogleda. Nekatere i)j.!av zaupnost motila, vendar fcil lz drugih vzrokov. Ogro-i^j1 so zlasti tisti, ki morajo fir-Več dati, kot so včasih.« "Celodnevni delavnik velja samo v enem delu kolektiva, v katerem imajo delavci 38-urni delavnik; štiri dni delajo po ves dan, tri dni pa so prosti. Seveda ženske tarnajo. Doma ne morejo skuhati kosila, varovati otrok in opravljati drugih vsakodnevih del. Takšen čas je vendarle za marsikatero neugodnejši, tega ne moremo skrivati. Zato pa delavka lahko izrabi v nujnih primerih možnost privatnega izhoda, skladno s podjetniško kolektivno pogodbo si sama izbere nekaj dni letnega dopusta, prav tako pa lahko v dogovoru s poslovodjem prerazporedi del dnevnega delovnega časa. Delavkam tudi omgočamo 6-ur-ni ali celo 4-urni delavnik (skrajšan delovni čas). Doslej še nobena prošnja ni bila zavrnjena. Kakor hitro bi se vrnili na dve izmeni, bi rabili relativno več zaposlenih. Poslovni položaj, upoštevaje zlasti prodajo in maržo, pa tega, žal, ne dovoljuje, Ekonomske zakonitosti so neizprosne in ne priznavajo, da imamo v socialni strukturi mnogo Žensk. Tudi v marsikaterem drugem podjetju so podaljšali dnevni delovni čas, pa se pri tem ne prilagajajo v tolikšni meri posamezniku, kot pri nas. V trgovini mora vsak nabrati določeno število ur, lahko pa pride kasneje, gre prej ali vmes skoči po opravkih. Koordinacija je v rokah poslovodje. Vse "večje" opravke pa je tako ali tako mogoče urediti v enem izmed dveh prostih delovnih dni med tednom." • H. Jelovčan Iz ustanoviteljske pogodbe je med drugim razvidno, da se deleži lastništva praviloma ne prenašajo na člane družine ali druge sorodnike, če "družbenik" umre. Solast-ninske pravice le-ti dobijo, če se jim odrečejo drugi solastniki firme. V pogodbi je tudi zapisano, da družbenik, ki ima delež nad 20 odstotki, lahko imenuje v upravi odbor podjetja še enega svojega človeka. Direktor bi po predllagani delitvi skupaj s kolegijem imel 41 odstotkov, zadoščalo bi le še nekaj glasov ali kasneje odkupljenih deležev, pa bi imel večinsko oblast in last nad podjetjem. Nam veliko pomaga pravnica sindikata Neodvisnost Irena Vi-rant. Proti direktorju je vložila kazensko ovadbo, reakcije nanjo ni, to nas čudi. Zato smo se obrnili na družbenega pravobranilca samoupravljanja R Slovenije, naš naslednji korak je na inšpekcijo za delo.« Volitve delavskega sveta preložene »Odločitve delavskega sveta so že pol leta nelegitimne,« pravita Dušan Strlič in Toni Likar. »Zahtevamo volitve novega delavskega sveta. Po sklepu zbora delavcev naj bi bile 29. aprila. V volitvah je past za direktorja, tega se on zaveda. Čeprav smo majhno podjetje, je med svojimi desetimi, petnajstimi privrženci začel manipulirati. 23. aprila naj bi na skupnem sestanku zastopnikov Svobodnih sindikatov, sindikata Neodvisnost in delavcev, ki niso v nobenem sindikatu, sestavili enotno kandidatno listo. Vsi trije smo predlagali vsak po sedem kandidatov. Imena so različna, enotne liste ni bilo mogoče sestaviti, pogorel pa je tudi naš predlog, da bi na odprto listo uvrstili vse predlagane kandidate in volili izmed njih. Direktor je predlagal, da se prelože, mi bomo zaprosili za pomoč družbenega pravobranilca,« je dejal Toni Likar. 26. aprila poteče mandat tudi disciplinski komisiji. Precej deležev že vplačanih Miru v Polixu očitno ne bo, dokler bo direktor s svojo ekipo vztrajal pri svojem modelu privatizacije, večina delavcev pa se borila za svoje pravice. Precej delavcev je svoje ustanoviteljske deleže že plačalo na začasni žiro račun v tolarski protivrednosti mark. Marsikateri pod prisilo grožnje, strahu za službo (primer dvanajst delavcev na določen čas). Celo tiste ki so prihajali potrjevat zdravstvene izkaznice, so preverjali, ali so svoj "dolg" že poravnali ali ne, vesta Dušan Strlič in Toni Likar. Škoda denarja, ki ga bo inflacija razvrednotila (razen, če ga kdo spretno ne obrača). Sicer pa bo pač več izgubil tisti, ki je več vplačal. • H. Jelovčan Bridka izkušnja Francke Gričar Danes delavec ni nič vreden Tržič, 28. aprila - Francka Gričar iz Bistrice pri Tržiču je od lanskega aprila do letošnjega februarja pakirala obkladke, kreme in prah iz gline, ki so jo kot zdravilo pošiljali na različne naslove naročnikov iz zasebne firme Abri v Kovorju. Od novembra lastnik Matjaž Chvatal za delo ni plačal niti tolarja, firma je, kot kaže, razsuta, sedem delavcev na seznamu čakajočih pri Zavodu za zaposlovanje. »Če bi se vodstvo firme zares zavzelo, sem prepričana, da bi šlo. Naročil za zdravilno glino je bilo precej. Pred lanskim aprilom sem delala v Mercator-jevi trgovini. Denarja je bilo malo, pri Abriju so obljubljali dobro plačo. Tako sem se odločila. Dva, tri mesece je bilo res v redu, potem je šlo vedno bolj navzdol. Oktobra je Chvatal šel, prišla je druga direktorica. Nihče nam ni povedal, kakšna usoda nas čaka, naj si iščemo druge službe. Samo denarja ni bilo več. Šla sem k advokatu po nasvet. Dejal je, naj nehamo delati, da zastonj nima smisla. Sodelavke smo lastnika nameravale tožiti, vendar bi bilo predrago, bile bi še ob tistega malo denarja. Sindikata v firmi nismo imeli.« Francka Gričar je z lastnikom Abrija sklenila pogodbo. Po njej ji je pripadala plača 12.600 tolarjev na mesec, vendar pravi, da toliko nikoli ni dobila. Pogodba je nosila tudi konkurenčno klavzulo; dve leti po prenehanju enakega poklica ne bi smela opravljati. »Advokat Strniša mi je brezplačno - za to sem mu hvaležna -svetoval, kaj naj storim. Šla sem na Zavod za zaposlovanje, kjer so se resnično potrudili, da mi pomagajo. Od januarja dobivam nadomestilo, ta mesec je znašalo 10.900 tolarjev. Obljubljeno imam tudi drugo službo, in sicer v bližnjem domu za ostarele, kjer naj bi bila negovalka ali strežnica. Če bo po sreči, začnem 8. maja. Druge sodelavke so še brez služb, tudi mož ene od sodelavk je na čakanju. Težko živijo. Tako grdo, kot danes ravnajo z delavci, najbrž nikoli niso. Delavec ni nič vreden,« pravi Francka Gričar. Upa, da se bo vendarle dobro izteklo. Doma so štirje, najstarejša hči že zasluži in daje, kolikor more, Robert je v osmem razredu," Klavdija v mali šoli. Pred mesecem je umrl Franckin mož, alkoholik, zadnji dve leti je s slabo plačo morala sama skrbeti za vse. »Če ne bi imela sorodnikov, ki mi pomagajo, ne vem, kako bi zmogla. Stanovanja v bloku seveda ne morem odkupiti. Stanarino imam subvencionirano, vrtca za najmlajšo zdaj tudi ne plačujem, sin dobiva v šoli malico zastonj.« Franca Gričar ne razkriva svoje nesreče in revščine lahkega srca. Po skoraj 23 letih dela bi še naprej rada pošteno delala in za to dobivala pošteno plačo za dostojno življenje. • H. Jelovčan GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Novost Potovalni čeki za Hrvaško Ljubljana, 28. aprila - Ta teden naj bi po zagotovilu Stanovanjsko komunalne banke, d.d. Ljubljana, že bili v prodaji potovalni čeki SKB za Hrvaško. Če se pri tisku prve serije »tra-vellers« čekov v hrvaških dinarjih ni kaj zataknilo, bo pot na Hrvaško v teh dneh pred prvomajskim vikendom močno olajšana. V Stanovanjsko komunalni banki, d.d. Ljubljana, so sporočili, da bo potovalne čeke možno kupovati za slovenske tolarje po veljavnem menjalniškem tečaju. To pomeni, da bo za en tolar možno kupiti približno dva hrvaška dinarja na potovalnem čeku. Čeke bodo vnovčevale vse pošte na Hrvaškem, predvidoma pa tudi hrvaške poslovne banke. Neizkoriščene potovalne čeke v hrvaških dinarjih boste lahko po dnevnem tečaju seveda zamenjali nazaj v slovenske tolarje. Novost, ki jo uvaja SKB, d.d. Ljubljana, je vsekakor zelo dobrodošla. Potovalni čeki prihajajo na trg celo nekoliko pozno, kajti ob hudi suši hrvaških dinarjev v vseh slovenskih menjalnicah je bilo za pot na Hrvaško potrebno trošiti kar devize. V opravičilo banki, ki je poskrbela za potovalne čeke v SRD, pa je treba povedati, da sta si SKB Ljubljana in Trgovska banka Zagreb že dlje časa prizadevali uvesti potovalne čeke v CRD, a tega finančnega ukrepa ni dovoljevala Narodna banka Hrvaške. Trenutno ni predvideno, da bi na Hrvaškem lahko kupovali potovalne čeke v slovenskih tolarjih. M. Va. Od sobote Dražji avtobusni prevoz Kranj, 28. aprila - V Sloveniji je (trenutno) 19 avtobusnih podjetij, ki opravljajo javni avtobusni prevoz. Od sobote, 25. aprila, so prevozniki uveljavili za dobrih 10 odstotkov višje cene na rednih linijah. Najcenejši avtobusni prevoz na najkrajših razdaljah je sedaj vreden 50 tolarjev, za relacijo Kranj - Ljubljana pa vam bodo zaračunali 140 tolarjev, če niste kupili cenejše kuponske vozovnice. Ob tej podražitvi, ki dokazuje izrazit monopol devetnajstih slovenskih avtobusnih prevoznikov, poročamo zato, ker je v marsičem nenavadna. Slovenska vlada je namreč pred kratkim sporočila, da naftni derivati ne bodo dražji - doslej pa so se prevozi z avtobusi dražili skupaj z naftnimi derivati. Očitno pa so avtobusni prevozniki vsega vajenim potrošnikom vrinili še eno podražitev »za vsak slučaj«, čeprav le za dobrih 10 odstotkov. Najcenejši prevoz z avtobusom (50 tolarjev) od sobote stane toliko kot liter plinskega olja - zanesljivo bodo tej podražitvi sledili tudi s cenami za lokalni mestni prevoz. M.Va. Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 PINESTAjJ.O. KRANJ, Stritarjeva 8, tel - 212-052 POČITNICE 1992 GORENJSKO LETOVIŠČE NOVIGRAD -PINETA Cena: 20 DEM - odrasli 14 DEM - otroci 3 - 12 let Prijave: vsak dan od 8. do 12. ure, sreda tudi do 17. ure. Posebni popusti: 15 % za vsa plačila do 3 mesece prd odhodom 10 % za vsa plačila do 2 meseca pred odhodom 5 % za vsa plačila do 1 mesec pred odhodom Stanovanjski sklad delavcev v samostojnem osebnem delu v občini Kranj 8. RAZPIS ZA DELAVCE ZAPOSLENE PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH - OBRTNIKIH v občini Kranj iz sredstev za leto 1992 ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO POSOJILA ZA NAKUP, GRADITEV TER PRENOVO STANOVANJA 1. RAZPISANA VREDNOST POSOJIL JE 2.500.000 SLT. POSOJILO SE RAZDELI NA OSNOVI PREDNOSTNIH LIST ZA: - novogradnjo, - adaptacijo, rekonstrukcije, revitalizacijo - nakup etažnega stanovanja 2. POGOJI VRAČANJA POSOJILA: - najdaljša doba vračanja posojila je 20 let - letna obrestna mera je 20 %, ki se po poteku 5 let za neodplačani del poviša na VIŠINO ESKONTNE STOPNJE BANKE SLOVENIJE. NAJNIŽJA ANUITETA JE 2.500 SLT. - vračanje posojila se kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskih razmeram posojilojemalca, tako da se anuitete povečujejo 3. INFORMACIJE IN SPREJEMANJE VLOG: Stanovanjski sklad, Slovenski trg 5, (Delavski dom) čisto na vrhu, v času uradnih ur vsak ponedeljek in petek, od 9. do 15. ure in v sredah, od 15. do 17. ure. OD 4. MAJA 1992 DO VKLJUČNO SREDE, 20. MAJA 1992. Celoten tekst razpisa je objavljen v prostorih Stanovanjskega sklada in Obrtnega združenja Kranj, Likozarjeva I, Kranj. Kranj, 15. 4. 1992 Predsednik skupščine sklada MILAN GAŠPERŠIČ S.R. Dr. Lojze Sočan med gorenjskimi direktorji Ne majhnosti naše dežele, bojmo se majhnosti naših idej Preddvor, 23. aprila - Gost zadnjega srečanja kluba gorenjskih direktorjev Kolumbus v Preddvoru je bil znani slovenski ekonomist dr. Lojze Sočan, ki je že dobro leto predstavnik Slovenije pri Evropski skupnosti v Bruslju. Spregovoril je o tem, kako težak je bil prodor v uradne kabinete te institucije, predvsem pa je bil zanimiv oris sedanjih pogledov na našo mlado državo in njenih možnosti, da z Evropo začne bolje sodelovati. Te razmere so v veliki meri drugačne, kot si to v Sloveniji radi predstavljamo (omišljamo). Začetek pred zaprtimi vrati Začetek dela v Bruslju je bil, ko je dr. Sočan z velikimi načrti prispel tja, veliko težavnejši od pričakovanj. Ob prihodu je namreč naletel, kljub mnogim poznanstvom, na izraziti odpor proti Sloveniji, tako pri Komisiji ES, kot pri poslancih evropskega parlamenta. Kot edino rešitev v tem položaju je videl v oblikovanju čimvečjega števila poštenih informacij o Sloveniji, saj je jugoslovanska diplomacija njegovo delo z vsemi sredstvi preprečevala in onemogočala. Šele junijsko -julijski vojni dogodki, ki so povzročili pravo medijsko eksplozijo Slovenije, s tem pa izredno povečali zanimanje za nas, so odprli nekatere možnosti za samostojen nastop in graditev podobe in ugleda Slovenije, ki je, kot najrazvitejši del nekdanje Jugoslavije, po razvitosti, doseženi demokratizaciji in v drugih pogledih, najbližja Evropi. Kasnejši vojni dogodki na Hrvaškem so pozornost do nas hitro preusmerili in nam kot soseščini tega, zaradi velikih vojnih rizikov začeli škodovati, zato je bilo mednarodno priznanje Slovenije zelo dobrodošlo in za naše uveljavljanje izredno pomembno. Jugoslovanski potres Sicer pa so dogodki v nekdanji Jugoslaviji potrdili sume, da Evropa ni tako trdna, kot se to morda zdi na prvi pogled. Ti dogodki so namreč Evropo temeljito pretresli in pogreli stare zgodovinsko pogojene razlike, za katere so bili že prepričani, da so pozabljene. Zelo jasno je, da večini v Evropi novonasta-jajoče države niso dobrodošle, celo več: nezaželene so. Evropska skupnost se namreč pospešeno pripravlja na začetek uresničevanja skupno dogovorjenih ukrepov, znanih pod imenom Evropa 92, nepredvidljivi dogodki na Balkanu in nekdanji Sovjetski zvezi, pa te priprave bistveno motijo. Evropa 92: "Slovenija za Grčijo' Novonastali položaj je Evropsko skupnost prisilil k stalnim temeljitim študijam razmer (strateškim, političnim in gospodarskim), očitno pa je postalo tudi, da bo za obvladljivost (varnost) v Evropi potrebna novim državam občutna materialna pomoč - za Vzhodno Evropo Evropska skupnost načrtuje vložiti 500 milijard ecujev. Pri vsem tem Evropa doživlja pritiske Japonske in ZDA, in za drugačno (višjo) raven odnosov in svojega položaja v svetu, je prisiljena zaostrovati tudi svojo notranjo konkurenčnost. Kaže namreč, da bodo veliko večino (več kot 90 odstotkov) od skupno 287 sprejetih ukrepov z začetkom leta 1993 uspeli uresničiti, to pomeni, da bo ustvarjen skupni, enotni evropski trg, na kar se v poslovnem svetu na dobro pripravljajo. Opazna je, poleg uspešne spodbude drobnega podjetništva v večini evropskih držav, velika koncentracija na skoraj vseh sektorjih na nadnacionalni ravni, edina izjema je, ob znanih nesporazumih v sfe- rah enotne monetarne politike, bančništvo, ki ostaja pretežno v državnih mejah. Nove razmere in zlasti odpiranje trgov je posebno naporno na , področju kmetijskih politik, kjer je ob državnem subvencioniranju (vedno selektivnejšem) cilj doseči svetovno konkurenčne cene. Odpiranje je prisotno tudi v javnih sektorjih (najbolj značilno je področje prometa in telekomunikacij) in celo na tako trdno nacionalno opredeljeni sferi, kot je obramba. V obstoječi skupnosti držav pa ne gre brez težav: vse "južne" članice. mostojnost, našo pripravljenost za odplačilo svojih (in dela jugoslovanskih) dolgov, naše pospešeno prilagajanje evropskim sistemom zato, da bomo postali dežela obetavnih, dobrih in primernih naložb. Za zanimanje zasebnega kapitala je izrednega pomena odpiranje in sprejem Slovenije v evropske banke in institucije, saj analizam in preverjanju tovrstnih velikih sistemov verjamejo in se po njih ravnajo. Izkoristiti moramo svojo lego in jo obogatiti z dovolj premišljeno politiko (alpsko naravnane - ekološko premišljene) izgradnje cestne in železniške in infrastrukture, posebnega pomena pa je takojšnja modernizacija telekomunikacij. Po splošnih ocenah so v Evropi tako močni interesi po evropeizaciji te infrastrukture pri nas, da bo za ta vlaganja mogoče dobiti precejšnjo pomoč. ki v razvoju zaostajajo (Španija, Portugalska in deloma celo Italija) imajo pri pripravah na Evropo 92 velike probleme in zlasti strahove, Grčija pa celo tolikšne težave, da bi jo, kot so to nekajkrat rekli dr. Sočanu, "najraje zamenjali za Slovenijo". Za Evropo danes sta značilna dva procesa: odpiranje globalnemu gospodarstvu s sprejemanjem tehnoloških, razvojnih, konkurenčnih kriterijev za obstanek (od posameznega proizvoda, prek firme, do obstoja države) na eni strani, in sproščanje ter naraščanje demokracije, ki pomeni večje regionalno sodelovanje in zmanjševanje nacionalnega intervencioniz-ma na drugi strani. Na robu produktivnostne-ga trikotnika V Evropi se zlasti po ocenah v Evropski skupnosti oblikujeta dva produktivnostna trikotnika: Berlin - Pariz - Dunaj in Barcelona - Trst - Švica, v katerih je po ocenah skupnosti dovolj moči, tehnologij, znanja in kapitala za nadaljnji razvoj. Naš položaj moramo ocenjevati kratkoročno in dolgoročno, pri čemer se moramo zavedati, da nas kratkoročno, v interesu odplačevanja jugoslovanskih dolgov, še vedno silijo v Jugoslavijo. Žal nas tudi velika večina poslovnega sveta vidi še v Jugoslaviji, to pa pomeni, da zaradi (vojnih) dogodkov v tem prostoru, še zdaleč nismo primerni (varni) za kakršnekoli resne poslovne stike in pogovore. Sedaj je čas, in v tej smeri si misija pod vodstvom dr. Soča-na najbolj prizadeva, da v Evropi afirmiramo našo ločenost od Jugoslavije, naš mir in sa- Le znanje bo prava vstopnica v Evropo Predvsem pa moramo znati izkoristiti, kot je posebej poudaril dr. Sočan, razpoložljivi slovenski človeški faktor, saj je pri oziranju v Evropo resnično prišel trenutek, ko moramo predvolilno geslo o 4 milijonih pridnih rok zamenjati z 2 milijonoma pametnih, izobraženih glav. Primerjalne študije govorijo, da imamo Evropi zelo podobno izobrazbeno raven (boljšo od centralnoevropskih vzhodnih držav, ki so v tem času evropski miljenčki). Povojni uspehi in trdoživost slovenskega gospodarstva pričajo, da imamo sposobne menedžerje, ki so v, po evropskih merilih, katastrofalnih razmerah in izgubah trgov uspeli obdržati proizvodnjo. Prišel je čas, ko bomo morali začeti eliminacijo za Slovenijo neperspektivnih programov (z vidika cene energije in vplivov na okolje) in se nasloniti na razpoložljivo znanje. Ni se nam treba bati majhnosti slovenske države, bati se moramo majhnosti naših idej. Ta vlada v Evropi ni mogla dobiti denarja Slovenijo v srednjeročnem obdobju prestrukturiranja in prilagajanja Evropi čakajo še hude preizkušnje: sedanja več kot 10-odstotna brezposelnost se bo nujno še povečala (po izkušnjah iz Španije se utegne celo podvojiti), zato je nujno iskanje premostitve, ki ho preprečila socialni zlom. Zamenjava slovenske vlade utegne biti nujen prelom, ki bo omogočal, da pridobimo denar za prilaga- janje, prekvalifikacije in preža-poslovanje. Za vključevanje v Evropo je izrednega pomet)3 ureditev domačih razmer 1,1 končni sistemski (gospod arski in pravni) prelom, ki bi ustvari' okolje za nov naložbeni ciklu5. Čas je, da prenehamo potrjeva; ti nekatere tuje ocene, da so P nas nekateri posamezniki stranke želeli postati večji °° demokracije. Če so bila v začel' ku slovenske misije v Bruslju problem trdno zaloputnjen3 vrata večine evropskih ustanov je bila težava v zadnjih mes«' cih odzivnost na predloge i" ponudbe v Sloveniji. Konkrf' ten primer takega ravnanja )e vsekakor ponudba ene največ jih in najbolj znanih pravnic firm v svetu, da brezplačno ' vzorčno - pripravi Sloveniji os; nove za pogajanja o sukcesij1 (nasledstvu) po Jugoslaviji, rs šestmesečnem molku so se P^ misiji v Bruslju oglasili predstavniki popolnoma neznan* pravne svetovalnice, ki jo je v ta namen angažirala slovenska vlada, in s prvimi ocenami 1,1 predlogi dokazali svoje nep0' znavanje in celo ignoranco. Za prezentacijo so najpo* membnejše kvalitetne informacije Po izkušnjah Irske, Španijc in Portugalske, ki so za svojo pospešeno afirmacijo v Evrop1 po vstopu v Evropsko skup' nost uspele pripraviti celovito prezentacijo svojih prednost' in možnosti, pa tudi problemov in deficitov, mora tudi Slovenija začeti s takim projektom-Odprte so nam že evropske ba-ze podatkov in čas je, da v tf zakladnice informacij prispeva' mo svoj delež o nas samih. Zna; nja za tak pristop je v Slovenij1 dovolj, le zaradi zunanje pod°' be, sistematike in verifikacij? pa bi k takemu delu kazalo p11' tegniti tudi znane svetoval11 firme. Interes po kvalitetnih 'J1, formacijah je tako velik, da " za pripravo takšne prezentadJ, bilo mogoče dobiti tudi tuje re financiranja, zajeti pa bi m° rali vsa pomembnejša podroCI gospodarstva (do ravno pos* meznih podjetij) ter infrastrU'' turo. To je tudi pot, ki nam D edina omogočila primerno °* novo za pogajanja o bodoče^ sodelovanju in za premik °^ kooperacijskega k asociacijs'"' mu sporazumu z Evropsko sktff nostjo. Prav dejstvo, da ostaL mo zaenkrat le na ravni sode' vanja, medtem ko so Romu/1 ja, Bolgarija in celo, kot se ob ta, Albanija na tem, da P°^P. šejo sporazume o povezovanj ' nam mora biti spodbuda, da z informacijami ločimo od J. goslavije in napravimo ko^ naprej. Predpogoj za uspeh P je, da dosežemo notranjo s' bilnost, pametno in kohere^ no gospodarsko politiko, trdj1. valuto in ohranimo socia' mir. Zelo slabo uslugo nam ^ lajo tudi nesporazumi s sose (Hrvati), saj sodelovanje z n J kom, ki ne najde sporazuma sosedom, ni posebno obetaV1 Za drugo Švico Dr. Loze Sočan je glede M spektive Slovenije v Evropi j lik optimist. Ne zaradi vesti. > jih je slišal večkrat tudi v j?. nih pogovorih v Brusi) "Možnosti so, da pride do k° , ca desetletja v Evropi do dru* Švice" (tako trdi direktor Pr.j grama PHAR), pač pa zaraj(] realnih prednosti, možnost' doseženega razvoja. Le trd«' , lo, znanje in notranja enot" ter stabilnost nas lahko pope", jo na to tako zaželeno pot. • Zargi Leopoldina Bogataj Bojim se mišljenja: Bili smo nič, bodimo vse ^aznični pogovor s poslanko Spomenko Hribar' sredo, ko je slovenji parlament odločal o kan-"'daturi dr. Janeza Drnov- ška za novega mandatarja I —n ■ ■ V t v. VJ V» I I IVI I IVIVI U VI ■ J VI S|°venske vlade, je bilo tudi vav vas zlitega veliko žolča, ;*s kako si upate Peterletovi 'fldi očitati desničarstvo in n°vo poosebljenje Resnice? y^'te, prav taka vprašanja ka-^eJ°< da nekateri ne vedo, kaj v istvu demokracija je. V demo-raciji so vsa vprašanja legitim-,.a> nedotakljivih vprašanj ali Judi . namreč kot nosilcev jav-■h funkcij - ni in tako se ljudje avnajo, zato nikomur ne pride ,a misel, da bi koga vpraševal, ^ako da si kaj takega upa, do-$}••■ in z druge strani, nikogar 1 strah, ko postavlja določena • Pišanja in razkriva tisto, kar Po njegovem prav in ko Prašuje po resnici. Za logiko ls'jenja ideologov pa sploh ,e .obstaja vprašanje resnice: ■ 1 'rna kritik prav ali ne, važno 'e, da ne napada Našega. ^hdar ste si v nasprotju z :er-ino tistih, ki so to pot kri-na vas, upali tudi deset, J*tnajst let nazaj na dan s Judami o narodni spravi, i^ako natančnostjo kot se-qqj desnico pa ste tedaj rahljali vladajočo partijo in nJeno Resnico? 4 fes, tudi tedaj so me spraše-,a'i, kako da si upam, kaj da si ?e* so si na moč podobne, ne :^o znane. In to me skrbi, saj e Prav taka reakcija znak, da p, res za pojav novega eksklu-'Vlzrna, nove Resnice, zakaj i ^o tisti, ki meni, da ima v za-yuPu absolutno resnico, si doji'' takšno sovraštvo do bližega. V začetku se mi je res : e'o za malo, da me poduču-in zmerjajo tisti, ki jih kot laikov v prejšnjem sistemu ni-SjJ.er ni bilo, vendar če premi-Bllr> z distanco, mi je jasno, da ^av ti ljudje tako sovražijo, saj Ivzeli nase, ampak so potili v zamero do drugega svoj SvPogum, svojo majhnost in volim... Reakcije tedaj in da- škodljivo krščanstvu pri nas in krnijo dostojanstvo Cerkve kot krščanskega občestva. Seveda pa danes je demokracija in vse te opcije se bodo sčasoma obrusile. Iz intelektualnega kroga, ki se je zbiral okoli Nove revije in Društva slovenskih pisateljev, je zrasel Demos kot pahljača strank od levice do desnice. Bi kot "oseba, ki je bila vedno zraven", njegovo delo ocenili uspešno? Vsekakor - v tisti dimenziji, ki je iz sebe zmogla zagon in energijo za osamosvojitev Slovenije, kajti to je bil Demosov zagon (seveda pa osamosvojitev ni le energija Demosa!). Ta zagon pa je sedaj nenadoma obstal v praznem, kajti zunanjega nasprotnika/sovražnika ni več, zagon in agresivnost, ki sta bila potrebna navzven, se sedaj lahko obračata le navznoter, do nas in med nas. In tu je klinč: Zdaj bi morali začeti tudi v odnosih med nami z drugačnimi prijemi: z iskanjem konsenza, sprave, z resnično demokracijo, s samoosvobodit-vijo, prijazno... Demos si je za cilj zastavil fPs&rar«8£č 2t'° bio9inje duha za vse in vsakogar. Bi lahko rekli, da so se pričakovanja slovenske pomladi uresničila? ?»en je bil. Strah je bil zaradi j.^'h izkušenj seveda razum- toda zdaj bi ga morali vzeti 'Jiv j^se kot tudi iz njega izvirajoče delovanje zoper sistem, to je J'hov delež pri prejšnjem si-l^fnu, saj so ga s svojim mol-jyj0rn s svoje strani omogočali. Pa da zdaj, ko ni nevarno, .teJo zadoščenje za lasten ne-f 8um. Takšni ljudje, ki svoje-| strahu niso vzeli nase, mi tu-£ Postavljajo vprašanja danes, las kako si je tedaj sploh upa-^' gotovo je imela kje zaslom-fU' a'i pa je bila celo v dogovori s takrat vodilnimi, sicer si ne > ^Pala... Sodijo pač po sebi. kšnim ljudem je tuja sprava, vanJo ne pristajajo, saj je špranj .najprej sprava s samim se-S(jJ' zavedanje lastne skromno-||L k°t človeškega bitja, ki je Vorati neprenosljivo soodgo-f rr,o za svet. Takšni zafrustri-1iikC' ^anes menijo, da je prišel J nov čas za obračun: Bili smo |0 j bodimo vse! to je njihova ^oika in videti je, da smo spet n:.nekem začetku, ki ne obeta c dobrega. Hkr • ve ll se gredo desničarji per-k0rzr>o igro, da razglašajo kriti-na Svojega ravnanja za napad n v*>e kristjane, kar je absurd-r0' Prav tisti, ki izkoriščajo ve-v oolitične namene, najbolj Očitno je, da so si nekateri blaginjo in svobodo duha tolmačili drugače kakor drugi. Nekateri v smislu sprave in ustvarjanja dejanskih možnosti za blaginjo vseh, drugi pa v smislu svoje premoči in prevlade ter tudi blaginje za vse, še posebej pa za nekatere... Pričakovanja slovenske pomladi so se uresničila v dimenziji osamosvojitve Slovenije, v smislu sprostitve duha od vsakega ekskluziviz-ma, od vsake Resnice, pa še ne. To tudi ne gre tako hitro, določeni resentimenti ponižanih in razžaljenih so logični, upam pa, da se bomo vendarle kmalu ozdravili, postavili na lastne noge, premostili zamere in začeli res znova. Saj drugega nam tudi ne preostane, zdaj se vidi, da smo sami in da smo odgovorni za svojo prihodnost predvsem ali celo izključno sami. Če bomo dovolili premoč sovraštva, potem bomo spet izgubili nekaj let ali desetletij. Ljudje vsak dan težje živijo, ne samo materialno, vse manj je tudi ustvarjalnosti in radoživosti. Težko bi rekli, da smo (postajamo) dežela srečnih ljudi. To ste dobro rekli, radoživosti ni, sproščenosti ni. Vse je tako smrtno resno. Zadnjič sem brala v Mladini neki članek o tem, kako da ni nobenega humorja pri nas, še vici so zanič. Slabo je, kadar v družbi ni humorja, kadar torej ni distance do samih sebe. Oro et laboro ideologija ne pozna radoživosti in igrivosti duha. Kar priča, da nas uklepa nova Resnica, ki ne pozna pardona ne posmeha, pa tudi sproščenega smeha ne. K taki resnosti prispeva seveda tudi težko in vse težje materialno stanje; za ljubi kruhek je treba veliko delati in biti tiho. Vendar, o tem sem prepričana, časi se bodo spremenili. Materialno - z novim razvojnim ciklusom, duhovno s sprostitvijo, ki nam jo bo nedvomno prinesla tudi smrtna resnost nekaterih, ki je že zdaj in vedno bolj se bo izkazovala kot - smešna. Čas absolutnih resnic na Zemlji je namreč minil. Je za sedanje razmere res kriva zamenjava sistema in 45-letna vladavina partije ali ni tudi posledica ignoran-ce in napačnih političnih metod dosedanje oblastne strukture? Dediščina prejšnjega sistema je bila akutna gospodarska kriza kot posledica neučinkovitega gospodarskega in družbenega sistema: družbene lastnine, krize institucij, ujetosti v balkansko zgodbo itd. Potem je tu še cena osamosvojitve in na tretjem mestu gre seveda za napačne politične metode sedanje oblasti, ko je bolj kot širok konsenz in strokovne rešitve uveljavljala prijeme, ki bi njo, kot Oblast, utemeljili. Gre pa tudi za povsem pragmatično neučinkovitost: premajhna okretnost in odzivnost na povsem konkretne probleme, ki bi se jih dalo hitreje razreševati. Če se še enkrat vrnemo k sredinemu in prejšnjim zasedanjem skupščine, na katerih so poslanci odločali o konstruktivni nezaupnici, vas prosim, ali lahko komentirate, zakaj toliko sovraštva in grdih besed prav tistih, ki se razglašajo za kristjane in imajo tako pogosto na jeziku krščanski etos? To sovraštvo je res nekaj neverjetnega. Kaj takega še nisem doživela, kar doživljam sedaj. Ne gre le za dogajanje v skupščini in pisma bralcev v časopisih, gre tudi za telefonske klice in predvsem (anonimna) pisma, v katerih je toliko sovraštva, da bi ga lahko kar prijel. Res sem jih dobivala tudi takrat, ko sem zastavila vprašanje o narodni spravi, ampak tisto sovraštvo je bilo nekako bolj elementarno, prej iz neke ranjenosti kot iz besa, to sovraštvo pa je zavito v staniol hi-navščine. Kot primer naj navedem "žejjo" neke ženske, podpisane z "volilka", ki se sklicuje na krščanstvo, hkrati pa zapiše, da upa, da bo narava poskrbela in kaznovala mojo družino s smrtjo, kakor je Kardeljevo in Dolančevo. Nekaj dni sem bila prav trda od groze pred to nepojmljivo hudobijo. Se svoj živ dan mi ni prišlo kaj takega na misel, pa čeprav mi je marsikdo veliko hudega naredil. In to želi moji družini, ki je toliko pretrpela ob meni in z menoj v tistih časih... Res, te hudobije me je groza. Od kod to sovraštvo? Menim, da je krščanstvo samo razpor-no: med ljubeznijo do sočloveka, ki jo živi veliko, večina kristjanov, in prepričanjem, da so kristjani že na zemlji nosilci absolutne resnice, Boga in to v povsem zemskih, profanih zadevah. Kdo je prepričan, da je njegovo prepričanje absolutno in da je torej tudi njegova resnica po Božji Resnici absolutna, kdor se torej ne zaveda svoje človeške majhnosti in zmot-ljivosti in misli, da je nosilec absolutne resnice kar sam v svoji osebi, ta pač sovraži vse tiste, ki mu onemogočajo, da bi svojo resnico brezprizivno uveljavljal. Sovraštvo je odvod absolutne resnice. Tisti pa, ki etos, ki mu pravimo krščanski, res živi, se ne trka po prsih z njim, ampak preprosto to je. je bila zamenjava Peterleta z Drnovškom res rdeča zarota? Zamenjava enega predsednika z drugim je zapisana in zagotovljena v naši ustavi. Prav takšno poimenovanje povsem legitimne in legalne zadeve z zaroto, je simptomatično, saj je razvidno, da se nova ekskluziv-nost ne ozira niti na ustavo. Peterletovo razmišljanje o tem, da bo treba proučiti ta ustavni institut (ga torej spremeniti) zato, ker mu gre očitno na živce, je fenomen novega slepega eks-kluzivizma, novega "revolucio-niranja", ki bo zagotovo prišel v anale naše zgodovine. Namesto da bi se kot predsednik vlade podredil ustavi, prisegal nanjo, namesto da bi varoval ustavnost, ki jo določa pravkar sprejeta prva res naša ustava, razmišlja, kako bi jo bilo mogoče spremeniti, ker ni po njegovi volji. In to tisti člen ustave, ki tako močno zavaruje (vsakokratno) vlado, da jo je mogoče le z veliko težavo in konsenzom večine v parlamentu zamenjati. Kaj pričakujete od spremembe v vladi? Pričakujem intenzivnejše spremembe v gospodarstvu, ki jih ne bo več obvladovala ideološka zamejenost. Pričakujem tudi večjo sprostitev na duhovni ravni. Predvsem pa pričakujem čimprejšnje volitve. Z Glasove preje GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA Gosta GLASOVE PREJE: partizan, javni in politični delavec VINKO HAFNER in zgodovinar dr. BORIS MLAKAR Slovence še obremenjujeta sovraštvo in maščevanje VINKO HAFNER: "Jaz, če bi imel kaj zraven, bi si vzel malo več časa in iz te pogube izvlekel več pravičnosti. Ob pravični sodbi bi jih bilo veliko osvobojenih, veliko pa tudi pogubljenih, čeprav bi jim sodili Norvežani ali Francozi..." Dr. BORIS MLAKAR: "V vsej Vzhodni Evropi, kjer so prišli komunisti na oblast, je bil obračun s kolaboracionisti izredno krut in totalen. To nam daje misliti na vzroke, zakaj je bilo tako. Med vojno ni šlo samo za boj zoper okupatorja, ampak je bila tudi državljanska vojna." ŽAKELJ: Vinko, kako si ti doživljal april 1941. Kaj ti je ostalo v spominu na tiste usodne čase, ko je nacifašizem začel svoj pohod? HAFNER: "Takrat sem bil star 21 let, bil sem tekstilni delavec, po prepričanju narodnjak, sokol, pa tudi že komunist. Takrat me je, razen mojega lastnega socialnega položaja in položaja družine, najbolj okupiralo vprašanje obstoja našega naroda. Kar se je takrat dogajalo v Evropi, je jasno kazalo, da bo prej ali slej napadena tudi Jugoslavija. Res je bilo takrat na Gorenjskem nekaj ljudi, ki so nekaj pričakovali od Hitlerja, od novega reda, morda boljše socialno stanje, in marsikaj drugega, vendar so jih Nemci hitro prepričali v zmoto. V nas je zorelo prepričanje, da se je treba okupatorju upreti. Dokazov za to je bilo hitro veliko. Najprej so začeli nadzorovati in preganjati komuniste in nekatere najbolj izpostavljene narodnjake, nato so izselili znaten del duhovščine in gorenjske inteligence. Junija so izvršili tudi tisti svojevrsten popis, ko so v Stražišču v šmartin-skem domu izprašali vsako družino, kakšni smo, pregledali so naše podatke in nas razvrščali v možne volksdojčerje ali celo Nemce, v možne prilagodljive ljudi in pa v Slovence, ki bodo prej ali slej prišli na vrsto za izselitev. Vest o ustanovitvi Osvobodilne fronte smo sprejeli kot nekaj razumljivega in to ni veljalo le za nas, komunistične mladce, ampak za vso mojo sokolsko druščino in sodelavce. Večina ljudi je bila naklonjena uporu, čeprav se je v boj vključil sprva le majhen del prebivalstva, pripravljenost pomagati pa je bila velika in je bila spremljana s simpatijami." ŽAKEU: S t aro jugoslovanska vojska je v 14 dneh kapitulirala. Zakaj so takrat z organizacijo odpora uspele zunajparlamen-tarne stranke ne pa liberalci in Slovenska ljudska stranka. Ona je takrat zgubila dr. Korošca. MLAKAR: "Za tak upor, za kakršnega se je odločila partija in njeni levičarski zavezniki, glavne stranke niso bile pripravljene in ga niso hotele. V nji- hovi mentaliteti in tudi v navodilih, ki so jih dobivale od londonske kraljeve vlade s slovenskimi člani na čelu z gorenjskim rojakom dr. Krekom, ki so ga v Ljubljani Natlačen in ostali sodelavci priznavali za uradnega predstavnika Slovencev pred mednarodno javnostjo, takšnega upora ni bilo. Ljudska stranka kot liberalci so bili pred vojno v razkroju in je postajalo politično življenje vedno bolj anarhično. Vojne nevarnosti so se zavedale, vendar plodnega odgovora in dogovora pred vojno še niso zmogle. Kar nekaj časa je minilo, da so se začele ozirati okoli in spraševati, kaj storiti. Tik pred napadom se je Slovenska ljudska stranka, predstavnica večinskega političnega življenja, odločila za delovanje v treh smereh. Del stranke v Londonu je vodil neko mednarodno politiko in dajal navodila v domovino, dva dela pa sta ostala doma. Eden naj bi našel uradno in čim manj boleče sožitje z okupatorjem. To je bila Natla-čnova linija, drugi del pa naj bi v ilegali pripravljal odpor. Taka zasnova se je v prvem vojnem obdobju tudi uresničevala. Rezultat tega je bila ustanovitev Slovenske legije 27. aprila 1941, dan po ustanovitvi Proti-imperialistične fronte. Tako kot v drugih zahodnih državah, ki so bile okupirane, naj bi šlo tudi v Sloveniji za podporo zaveznikom pri končnem osvobajanju. Tako se je z določenimi odmiki dogajalo v Franciji, v Belgiji in na Norveškem. Tako idealno zamišljen potek pa je porušila Komunistična partija." ŽAKELJ: Vinko, ali si ti takrat, razen Osvobodilne fronte, vedel še za kakšno grupacijo, ki je pripravljala odpor? HAFNER: "Zanje nisem vedel. Tudi v partiji nisem bil tako pomemben člen, ampak samo član, skojevec. Videl sem pa po dogajanju v Kranju in okolici, da je bilo razpoloženje ljudi enako kot v Stražišču. Veliko ljudi je bilo, ki niso šli v Osvobodilno fronto, pa so bili zavedni in so pomagali, tudi nekateri ugledni Kranjčani, in so dali lepe denarne prispevke in s tem veliko tvegali. Zato so Za kolaboracioniste brez milosti MLAKAR: "Glede odnosa do kolaboracionistov je primerjava med Francijo in Slovenijo tipična. V Franciji je kolaboracija sploh nastala' in je bila razširjena tako kot pri nas. Če primerjamo odstotek prebivalstva, kije v Sloveniji sodeloval z okupatorjem, z odstotkom v Franciji, je pri nas približno dvakrat več ljudi sodelovalo kot pri njih. Kar se tiče obračuna ob koncu vojne, je bilo v Franciji brez sodb obsojenih okrog 10.000 ljudi, kar je 5 odstotkov vseh kolaborantov (najnovejše raziskave so se ustavile na 210.000), v Sloveniji pa je bilo brez formalne sodne procedure likvidiranih tudi 10.000 ljudi, vendar je bilo kolaborantov približno 25.000. Razlika med Francijo in Slovenijo je tudi ta, da je šlo tam za ljudski obračun. Ko so prišli partizani, makijevci, v neko osvobojeno vas, so postavili vlačuge, črnoborzijance in mi-licionerje pred zid in jih postrelili. Pri nas pa se je delalo v tajnosti. V Franciji je bilo veliko ljudi postavljenih pred sodišče, na desettisoče, na smrt obsojenih jih je bilo okrog 2000, sodba pa je bila izvršena v manj kot polovici primerov. V Sloveniji je bilo ogromno procesov, vendar le redko proti kolaborantom, ampak drugim." imeli ob izdajstvu hude probleme z gestapom. Za druge oblike ne vem, vendar jih ne izključujem, vsaj nekaterih posameznikov ne." Kdo seje uprl nacifašizmu ŽAKEU: Osvobodilna fronta je bila zelo uspešna pri povezovanju raznih grupacij. Kdo se je dejansko uprl nacifašizmu, kateri socialni sloji? Ali je socialna slika o tem? MLAKAR: "Dr. Ivan Križnar je naredil študijo za Gorenjsko. Kolikor jaz vem, je šlo najprej za delavce, ki so bili organizirani v partiji, krščanskih socialistov in drugih delavskih organizacij. Potem je šlo za intelektualce, za akademsko mladino. Največji vir za odpor je bil med mladimi, kar je razumljivo. Šlo je za sloje, ki so bili gmotno, politično, psihološko ali kako drugače marginalizirani, v tisti tipični meščanski in tudi izkoriščevalski družbi. Ti so bili vnaprej že psihološko pripravljeni, posebno tisti v okviru partije in njenih sopotnikov, ki so pričakovali revolucijo." HAFNER: "Leta 1941 in 1942 je bilo med partizani največ delavcev, malih kmetov, inteligence in študentov. Posebno po težkih udarcih leta 1942, ko se je število gorenjskih partizanov prepolovilo, po nemški mobilizaciji na začetku leta 1942, pa se je povečal dotok kmečkih fantov, pe samo z malih kmetij, ampak tudi z večjih, tudi nižinskih, vendar v manjši meri. Leta 1943 so že dominirali pretežno mali in srednji kmetje. Ti so se uveljavili in zasedali pomembne vojaške in politične položaje, vendar je bila, se mi zdi, komandna sestava še vedno večinsko iz delavcev, malih kmetov in mladih izobražencev." ŽAKELJ: Kdaj začno v pretežno osvobodilno klimo prodirati elementi revolucionarnosti, partij-nosti? MLAfCiR: "Ni dvoma, da je šla v boj velikanska večina z osvobodilnimi nameni, upanji, željo in voljo. Malce druga stvar je pri vodstvu Komunistične partije. To vodstvo, kot kažejo zadnje analize, so bili poklicni revolucionarji, ki so delali za revolucijo, svetovno, katere del pa naj bi bila tudi revolucija na slovenskih tleh." ŽAKELJ: Kako se je v enotah kazal odnos med osvobodilnim in revolucionarnim, kako se je izražala vedno dominantnejša vloga Komunističene partije? HAFNER: "Res sem aktivni sodelavec NOB od vsega začetka, vendar sem partizan od 12. februarja leta 1942 dalje, pred tem pa sem bil na terenu v različnih vlogah. Takrat so aretirali mojo družino in jo kasneje pogubili. Razmere so bile v različnih delih Slovenije različne. Nemci sami so poskrbeli z izselitvami inteligence in duhovnikov, da je bilo na Gorenjskem gibanje manj diferencirano. Zaradi tega je bil tudi dobršen del vernih ljudi, in pa tisti, ki smo jih nekoč razglašali za klerikalce, naklonjeni OF ali pa ji vsaj niso nasprotovali. Kasneje se je začela stvar drugače diferencirati. Vendar, na Gorenjskem je bila OF gibanje bolj kot drugje in politični izvor ni bil tako izrazit. Tudi socialno se nismo hudo razlikovali. Očitno pa so bili verni, bolj rezervirani do Osvobodilne fronte. Tudi zaradi nas, komunistov. Boj je imel tudi elemente revolucije. Pa ne samo zaradi prisotnosti komunistov, delavskih partizanov, ampak zaradi kritičnosti do družbenega reda, v katerem smo živeli. To je povečevalo željo ljudi, da se kaj spremeni. Komunisti partizanom nismo govorili o revoluciji, socializmu, komunizmu. Morda na partijskih sestankih. Vendar revolucije, družbenega prevrata nikoli nismo predstavljali partizanom. Šele proti koncu so se te stvari morda bolj izkristalizirale. Na začetku pa nikakor ne in še dolgo ne." Tito je Slovencem marsikaj obljubil ŽAKELJ: Kdaj je v boj prišla jugoslovanska dimenzija, kdaj se je slovenska NOB skušala poenotiti z jugom? Ali v Bihaču, ali po Jajcu ali proti koncu vojne? HAFNER: "Kako so to čutili v vodstvu fronte in centralnem komiteju bi težko rekel. Mi pa smo od vsega začetka čutili, da smo povezani z drugimi, da s kapitulacijo Jugoslavije jugo-slovanstvo ni propadlo. Nekaj tega je ostalo. Posebno sokoli smo bili tako vzgojeni, pa tudi doma, kjer smo bili najprej Slovenci, nato pa Jugoslovani. Vsaj do konca leta 1942, ko sem imel že pomembnejše funkcije, nisem imel občutka, da bi se naš boj odvijala po nekih centralnih navodilih. Ko sem zamenjeval pokojnega Ke-beta kot namestnik politkomi-sarja gorenjske grupe in smo se pogovarjali s Kidričem v nekem sodu pri Maksu Krmelju v Poljanski dolini, sem dobil vtis, da je bil dosti rezerviran do nekih dogajanj v Jugoslaviji. Takrat je prišla v Slovenijo skupina komandantov iz vrhovnega Kdo je začel bratomorno vojno HAFNER: "Če smo imeli državljansko vojno in če smo se sonarodnjaki udarili med seboj, se je treba vprašati, kdo jo je začel. Ali komunisti s svojo avantgardno vlogo v boju ali samo zaradi svoje ideologije. Partizanska generacija komunistov se je v pogledih in odnosih razlikovala od predvojnih komunistov. V celoti vzeto so prav komunisti prispevali ogromno žrtev. Na Gorenjskem je že konec leta 1942 padlo nad polovico vseh komunistov, od vodilnih pa kar tri četrtine. Na koncu je bila živa le še petina predvojnih komunistov, od vseh pa polovica. Karkoli je že vodilo te ljudi v boj, so bili v bistvu poštenjaki, če so bili pripravljeni umreti. Umrl pa nihče ni rad." štaba, med njimi Ivo Lola - Ribar in Arso Jovanovič, Kidrič pa se z njimi še ni srečal. O pojavih v Jugoslaviji ni govoril razbijaško, ampak rezervirano. Poudarjal je, da Slovenci prednjačimo v nekaterih stvareh pred drugimi. Občutek sem imel, da je bilo slovensko vodstvo takrat dosti samostojno, vendar tudi jugoslovansko usmerjeno." MLAKAR: "To je proces, ki ima svoja nihanja. V začetku sta OF in partija tako malo omenjala Jugoslavijo, celo tako malo, daje bil pri nekaterih sopotnikih odpor do tega. Pri Nagodetu, ki je bil tajnik Društva prijateljev Sovjetske zveze, pri sokolih, ki so bili striktno za Jugoslavijo. Tudi protirevo-lucija je bila za obnovitev Jugoslavije, za federativno kraljevino Jugoslavijo. Po Stolicah pride do konkretnih, predvsem vojaških vplivov na Slovenijo, OF pa ostane nedotaknjena do konca in celo Kardelj, ki je bil stalno ob Titu, tu ni popuščal, čeprav so bili očitki, da gre za sektašenje, da se je partija spe-čala z meščanskimi silami in podobno. Problemi so se kopičili na vojaškem področju in pozneje, ko so se začele priprave na ureditev oblasti po vojni. Slovenija je imela dobro organizirane svoje oblastvene orga- ne in je bila nekajkrat na prag" tragičnih posledic, recimo za. Kidriča, ki je bil celo nekaj dn| zaprt, ker je najel posojilo p11 zaveznikih, ne da bi vprašal j]3 jug. Tito je v Jajcu obljubil. da bodo jugoslovansko vojsko P° vojni sestavljale nacionali vojske. Tito je obljubil še mar' sikaj. Churchillu na primer, da v Jugoslaviji ne bo komun'2' ma. To je spadalo v strategij0 in taktiko in do tega ni prišl°/ Prvega marca 1945 je bila oblikovana enotna jugoslovansk3 armada in že prej so bile vs* večje slovenske enote oštevil<-e' ne v jugoslovanskem okviru. Fronta ni bila protiverska ŽAKEU: Kakšen je bil odn»s do Cerkve? Ali je sploh bil 'n,f' res po zbližanju, ali sta strani rabili druga drugo za nv niti med komunisti nikoli pose' ben problem. Mi smo bili viloma ateisti. Pa ne vsi. Tud1 za sprejem v partijo ali skoj s* ni dosti spraševalo, ali si vere;1 ali ne. Večina partizanov je t"' la vernih. S pojavom bele gaf' de se je začela diferenciacij3; Osvobodilna fronta ni bila n1' koli protiversko gibanje, nC glede na vpliv, ki smo ga ime" komunisti in ateisti. Lahko g0' vorim o posameznih grdobija'1' napakah, sektaštvu, ne pa o lotni usmeritvi Osvobodil" fronte." MLAKAR: "Vodstvo slovenj Cerkve je bilo, posebej pa šk° Rozman, zelo ubogljivo gle°: navodil Vatikana, predvsem Pv splošnih navodilih v encik'! kah, ki so bile protikomuni*!' čno usmerjene in je bilo v nJ's vernikom strogo zabičano, da. komunisti ne smejo sodelova'^ Ko je nastala OF in je glavA? besedo dobivala partija, je P1^ šlo najprej do teoretične, naj pa do praktične dileme, ka" naj se verniki obnašajo. Druž stvar je vodstvo Cerkve in me čanskih strank, ki je bilo v ci loti verno, v vodstvih strank P' je bil tudi del duhovniški Cerkev je bila tako vpletena, vsakdanjo in umazano p° ko. Tega se med vojno ni m. gla znebiti, važno vlogo Pa igrala tudi šibka osebnost fa Rozmana, ki je bil popol" ma pod vplivom svoje okolij Menda je po vojni celo izJ?^J da še vedno vztraja na proti* . munističnem stališču, da pa {( bilo pravilno, da se je šlo zop. partizane z orožjem. To je P cevanje nekoga, ki pa ni nujtV' da je točno. Jaz verjamem. \ so se škof in predstavniki 0*5 kve komunistične nevarno resnično bali. Znan je bil P žaj v Sovjetski zvezi in tam šnja stališča do vere in CerKv* klii Ti ljudje so na lestvici vredn^ ocenili, da je komunizem P krinko osvobodilnega mnogo hujša nevarnost okupator kljub tveganju, v' bodo kolaboracionisti in jjj rodni izdajalci. Tako kot no^ na trditev ne velja za polit'0 j, stranko ali organizacijo sto0 stotno, tako ta trditev tudi , velja za vso Cerkev in duh0 ščino." Čas sovraštva in maščevanja ŽAKEU: Ali ste partizani v«£ li za obračun s kvizlinškimi' ^ macijami? Kako je mogoč*'^ je do tega prišlo? Kako so s Moda in kvaliteta ®SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! Bilo je na prvomajski dan, v tistih groznih svinčenih časih... PAVLIHA spet diha DOKUMENT NAŠIH IN TUJIH NEUMNOSTI Ljubljana, 23. aprila - Minuli četrtek smo v ljubljanski tiskarni "Tone Tomšič" slovesno pričakali ponovno rojstvo našega Pavlihe - satiričnega lista za vznemirjanje javnosti R Slovenije, kot je napisano v "glavi časopisa". Seveda le redki nekdanjega Pavlihe niso poznali, saj je v Minulih letih kar nekajkrat "vznemiril" javnost. Da bo to ostala »Udi njegova sedanja vrlina, je obljubil direktor Sveto Varšek, ki pa je hkrati dodal, da bo Pavliha pošten do vseh, da se bo Norčeval, ne glede na to, iz koga se bo treba ponorčevati. Zato se je zbranim gostom (od ministrov do prvakov strank) že vna-Pfej opravičil za morebitno "pojavljanje" na kateri od osmih strani. "Mislim, da bo Pavliha še boljši, tako da bo vsak, ki ga m prijel v roke, vesel," je tudi dejal Sveto Varšek. Skratka, Pavliha bo dokument naših in tujih neumnosti. Joda, ne smejte se preveč, kmalu boste tudi vi na vrsti, opozar-JaJo. Glavni urednik Pavlihe je Aleksander Lucu, odgovorni pa Miran Sattler. In še nekaj, česar ne gre spregledati - v uredništvu Pavlihe obljubljajo, da bodo objavili vsa pisma bralcev, ki Jih ne bodo hoteli objaviti v drugih časnikih! • V. Stanovnik Za "pokušino" iz prve številke Pavlihe IZ DNEVNIKA MILANA KUČANA 6.05 Med britjem sem sprejel najboljšega frizerja iz Celja. Zadržala sva se v kratkem, a prisrčnem razgovoru ter se dogovorila za nadaljnje sodelovanje. Problem pomanjkanja žiletk bomo rešili z brusilnico v železarni Jesenice. Izročil sem mu nekaj kolajn, miniaturno doprsnega kipa Edvarda Kardelja v šatuljici, dal sem mu tudi dve redkvici z mojega vrta. 6.30 Med vožnjo z avtom sem sprejel delegacijo še vedno neprištetih Korošcev. Prinesli so zvončke. Zadržali smo se v kratkem, a prisrčnem razgovoru. Podaril sem jim kaseto Helene Blagne in monografijo Baze 20 s podrobnim načrtom barake, v kateri je Franc Leskošek Luka sušil šunke. Bled • ^e. nismo režirali in ne montirali, posnetek tudi ni iz kakšnega davnega leta, ko je turistov na Bledu kar mrgolelo. Zadnjič so bile mize na terasah in klopi ob jezeru non - stop za jedene - seveda z domačimi gosti. Tortica ali dve pa kakšna kavica ali pivo, kaj več pa denarnice že ne premorejo. Če j*ledu ne teče, mu pa počasi le kaplja, kar je vsekakor bolje k(>t nič... Foto: D. Sedej NOVO • NOVO JEO^O CEKIN MLADI PODLJUBEUSKI GASILCI VAJA NAREDI MOJSTRE MLADINSKA DESETINA GD PODUUDEU ODHAJA 1. MAJA NA TEKMOVANJE V FRANCIJO. Podljubelj, 24. aprila - Vaško športno igrišče postaja vsako aprilsko popoldne vadišče mladih gasilcev, ki se pripravljajo na nevsakdanji dogodek. Občina Tržič jih je za marljivost nagradila z izletom v pobrateno francosko mesto Ste. Marie aux Mineš. Tam pa se ne bodo le zabavali, ampak bodo sodelovali s francoskimi, nemškimi in avstrijskimi vrstniki na pravem gasilskem tekmovanju. Kako dolgo je športno igrišče, najbolje vedo nogometaši. Tudi mladi čfani Gasilskega društva Podljubelj ga sedaj vztrajno "merijo". Seveda, njihova naloga je drugačna od brcanja žoge v gol! V teku prek raznih ovir napeljujejo gasilske cevi do določenega mesta, kjer polnijo brentače z vodo. Medtem ko se eni mučijo z dviganjem pritiska, drugi s curkom ciljajo v poseben lijak, v vedro pod njim pa se mora nateči kar 8 litrov vode. In že hitijo k razvrščanju gasilskega orodja na pravo mesto. Pa še gasilske vozle je treba pravilno izdelati! »Slednja naloga je najtežja, saj zaradi podobnosti vozlov hitro pride do napake,« se strinjajo fantje, ki obiskujejo od 6. do 8. razreda osnovne šole. Večina iz desetine je skupaj že sedmo leto. Pravijo, da jih gasilstvo veseli. Marsikaj koristnega so se že naučili doslej, svoje znanje pa so vztrajno dokazovali tudi na gasilskem kvizu in raznih tekmovanjih. Velikokrat so postali občinski prvaki in leta 1987 zmagali tudi med gorenjskimi pionirji. Lani so prvič nastopili med mladinci in premagali vrstnike iz občine. Na izbirnem tekmovanju letošnjo pomlad so bili spretnejši od mladincev GD Bistrica, zato se sedaj pripravljajo na dolgo pričakovano tekmovanje v Franciji. »Samo da ne bi bili tam zadnji,« si vlivajo pogum pred novo vajo. DESETAR NI VEČ NAJMANJŠI Po skupinskem klepetu želimo zvedeti še kaj od tistega, ki je glavni v desetini, pa spregovoriti s kakšnim novim članom. No, pa še mentorja ne smemo pozabiti! Vprašanje, kako so izbrali svojega vodjo, sprož[mladosten smeh; kmalu zvemo, zakaj. Primož Štamcar, osmošolec iz Podlju-belja, nam zaupa: »Bil sem najmanjši . 1 po rasti, ko sem postal desetar. A se- L daj sem že zrasel, le še kakšen gleda M ^ fi čez mojo glavo. Ja, vseeno so me ved- tik« Iti no ubogali. Vsak pozna svojo nalogo v desetini in jo opravi po najboljših mo-4. *<~ \ ^ ce^ ^e m' Je všeč, kar delam pri gasil-* . #.J' cih? Seveda, prav rad sem v tem društvu. V naši družini nisem edini; tudi moja mami je članica društva« Anže Dežman, sedmošolec iz Podlju-belja, se pohvali: »Od začetka leta, ko sem se včlanil v društvo, sem se naučil marsikaj o gasilstvu. Pridno vadim, da ne bi zaostajal za drugimi. Sodeloval sem že na izbirnem tekmovanju. Tudi tekmovanja v Franciji me ni strah. Kdo me je nagovoril za sodelovanje? Prijatelji so me povabili v društvo. Dobro se razumemo in po vajah se tudi poveseli-mo.« Goran Dragičevič, mentor mladincev in poveljnik društva: »Lani sem končal šolo za gasilske podčastnike, zato mi znanja ne manjka. Tudi iz prakse - v gasilskih vrstah sem od svojega 7. leta -lahko mladim veliko svetujem. Pri tem mi pomaga Jože Bizjak, mlajši. Zdi se mi prav, da se mladina ukvarja s čim koristnim. Veselja za delo z mladimi mi ne manjka, žal pa je društveno delo odvisno čedalje bolj od požrtvovalnosti članstva. Ni mi odveč kdaj seči v svoj žep, da fante nagradim za delo s sokom, težko pa je stalno vaditi in ob tem paziti, da se gasilska oprema preveč ne obrabi ali poškoduje. Tekmovanje v Franciji bo velika nagrada za mladince, obenem pa se za gasilstvo zanima več mladink.« Pred odhodom nam predsednik GD Podljubelj Franci Jane pove, da ima gasilstvo več kot 60-letno tradicijo v kraju. Kljub nihanjem v delovanju so ohranili okrog 300 članov, od katerih imajo približno desetino operativnih gasilcev. Interes mladih za sodelovanje jih prepričuje, da bodo vlogo največjega domačega društva ohranili še naprej. Tudi on upa, da navdušenje mladih za gasilstvo po vrnitvi iz Francije ne bo manjše. # Stojan Saje GLAS Mercator - Tovarna olja _Oljarica Kranj _ OCVRTE PIŠČANCE ODSLEJ TUDI DOSTAVIMO NA DOM GOSTILNA Tel. 45-017 PREBERITE POSLI IN FINANCE GOSPE ROZI VIKTOR ŽAKELJ: »ZA SEBOJ ZAPREM VSE PREDALE IN NE HODIM NAZAJ V ZEUE« GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI NAGRADNA KRIŽANKA VREME Lepo Pratika nam za prvomajske praznike takole napoveduje vreme: v petek, 1. maja, bo nestanovitno, v soboto, 2. maja, bo mlaj, v nedeljo, 3. maja, in v ponedeljek, 4. maja, bo jasno, v torek, 5. maja, bo toplo, v sredo, 6. maja, stanovitno in v četrtek, 7. maja, nestanovitno. Lunine spremembe V soboto, 2. maja bo mlaj ob 18. uri in 44 minut. Po Herschio-vem vremenskem ključu bo vreme lepo. TURISTIČNA ZNAMENITOST Podljubelj, 24. aprila - Program ob letošnji razstavi mineralov, fosilov in nakita v Tržiču bo zelo pester. Kot je napovedal Pavel Florjančič iz tržiškega društva prijateljev mineralov in fosilov, si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi vhod v nekdanji rudnik živega srebra v Podljubelju. Napovedi o odprtju znamenitega rudarskega objekta iz 16. stoletja za turizem na tiskovni konferenci v lepi restavraciji TGT na na Lajbu so bile prav spodbudne. Drugačna slika se je ponudila radovedni novinarski kameri malo nižje ob cesti pri vhodu v znameniti rudnik. Na obledeli tabli je bilo komaj moč prebrati, da tam odpira RUDMET iz Škofje Loke rudniški rov "Avgust" za tržiške prijatelje mineralov. Po sedanjem izgledu vhoda v rov bi komaj verjeli, da bo ogled 9. in 10. maja vsaj varen, če ne že tudi zanimiv! S. S. - Foto: S. Saje Zanimivo in pestro branie; nasveti in poslovni namigi; poslovne priložnosti v komercialnih ter malih oglasih; Odprte strani, Snovanj. Panorama, Glasova Stotinka; Glasove preje, Novinarski večeri - vse to m še več je Goreniski glas, vsak torek m petek v Vašem poštnem nabiralniku oziroma pri Vašem prodaialcu časopisov. Nas predlog za dobro naložbo: naročite Gorenjski glas ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA: 20 % IN 25 % CENEJE (20 % popusta pn plačilu četrtletne naročnine; 25 % cenejši mali oglas do 10 besed; 25 % popusta pri določenih oglasnih storitvah). Vaš denar je z Gorenjskim glasom vreden veliko več. Pošljite nam izpolnjeno naročilnico - skupaj z njo nam lahko pošljete besedilo malega oglasa in prva ob|ava bo brezplačna. Možnost brezplačnega malega oglasa za nove naročnike izkoristite tudi kasneje s kuponom, ki Vam ga pošliemo. Če se boste na Goreniski glas naročili v aprilu, boste skupai z drugimi naročniki ugotovili, da je MAJ NAJLEPŠI MESEC. NAROČILNICA m. Gorenjski glas mi pošljite na naslov (ime in priimek, ulica oz naselje, hišna št., pošta) Izrežite in pošljite na ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 1. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 9 20 9.50 10.40 10.50 11.50 12.00 12.05 13.00 13.15 13.15 14.15 16.20 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.15 21.20 22.10 22.35 22.38 22.40 1.30 Video strani Papirniški pihalni orkester Vevče Program za otroke Neža Maurer: Oče Javor Znanost in resnica, ponovitev ameriške znanstvene serije Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Umetniški večer, ponovitev Holrovd o Shavvu, angleški dokumentarni film Cezar in Kleopatra, angleški film Gospodarska oddaja: R & R, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum EPP R. Giordano - E. Monk: Berti-nijevi, nemška nadaljevanka EPP Ex Libris TV Dnevnik, Vreme, Šport EPP, Video strani Napovednik Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Pri koritu, angleška nadaljevanka Odraščanje, angleški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Video strani 15.40 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka, Hobotnica III italijanska nanizanka, šingen, japonska nadaljevanka 18.00 Regionalni programi -Maribor 19.00 Jazz in blues 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.00 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 20.25 Napovednik 20.30 Večerni gost: Stojan Pelko 21.20 Ali bomo vsi znoreli?, posnetek okrogle mize iz Cankarjevega doma 21.50 Dobrodošli 22.20 Umetniški eksperimentalni program: Studio City 23.20 Koncert simfonikov RTV Slovenija: R. Strauss: Junakovo življenje 0.10 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Spored za otroke 9.30 Zgodbe obeh strani 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 On in ona 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 13.50 Edvard VII, angleška nadaljevanka 14.00 Modre čelade 16.10 Malavizija 17.00 Alpe-Dona-va Jadran 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vi in vaš video 21.15 Spekter 22.15 Ekran brez okvirja 22.20 Dnevnik 23.45 Slika na sliko 0.03 Horoskop 0.34 Cvetličarna groze, ameriški čb film 1.45 Poročila 1.50 Video strani 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 Dnevnik 20.10 China Beach, ameriška nadaljevanka 21.05 Rose anne, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Tiralica 23.10 Fashion tape 23.50 Nedotakljivi, ameriška čb nanizanka 0.36 Gardijada - Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Olimpiada možganov, kviz 10.50 Dekle iz češke, ameriški film 19.00 Kult - ura 19.30 Barmani, ponovitev reportaže s tekmovanja 19.45 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.05 Potapljanje v Andamantskem morju, podvodni svet Tajske 20.30 35 mm, novi filmi v kinu 20.45 Pasje življenje, švedski film 22.35 Filmski režiserji - Richard Donner, začetki uspešne kariere 23.05 Kabaret -Lahko noč - MCM TV AVSTRIJA 20.15 Primer za dva 21.25 Pogledi s strani 21.50 Tudi angelčki jedo fižol, italijansko-španski film; Bud Spencer RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program -8.00 10.00 - Radio "GAGA" 11.05 - Posebna oddaja - 12.05 - Na današnji dan - 12.30 - Kmetijski nasveti - 13.00 - Danes ob 13-ih -13.45 - Iz tujega sveta 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Radijska tribuna - s poslanci - 17.05 - Studio ob 17-ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Oddaja za pomorščake -22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - l. RADIO žmi 14.00 - Napoved programa 14.30 -Devizni tečaj - 14.35 - Misel za dan - 14.40 - Zakajčkovi starši - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam - daš -15.30 - Prenos dnevno-infor-Idaie F lio Žiri poved programa - EPP - 17.00 Športne novice - 17.10 - V družbi s športniki - 18.00 - Novice - osmrtnice -18.15 - Športne novice meseca nagradni kviz - 19.00 - Odpoved programa - mativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - na- 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Zrcal ce, zrcalce ... - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam - daš -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija -16.00 1 9.00 Zadetek v petek - 17.00 - Športne novice - 18.00 - Novice -osmrtnice - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.30 - Zanimivosti od tu in tam -17.05 - Glasbena deletacija - 17.45 - Radio Dom-ba - 18.56 - Napoved sporeda - SLOVENIJA 1 ODRAŠČANJE 0.00 ameriški barvni film, 1990; igrajo: Brian Denebv, Piper Laurie, Graham Beckel, Emilv Longstreth, Ving Rhamers. Gus, možakar srednjih let, je napredoval do preddelavca v majhni tovarni avtomobilskih delov. Je poročen in ima dva sinova, starejši je pravnik in je že pri kruhu, medtem ko mlajši študira in Gus si močno želi, da bi postal zdravnik. Obema otrokoma želi seveda najboljše, predvsem boljše življenj«, kot ga je lahko zagotavljal on s svojo delavsko plačo. Pri tem pa Gus sploh ne razmišlja o morebitnih željah svojih sinov, sam namreč najbolje ve, kaj je zanju najboljše. V istem času prihaja v tovarni do krize, govori se o odpuščanju delavcev, o japonizaciji ameriške avtomobilske industrije, delavci so zrevoltirani in ne vedo, kdo med njimi bo izgubil delo. Gre skratka za vzporedno krizo, za krizo v Gusovi družini, ko se oče ne more sprijazniti z drugačnimi idejami svojega sina Charlija, in za krizo v tovarni, ki prisili Gusa, da si poišče delo drugje. Ko bo Charlie uveljavil lastno voljo in želje, bo obdobje njegovega odraščanja zaključeno, Gus pa se bo lahko končno umiril. KINO 1. maja CENTER slov. film SRČNA DAMA ob 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer. kom. VIKEND Z BERNIEJEM ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. NEBEŠKE LISICE ob 20. uri DUPLICA amer. pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 uri, amer. film JFK ob 20. uri KOMENDA amer pust. film KAPITAN KLJUKA ob 20. uri LAZE amer. akcij, letal, film JEKLENI OREL II. ob 19. uri ĆEŠNJICA amer. kom. KO SREČA POTRKA ob 20. uri Cene v redovalnici so se jezile Očiščevalna akcija v Baši j u V redovalnici, "sveti" knjigi, ki med poukom spremlja učitelja, so živele ocene. Bile so različne, petih vrst: od ene do pet. Tam so živeli tudi znaki. Bili so dveh vrst: plusi in minusi. Nekega dne se je Štirica vračala s sprehoda domov in takrat ji je prišla nasproti Enka,' ki se je ravno vselila v redoval-nico. Kovčke ji je na vozu pripeljal njen konj, Minus, ki seje vselil skupaj z njo. Enka je lepo pozdravila Štirico: "Dober dan, draga gospa." Štirica je odvrnila: "Dober dan." In nadaljevala svojo pot, ker Enk ni marala. Enka pa jo je ustavila. "Počakajte, prosim!" Štirica se je ustavila, pogledala nazaj in vprašala: "Kaj pa hočete od mene?" Enka ji je odgovorila: "No, veste... mislila," inje malo počakala, "mislila sem, da bi mi lahko kaj povedali o življenju v redovalnici. Veste, nova sem tu." Štirica je nejevoljno odgovorila: "No, prav, če že ta- Prebrali smo Protestno pismo, radi bi vam ustregli, vendar zaenkrat s celo stranjo ne bo nič. Oglasi imajo, žal, prednost, prinašajo denar, denar pa je, saj veste... Za rahlo tolažbo objavljamo nekaj vaših pesmic, za začetek pa seveda... Protestno pismo Uredništvo, vam piševa, saj ko zagledava Glas, se pod nosom obriševa. Glas nič več zanimiv ni, saj šolskim novinarjem namenjate le pol strani. Novinarjem odmerite vsaj še pol strani, saj tako ga prebirali radi bomo vsi, še zlasti mi - mladi gorjanski novinarji. Nina Žvan in Spela Por, 5. b, v imenu novinarskega krožka OŠ , Gorje Končna ločila Napisala sem prvi stavek: Kako si kaj -sledil mu je? Napisala sem drugi stavek: Pazi, poglej nazaj -sledil mu je! Napisala sem tretji stavek: Sosedov Jure srajco lika -sledila mu je. Katja Žemva, 5. a r. Pozabljivost Bilo je nekega večera, ravno juhico sem grela. Skočila sem k sosedi, pogovarjali sva se o novi skledi. Ko sem nazaj prišla, v loncu sem našla le majhen kos mesa. Juha pa je skopnela, saj že zdavno je zavrela, ko sem se pri sosedi grela. Tina U reve, 5. a r. Mavrica in otroci Dežek pada, sonček sije, z neba do reke se pisana mavrica vije. Vsakdo mavrico rad ima in z njo se rad poigra. Mnogi otroci za njo hitijo, da jo v svoje dlani ulovijo. Z njimi rada se lovi in bonbončke kupovat hiti. Ko pa mavrica izgine, veseli se sosedov Tine. On najraje po lužah skače in zmoči si rdeče hlače. Špela Por, 5. b r. ko silite vame." "Prosim, stopite v mojo novo hišo, se bova pogovorili ob kavici," je predlagala Enka. Štirica je veselo pritrdila. Tako sta se odpravili do Enkine hiše. Enka je odklenila vrata in obe sta vstopili. Hiša je bila še napol prazna, na sredi sobe so bili le miza z dvema stoloma, štedilnik in omara z dvema posodama ter štirimi skodelicami za kavo. Štirica je sedla za mizo, Enka pa je vzela iz torbe kavo in jo začela kuhati. Nato je rekla Štirici: "No, zdaj pa le povejte." Štirica je začela: "Prav. Veste, v tem delu redovalnice živimo štiri Štirice in dve Petici. Ne vem, ali vi sploh spadate sem." Enka je natočila kavo v skodelici, se usedla za mizo in odgovorila: "Zakaj mislite, da ne spadam sem?" Štirica pa: "Ker tu ni nižje ocene od štiri." Ena: "Ampak saj sem tudi jaz ocena." Štirica: "Veste, tu ne maramo Enk. Nihče jih ne mara." Enka je odgovorila: "Če me ne marate, lahko kar greste!" Štirica je vstala in odšla domov. Drugo jutro je nekdo potrkal na njena vrata. Štirica je odprla in zagledala Enko. Ta se ji je opravičila: "Oprostite, ker sem bila včeraj tako neprijazna, a imeli ste prav. Res ne sodim sem. Kmalu, ko ste odšli, sem dobila pismo, da so me poslali na napačni konec. V resnici spadam v severni del. Prosim, oprostite zaradi neprijaznih besed včeraj." Štirica: "Že dobro." Nato je Enka odšla, Štirica pa si je oddahnila: "Sem že mislila, da smo res dobili Enko. To "bi bila prava sramota." Toni Pustovrh, OŠ Vodice MEGAMILK IV soboto, II. aprila, smo v Bašlju imeli očiščevalno akcijo. Zjutraj ob osmih smo se zbrali na avtobusni postaji v Bašlju. Čiščenja smo se udeležili osnovnošolci in odrasli, vendar žal v precej majhnem številu. Akcijo je organizirala krajevna skupnost Bela. Delati smo začeli v zgornjem delu vasi in tako čistili ob potoku Belici. Bilo je ogromno odpadkov. Namesto kontejnerjev nam je kmet iz Bašlja dal vreče od gnojila, v katere smo metali odpadke, nato pa smo vreče naložili na traktorsko prikolico. Kmetje so jih odpeljali na smetišče v Tenetiše. Tako je krajevna skupnost prihranila veliko denarja. Pospravljanje odpadkov je trajalo do enajste ure. Ko smo pojedli malico, smo delo nadaljevali do treh po-poldne. Odpadki, ki smo jih pobirali, so bili neznosni: konzerve, cementne vreče, polivinil, razce-frane cunje, različne pločevina; ste škatle ter celo pokvarjeni pralni stroji in še bi lahko naštevala. Ob tem se je marsikdo od nas vprašal: "Kaj mislijo ljudje, ko mečejo odpadke? Kaj ne vidijo, da uničujejo naravo?" Če pomislim, da naravo uničujejo tovarne; jo mora tudi posameznik? Anka Naglic, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Pionirji trate - zmagovalci OŠ Peter Kavčič je ob proslavi svoje 60-letnice organizirala občinsko osnovnošolsko prvenstvo v malem nogometu. Turnirja se je udeležilo 8 ekip iz vse škofjeloške očine. V finalu je ekipa OŠ Cvetko Golar iz Trate premagala vrstnike iz Železnikov s 5 : 2, v boju za tretje mesto pa so igralci iz Žirov premagali domačine OŠ P. Kavčič s 3 : 2. M. Kalamar Za kratek čas '// // \// \//, 7 IV Iv i.*ca na K N J I G A L E L j* KI M A mri 0 _________ .lit) U ituf \L o D E. i J* A p o W ET i a : a Križanko je sestavila 9-letna Darja Cotar iz OŠ Cvetka Go-larja v Skofji Loki. Napnite možgančke! k4° POPRAVILO LEPLJENEGA VETROBRANSKEGA STEKLA NA VOZILIH VSEH VRST: H333 TO*? ZAKAJ ZAVREČI POŠKODOVANO VETR0BRANSK0 STEKLO? Ml VAM GA POPRAVIMO: - popravilo izvedemo na vgrajenem vetrobranskem steklu v kratkem času, kajti demontaža stekla ni potrebna - zadnja faza popravila je poliranje, tako da je popravljeno mesto skoraj neopazno - popravljeno steklo je kot novo, saj obdrži lastnosti: trdnost, odpornost in vidljivost - uporablja se specialni material izdelan v firmi NOVUS Inc. ZDA in testiran pri TUVVvZRN - stroški popravila so odvisni od poškodbe, vendar v nobenem primeru ne presegajo 1/3 vrednosti novovgrajenega stekla NEKAJ ZNAČILNIH PRIMEROV POŠKODB lepljenih vetrobranskih stekel od udarcev kamenja, ki vam jih sedaj uspešno popravimo: 7" Vsi, ki želite prihraniti denar, čas in imeti kvalitetno ter hitro popravljeno vetrobransko steklo - pravi naslov je: potovalna agencija / >-ALPETOUR p.O. KRANJ DE Vzdrževanje Primskovo - UI. M. Vadnova 8 (komunalna cona) tel.: 064/212-071 ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Domači zdravnik Zdravilni jeglič - trobentica Zdravilni jeglič, po domače trobentica, pravijo ji pa še vse mogoče, brkončica, jeglec, golica, golšica, gospodična, gov-čjca, gregorščica, živorumeni visoki jeglič in podobno. Zdravilni jeglič je trajna zelika s kratko, rjavo koreniko. Jajča-sto okrogli, valoviti, nazobčani Jjsti so v pritlični rozeti. Iz srede rozete se dviga 10 do 20 cm Visoko cvetno steblo, ki ima na koncu 5 do 10 rumenih cvetov. Sveži cvetovi imajo prijeten medenast sladkoben okus. Sve- podzemni deli rastline dišijo Po sladkem janežu. Cvete konec marca, aprila in še maja. zdravilni jeglič raste po travnikih, mejah, ob gozdovih. Od marca do aprila nabirajo korenine in cvetove. Cvetove sušimo z zelenimi čašami ali brez njih. Očiščene korenine zberemo na nitko in jih obesijo na zračen kraj v senci. Cvetovi se morajo posušiti hitro, sicer izgubijo barvo in niso lepi. Papir, na katerem so cvetovi na tanko razgrnjeni, večkrat me-nJamo. V ljudskem zdravilstvu "Porabljajo tudi liste, a pri njih Moramo biti natančni, ker je na njihovi spodnji strani velikokrat razširjena neka glivica (ob dotiku povzroči izpuščaje). Cvetove nabiramo vedno s Sašami vred. Zdravilni jeglič je kot ena izmed prvih pomladanskih rast- «n izredno pomemben, ker po- Vllr|ega jegliča. Hude bolečine Zdravi vse katarje, zasluzenje, bodo ponehale in polagoma Posladkajmo se drugimi pomladnimi zelišči (z mladimi brezovimi listi, mladimi koprivami) je treba spomladi pridno piti, da se prečisti kri. Pozimi se navadno napačno hranimo, jemo preveč mastnega mesa, peciva in premalo sadja in zelenjave pa se nam v žilah nabere preveč žlindre in strupenih snovi. Zato je pri raznih očiščevalnih in shuj-ševalnih kurah, ki se jih lotimo spomladi, tak čaj zelo priporočan. Kneipp je zapisal: "Kdor je nagnjen k revmatizmu in proti-nu naj pije dlje časa vsak dan po 1 do 2 skodelici čaja iz zdra- j^ašelj, gripozne bolezni, povr •\u pa nadomestuje porabljeni yitamin C. Zdravilni jeglič je Priporočljivo zdravilo celo pri "Udih bronhialnih katarjih, pri popolnoma izginile." Caj iz zdravilnega jegliča tudi odlično krepi živce in srce, blaži migreno in živčni glavobol, zmanjšuje naval krvi v gla- Pljučnici in oslovskem ka'šlju. vo> zdravi drgetanje udov, zelo povrhu korenine in cvetje čisti- pomaga pri vnetju srčne miši- ce, pri srčni vodenici, živčnih težavah s srcem in nagnjenosti h kapi. Čaj je eno izmed najbolj neškodljivih, pa zelo učinkovitih uspaval. J° kri in izločajo vse strupene Sr»ovi, ki vplivajo na nastanek Protina in revmatizma. . Caj iz svežega zdravilnega Jegliča samega ali zmešanega z Ta mesec na vrtu Plevemo, zalivamo Po vsem vrtu se že šopiri plevel, zato ga takoj zatirajmo. Plevel le kazi samo lepoto vrta, temveč tudi črpa in odvzema hranilne snovi koristnim rastlinam. Ne čakajmo, da bo cvetel ali naredil seme, saj vemo, kako hitro začne ptičje mleko (črevca) trositi seme. Ravno tega plevela je vedno dosti med kulturnimi rastlinami. V začetku maja je oskrbovanje vrta verjetno najpomembnejše Opravilo. Z okopavanjem in hkrati s pletvijo rahljamo in zračimo l'a. Z okopavanjem tudi zadržujemo vlago v tleh, zato je važno, da okopavamo po vsakem močnejšem dežju in zalivamo brž, ko se rahlica malo osuši. Maja moramo že skrbeti, da rastline ne bodo trpele zaradi suše. Posebno glejmo na rastline, ki smo jih pred kratkim posejali ali posadili. To ne velja samo za zelenjavo, temveč tudi za grmičje, rože, drevnino in trato. Rahlo škropljenje ne koristi, pošteno je treba zaliti. Velja pravilo: vsak m2 površine Moramo zaliti z 8 do 10 litri vode. Mercator Preskrba |\/| SALON POHIŠTVA Deteljica In Tržič svetovanje arhitekta vsako sredo In četrtek od 10. do 17. ure VPRAŠANJE: Rad bi nasvet, kako naj uredimo dekliško sobo in kakšna naj bo r<*zmestitev pohištva v sobi. Pohištvo bi želel iz masivnega lesa. Ali "t ^°^e ^es Pr°dal' m kupiti že narejeno? Predvsem pa bi rad nasvet, koliko in kako vgraditi macesnov opaž - oblogo. Mislil sem na zahodno steno in strop. Ali bo preveč? Že vnaprej se vam za nasvet 'skreno zahvaljujem. Stane Rozman ODGOVOR: Morda bo po vašem okusu prav ta vedra dekliška soba. Za opremo vaše dekliške sobe glede na željo po masivnem lesu sem izbrala po-h'štvo »DAN« proizvajalca PIONIR NOVO MESTO. Les je pleme-dar narave, ki vzbuja občutek ugodja in topline. V PIONIRJU so folikovali sestavljivi regal DAN tako, da je funkcionalen, prilagod-Jiv. enostaven, hitro sestavljiv, lepe oblike in videza. Vsi elementi so 'zdelani iz masivnega smrekovega ali borovega lesa. na hrbtiščih, 5,ranicah garderobne omare ter na dnu predala pa so furnirane \Phšče. Na površini so elementi s prozornimi laki ali z bio oljnimi Premazi. Cenovno je ta program tudi sprejemljiv. Pdiočila sem se za kar največ nizkih elementov in manj visokih /pa Se te ne segajo več kot 130 oz. 200 cm/. Visoka je le garderobna 0n>ara ob vhodni seni. Ležišče je postavljeno v vogal sobe in poveza-0 2 nizom elementov v celoto. botik z golo steno ob Ižišču ni samo neprijeten, ampak je lahko skodljiv zlasti v primerih, kjer stena postaja neločljiv del spalnega °ta. Ležišče ob steni zahteva v vsakem primeru toplejše in za obra-0 neobčutljivo ozadje - pogoj, ki ga lesena obloga v celoti in odliko izpolnjuje. ^?Sena obloga na zahodni strani in stropu ustvarja v sobi efekt balona. Oblogo polagajte diagonalno, pod kotom 45". Imeli boste °bčutek, da se je soba povečala. Vinska pena Za 2 osebi potrebujemo: 2 rumenjaka, 1 celo jajce, 1 žlico sladkorja, 4 žlice belega vina. Rumenjaka, jajce in sladkor penasto umešamo. Posodo postavimo v vodno kopel in stepamo z metlico za stepanje ali z električnim ročnim mešalnikom. Segrevamo. Ko postane krema bela in ko se speni in naraste, jo prelijemo v kozarce in potresemo s čokolado. Palačinke z ovsenimi kosmiči Za večerjo spečemo palačinke, polnimo jih z ovsenimi kosmiči in jabolki. Vzamemo mešanico ovsenih kosmičev "muesli"; večerja je potem še posebno zdrava in vitaminska. Za 4 osebe potrebujemo: 1/2 litra mleka, 250 g moke, 4 jajca, sol, 750 g jabolk, sok 1 limone, 6 žlic sladkorja, cimet, olje, 200 g mešanice muesli. Iz mleka, moke in jajc razžvrkljamo testo za palačinke. Testo solimo, pustimo ga počivati 15 minut, da se moka napne. Jabolka olupimo, narežemo na četrtine, peščišča izrežemo. Jabolčne krhlje narežemo na tanke rezine. Zmešamo jih z limoninim sokom, da ne potemnijo. V kozici segrejemo 1/8 1 vode, dodamo sladkor, cimet in jabolka z limoninim sokom. Na majhnem plamenu dušimo jabolka 10 minut. V ponvi segrejemo olje in spečemo iz testa 8 tankih palačink. Vsakokrat, ko nalijemo v ponev testoza palačinko, potresemo na vrh še 25 g mešanice muesli in jo spečemo s palačinko. Pečene palačinke polnimo z dušenimi jabolki. Mešanico muesli lahko zamešamo tudi v testo za palačinke. Palačinke potem sicer niso tako hrustljave, vendar jih laže spečemo. Za prigrizek Rogljički s kumino Med prazniki bomo imele malce več časa. Kaj ko bi za družino spekle domače rogljičke?! Nič tako zelo zahtevnega niso. Začinimo jih s soljo in kumino, ponudimo pa z maslom in sirom za pigrizek k pijači. Rogljički pa teknejo tudi za nedeljski zajtrk. Za 6 rogljičkov potrebujemo 250 g moke, 20 g kvasa, 1 dl olja, sol, ščepec sladkorja, kumino, grobo sol. Moko stresemo v skledo. Kvas gladko razmešamo v 1 dl mlačne vode. V moki naredimo jamico, v jamico zlijemo raztopljeni kvas. Na rob jamice damo sol, dodamo sladkor in olje. Vse skupaj zamesimo v gladko voljno resto. Testo krepko gnetemo vsaj 5 minut. Nato ga oblikujemo v kepo, pokrijemo s ptičem in pustimo vzhajati na sobni temperaturi 15 minut. Nato testo znova raz-valjamo v obliko pravokotnika, na debelino 2 mm. Pravokotnik narežemo na 3 kvadrate, vsak kvadrat razpolovimo po diagonali, da nastrane 6 trikotnikov. Trikotnike potresemo s kumino. Od daljše stranice zvijemo trikotnik proti vogalu. Rogljičke zložimo v pekač. Rahlo jih premažemo z vodo in potresemo s kumino in grobo soljo. Pečemo v pečici pri 200 stopinjah 15 do 18 minut. Ponudimo, dokler so še mlačni. Sredina prostora je prazna in je ne utesnjujejo niti delovna miza s stolom. Stena in strop iz macesnovine in smrekovo pohištvo gotovo začrtujejo osnovno barvno in materialno izhodišče. Ves sijaj ohranjata svetlemu lesu zagotovo bele površine in omejitev ostale barvne palete na lesu kontrastno živo modra barva. V tej barvi naj bi bila talna obloga - itison, dvižna gubana zavesa, posteljno pregrinjalo ter številne okrasne blazine na postelji. Soba je osvetljena s stropnimi reflektorji, namizno svetilko /gobico/ nad vzglavjem postelje in delovno svetilko na mizi /vse bele barve/. Kompletno opremo sobe dopolnjuje še ogledalo v masivnem smrekovem okvirju, ki je nepogrešljiv element v dekliški sobi. Danica Račič Ahačič, dipl. ing. aren., Kranj SOBOTA, 2. maja 1992 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8 35 8.45 8.45 9.05 9.25 11.00 12.00 12.05 14.00 14.50 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.40 18.55 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 22.53 22.55 1.40 2.00 Video strani Izbor Angleščina • Follovv me Radovedni Taček: Ogenj Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Tok, tok, ponovitev Večerni gost: Stojan Pelko, ponovitev EP, Video strani Napovednik Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Sreča na vrvici, slovenski film Slovenija - Umetnostni vodnik: Stiski samostan EP, Video strani Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV Dnevnik, Vreme, šport, Utrip EPP Ona + On EPP L. La Plante: Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, šport Napovednik EP, Video strani Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Pri koritu, angleška nadaljevanka Obupanci, ameriški film Nočne ure, ameriški varietej-ski program Video strani SVEČANA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA lnmši('<'\.i li>. Kranj, iol: 064 ) I I i>;U l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP - 18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtni ce, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in od mevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 -Jutri nasvidenje - 16.00 Video strani 16.10 Sova, ponovitev, Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka, Pri koritu, angleška nadaljevanka 17.30 Da ne bi bolelo 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Video-meh, 68. oddaja 19.00 Kremenčko-vi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Pot v vesolje, ameriški film 23.35 Umetniški eksperimentalni program: Tračarije v živo 0.35 Yutel, eksperimentalni progra- l. RADIO ZIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca - 15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00-19.00 - Razvedril no popoldne na vlovih Radia Žiri -vmes EPP - 17.00 - Športne novice 18.00 - Novice - osmrtnice - 19.00 - Odpoved programa - I. RADIO ŽIRI KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 - Jutranji program -8.05-9.30 Raglja 10.00 12.00 -Kulturna panorama - 12.05 - Na današnji dan - 13.00 - Danes do 13-ih - 14.05 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.05 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Radio na obisku - 22.00 - Zrcalo dneva - 22.30 - Kratka radijska igra - 23.05 - Literarni nokturno -23.15 5.00 - Nočni program - 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 Minute za družino 15.00 - Dogodki da nes - jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca 15.30 - Prenos dne-vno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 19.00 - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri -vmes EPP 17.00 - Športne novice - 18.00 - Novice - osmrtnice - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila 16.30 - Nekaj vam imamo povedati 17.00 - Pogovor z gostom 17.45 - Zakladi Tržiča - 18.55 - Napoved sporeda - SLOVENIJA 1 0.15 OBUPANCI ameriški barvni film, 1970, igrajo: Shirlev MacLaine, Kenneth Mars, Gerarld*0'Loughlin, Sada Thompson, Jack Somach. Sophie in Otto sta srednje premožen nevvvorški par srednjih let brez otrok in predstavljata model zakoncev, ki se znajdejo v krizi, ne da bi jo sami mogli natančno opredeliti. Njun dom se vse bolj spreminja v zlohoten kraj, v katerem vladajo sence tesnobe in trenutki ogroženosti. Je nelagodje in občutek ogroženosti samo znak za duševno stisko ali se je okolje v resnici obrnilo zoper njiju? Je mačka, ki opraska Sophie stekla, kaj je z Ottovim najboljšim prijateljem, da sta se nenadoma razšla, zakaj na pločniku pod njunim oknom obleži nepremično človeško telo, kdo je odgovoren za neprijetne telefonske klice in kdo nazadnje zagreši vlom v njuno počitniško hišico, jo povsem razdeja, pa nič ne odnese? Vrsta brezsmiselnih dejanj, ki nanju delujejo uničujoče, vrsta pogovorov, v katerih ne najdeta ne skupnega jezika, ne možnosti, da bi karkoli spremenila... SLOVENIJA 2 20.30 POT V VESOLJE ameriški barvni film, 1983, igrajo: Sam Shepard, Scott Glenn, Ed Har-ris, Dennis Ouaid, Fred VVard, Barbara Hershev. Filmska pripoved Poti v vesolje se začenja daljnega leta 1947, ko je pilot Chuck Yaeger prvič z raketnim avionom Bell X-1 prebil zvočni zid To je bil začetek ameriškega vesoljskega programa, kasneje programa Mercurv. Ta program se je zaključil leta 1963 z odštevanjem pred pri Stankom na Zemlji, ko je vesoljec Cooper zaključeval svojo 24. obkroži tev Zemlje To je bil zadnji posameznikov polet v vesolje Na pragu je bilo novo obdobje, priprave na osvojitev Lune in s tem nadaljevanje vesoljskega prestižnega tekmovanja med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Režiser Kaufman v filmu predstavi junake in ljudi iz ozadja programa, stiske in triumfe vesoljcev in pilotov KINO maja CENTER amer film JFK ob 16.45 in 20 uri STORŽIĆ amer. kom VI KEND Z BERNIEJEM ob 16 uri, amer. trda erot. NEBEŠKE LISICE ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem amer. znan , fant filma PODVODNA PLATFORMA 6 ob 17. in 21. uri, amer. psih. thrill KO JAGENJČKI OB MOLKNEJO ob 19 uri DUPLICA amer. pust film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 in 20. uri NEDELJA, 3. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 9.10 9.20 9.20 10.10 10.35 11.05 11.30 12.00 12.05 12.10 12.40 13.10 14.20 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.55 19.10 19.13 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.45 22.50 22.55 0.10 Video strani Program za otroke, ponovitev Živ žav Ebu drame za otroke: Nasmehni se mi, ponovitev Baletna šola iz Ljubljane se predstavlja: Rossini - Neubauer: Etude E Quatro, Avlu Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije Obzorja duha Poročila EP, Video strani Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije Videomeh, ponovitev 68. oddaje Video strani Dvakrat v življenju, ponovitev ameriškega filma Napovednik R. D. Blackmore: Lorna Do-one, angleška nadaljevanka EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Mož z železno masko, angleški film TV mernik Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna EPP Zdravo EPP Festivali Daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Ameriške video smešnice, 3. oddaja ameriškega varietej-skega programa Pri koritu, angleška nadaljevanka Video strani 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP 13.00 - Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP - 18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) 11.00 - Po domaČe na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 • Osmrtnice, zahvale 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - Športna oddaja 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - l. RADIO žmi 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športne novice - 10.20 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duho vna misel - 12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po ki-nodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - l. RADIO ŽIRI 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.55 Video strani 13.45 Napoved nik 13.50 Športna nedelja 18.05 Sova, ponovitev: Murphv Brovvn, ameriška nanizanka, Pri koritu, angleška nadaljevanka 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik HTV 20.00 San Remo '92 20.30 Piran: Koncert Tar tini; solisti Veneti in Utoughni, prenos 1. dela 21.10 Galaktična odise ja, japonska dokumentarna serija 22.00 Dekalog, poljska nanizanka 22.50 Športni pregled 23.20 Dominik Smole: Zlata čeveljčka; posnetek predstave Drame SNG Ljubljana 1.00 Yutel, eksperimentalni program 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 - Športne novice - 10.20 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel 12.16 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po ki nodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ RADIO SLOVENIJA l 13.20 - Za naše kmetovalce -15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Lojtrca domačih - 18.00 - Nedeljska reportaža - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - V nedeljo zvečer - 22.00 - Zrcalo dneva 10.35 - Koristen nedeljski pogovor -11.05 - Potuj z menoj - Potovalna agencija Alpetour - 11.25 - Modni kotiček - z Modeno -11.40 - Planinski šopek - 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 - Nedeljska duhovna misel - 12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika - 12.50 -Obvestila - 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje -14.00 - Iz naših krajevnih skupnosti - 14.35 - Glasbena lestvica - 15.20 - Napoved sporeda SLOCVENIJA 1 14.20 DVAKRAT V ŽIVLJENJU ameriški barvni celovečerni film; 1985, igrajo. Gene Hackman, Ann-Margret, Ellen Burstvn, Ally Sheedv in drugi. Film Dvakrat v življenju je pretresljiva ljubezenska in družinska drama, ki gledalcev ne bo pustila ravnodušnih. Filmski junak Harry Mackenzie se kmalu po 52. rojstnem dnevu zaljubi v natakarico. Na njegovo novo razmerje njegovi bližnji zelo hrupno reagirajo: žena nikakor ne more sprejeti dejstva, starejša hči očetovo razmerje obsoja, toda Harrv vztraja v svoji ljubezni, v novem razmerju... V filmu Dvakrat v življenju se tako zvrsti vrsta likov, ki se izjemno čustveno, krčevito odzivajo na življenje, ki odločajo in zaradi odločitev trpijo. Prav v času nastajanja filma je nekaj podobnega doživljal nosilec glavne vloge Genne Hackman, in tudi Yorkinov zakon je razpadal. Med snemanjem presunljivega prizora se je bojda jokala cela filmska ekipal SLOVENIJA 1 17.10 MOZ Z ŽELEZNO MASKO angleški barvni film, 1976; režija: Mike Nevvell, scenarij: William Best po knjigi A. Dumasa st.; igrajo: Richard Chamberlain, Louis Jordan, Ralph Richardson, Patrick McGoohan, Jennv Agutter. Eden najbolj slavnih francoskih vladarjev Ludvik XIV. naj bi imel po Dumasovem prepričanju brata dvojčka Phillipa, ki mu je po rojstvu pripadala pravica nasledstva, saj je prvi privekal na svet. Nesrečna usoda pa je Philipu tako zagodla, da so njegovo rojstvo spretno prikrili in ga vzgajali na skrivaj. Kasneje so Ludvikovi privrženci celo uspeli, da se je Phillipe znašel v ječi, ko pa se je začelo šušljati o njegovi eksistenci, so ga prepeljali na otok Svete Margarete in mu obraz okovali z železno masko, da bi zaradi izjemne podobnosti z Ludvikom XIV. prikrili njegov izgled. Toda v času največjega Ludvikovega sijaja, so se spori med njegovimi ministri tako zaostrili - finančni minister Colbert naj bi bil celo vpleten v veliko poneverbo, ki pa mu jo niso mogli dokazati, ker ga je ščitil kralj - da so se kraljevi nasprotniki odločili, da prevzamejo oblast v svoje roke. S pomočjo plemiča DArtagnana, ki je bil priča Phillipovega prijatelja, so skovali spletko, s katero so osvobodili Phillipa in zaprli Ludvika. Tako je, če smemo verjeti Dumasu, Phillipe dolga leta vladal Francozom kot Ludvik XIV... KINO 3. maja CENTER amer psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17., 19. in 21. uri STORZIĆ amer. akcij, film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 16. uri, amer. trda erot. VEDNO PRIPRAVLJENA ob 18. in 20. uri ŽELE ZAR amer. znan. fant. film PODVODNA PLATFORMA 6 ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA amer. pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 in 20. uri Že tolikokrat citirano misel našega predsednika Milana Kučana, češ nikoli ne bo več tako, kot je bilo, s pridom lahko uporabimo tudi tedaj, ko nanese beseda na praznike. 2e na veke vekov ljudje po vsem svetu praznujejo tako, kot določi država: enostavno reče tega in tega bo državni in tega in tega verski praznik, vmes pa še kakšen kulturen dan, pa smo tam! Če čisto natančno premislite, človek niti praznovati ne more tedaj, ko se njemu samemu zahoče: država ti zakonsko predpiše še dan, ko se boš sprehajal, rekreiral, spal ali se razdivjal. Ko je pri nas izbruhnila demokracija, naj bi bilo seveda tudi praznikov, ki nam jih je diktiralo enoumje, pri priči konec. Štafetno malikovanje je odpadlo že prej, zdaj pa je bilo treba odkljukati tudi razne 27. aprile in tudi 1. maje, a ne le to: tudi kakšen partizanski praznik, ki se je le preveč množično manifestiral, bi bilo treba vsaj ignorirati, če mu že ne odkrito oponirati. In tako so po izbruhu demokracije na teh tleh za 1. maja zastave množično zavihrale le v kakšnih rdečih občinah. Na prvomajskih shodih - če niso že tradicionalno lepe izletniške točke - pa so pri kozarčku žganega samevali maloštevilni nekdanji sindikal- TEMA TEDNA Prazniki ni aktivisti in upokojeni delavci. V pretežno industrijski Gorenjski na večino shodov delavstva ni bilo županov. Če pa so že prišli, zbranim in zatorej občanom, ki jim županujejo, niti približno niso rekli vsaj dober dan, a ni fin dan, fajn se imejte, kaj popijte in pojejte! Bi se »gepiralo«, kajti prvi maj je mednarodni delavski praznik, ki.nima blage veze s politiko! Komunistična oblast ga je res izkoriščala v politične namene, ampak za to ni kriv ne praznik in ne delavstvo! Prav neumno se je bilo zato kujati in doma pestovati svoje strankarske zamere »ta rdečim« podolgem in počez. Še posebej, če se imaš za župana občine, kjer proleta-riat ni ravno tako zanemarljiva kategorija. Res pa je, da naši župani niso naši župani v pravem in nekdanjem smislu in pojmovanju: zame so že nekaj časa vsi tisti »župani«, ki dosledno ubirajo selekcionirana strankarska pota, samo in le predsedniki skupščin občin in nikakršni župani! Izvolil jih je parlament in so zato sa- mo njegovi predsedniki! Njega dni je bilo v temelju drugače in veliko bolj pošteno: tisti zaupanja vredni ljudje, ki so v mestih dobili največ glasov na neposrednih volitvah, so bili pravi župani. In če so kaj dali na svoj ugled, so na vsakem koraku kazali, da so župani vsega mesta in da prezentirajo vse mestne interese. Ne pa da bomo zdaj na neki skup šli zato, ker bodo tam »moji«, nekam pa ne, ker bodo tam »uni, ta drugi...«. Enako pesem so doživljali borci, vojni veterani po novem: ne le to, da so jim dotacije v občinskih proračunih odškrtni-li na minimum od minimuma, v prvih dveh letih mlade demokracije so bili na kakšni počastitvi padlih sami, s kakšnim praporščakom ali kitico cvetja. Daleč od tega, da bi morali ponavljati tiste veličastne in pompozne spominske počastitve, ki so bile resnično včasih že neokusne in so kot take presegale vsako mejo pietete; ampak kar nenadoma jih zradirati, jim po-žagati vse spomenike, pa ni sa- STE SE SPOZNALI? mo netolerantno, ampak tudi primitivno in nesramno. Ko smo zdaj ohranili nekaj starih državnih praznikov, jirn prištepali nekaj novih državnih in cerkvenih, upajmo, da bo za nekaj časa mir. Polemike, ali naj kakšen dan še bo ali naj kakšen dan ne bo več občinski ali kakšen drug praznik, lahko razveseljujejo radožive polemi-čarje, za ljudstvo pa so postale že mukotrpne in jako dolgočasne. In sploh niso več aktualne, kajti vsi državni in občinski prazniki, ki so ali še bodo, za ljudi nikoli več ne bodo imeli takega naboja in zunanjega blišča kot v komunizmu. Kar pa seveda ne pomeni, da se ljudje proslav ne bodo udeleževali in kar pa seveda sploh ne pomeni, da se župani, ki se bodo imeli za prave župane, teh proslav ne bodo rade volje počastili s svojo prisotnostjo. A trenutno je daleč najbolj aktualno in očitno, da praznikov kot dela prostih dni ljudje ne jemljejo več tako veselo. Marsikdo niti pomisliti ne sme več, kam bi šel za praznike, ampak kako le bomo »pregura-li « vse te dneve, ko zbrana družinica non - stop odpira na pol prazen hladilnik. In sploh -kaj bi le s praznikom, ob katerem te nenehno skrbi, če že jutri ne boš na borzi dela.. • D. Sedej Košarkarjem Triglava se morda obetajo boljši časi - Na eni zadnjih prvoligaških tekem je košarkarje Triglava obiskal tudi kandidat za predsednika Slovenije in znani dobrotnik iz Negove Ivan Kramberger. In ker Kramberger zna lepo obljubljati (roko na srce, marsikaj od tega tudi izpolni), je košarkarjem Triglava, ki imajo kot večina športnih klubov precej prazno blagajno, obljubil izdatno pomoč v markah. Seveda - če bo postal nov predsednik republike. Sedaj košarkarji Triglava vdano prosijo vse svoje privržence, naj ob - morda že bližnjih volitvah - ne pozabijo nanje, (vs) Res je od tega prisrčnega posnetka preteklo že kar veliko Save, ampak motiv je prvomajski. Če so vas starši spoznali, aH če ste se sami spoznali, nam morate sporočiti samo to, kdaj in kje je posnetek nastal. Čaka vas lepa nagrada. PONIŽANJE IN SRAMOTA POSLI IN FINANCE GOSPE R0ZI V teh časih, ko dela ni, ko so ljudje na cesti ali zaslužijo tako malo, da ne morejo preživeti iz meseca v mesec, se tudi v našem gorenjskem okolju dogaja marsikaj. Kdor redno bere oglase po časopisih, bo ob maloštevilnih resnih ponudbah za službo naletel tudi na hudo neresne oglase ali pa vsaj na dvomljive ponudbe, za katerimi se skrivajo mastne provizije posrednikov, ki hočejo s človeško bedo in stisko samo in le zaslužiti. Naprodaj nismo, Sloveni, nikdar... Pod svobodnim soncem Poglejmo si naslednjo bridko izkušnjo. Bilo je lani novembra, ko se je začelo množično govoriti, da živi v Krnici pri Bledu neka gospa, ki vam takole z levo roko preskrbi kakšen »kšeft« na oni strani meje, na Koroškem. Za tiste, ki so ob koncu meseca malodane že lačni, sploh ni bilo pomembno, kakšen »kšeft«: bodisi kakšno pospravljanje ob koncu tedna ali mogoče tudi malo večji in rednejši zaslužek. In so šli h gospe Rozi na Krnico! Vzela je kos prijavnice ali kaj je že bilo in počasi razvrščala osnovne podatke prosilca. Potem je bilo treba čakati, kajti gospa Rozi je že tedaj imela množico prosilcev pred vrati, ki so čakali v vrsti ali sedeli v parkiranih avtomobilih. Gospa Rozi je uradovala takole: večkrat se je bilo treba oglasiti pri njej doma, kajti delo tudi gospej Rozi ne pada z neba in zatorej nikoli ni zagotovo vedela, kdaj se bo kaj odprlo. Prosilci so zato jemali dopust: gospa je rekla, pridite v torek, pa v torek nič ni bilo. Pa je spet rekla: pridite v sredo, pa spet ni bilo nič... Tako so se vozili v Krnico kot na drugi šiht, dokler se te končno le ni usmilila in te vzela v skupino... Ko je napočil težko pričakovani trenutek pohoda za zaslužkom, ki bi ga »zrihtala« gospa Rozi, so se s tremi osebnimi avtomobili in gospo odpeljali v Celovec. Vozniki, ki Celovca niso dobro poznali, so vsaj petkrat zašli v enosmerne ulice in pomagati ni mogla niti gospa Rozi, saj se na celovško prometno ureditev ni spoznala. Za nekaj časa je šinila tudi po opravkih, v lekarno ali kam, skupinica ljudi, ki jih je pripeljala v Celovec, pa jo je morala čakati na železniški postaji. Najprej je gospa Rozi vzela dva prosilca s seboj, ostali so čakali na postaji. Bilo je februarja in bilo je peklensko mraz! Ko se je gospa Rozi vrnila, je vzela s seboj naslednja dva potnika iz Slovenije in spet je dolgo in dolgo ni bilo... In tako naprej, dokler se ob 4. uri popoldne ni usmilila zadnje prosilke, ki je čakala na železniški postaji. Odpeljala jo je k nekemu trgovcu, ki je potreboval snažilko čez vikend. Ko mu je gospa Rozi ponudila delovno silo, je gospod trgovec samo vprašal, ali prosilka zna nem- ■ XJf PA /O V tujino? S trebuhom za kruhom? ško. Ko je slišal, da ne, je zamahnil z roko in jima pred nosom zaloputnil vrata. Z roko je zamahnila tudi gospa Rozi, ko so jo tisti, ki niso dobili priložnostnega dela, peljali nazaj v Slovenijo in na njen dom. Ves dan so tako ali drugače potovali po Koroški, utrujeni in potrti in si želeli pri priči domov, da pozabijo bolečo izkušnjo in da gospe Rozi nikoli več ne vidijo! Tako, kot uraduje ona, tako bi se lahko znašli tudi sami: nabavili bi si vse koroške časopise in brali oglase. Gospa Rozi namreč zna nemško in zna prebrati tudi oglase in na te naslove ponuja svoje prosilce. Ko so se vračali mimo Kranjske Gore, je gospa Rozi postala pošteno lačna, zato so se ustavili na večerjici. Menda ja ni treba praviti, na čigav račun! Tisti, ki so bili gospe Rozi pošteno siti, so se večerji na svoj račun odrekli in jo mahnili proti kranjskogorski avtobu sni postaji. mM Gospa Rozi poleg naturalij v večerjah in prigrizkih za svoje uspešno podjetje tudi drugače kaj malega pokasira Kljub vsemu ji v dobro lahko štejemo vsaj to, da v tem po-slu ne zganja takih lumparij. kot se pojavljajo v zadnjem času: dobiš po pošti ponudbo, v kateri ti obljubljajo delo na Koroškem. Ko plačaš 500 tolarjev, ti pošljejo kopijo izrezka iz kaj veš katerega koroškega časopisa, označene ponudbe rubrik pod Delo dobi. Te kopije pa nimajo nobenega datuma in so lahko stare tudi pet let! A čeprav se gospa Rozi na neki način v tem poslu vsaj navidez trudi, gre vseeno za skrajno izkoriščanje človeških stisk in bede! Velikopotezni zamahi gospe Rozi, trU; me prosilcev pred njenim; vrati in način ponujanja ljudi po Koroškem niso noben odsev prihajajočega tržnega gospodarstva: to je za ljudi v stiski čisto navadno ponižanje in naša najgloblja sramota! • D. Sedej Magister Viktor Žakelj, politik etičnih norm in pričakovanih reakcij »Za vsako službo zaprem predal in nikomur ne hodim v teljje« ^fgister Žakelj, težko, da bi Pw v eni sapi našteli vse tisto, s Hitler se ukvarjate, od publieisti-* do politike. Pa vendar: poleg **ega ste bili v študentskih letih "lenda odličen športnik. »Za tiste čase sem bil kar ?°!iden športnik: igral sem ko-^rko v drugi zvezni ligi pri Jovanu Vrhnika, v slovenski '8' igral odbojko, bil sem tudi .mladinski atletski ekipi Lju- 'jane. Zraven tega pa še nav- ušen smučar in planinec. Dru-8' del mojega veselja je umet- °st, saj so bili časi, ko sem bil na vseh likovnih razstavah in P^rnierah, prebral veliko tuje 'n domače poezije in beletristici sem velik ljubitelj resne 8'asbe. Ko »odbrenkam šiht« !n Potem, ko postorim vse tisto, far je treba v žirovskem in lju- janskem domu, se posvetim psbi, rekreaciji, knjigi... En-*fat na teden, ob sredah, vo-^'n tudi telovadbo v Trnovem, ?? koncu tedna pa še s prijate-Jefn Branetom Seljakom igra-Va tenis.« ,n družina? »Žena je učiteljica slovenšči-ne v Zireh, dva sinova hodita v [Jaravoslovno gimnazijo v Ljuljani, v prvi in tretji letnik. jarejši se zelo intenzivno ^Varja z računalništvom in za *abavo tudi s košarko. Oba sta ^°bra smučarja.« ^Qko politika vpliva na vaše drumsko življenje? »Sam nisem bil nikoli noben Mladinski funkcionar in se s Politiko nisem ukvarjal. Moja fužina ni bila nikoli povezana ? Politiko. Prvič sem se s politi-*o srečal kot škofjeloški župan. °litiko jemljem zelo racional-1,0: jemljem jo kot možnost, da Se razreši določen problem, ko ^ je problem rešen, me stvar ^ zanima več. V politiki funk-Cl°niram zelo racionalno, ker Vedno pravim, da je oblast ponosno blago. Moja izkušnja iz Portnih dni je poučna: najprej Sl bil zmagovalec, nato pa na ^slednji tekmi že poraženec, pto je tudi politika zame ne-laJ potrošnega in minljivega. eh stvari nikakor ne jemljem ako tragično, kot sem zdaj vi- e'> kako so nekateri doživljali Padec Peterletove vlade. Vlad ^° padlo še in še. °ila je čisto navadna vlada: Uspehi in neuspehi Politika človeka tudi spridi, pto je dobro, da so v politiki cjfdje, ki so osebnosti; ki niso ■v življenju za ničesar pri-,rajšani, ki so bili v družini zakleni otroci, praviloma v po-j'lcu uspešni, imajo urejene ružinske odnose, politiki, ki Jih ne tlači mora... Politika je a ljudi z etičnimi normami in ^eli. V političnem avditoriju y!0raš biti kot politik znana ko-j'na, ki v danem trenutku prikovano reagira - gre za držo, ^dnostni habitus in to se mi ^ da je pomembno.« ,0 volitvah je bilo marsikje veli-2 antikomunizma in bili ste «e/i redkih, ki ste - kjerkoli že -^kušali pomiriti strasti. ^ »Sam sem bil vedno v ne-^ dialogu z vsakovrstno ,.b'astjo in establishmentom. V i'v.'jenju sem veliko in marsi-:aJ pisal. Bil pa sem v ustvarjenem odnosu do pojavov, ta-.° kot povojna generacija sem ^ želel, da se širi duhovna svo-?da. Kar pa se tiče preganja-J^ je moje mnenje tako: člo-.ek je toliko svoboden, kolikor 1 Je svobode sam sposoben *eti. Želel sem si tržnega, internega gospodarstva v prejš-Jern sistemu in po pomladnih dala komunistična egalitarna družba po diskontinuiteti v zgodovini, je bil eden slepih rokavov, korakov v iskanju rešitev in dilem, ki so se pojavljala v zadnjih 300 letih in po francoski revoluciji prav gotovo. A tudi obdobje zadnjih 45 let ni bilo obodbje ene same stagnacije, ampak tudi obdobje napredka, kar velja tudi za povo-lilni čas. Tudi po demokratičnih volitvah ni bilo ene same stagnacije in enoumja, kot bi nekateri to radi pokazali: mi-* slim, da so bila v zadnjem letu in pol zgodovinska dejanja, ki so preusmerila neki tok, a hkrati je to tok, ki je v neki kontinuiteti. Tudi ta vlada, ki je zdaj padla in bila kritizirana, je bila z uspehi in neuspehi čisto navadna vlada. Tudi vse tisto, kar prihaja za njo, bo v sebi nosilo uspešnost in neuspešnost. Obenem pa sem tudi mnenja, da je treba na konkretne ljudi in procese vendarle treba gledati z neke distance. Saj bi se tega že lahko navadili: v zgodovini smo imeli ljudi, ki smo jih po božje častili, od Kreka do Korošca, nato pa se o njih ni smelo govoriti. cionirajo drugače kot velike. Naše življenje dela veliko bolj komplicirano že to, da se domala vsi med seboj poznamo, drugič pa je ta prostor zelo premešan. Tista genetska osnova, kije neprizadeta, je Notranjska in osrednji del Slovenije, medtem ko je bil severni del v stikih z germanstvom, skrajno vzhodni z Madžarsko in jugovzhodni s Hrvaško. Slovenija šele zdaj duhovno zaokrožuje svojo podobo. Pa saj je vse jasno že od Hegla in Kanta naprej: narodi, ki niso imeli lastnih držav, so veliko bolj ranljivi. Preganjajo jih kompleksi večvrednosti in manjvrednosti, občutek ogroženosti. Z osamosvojitvijo je dano tisto, kar bo postopoma izoblikovalo slovenski značaj. S slovenskim značajem so se v zgodovini, tudi literarni, veliko ukvarjali: še Kocbek je za enega izmed ciljev OF zapisal preoblikovanje slovenskega značaja.« Do tistih, ki vam ugovarjajo in včasih tudi neargumentirano in žaljivo nasprotujejo, ste strpni, umirjeni, obvladani. Pa vendar: ali vas kdaj kljub vsemu kaj spravi s tira? Magister Viktor Žakelj se je rodil 6. maja 1943 v Žireh. Študiral je matematiko, pravo in ekonomijo in iz ekonomije ima tudi magisterij. Najprej se je zaposlil kot učitelj matematike, nato je bil vodilni delavec v žirovski Alpini, v letih 1978 do 1982 župan občine Škofja Loka, v letih 1982 do 1986je bil namestnik ministra za plan, bil leto in nekaj mesecev svetovalec predsedstva republike Slovenije za področje družbenoekonomskih odnosov, nato podpredsednik SZDL za področje ekonomskih odnosov in od 9. junija 1990 poslanec družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Je predsednik Socialistične stranke Slovenije in po padcu Peterletove vlade predlagan za enega izmed treh podpredsednikov vlade dr. Janeza Drnovška. 'tvah. Težnja, ki si jo je za- Žali me primitivnost in neukost Za odmevne Glasove preje, ki jih vodite, je med drugim značilno, da vabite ljudi zelo različnih pogledov. »Želim si, da bi se ustvarili mostovi med različnimi pogledi - zato jih vabim. Vse pa terja odprtost, dialoškost, kar pa ne moreš sprejeti, če si duhovno ozek, če te obvladujejo neke sence. Slovenija je soočena z ljudmi, voditelji, ki so pogosto prenašali svoje travme v politično delovanje..Bili so obračuni, zaviti v tančico načelnosti in ideološkosti - a ko si to razgrnil, si videl, da je šlo le za neke osebne antipatije. Povojni procesi, dachauski in drugi so nosili v sebi tudi poračunava-nje nekaterih predvojnih sporov v tedanjih akademskih ljubljanskih krogih. Če so se prej spopadali na kulturen način, so po vojni prestopili vse civilizacijske okvire in obračunavali z nasilnimi sredstvi.« Marsikaj verjetno korenini v samem slovenskem značaju in naši majhnosti. »Z značajem se resno ukvarjajo nekateri naši znanstveniki. Po mojem mnenju je eden izmed vzrokov v naši majhnosti, kajti majhne skupnosti funk- »Včasih me res človeško žali primitivnost, neukost, avtorita-tivnost nekaterih, ki neprizivno obsojajo tako zgodovino kot posamezne ljudi. Več kot očitno je, da premalo vedo ali pa jih vodi neka slepota. Če že odgovarjam, odgovorim ostro intelektualistično in povem, da so presegli meje dobrega okusa. Govorim seveda o oponen-tih, ki so brez argumentov, ki iz nekih iracionalnih razlogov rušijo. Oblast razumem vedno in povsod kot enega izmed instrumentov za reševanje problemov na način in v smeri, ki vodi k rešitvam. Nikoli tudi ne puščam repov za seboj: za vsemi službami, kjer sem bil, sem zaprl predal in nisem hodil nazaj. Ne muči me kompleks nenadomestljivosti. Še vedno so v politiki ljudje, ki so zazrti v neko mesijanstvo in mislijo, da imajo v posesti resnico. Zanimivo je, da se domala v vsaki slovenski generaciji menjajo imena ulic in cest.« Če boš gledal na grehe, kdo bo pa ostal? Kako kot republiški funkcionar, politik in zdaj podpredsednik vlade komunicirate z ljudmi, z okoljem, kjer preživite svoj prosti čas? »Imam še vedno iste prijatelje kot nekoč, kajti prijatelje dobiš tedaj, ko si mlad. Moj odnos do ljudi v ljubljanskem ali žirovskem okolju se ni spremenil in tudi način komuniciranja je ostal isti. Telovadbo, ki jo vodim v Trnovem, rad vodim prav zato, ker tja prihajajo ljudje različnih starosti in poklicev. Naš pogovor je človeški in sploh ne politični. Pravzaprav med politiki nimam nobenega prijatelja, kajti družim se le s tistimi, s katerimi sem se družil vse življenje. Ti stiki z domom, kjer je doma moja žena, poljanski hribi z okolico Ži-rov - to je nekako moja »dru-šna«. To nikakor niso ljudje politike. Tudi statusni simboli, razni akademski naslovi, avtomobili in te stvari me čisto nič ne zanimajo in sočloveka nikoli ne sprašujem, kdo je. Z vsemi sodelavci vedno začnem na novo in gradim le na lastnih izkušnjah. Gradim na tem, kar je dobrega v človeku ali sodelavcu in zaposlujem jih na tistih delih, ki so jim kos. Zato imam morda manj konfliktov z okolico. Sem sicer strog in delaven, vendar upoštevam, da ima vsak izmed nas tudi slabe strani. Na koncu koncev pravi neki psalm: Če boš gledal na grehe, gospod, kdo bo pa ostal? Ljudje smo pač različni in v tem je bogastvo, česar ne more razumeti totalitaristična oblast, ki vkalupi življenje in ljudi duhovno konfekcionira.« Kakšen je vaš osebni pogled na strankarska pogajanja in ne nazadnje na to, da ste predlagani za enega izmed treh podpredsednikov nove vlade? »Prizadevali smo si, da dobimo vlado, ki bi imela relativno skupščinsko večino. Mene ni zanimalo, kdo je kriv za nesoglasja znotraj vlade. Ljudje pa so dobro vedeli, da kriza v vladi že nekaj časa traja, da se je prenesla v parlament in sta bila tako parlament in vlada neučinkovita. Mi smo politična stranka in cilj vsake stranke je boj za oblast. Kot sem že prej dejal: oblast je treba razumeti kot možnost uveljavljanja programskih interesov in reprezen-tiranje interesov tistega volilnega telesa, ki ti je izrazil zaupanje. Ko sem vstopil v politiko, sem sprejel tudi vse njene posledice: včerajšnjo možnost biti dostojna opozicija in se hkrati boriti za to, da bodo drugi meni držali ogledalo. Smo stranka s 13 poslanci, ki homogeno funkcionirajo: imamo več poslancev kot Demokratska stranka in manj kot zeleni, med katerimi trije reagirajo drugače, šest poslancev imamo manj kot socialdemokrati. V tem razrezu sta nam pripadli dve mesti. Izrazili smo željo, da bi sodelovali v gospodarskem delu in zanimalo nas je pravosodje. Pristali smo na ministrstvo za kulturo z Borutom Šukljetom in na podpredsedniško mesto. Za nas kot stranko, ki je nastala po volitvah in ki so ji očitali, da ruši enotnost levice ali pa da je trojanski konj komunizma, je pomembno, da smo v manj kot dveh letih postali priznana, trezna in za vse sprejemljiva parlamentrana stranka. Imamo normalne odnose z vsemi strankami, v skladu s stališči stranke bomo poskušali vplivati na družbene tokove in iskali sistemske rešitve. Upam, da bomo v tem procesu napravili kaj dobrega, čeprav se zavedam, da v marsičem ne bomo uspeli. Natančno tako, kot se je zgodilo Peterletovi, Sini-gojevi ali kakšni prihodnji vladi. Naša stranka je odraz le enega izmed legitimnih interesov, ki se pojavljajo v pogojih strankarskega pluralizma v tem našem prostoru.« • D. Sedej PONEDELJEK, 4. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Video strani 9.10 Program za otroke 9.10 Ljubim • ljubiš (KUD Griže), posnetek gledališke predstave 10.05 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke 10.55 TV mernik, ponovitev 11.10 Forum, ponovitev 11.30 Utrip, ponovitev 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 16.05 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 Dobrodošli, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Drevo 17.25 Jelenček, serija HTV 17.55 N. Maurer: Oče Javor 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.40 EP, Video strani 18.45 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Politik novega kova, angle- ška nanizanka 20.55 EPP 21.00 Dokumentarec meseca: En-fant - Pobratime de La Mort 22.00 TV dnevnik, Vreme, Šport 22.25 A. Hieng: Mark in Antonij, iz virna TV igra 23.20 Napovednik 23.25 EP, Video strani 23.30 Sova 23.35 Pri koritu, angleška nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 1.10 Video strani pninc svečana Ženska in moška oblačila RADIO SLOVENIJA l 5.00-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus 10.05 - Posebna oddaja - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.10 - Osmrtnice in obvestila -15.00 - Radio danes, radio jutri - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.00 - Posebna oddaja - 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - Sotočja in glasba - 21.05 - Zaplešite z nami 22.00 - Zrcalo dneva 22.30 - Zim zelene melodije - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - RADIO KRANJ 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.05 Video strani 16.15 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 3. oddaja ameriškega varietejskega programa. Pri koritu, angleška nadaljevanka 17.30 Športni pregled, ponovitev 18.00 Slovenska kronika 18.10 Festivali Daljnega vzhoda, ponovitev avstralske dokumentarne serije 19.00 Videošpon 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik Koper 20.00 Kviz 20.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov A. Hitch-cocka: Umor, angleški film (ČB) 23.15 Umetniški eksperimentalni program: Kino 23.45 Yutel, eksperimentalni program 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide-nje jutri - 1. RADIO ZIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Otorški program 18.00 - Novice - 18.10 -Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO žnti 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 1 14.35 - Misel za dan 14.40 - Lepo ta not in tonov - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnevno-in-formativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 17.00 - Športne novice - 17.10 - Otorški program - 18.00 - Novice osmrtnice - 18.10 - Mladinski program -19.00 - Odpoved programa - SLOVENIJA 1 22.25 Andrej Hieng: MARK IN ANTONIJ Izvirna televizijska igra MARK IN ANTONIJ, delo pisatelja in dramatika Andreja Hienga, je postavljena na rob gledališkega odra in vročega poletja, govori pa o Človeku, ki nenehoma živi med resnico in lažjo, junake gledamo, ko so v življenju prisiljeni igrati nekaj drugega, kot pa v resnici so. Lažejo sebi in drugim in skušajo tako prikriti svojo bolečo resnico. Igra zapleta odnose med štirimi protagonisti, predstavniki treh generacij in jih tudi razvezuje. Seveda jih ne razplete do kraja: ostaja enigma igre, svojevrstna človeška mimikrija. Znotraj nje srečujemo številna vprašanja sodobnega časa, ki se vozlajo v eno bistveno vprašanje: kako v svetu, ki je poln protislovij, še biti človek? Hiengovo televizijsko igro je leta 1984 posnel režiser Igor Prah, igrajo pa Radko Polič, Majda Potokar, Boris Cavazza, Damjana Luthar in Zlat-ko Šugman. SLOVENIJA 2 21.30 UMOR angleški črno bel film, režija: Alfred Hitchcock; igrajo: Herbert Mars-hall, Nora Baring, Phvllis Percv, Donald Calthrop. Mlada igralka je obtožena, da je ubila prijateljico. Zaprejo jo in jo obsodijo na smrt. Med porotniki je sir John - slaven dramatik, ki nekako ne more razumeti in dojeti uradne razlage. Na svojo pest raziskuje primer, da bi nazadnje vendarle prišel pravi resnici na sled. Film je tip kriminalke, kakršne je na veliko pisala Agatha Christie, v katerih detektiv ali policaj na dolgo in široko zaslišuje, sprašuje in oži manevrski prostor, dokler tudi s pomočjo presenečenja ne pride resnica na dan. KINO 4. maja CENTER amer. psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18. in 20 uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! TOREK, 5. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Program za otroke Zgodbe iz školjke 9.50 Boj za obstanek: Ptica, ki živi v mnogoženstvu 10.20 Angleščina - Follovv me 10.40 Kemija: Organske spojine ogljika 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Da ne bi bolelo, ponovitev 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Napovednik 15.05 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Umor, ponovitev angleškega filma (ČB) 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Lonček, kuhaj: Testenine s čičerko 17.20 Ex Libris, ponovitev 18.35 EP, Video strani 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Osmi dan 21.20 Novosti založb 21.30 EPP 21.35 Grad na soncu, francoska nadaljevanka 22.20 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.45 Poslovna borza 22.55 Napovednik 23.00 EP, Video strani 23.05 Sova Življenje po Henrvju, angleška nanizanka Glorv bovs, angleška nadaljevanka Glasbeni utrinek: P. I. Čajkovski: Italijanski capriccio 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.30 Video strani 14.40 Dokumentarec meseca: Enfant - Pobratime de La Mort, ponovitev 15.40 Sova, ponovitev: Pri koritu, angleška nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Orion 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV Dnevnik, Sarajevo 20.00 Kviz 20.25 Napovednik 20.30 Maja vam predstavlja 21.30 Omizje 23.30 Svet poroča, ponovitev 0.10 Yutel, eksperimentalni program RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus 10.00 - Poročila 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.05 - Na današnji dan -13.00 - Danes ob 13-ih 13.45 - Iz tujega jezika - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi 17.00 - Studio ob 17-ih -19.00 - Radijski dnevnik - 20.00 -Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 - Od premiere do premiere - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 -Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - #uspešen\ m posel propagandna ■ 1 OBJAVA g v Gorenjskem glasu - Pokličite 218-463 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 -Dogodki in odmevi 17.00 - Zabava vas Braco Koren -18.00 - Čestitke -18.30 Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri 1. RADIO 2RI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Vse za moj avto - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informati vne oddaje R Slovneija 16.00 -Radio Žiri spet z vami napoved programa do 19. ure EPP 17.00 -Športne novice - 17.10 - Besedo imajo stranke - 18.00 - Novice -osmrtnice - 18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan 14.40 - Vaš bančni svetovalec - 15.00 - Dogod ki danes - jutri - 15.10 - Od srca do lonca 15.30 - Prenos dnevno-in-formativne oddaje R Slovneija -16.00 - Radio Žiri spet z vami poved programa do 19. ure - t 17.00 - Športne novice - 17.10 tualna tema - 18.00 - Novice osmrtnice - 18.15 - Po poti EPP Ak- vprašanj in pobud ved programa - vaših 19.00 - Odpo- RADI0 TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije - 16.30 - Športni obzornik - 17.15 - Obvestila -17.20 - Koristni napotki, glasbeno popoldne 18.15 - Klepet s poslušalci - 18.55 -Napoved sporeda - SLOVENIJA 2 20.30 MAJA VAM PREDSTAVLJA Hudomušnega Jaspera Carrotta TV gledalci zagotovo poznate, saj so na TV Slovenija prav na vašo željo njegovo prvo oddajo, v kateri se loteva oglasov, celo ponavljali. Tokrat boste videli 2. del, v katerem prav tako zvito komentira vse po drobnosti marketinškega sveta. SLOVENIJA 1 SOVA GLORY BOYS angleška barvna nadaljevanka v treh delih; igrajo: Rod Steiger, Antho-ny Perkins, Alfred Burke, Joanna Lumlev, Sheila Allen, Robert Lang, Garv Brovvn, Arron Harris. Nadaljevanka se začenja v izraelski vojaški coni v Južnem Libanonu, kjer izraelski vojaki ujamejo palestinskega borca, ki med mučenjem izda šifro teroristične akcije mushroom (goba). Gre za teroristično akcijo, v kateri želijo Palestinci umoriti izraelskega nuklearnega fizika Davida Sokareva med njegovo turnejo predavanj v Angliji Palestinci so se povezali z irsko IRO, ki jim bo pomagala pri izvedbi atentata v Londonu. Izraelska politika vztraja, da mora Sokarov svoja predavanja nadaljevati, saj bi njegov umik pomenil uspeh teroristov in si poslej Izraelci ne bi več upali v tujino. V Angliji se izraelskim varnostnikom pridruži še angleška protiobveščevalna služba in za akcijo zaščite zadolženi agent Jimmv V treh nadaljevanjih se teroristična pripoved zaključi in to brez zastavljanja, kaj šele odgovarjanja na vprašanje: zakaj mednarodni teror!? KINO maja CENTER amer psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot VEDNO PRIPRAVLJENA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. film PODVODNA PLATFORMA 6 ob 18. in 20 uri Glasbene novice Do you belive Izgubljeni posnetki Jamesa Browna Leta 1979 je James odletel v Santa Kruz v Kalifornijo, odpel inpdplesal svoje, gospodje producenti pa so vse dogajanje posneli. Vendar, kdo bi si mislil, da bodo posnetki ležali dvanajst let ob strani. Pravijo: "Zaradi neprimernih finančnih okoliščin." Pustimo to ob strani. Vendar, ko si ogledaš celo kaseto, ugotoviš, da čeprav je James Brovvn "James Brovvn", bi bilo bolje, če posnetkov sploh ne bi objavili. Pripovedovalka pravljic ali pop pevka. Dajem vam na izbiro. Enya in video zbirka "Moonshadovvs". Za svoje pesmi in poezijo zanje si Enya vzame zelo veliko časa. Primer za to je zadnji album "Shepherd Moons", ki ga je pripravljala tri leta. Ravno tak perfekcionist je pri izdelavi Video posnetkov. Za njo so umetnost. In te ne moreš ustaviti kar čez noč. Na kaseti "Moonshadovv" so štiri pesmi z albuma "Water-mark" in zadnji hit "Caribbean blue". Režiser Michael Georghegan nam je z najmodernejšo trik tehniko ustvaril sanjski svet poln eksplozivnih barv in fantazije. Prijetne pesmi in sanjski posnetki nam preženejo misli na moreč delavnik. Glasbena lestvica RADIA ŽIRI Lestvico lahko poslušate v sredo, 6. maja, popoldne na 'valovih RADIA ZLRI. Naši gostje bodo člani primorske skupine MALIBU, ki bodo predstavili svojo novo kaseto. Lestvico ureja NATAŠA BEŠTER, ki čaka vašo pošto! DOMAČA LESTVICA 1. Čuki - Tvoj metulj 2. Ivo Radin - Pesem srca 3. Marijan Smode - Ti 4. Petra Bizjak - Pomlad 5. Alberto Gregorič - Amore, amore 6. Ultrazvok - V sencih mrtvih trav 7. Miki Šarac - Lizika novi predlog: Adi Smolar TUJA LESTVICA V Slogi pa vrtijo 1. Guns'n'Roses - You,Could Be Mine 2. INXS - By my Side 3. Oueen - The Shovv Must Go On 4. Boy George - Hare Krishna 5. prince - Cream 6. George Michael & Elton John - Don't let the sun go dovvn on me 7. Michael Jackson - Black or White nov predlog: John Denver - Annie song domača pesem tuja pesem novi predlog Kupončke pošljite na naslov RADIO ŽIRI, TRG OSVOBODITVE 1, 64226 ŽIRI! Sreča je bila tokrat na strani MATEJE GLAVAČ, Jama 19 iz Mavčič. Mateja, TRGOVINA TEHNIK iz Škofje Loke vam poklanja 2 PIZZI in 2 PIVI v PIZZERIJI »MARJETKA« v Žabnici. Čestitam in dober tek vam želim. Prihodnjič vas čaka lepa nagrada v TRGOVINI TRŽNICI v Škofji Loki, zato sodelujte z nami! Dve oddaji Radia Krani "DOBRO JUTRO OB KAVI" sta že bili in v njih sta se predstavila Andrej Sifrer ter Vitomir Gros, za katera ste poslali največ kuponov oz. Radiu Kranj posredovali največ predlogov. Po številu prispelih kuponov so med kandidati za "Dobro jutro ob kavi" v ospredju tri Gorenj-ke: Helena Blagne, Barbara Mulej in Bernarda Oman (končno nobenega politika na top listi popularnih!). Tudi Francija Petka si veliko bralcev Gorenjskega glasa in poslušalcev Radia Kranj želi poslušati v klepetu na 97,3 MhZ - glasujte na kuponih, sodelujte pri izboru gosta v oddaji, predvsem pa predlagajte še koga, ki sodi med popularne Gorenjke oz. Gorenjce! ODDAJI PRISLUHNITE VSAKO DRUGO SOBOTO MED 9.20 IN 9.50 NA RADIU KRANJ. Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: Pošilja: Kupon pošljite na RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. RADiOl <=yvnj 'ISUSScJMEIIGLAS DROGA PORTOROŽ Novejši video posnetki Rod Stevvart: "The videos 1984 - 1991" "Dovvntovvn Train", "This Old heart of mine" (duet z w Isleyjem), "It takes two" (duet T. Turner), "People get Ready (z Jeffom Bečkom), "Motovvn song", "Broken Arrow". Paul Mc Cartney: "Get Back" Svetovna turneja september 1989 do julija 1990. Uspešna kot še nikoli. Paul v elementu in na pregled vsem svojim zvestim poslušalcem. Public Enemy: Tour of A Black Planet" Video in koncertni posnetki te kontroverzne ameriške rap skupine. Sepultura: "Under Siege" Koncert skupine, ki ve, kaj hoče. Dodatek intervjuji. Novo LP - Chic - Chicism - Long tirne no hear Roger Chapman - Under no obligation - U.N.O. Spodbuden naslov. Pošljite na naslov Gorenjskega gla' sa svoje predloge za kartico UNO. Objava sledi. Zdravko V. Bavdek ALPSKI VEČER -BLED '92 Vstopnice smo nagrajencem že poslali... Tudi letos smo v naše uredništvo dobili na kupe vaših odgovorov v nagradni igri za proste vstopnice za Alpski ve* čer na Bledu. Na Alpskem večeru na Bledu bo 9. maja nastopilo i! ansamblov. Alpski kvintet pripravlja zares prijeten večeti dolg tri ure in pol, ki ga bo kot običajno snemala TV Slovenija in potem pripravila šest oddaj. Organizatorji Alpskega večera so nas obvestili, da |e v Kompasu, ki skrbi za predprodajo vstopnic, na voljo le še nekaj vstopnic, zato pohitite z nakupom! V naših petkovih številkah smo vam zastavili neka] vprašanj in zasuli ste nas s pravilnimi dogovori. Dobij1 smo 450 pravilnih rešitev. Alpski večer je šesti po vrsti. Alpski kvintet vodi Jože Antonič, večer pa bo v sporu11 dvorani na Bledu. Komisija je izžrebala naslednje reševalce nagradne uganke, ki bodo vsi v teh dneh po pošti prejeli vstopnice za Alpski večer. Izžrebani so bili: Marjan Majes, Kropa 104, Kropa; Mateja Janša, Stagne 7, Bled; Fani Jelovčan, Trg svobode, 25, Tržič; Marjanca Biščak, Prvoborca 4, Jesenice; Anica Pivk, Kovor-ska 57, Tržič; Stanka Zupan, Smledniška 1, Kranj; Tomaž Nj-količ, Kidričeva 36, Jesenice; Katarina Ambrožič, Kajuhova 9' Bled; Tone Maršič, Moše Pijadeja 46, Kranj; Vilma Knific, Tt' boje 75, Kranj; Franc Dolenc, Zelena jama 16, Ljubljana; Ma' rija Štibelj, Brezje 35, Brezje; Matjaž Petrič, Kidričeva 23, Ljubljana; Anica Brenkuš, Milje 16, Visoko; Marjan Cuznar, Ve*' manova 1, Lesce. Čestitamo in veliko užitkov ob zvokih narodnozabavru-1 ansamblov v športni dvorani na Bledu. ZADETEK V PETEK GORENJSKI GLAS IN RADIO ŽlR1 Prav na prvi maj ob 16 uri bo na Radiu Žiri spet Zadetek v petek. Tokre' že tretjič. Oddaja je med poslušalci izredno popularna - medtem ko Nataša Bešter in Domen Ponikvar zastavljata vprašanja, so doma pri telefonih cele ekipe z leksikoni. Le trem tekmovalcem v studiu ne poma03 nihče - odslej jim bomo pomagali mi z Gorenjskega glasa in z Radia Ži** ki skupaj delamo Zadetek v petek. Pomagali bomo tako, da bo kviz potekal po rahlo drugačnih pravilih: tekmovalcem v studiu bomo zastavili p° eno vprašanje iz serije A, B in C - ne glede na to, če bodo na predhodne vprašanje odgovorili pravilno. Za "domače" pri telefonih pa ostaja Zadetek v petek neizprosen kot doslej: le pravilen odgovor na vprašanje omogoča preskok v serijo B, itd. Tudi "vse ali nič" oziroma "vprašanje i* usodne mape" je na razpolago vsem enako - za podvojitev ali izgub0 prisluženih tolarjev. Obstaja pa še "gorenjska varianta", ki jo je v prejšnji oddaji, 17. aprila, izvedla Tatjana Močnik iz Moš: ko imaš prislužen"1 3.000.- SLT, je najboljši vrabec v roki in ne golob na strehi, zato Tatjan^ ni šla na "vse ali nič". Medtem je nagrado v vrednosti 3.000 - SLT že porabila v Mercator-lzbiri Kranj. Sicer pa: prvi ciklus kvizov Zadetek v petek bo trajal do konca avguste Zberite korajžo in se prijavite za sodelovanje - odslej bo za tekmovaj06 v studiu lažje kot za "telefoniste". Izpolnite prijavnico, morda Vas izžrebamo. PRIJAVNICA -ZADETEK V PETEK Prijavljam se za kviz Zadetek v petek na Radiu Žiri: v studiu - preko mojega telefona št................................................ Moj naslov:.................................................................... (obkrožite želeni način sodelovanja v kvizu in pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226). NOVO-NOVO-NOVO j v II. nadstropju na Titovem trgu 7, v Kranju (pri cerkvi) VSI TEKSTILNI IZDELKI NA ENEM MESTU (metrsko blago, brisače, otroško, žensko in moško perilo, pletenine, trenirke, kopalni plašči, nogavice, bluze, srajce in še mnogo drugih tekstilnih izdelkov) ZELO UGODNO ■ ZELO UGODNO LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vabi na intenzivni tečaj STROJEPISJA Začetek: 11. maja 1992, prijave: tel. 217-481 PETROL TRGOVINA Ljubljana TOE KRANJ IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST NAKUPA KURILNEGA OLJA -Samo še do 15.5.1992 - Edini v Sloveniji ponujamo evropsko kakovost; strdišče pod -100 C; vsebnost žvepla je manjša od zahtev po zahodnoevropskih standardih. - Za količine nad 1.0001 plačilo na dva obroka s čeki brez obresti. - Pri takojšnjem plačilu 50 % popust pri prevozu. Naročila sprejemajo: skladišče Medvode, 061/611-340,611-341, BS Radovljica 1,75-242 ŠIVILJSTVO OLGA BEVK JEZERSKA C. 142. KRANJ Tel. 241-734 ŠIVANJE OBLEK ZA TOPLE POMLADNE DNI IN TUDI ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI. ZELO KRATEK ČAS IZDELAVE! Se priporočam! AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 11.5.1992 praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA IN GOLF Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteče, Bitenj, Podlub-nika, Žabnica Informacije: telefon: 631-729 OD DISIDENTA DO MINISTRA ZA OBRAMBO * NASTAJANJE SLOVENSKE DRŽAVE V OBDOBJU OD 1988 DO 1992 * DOKUMENTI, OSEBE IN DOGODKI * O POLITIKI, VOJSKI IN VOJNI Janez Janša: »V knjigi odkrivamo nov del ozadja procesa proti četverici in imena ljudi, ki so stali za našimi aretacijami.« »Prvič bo mogoče javno prebrati, kdaj se je vojna za Slovenijo dejansko začela, kdo je sprožil prvi strel in kakšni so bili resnični načrti generala Kadijeviča in predsednika Markovića.« Premiki odkrivajo tudi: * kako so potekala pogajanja za vračanje slovenskih vojakov iz JA * kako so bili sprejeti vojaški zakoni, kdo jih je podpiral in kdo jim je nasprotoval * delovanje protiobveščevalne službe v Sloveniji in njeni sodelavci * sprejem ustavnega zakona o samostojnosti in neodvisnosti ali dan »£>« * KNJIGA LETA Založba Mladinska knjiga ZAGOTOVITE SI KNJIGO V PREDNAROČILU! Ugodna prcdnaročniška cena 1880 sit velja do 15. maja! Knjiga izide ob prvi obletnici slovenske samostojnosti ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Založba Mladinska knjiga, Slovenska 29, 610O0 Ljubljana Naročilo lahko 24 ur na dan sporočite tudi po telefonu (061) 102-407 Janez Janša PREMIKI Več kot 300 strani besedila in fotografij Knjiga Janeza Janše bo izšla 25. junija. V prednaročilu je cenejša za več kot 30 odstotkov. NAROČILNICA G. GLAS 03 ■ DA, žeta prejeli knjigo Janeza Janše PREMIKI po ugodni prednarocnisb ceni 1880 tolarjev, ki velja do 15. maja.V ceno usta vračunana 5-odjiotm davek in vouoeteiba pri strdkih poiiljaoja!) Knjigo bom plačal * v enem obroku * v dveh obrokih (ime m priimek) (naslov (poštna*, m pota) (zaposlitev) (datum) (podpis) Naročilnica zavezuje založbo in naročnika, morebitne spore rešuje sodiice v Ljubljani. SREDA, 6. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.25 8.35 9.00 9.20 11.00 11.50 12.00 12.05 15.45 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.17 19.24 19.30 20.26 20.30 22.10 22.15 22.40 23.05 22.10 23.15 1.25 Video strani Program za otroke Sladoled za plesalce, zabav noglasbena oddaja Stara železniška postaja Dominik Smole: Zlata čeveljčka, ponovitev gledališke predstave SNG Drama Ljubljana D Decoin: Grad na soncu, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik GaJaktična odiseja, ponovitev japonske dokumentarne serije EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport. Žarišče EPP Film tedna: Shalom general, avstrijski film EPP in EP, Video strani TV Dnevnik, Vreme, Šport Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija Napovednik EP, Video strani Sova Krila, ameriška nanizanka Glory boys, angleška nanizanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija Video strani Osmrtnice in obvestila - 14.05 - Poslovne informacije 16.15 - Radijska tribuna 17.05 - Studio ob 17-ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Odskočna deska 21.05 -Zborovska glasba po želji poslušalcev - 22.00 - Zrcalo dneva 23.05 -Litera mi nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Ob vestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok - 10.00 -Poročila Radia Slovenija 10.05 -Naj viža 10.55 - Pet za pet - 11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - 2. PROGRAM TV SLOVENIJA l. RADIO ŽIRI 15.25 Video strani 15.35 Osmi dan, ponovitev 16.25 Sova, ponovitev: Življenje po Henrvju, angleška nanizanka, Glorv bovs, angleška nadaljevanka, Glasbeni utrinek: P. I. Čajkovski: Italijanski capriccio 18.00 Regionalni programi Maribor 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, ORF 20.00 Športna sreda 23.05 O preizkušnji (Prix Lausanne) 23.30 Yutel, eksperimentalni program 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Pehar zdravja - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnenvo-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure EPP - 17.00 -Športne novice 17.15 - Predstavljamo Slovenski kvintet - 18.00 -Novice - osmrtnice 18.15 - Odda ja iz resne glasbe 19.00 - Odpo ved programa - RADIO SLOVENIJA l l. RADIO ŽIRI 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus 10.00 - Poročila 11.30 - Pregled domačega tiska 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes ob 13 ih 13.20 - MEGAMILK 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Z arni-ko med zelišča 15.00 - Dogodki danes - jutri 15.10 - Od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnenvo-in-formativne oddaje R Slovneija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP 17.00 - Športne novice - 17.10 -Glasbeno-zabavna lestvica 18.00 -Novice - 18.10 - Gost programa -19.00 - Odpoved programa - SLOVENIJA 2 23.05 O PREIZKUŠNJI Že nekaj let zapored TV Slovenija predstavlja finalni večer mednarodnega tekmovanja mladih baletnih plesalcev iz Lausanne v Švici. Letos je to tekmovanje praznovalo dvajsetletnico, zato je bilo še bolj svečano. Petnajstim izbrancem, lahko bi rekli celo srečnežem, ki se jim je izmed 150 prijavljenih tekmovalcev uspelo prebiti skozi teden trajajoče napore in dokazovanja, se je v finalnem večeru pridružilo 18 nagrajencev iz preteklih let, ki so danes zvezde najpomembnejših ansamblov v svetu. S svojo prisotnostjo so blišč tega izjemnega baletnega dogodka počastili monaška princesa Carolina, koreograf Maurice Bejart ter drugi. Leta izjemnih naporov so potrebna, da se ti, lahko rečemo otroci (med 15 in 18 (eti), ki so se morali odreči otroštvu zaradi izjemnih zahtev njihove opredelitve za balet, za poizkus, da postanejo del tega čudovitega, magičnega, a hkrati brezmejno zahtevnega in krutega sveta, lahko sploh pojavijo v Lausanne. SLOVENIJA 1 20.30 SHALOM GENERAL avstrijski barvni film, 1989; igrajo: Rainer Egger, Dieter Naumann, Su-zanne Geyer Mladi junak filma Roman se znajde v domu za ostarele, kjer naj bi opravljal civilno služenje vojaškega roka. Roman je tipičen fant, ki živi mladostno neurejeno Življenje in seveda zaspi tudi tisto jutro, ko bi moral nastopiti svojo novo »službo«. Sprehod po sobah doma v Romanu sproži zgroženost in občutek, da ne bo mogel opravljati nalog, ki so pred njim. Uboga, nemočna, shujšana telesa, ki v večini primerov potrebujejo plenice in cevke za pitje, ki jih je treba umivati, preoblačiti in hraniti kot lutke, v katerih pa so še kako žive iskre življenja. Sredi tega naleti Roman na upokojenega generala, ki je bil med drugo svetovno vojno tako ranjen, da je za vedno ostal hrom. Fant že ob prvem srečanju začuti, da je generalova soba privatna kasarna. V njej poveljuje general že štirideset let in to natanko tako, kot zahtevajo pravila doma. General ne izpusti nobene priložnosti, da ne bi Romanu, mirov niku, ki ni hotel vzeti v roke orožja, pokazal, kaj so disciplina, samospoštovanje, red in pokončna drža. Roman se na svoj mladostniški način postavlja po robu, vendar ga generalove besede ne puščajo ravnodušnega in tudi generalu dajejo fantovi odgovori misliti. Tako se splete med njima nenavadno globoka in pristna vez, v kateri se neopazno spreminjata oba. Trenutki njunega notranjega dozorevanja in ozaveš-čenja so gotovo višek filma in so podani z izjemno tenkočutnostjo in pozornostjo. Skozi njun odnos je prebita rutina, ki je običajna za tovrstne domove, obnašanje ostalih zaposlenih v domu se razkrije kot njuna obramba pred prizadetostjo in ne kot hladna ravnodušnost. KINO 6. maja CENTER amer. psihol. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. VEDNO PRIPRAVLJENA ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. KO SREČA POTRKA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 20. uri GORENJSKI GLAS ♦ 20. STRAN UGANKARSKI KOTIČEK Sreda, 29. aprila 1992 ČETRTEK, 7. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 10.00 10.10 10.10 10.40 10.50 10.50 11.20 11.40 12.00 12.05 14.30 14.40 14.45 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.35 18.25 18.30 19.05 19.12 19.17 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 23.15 23.20 23.25 1.35 Video strani Program za otroke Pedenjžep Stare Japonske pravljice: Žerjavova hvaležnost Šolska TV, ponovitev Boj za obstanek: Ptica, ki živi v mnogoženstvu Angleščina - Follovv me Kemija: Anorganske snovi ogljika Poročila Video strani Video strani Napovednik Športna sreda, ponovitev; (Nogomet: Lisbona + OLMRB) EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Ebu drame za otroke: Tatic slaščic Živ žav EP, Video strani Že veste., svetovalno izo braževalna oddaja Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP TVARIETE EPP Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, Šport Poslovna borza Mali koncert: Klara Stanič - klarinet, M. Faganel - klavir, F. Poulenc: Sonata Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Glorv boys, angleška nadaljevanka Singen, japonska nadaljevanka Video strani 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Novice, EPP - 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC-tja, EPP -19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok - 10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Obrtniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Z žepnino v trgovino - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure 17.00 - Športne novice - 17.10 - Oddaja ob 10-letnici kluba zdravljenih alkoholikov Gorenja vas - 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.15 - Iz zgodovine naših krajev - 18.40 - Nasveti za zdravo življenje - 19.00 - Odpoved programa - Ml VAM - VI NAM 7- 960 8- 463 5-366 3-163 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. RADIO ŽIRI 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev: Krila, ameriška nanizanka Glory boys, angleška nadaljevanka, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Video lestvica 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV Dnevnik RAI 20.00 Kviz 20.25 Napovednik 20.30 Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija 21.30 Umetniški večer: Uroš Rojko, koprodukcija ORF 23.30 Yutel, eksperimentalni program RADIO SLOVENIJA l 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Zavarovalnica Triglav - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Z žepnino v trgovino - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19 ure - 17.00 - Športne novice -17.15 - Oddaja iz kulturno verske zgodovine - 18.00 -Novice - 18.40 - Nasveti za zdravo življenje - 19.00 - Odpoved programa - 4.30-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus - 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes do 13-ih - 13.45 - Iz tujega tiska - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.05 - Studio ob 17-ih -18.30 - Varnostna kultura - 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 - Literarni večer - 22.00 - Zr calo dneva 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-5.00 - Nočni program GAULOISES BLONDES RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.30 - Podrobnejše informacije o utripu Tržiča -16.45 - Predstavljamo vam - 17.15 -Obvestila - 17.30 - Novosti iz diskotek - 18.15 - Svetujemo vam 18.50 - Gorenjski glas predstavlja 18.55 - Napoved sporeda SLOVENIJA 1 20.30 TVARIETE Maj je mesec ljubezni in ljubezen se bo skozi glasbo in ples prepletala v majski oddaji TVariete. V oddajo so povabili Ditko Haberl, Ota Pest-nerja in New Svving Ouartet. Vrhunska umetnika Aci Bertoncelj in Petar Ugrin bosta pričarala romantično vzdušje prebujajoče se narave. V oddaji bodo zaplesali plesalci Urške, Mojce Horvatove, plesna skupina Make up. Uvodni song Variete bo tokrat v novi preobleki; ob voditelju oddaje Alešu Valiču bodo zaplesali plesalci Urške. Tudi na ljubitelje humorja niso pozabili. Nasmejali se boste lahko domačim skečem. KINO 7. maja CENTER amer. psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. NEBEŠKE LISICE ob 18. in 20. uri ŽE LEZAR amer. kom KO SREČA POTRKA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. znan fant. film PODVODNA PLATFORMA 6 ob 20 uri 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 : 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 j 28 29 30 31 32 Sponzor današnje križanke je M Mercator - tovarna olja OLJARICA KRANJ, Britof 27, ki je lani praznovala 85-letnico obstoja. OLJARICA je znana po svojih KVALITETNIH JEDILNIH OLJIH, v zadnjem času pa prihaja na trg z dodatnim programom MEHČALEC IN TEKOČI DETERGENT ZA PERILO. Oba sta brez fosfatov in zato PRIJAZNA DO OKOLJA. Za srečne izžrebance je OLJARICA KRANJ prispevala naslednje nagrade: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada KARTON OLJA CEKIN SPECIAL KARTON OLJA CEKIN KARTON OLJA KONZUM 3 I DETERGENTA MIL 3 I MEHČALCA ZA PERILO AMILO GORENJSKI GLAS pa, kot vedno, prispeva tri nagrade. Kupone z vpisano rešitvijo, nalepljene na dopisnice pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, lahko pa jih oddate v nabiralnik Gorenjskega glasa na M. Pijade 1, direktno v boben za žrebanje na Bleivveisovi 16 ali pa v pisarno TD Cerklje oz. TD Škofja Loka. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitv&1 ki jih bomo prejeli do četrtka, 7. maja, do 8. ure, ko bo komisij'] sko žrebanje. Želimo vam veliko zabave pri reševanju in še sreče pri žrebanju. Do včeraj, 28. aprila, smo sprejemali Vaše rešitve celostranske nagradne križanke Trgovskega podjetja ZARJA, d.o.o Jesenice. Očitno je dovolj časa (križanka je bila objavljena v prilogi "To so Jesenice" v 29. številki časopisa, 14. aprila) d°; bro vplivalo na reševalce, ki so se s kupom leksikonov pregr'2'1 skozi veliko križanko in iz nje izluščili rešitev - geslo Trgovskega podjetja ZARJA Jesenice: "OD ŠIVANKE DO AVTOBUSA PO UGODNIH CENAH". Naša komisija je včeraj pregledala in preštela rešitve, Valentin Toman pa je izžrebal 8 nagrajencev: 1. nagrada - bon Zarje za 15.000 SLT: Jožefa JAMŠEK, Goim" 55, Golnik 2. nagrada - bon Zarje za 10.000 SLT: Andrej GLAVAČ, Jam« 19, Mavčiče 3. nagrada - bon Zarje za 5.000 SLT: Primož SKUMAVEC, Vele' sovska 2, Šenčur 4. - 8. nagrada (družinski komplet kino vstopnic za katerokoH kino predstavo v kinodvoranah podjetja KINO KRANJ): Urban Budinek, Borovška 74, Kranjska Gora; Valentina Plevnik, Gro-sova 29, Kranj; Mirjana šavs, F. Benedičiča 10, Jesenice; Jana Čater, Kropa 8, Kropa; Bojan Volk, Prebačevo 65, Kranj; J V našem bobnu za žrebanje se je tokrat vrtelo 2.494 REŠITEV nagradne križanke Zarja Jesenice. Skorajda nov rekord' je ugotovila naša komisija, ko je končala s štetjem. Nagrajencem seveda iskrene čestitke, prejemnikof11 vstopnic za kino pa obilo umetniškega užitka. Čez praznika im3 Kino Kranj namreč zelo pester in kakovosten kino spored v vseh svojih dvoranah - Zarja Jesenice pa ponudbo "od šivani do avtobusa" in trem prejemnikom vrednostnih bonov ne b° težka odločitev, kako jih porabiti. sova preja glasova Občinstvo sprašuje, gostje odgovarjajo Zakaj toliko zagovarjanja domobranstva, belogardizma, protire-volucije, kolaboracionizma ? MLAKAR: "Zase imam občutek, da belogardizma ne zagovarjam in ga skušam objektivno oceniti. V moji osebi mora biti hkrati tožilec, branilec in sodnik. Stvar še ni dokončno ocenjena. Diskusija bo še nekaj časa trajala, ker oboji še niso vsega povedali. " Cerkev je že leta 1936 organizirala trojke za boj proti komunizmu. Zakaj, če so bili komunisti večinoma v zaporu? MLAKAR: "Trojke katoliške akcije so bile organizirane za boj Proti sovražnikom Cerkve in komunizmu. Normalno je, da se organizacija, ki spozna smrtnega sovražnika, začne pripravljati na obrambni tudi napadalni boj proti temu sovražniku." Vitomir Gros trdi, da so v Kranju nemško zastavo v pozdrav okupatorju izobesili komunisti. Je to res oziroma ali veste, kdo je to storil? HAFNER: "O tem nič ne vem in precej nesmiselno se mi zdi." MLAKAR: "O tem tudi jaz nič ne vem, lahko pa sklepam, kako je to vprašanje nastalo. Aprila 1941 ni bilo vse enoznačno. Takrat je še veljala prijateljska pogodba med Nemčijo in Sovjetsko zvezo in so bile na Dolenjskem in v Beli krajini demonstracije za Nemčijo proti Italijanom, v katerih naj bi sodelovali tudi nekateri komunisti. Zato se lahko tudi v tem primeru lahko ustvarja takšen vtis." Miloševiča ste pred leti opozorili, naj ne počne tega. Bi bilo danes drugače, če bi vaše opozorilo takrat upošteval? HAFNER: "Tistega mojega prsta, ki sem ga na tisti seji uperil v Miloševiča, si ne štejem v posebno zaslugo, saj sem to storil bolj nagonsko, ker sem mu hotel nekaj povedati. Njegova politika je razbijala Jugoslavijo, čeprav on te želje ni imel. Nasprotno. On je želel ohraniti Jugoslavijo zaradi primata Srbije v njej. Če ni bi šla ta politika prek meja, bi morda, pravim morda, Jugoslavijo ohranili. Jugoslavija ni razpadla zaradi Miloševiča in njegove politike, ampak zaradi globljih ekonomskih, ideoloških in drugih razlogov." Se vam toži po Jugoslaviji? HAFNER: "Ja, imam domotožje. Od otroških let sem bil vzgajam kot zaveden Slovenec in obenem Jugoslovan. Tudi moč naše NOB sem videl v povezanosti z Jugoslavijo. Jaz sem stalno mislil, da je Jugoslavija potrebna velike preobrazbe, politične, predvsem pa ekonomske. Imam domotožje po Jugoslaviji, vendar ne po vsaki, ampak po napredni, ne pa po Jugoslaviji Miloševičeve-ga kova. Razpad Jugoslavije jemljem kot objektivno dejstvo, prav tako pa kot nekaj objektivnega in danega štejem tudi slovensko državnost, ki jo bo treba krepiti in zavarovati pred germanizacijo in romanizacijo, pri čemer bo potrebna povezava z drugimi narodi." Sodelovali ste pri odločitvah, ali odločali, ki so z današnje perspektive obsojanja vredne. Na primer pri odstavitvi Staneta Kavčiča. HAFNER: "Midva sva, ko je bil on predsednik, jaz pa podpredsednik izvršnega sveta, dobro sodelovala. To lahko tudi preberete v njegovem dnevniku. On je bil inteligenten in napreden človek. Sam je zase rekel, da je ostal vojak revolucije, vendar je bil zelo samoljuben, zaverovan vase, ali častihlepen, kakor vzamete. V tem pogledu je tudi ravnal primerno z drugimi ljudmi. Nikdar nisva bila prijatelja, bila pa sva dobra sodelavca. Ko je on želel uveljaviti nekaj zelo naprednih zamisli naše preobrazbe, je bilo težko postaviti mejo med tem, kam nas to lahko privede in kje lahko še ohranimo samoupravni socializem. V tem pogledu je bil kdaj navaden politikant in pripravljen za stvari, ki bi mu jih lahko moralno očital. Kdo je takrat praktično slabše in moralno pametneje postopal, tega ne bi prisodil Kavčiču. Jaz sem zastopal svoje cilje, mogoče je Kavčič nekatere ekonomske stvari bolje razumel od mene, vendar je bil odnos do samoupravljanja bistven. Prišla sva do nasprotij, vendar, ko sem odhajal na mestni komite, mije dejal, naj raje ostanem pri njem." kimi ljudmi ravnali v Franciji, na Norveškem? Se takrat ni dalo ustaviti morije in Slovencem olajšati prihodnosti. HAFNER: "Ob koncu vojne sem bil politkomisar 18. divizije in naša divizija je ostala v Ljubljani. Z vojaškim poračunom na Gorenjskem in na Štajerskem nisem imel nobenega opravka. Moram povedati, da 0 tistem, kar se je zgodilo z domobranci, ustaši, četniki in njimi podobnimi, dolgo nisem vedel ničesar. Prvič sem to bral v 'legalni emigrantski brošuri, pa kasneje, pred leti. Ko sem to Premišljeval, bi tole povedal: la en način bi ravnal takrat, ko se je vojna končala, pa med vojno, na drug način pa danes. Jaz bi si vzel vsaj malo več časa, da bi presodil, kdo je bil v operativnih enotah napadalec, kdo je zagrešil zločine, iz te pogube bi izvlekel več pravičnosti. Vem, da je bilo rečeno, da se ne sme pogubiti noben otrok, nobena ženska. Ko se je končala vojna, je bilo v nas Polno zmagoslavja in tudi sovraštva. To početje je bila odločitev ozkega kroga ljudi. Vendar, ti ljudje so nas tolkli in pobijali tik pred osvoboditvijo, la Koroškem so Angloamerikancem zatrjevali, da so proti-komunistični borci in da so se JOŽE KOŠNJEK pripravljeni še naprej boriti proti Titovim partizanom. Pred vojno sem spoštoval Nemce kot narod. Kar pa so prizadeli med vojno meni in nam, sem jih zasovražil kot narod, ne samo Hitlerja in naciste. Precej časa je minilo, da se je to v meni pomirilo, da v Nemcih in Avstrijcih nisem več videl svojih sovražnikov. Nekaj stvari pa jim ne bom nikoli odpustil, čeprav imam danes, vsaj upam, do njih pošten odnos." MLAKAR: "Ti ljudje so bili kolaboracionisti, sodelavci okupatorja. Pod nobeno okupacijo prebivalstvo ni enotno, že pred okupacijo so nasprotja, ki pridejo med njo do izraza. Različni sloji se do okupatorja različno obnašajo in tudi on ima do njih različen odnos. V začetku Nemci niso želeli sodelovanja, če pa, pa samo pod nemško firmo. Ko pa mu je šlo za nohte, je taktiko spremenil, pa tudi strategijo, glede česar si zgodovinarji še niso enotni. Po vojni ali že med vojno se s kolaboracionisti na tak ali drugačen način obračuna. V Sloveniji je bil obračun tak kot v državah, kjer so prišli komunisti na oblast, izredno krut, skoraj totalen. Tudi zato, ker je šlo ob boju proti okupatorju tudi za državljansko vojno." FOTO PETER KOZJEK C. ZAPLOTNIK Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami Herojsko dejanje odpora je nekoliko umazala boljševistična revolucija" Nove raziskave dokazujejo in še širijo genocidne namene nacizma in fašizma. Okupatorje med drugim načrtoval, da bi bil Bled ekskluzivni nacistični raj in da bi s prekopom Donava - Jadran poplavil tudi velik del sedanje Slovenije. Bled, 23. aprila - Radovljiška občinska skupščina je v četrtek pripravila v hotelu Golf na Bledu pogovor z naslovom Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami. Pogovora so se udeležili predstavniki domala vseh radovljiških političnih strank, predsednika radovljiške in jeseniške občinske skupščine Vladimir Cerne in dr. Božidar Brudar, nekateri nekdanji partizanski borci (predvsem z Jesenic) ter zgodovinar Jože Dežman, ki je pogovor tudi vodil. Povabilu se niso odzvali predstavniki Združenja borcev narodnoosvobodilne vojne Radovljica. Čeprav imajo udeleženci pogovora o drugi svetovni vojni, predvsem pa o posameznih podrobnostih te vojne, različna stališča, je bil pogovor zelo strpen in na kulturni ravni. Zgodovinar Jože Dežman je najprej predstavil rezultate nekaterih dosedanjih raziskovanj in med drugim dejal, da so na Gorenjskem pred drugo svetovno vojno potekali podobni procesi kot sicer v Evropi. Na volitvah 1936. leta je opozicija v Bohinju dobila le šestdeset glasov, na Koroški Beli je partija prek svojih legalnih izpostav že uspela zmagati, na Jesenicah pa je bil izid zelo tesen. Vodstvo Slovenske ljudske stranke je bilo pred vojno v svojem odnosu do okupatorja zelo neupogljivo in je zagovarjalo stališče "nobenega sodelovanja z njim", po okupaciji pa je vladajoči meščanski tabor svoje stališče močno spremenil in s tem tudi relativiziral odnos do 27. aprila, do dneva OF, ki pomeni začetek uspešne uveljavitve komunistične partije v slovenski družbi. Na vprašanje, ali se je 1941. leta splačalo upreti, je bil boj proti okupatorju razumno ali nerazumno dejanje, je bila torej dražgoška bitka smiselna ali nesmiselna, je Jože Dežman odgovoril, da ta boj v mednarodnih okvirih ni bil ocenjen kot neuspešno ali celo zgrešeno dejanje, zato pomeni nekak ugled tudi za slovenski narod, ki je bil v tedanjih razmerah obsojen na smrt. Slovenija je vojno doživljala zelo različno, ker je bila razdeljena med tri okupacijske cone in ker so tudi v teh conah veljali različni režimi. Ljubljana je, na primer, imela v italijanski okupacijski coni precej drugačen položaj kot Primorska, ki jo je fašizem že prej ogrožal dve desetletji. Mobilizirani v nemško vojsko so predstavljali največje število Slovencev pod orožjem v drugi svetovni vojni in med njimi so bile tudi velike izgube. Na Gorenjskem je bilo mobiliziranih sedem do deset tisoč moških, mrtvih je bilo tisoč do dva tisoč. Ko upoštevamo tedanji nemški pogled na Slovence, dobimo primerjavo med prvo in drugo svetovno vojno: tako kot so slovenski polki v prvi vojni umirali v najbolj krvavih delih soške fronte pod pretvezo, da se bojujejo za svojo zemljo, tako je bila tudi usoda mobiliziranih v nemško vojsko v drugi vojni enaka usodi, ki se je preprosto reče "topovska hrana" - boj v prvi liniji, v pešadiji ali protitankovski peša-di ji. Partizanska in nacistična oblast sta se na slovenskih tleh zelo ostro spopadli, na Gorenjskem pa se za razliko od nekaterih drugih pokrajin kljub precejšnjemu številu domobran- skih postojank v ta boj niso aktivno vmešali protikomuni-sti. Razlike v številu žrtev so tudi na Gorenjskem precejšnje: na radovljiškem in jeseniškem območju predstavljajo pet odstotkov tedanjega prebivalstva, v žirovski občini pa je bil "strošek vojne" predvsem zaradi državljanske vojne in poboja domobrancev precej večji in je predstavljal kar osem odstotkov prebivalstva. Energija, ki jo je komunistična partija vložila v upor proti okupatorju in v boj za obstanek, se je začela kapitalizirati kot prevzem oblasti. Ob direktivah, ki so začele prihajati iz Ljubljane, češ da je partija edina sila, ki lahko vzdržuje partizansko gibanje, se po besedah Jožeta Dežmana zastavlja vprašanje, ali je partijski poseg zgolj nasilje ali je bila partija v tedanjem času dejansko edina, ki je lahko s svojim načinom organiziranja in obnašanja dobesedno iz nič vzpostavila slovensko vojsko in odporniško organizacijo. Razvoj političnih organizacij, partizanske vojske in policije je bila 1943. leta že povsem pod vplivom partije. Naslednje leto se to samo še stopnjevalo, politično - policijski del je bil v tem času že skoraj toliko številčen kot vojaški, je dejal Jože Dežman in poudaril, da nove raziskave še dokazujejo in širijo genocidni namen nacizma. "Zgodovinarji si želimo predvsem to, da dosežemo čimvečjo statistično jasnost in da ob ostalih žrtvah popišemo tudi padle v nemški vojski in tiste, ki so jih s smrtjo kaznovali partizani. To je osnova za spravne postopke, o dejstvih in podatkih pa bodo ljudje tako kot vedno sodili po svoji vesti in volji." Franc Konobelj - Slovenko je najprej pohvalil novo oblast, daje med prazniki obdržala tudi 27. april, nato pa izrekel lepe besede za jeseniške komuniste, ki so (že pred vojno zatirani in preganjani) prvi začeli organizirati odpor proti okupatorju. Vsaka vojna je grda in umazana, je dejal in poudaril, da je bil boj težak in da v tem boju ni bilo časa za premišljevanje o tem, kako ukrepati. "Čeprav partizani nikoli nismo bili dolgo na enem mestu, smo se morali včasih zaradi izdajstva seliti že po enem ali dveh dnevih. Vseh "grešnikov" nismo nikoli odkrili, morda smo le vsakega desetega, vendar pa je bila kazen zelo huda - po kratki sodbi tudi likvidacija. To je danes mnogim težko razumljivo, tedaj Jože Jan je med številnimi dokumenti, ki jih je uspelo dobiti njegovi obveščevalni službi, omenil dva dokumenta (več je o njiju pisal v feljtonu, kije izhajal v reviji Obramba) - prvega o tem, da naj bi Bled postal ekskluzivni nacistični raj, in drugega o projektu Jadran - Donava. Centralno vodstvo nacistične stranke je imelo na Bledu poseben urad, kije snoval novo Hitlerjevo religijo. Urad je izdal velik sklepni dokument, nekakšno nacistično sveto pismo. V njem je bilo še posebej zanimivo poglavje, ki je govorilo o tem, da bi bilo na Blejskem otoku vrhovno nacistično svetišče, v katerem bi vodilni ljudje novega rajha opravljali krvne prisege. Kot piše Jan v feljtonu, naj bi si eden od zapriseženih vodij zarezal v roko in ko bi enako storil tudi novinec, bi se kri mešala in novinec bi zaprisegel. Del prebivalcev Bleda bi izselili, ostali pa bi bili "nekakšna osebna last plemstva". Drugi dokument, o katerem je Jan obširneje govoril na pogovoru, pa je bil načrt prekopa Jadran - Donava, ki naj bi potekal tako: jez pri Gyoru na Donavi, po krajevnih vodotokih in prekopih v Blatno jezero, po Muri in Dravi ter po Dravinji mimo sedanjega Kidričevega ter po trasi južne železnice do Zidanega mosta, kjer bi bil jez visok 140 metrov. Voda bi poplavila Celje in Savinjsko dolino ter ljubljansko območje do Sorskega polja. Pri Ligojni bi zgradili predor, ki bi odprl izhod v dolino Idrijce, nato pa bi prekop potekal po Soči v Jadransko morje. V Savo naj bi skozi Karavanke speljali vodo iz Drave, z dodatnim jezom pri Dravogradu pa bi poplavili tudi Mislinjsko in Šaleško dolino. pa je šlo za biti ali ne biti. Včasih je bilo treba ukrepati tudi proti svojim moralnim načelom in kaznovati človeka, ki je bil sicer še pred nedavnim prijatelj. Spominjam se primera, kako je moj nekdanji prijatelj z nemško pištolo v roki in v službi okupatorja pozabil, da sva bila sodelavca in skupaj pri Sokolih. " Se je splačalo upreti ali ne? Je bil odpor razumno ali nerazumno dejanje? Odpor je bil po mnenju Albina Koben-tarja razumno dejanje za vse, ki so vedeli, kaj pomeni svoboda in kaj prinašata nacizem in fašizem, nerazumno dejanje pa za omahljivce, za kolaboracioniste in za tiste, ki so v nacionalsocializmu in v Hitlerjevem sistemu (red, delo, disciplina) videli rešitev socialnih problemov in protiutež neredu in krivicam, ki so jih trpeli v stari Jugoslaviji. Ta mišljenjska razlika je bila od vsega začetka vojne, je dejal Kobentar in povedal, da je genocidni program fašizma in nacizma nastal veliko prej kot narodnoosvobodilni boj oz. organiziran odpor. Okupator je program že začel uresničevati, a ga je moral popraviti, ko je naletel na nepričakovano trd odpor. Predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Čeme priznava, da je bil odpor proti okupatorju in genocidnemu programu fašizma in nacizma veliko slovensko dejanje, ki je narodu tudi omogočil, da se je obdržal in da ga niso za vselej izbrisali z zemljevida. Velika škoda pa je, da so to dejanje kasneje umazali z boljševistično revolucijo, je dejal Cerne in se tudi vprašal, zakaj so nekateri še pred leti poudarjali, da ni šlo (samo) za odpor, ampak za revolucijo, zdaj pa na te besede kar pozabljajo. "Nekateri najbolj vneti zagovorniki antikomunizma in domobranstva trdijo, da je bil osvobodilni boj v letih 1941 -1945 odveč in samo maska boja komunistov za oblast. Skoraj pol stoletja po drugi svetovni vojni je zadosti dolga doba, da si brez slabe vesti glede obje- ktivnosti in ne glede na to, da sem sodeloval brez pomislekov od prvega dne v Osvobodilni fronti, znova postavljam vprašanje, kaj je bilo ali bi bilo bolj prav: prekrižati roke, se klanjati okupatorju, češ kako majhni smo, Čakajmo, kaj se bo pač zgodilo, ali pa: nasilje fašizma ogroža ves svet in nas še prav posebno, ni drugega izhoda kot odpor," se sprašuje Jože Jan, ki je od začetka 1943. leta pa do konca vojne opravljal na Gorenjskem nevarno obveščevalno delo. "Mloj odgovor je jasen: splačalo se je upreti. Upor in odpor sta bila pogoj za to, da smo Slovenci ostali. Na to herojsko dobo in na to, da se je slovenski narod zavedel nevarnosti genocida, smo lahko samo ponosni, Že pred vojno so nam kasnejši okupatorji jasno povedali: "Nas zanima samo pot na morje. In vi ste na tej poti! Cigane so pobijali kot bolhe, Žide so iztrebljali, za velik del Slovencev pa načrtovali, da bi jih izselili," je dejal Jože Jan in poudaril, da pri napadu Nemčije na Jugoslavijo ni šlo samo za genocidni namen, ampak tudi za to, da bi si pridobili vojake, ki naj bi v okviru načrta Barbarosa (napada na Sovjetsko zvezo) skupaj z Romuni in vojaki ostalih balkanskih držav "marširali" na bodoči ruski fronti kot topovska hrana. Načrt se je "podrl", ker je Hitler zaradi odpora v Sloveniji in Jugoslaviji izgubil nenadomestljivih pet do šest tednov. Odločilni odpor sicer majhnih slovenskih partizanskih enot 1941. in 1942. leta je po Jano-vem mnenju tudi preprečil mnogo večje izselitve Slovencev, ki so jih nemški okupatorji še pripravljali, a so jih tudi zaradi teh bojev morali prekiniti. RoSteO IMEWS D1SPLAV v centru Kranja Naročila tel.: 325-534 Pavel Lužan: Moje stališče do obeležja stoletnice mojega rojstva (Duga Resa, Croatia, 1933 - 2033) Leto Gospodovo 2033, namreč moje in po nekdanjem štetju let, bo mogoče nekje obeleženo kot kuriozum poslednjega, zgodovinskega razdobja prvotne antroposfere. Takšno štetje bo obveljalo samo v obliki nekakšne zasebne pesniške ezoterije. Ne bo prepovedano, ker bo ostalo samo v domeni prihodnjega človekovega naraščaja, v njegovi embrionalni fazi razvoja. Janez Poštrak Planetarna civilizacija, nekoč imenovana "zahodna", bo "zašla" v svoje etimološko brezno, ki je obenem tudi brez- vrh. Njeno strmoglavljenje bo zavzemalo dve smeri razvoja, ki bosta določeni čas in ob ukinitvi samega časa potekali paralelno s prav tako dvema paralelnima prehodnima štetjema let. ' Blagor premagancev? Tokrat, ob 27. aprilu, je gorela lučka ob "uradnem" spomeniku žrtev II. svetovne vojne na kranjskem pokopališču; malo naprej, ob gozdičku, pri žrtvah povojnega nasilja, jo je mar veter ugasnil? Grobišče nemških vojakov je zravnano z zemljo. Sarkofag 1914 - 1918 čudno kljubuje, ptičjim iztrebkom navkljub. Dan OF je v novi državi postal Dan upora, simboličen dan uporov skozi tisočletje in nekaj sto let - do lanskega leta, recimo. In kot zaveza vnaprej! Bomo zdaj vsak svoje oholo spominsko slavili? Se bomo še vedno v nedogled sprenevedljivo spraševali: kdo je pravilno ravnal v tistem konkretnem času okupacije 1941. leta? Nekateri so storili, kar bi morali storiti vsi. A je bilo tedaj veliko preveč ljudi pripravljenih in tudi usposobljenih za boj proti boljševizmu, vse preveč je bilo ideološke razdvojenosti. In okupatorja, Italijani in Nemci, sta nas ("klasično") razdelili in (ob)vladali. Boj predvojnih cerkvenih struktur zoper komunizem in sploh marksistično materialistično ideologijo je spregledal poganskost fašizma in nacizma in se jima s tisoč računicami "vdal", do poraza komunizma, seveda. "Vdal", ker je bil protikomunizem že davno zasidran tudi v večini, pa ne le "katoliških" strank, torej tudi Cerkvi neobvladljiv. Partizanstvo je rešilo čast slovenstva. Ne pa tudi revolucija. Ne pa tudi potuhnjen sprejem - proti znanim prisegam - okupatorjevega orožja za ideološki obračun, celo pod pretvezo samoobrambe. Ne pa tudi povojni poboji in ekskluzivizem, na krut način zmagovite, "tudi" edine, Resnice. Vstali iz katakomb resničnosti tedanje napačne odločitve ne morejo spremeniti; lahko smo odpuščajoči. Kljub Rogu, Teharjem, kljub Crngrobu hočejo nekateri živi le svoj prav; najboljši so padli. In bil sem, nekako zamišljen, pri maši na praznični dan. Zasebno, kot se spodobi, z zagato v srcu sem mislil na neizreklji-vost vojnega časa in naših ljudi. Preračunljivost sprtih strani pa še kar traja. Prvotna človekova animal-nost oz. zverodobnost se končuje s prehodnim štetjem, ki se začne 6. velikega srpana 1945, ko nastopi vsesplošni nuklearni in ekološki terocid, oz. pla-netomor, čigar cilj je popolno uničenje življenja na Zemlji. Vesoljna faza pa se začne s prehodnim štetjem 26. malega srpana 1969, z nekim povsem štorastim, skorajda komičnim poskakovanjem ob prapristaja-nju prvih t. im. zunajzemcev na Mescu. Nekdanji planet Smrti se s časom spreminja v Zeleni planet vesoljnih prebivalcev, ki v doglednem času prevzamejo tudi enotno štetje splošnokoz-mičnega Biti - Sanja. Smrt je nekoč zaobsegala vse oblike življenja, od tistih stihijnih do planskih (v obliki vojn in drugih genocidov). Zato je bil kult rojstva skupaj s kultom smrti zamenjan s kultom življenja, v katerem se skrajnosti in izklju-čujočnosti spremene v trajnost, minevanje v večnost itn. Anketno vprašanje, ki se provokativno nanaša na dozdevno boljšo od vseh mogočih bodočnosti, je v tem smislu mogoče samo kot neka zvrst lu-dizma in anahronizma. Ker je bil čas ustavljen, je smiselna le še njegova arheologija kot tista znanstvena panoga, ki se v primeru arheologije bodočnosti dosledno ogiblje pridobitvam humanističnega, t. im. zgodovinskega, se pravi zverodobne-ga razdobja življenja na Zemlji. Seveda, tako bojo naši bo-dočniki prosti vsakega nadaljnjega obeležavanja nekdanjih obletnic, stoletnic in tisočletnic rojstva in smrti. Nekdanje bombe na Hirošimo ali Kavva-saki, na Beogrob ali Zagrob, ali na neka manjša pokopališča, kot je Vukovar ali Osijek, bo zamenjalo spuščanje cvetja z vesoljnih gred in drugih embrionalnih Biti-Sanj. In kot izhaja iz povedanega, smo ves čas na tem, da leto 2033, zvvisc-hen anderen, mogoče ne bo več niti potrebno in se ne bo obeleževalo kot takšno. Iz ankete Književne akademije FELJTON Marko Ogris MAFIJA - OD MITA DO 'TRUPEL NA DOPUSTU ff Meyer Lansky je bil rahločutna duša, brezosebno prisrčen Že zgodaj ga je varoval njegov nasmeh, v katerem je odsevalo nekaj predrzno demonskega. Ta nasmeh je jemal pogum, ker ni bil grozeč Smehljal se je, kot bi se smehljal kakemu skrivnostnemu dov-tipu, ki ga je samo on razumel, drugače pa je bil na zunaj zmerom resen in miren. »Vse življenje je bilo to njegovo edino orožje,« je pripomnil Luckv nekaj let kasneje. Z Meverjem sta že na cesti navezala prijateljstvo. Kmalu se jima je pridružil še pubertetniški vro-čekrvnež Bugsv Siegel in trojka je bila popolna. Treba je bilo le še počakati na 16. januar 1920, ko stopi v veljavo zakon o prohibiciji, ti The Volstead Act in v naročje gangsterjev je čez noč padel mili-jardni posel z alkoholom. Namere puritanskih organizacij in morali-zatorjev so namreč proizvedle ravno nasprotni učinek od želenega Znano je, da je imela celo Bela hiša svoje posebne dobavitelje močnih pijač. Podzemlje so pretresali boji za prestiž in nasilje, katerega simbol je postal masker na dan svetega Valentina leta 1928, ki ga je v Chicagu izvedla banda Al Caponeja nad nasprotnim »gangom« Georga »Bugsa« Morrana »Taka reč se mora zgoditi vsakih deset let, da se znebimo slabe krvi,« je rekel Tom Hagen v Botru. V Chicagu se je na začetku dvajsetih let po gangstrski lestvici hitro vzpenjal mlad Siciljanec Johnv Torrlo, ki je kmalu iz New Yorka poklical mladega Alfonsa Caponeja. Njegova krutost in popolno omalovaževanje vseh vrednot sta izdajali moža, ki upošteva samo svoj zakon, pozna samo enega boga, sebe samega, zato je kmalu postal najmočnejši »bootlegger«. V svojih rokah je imel pravcato floto za uvoz alkohola, velikansko omrežje podzemeljskih zganjam z 2500 kotli za whisky in druge pijače, kakor tudi ogromno ilegalnih točilnic. Tako pretihotapljeni ali na različne načine izdelani al- KAJ BITI ALI NE BITI KAJ, TU JE ZDAJ ODGOVOR I Včeraj sem zavil v kavarno "Evropa" in kot ponavadi sem tudi tokrat lahko njene goste preštel na prste ene roke. tako grozno dandanes že razsaja denarna suša. Toda sredi te puščobe me je presenetil vesel klic in ko sem ugledal prijatelja IZ mladosti, ki ga že dolgo nisem srečal, sem rade volje prisede! k njemu, rekoč: "Pozdravljen, gospod poslanec!" "Daj, daj. ne zafrkavaj še ti! To je hudičevo naporno!" . "Kako? Ti si vendar verziran! Kar te poznam, si nekakšen večni delegat," sem ga spoštljivo spomnil na pozabljene čase. "Pozabi, sablja, življenje se spreminja! In tudi jaz sem se! Le kdo ne bi v novem parlamentu pomagal graditi demokracije?!" "Oprosti, ker me daje radovednost, toda povej mi, prosim, o kakšni demokraciji pa govoriš," sem ga vprašal-. "Zakaj vprašuješ? Hudiča, pa ne, da si ti še zmerom tisti kljukec, ki je vedno vrtal z vprašanji in fantaziral o resnici," meje vprašal smeje, nato pa se je hipoma zresnil: "Poslušaj, sablja, da nisi ti zajadral med opozicijske prenovitelje?" "Ne, nisem," sem rekel. "O. krasno," je vzkliknil in me lopnil po rami, "res, kamen se mi je odvalil od srca! Saj veš, kako je - zdaj imamo demokracijo in je treba paziti, s kom se družiš! Strankarsko prepričanje je hudičevo važna stvar!" "Meni se zdi vsako prepričanje pomembno, a tudi vprašljivo!" "Eh, spet te tvoje finte - teze, dvomi, antiteze! Hudiča, gotovo si pri liberalnih demokratih," je rekel in se vprašujoče zazrl vame. "Ne, nisem," sem rekel. "Odlično," seje razveselil, "pameten si, ker nisi čofnil v njihovo evforijo nad večno pomladjo! Gotovo si pri slovenskih demokratih? Od nekdaj si bil mahnjen na odštekane avanture kakor zdaj oni!" "Tudi ne," sem rekel. "O, hudiča, ti me pa res presenečaš," je vzkliknil in me preiskujče ogledoval, "ampak stavim, da si se ujel na laskave obljube socialdemokratov!" "Ne, ne, stavo si zgubil," sem mu zabrusil z. veseljem. "Kaj res? Super," je rekel in me pokroviteljsko lopnil po rami," ta tvoja izjava je vredna vvhi-skyja! In to dvojnega! Hudiča, prav gotovo si pristal pri krščanskih demokratih?" "Nisem," sem ga z užitkom zavrnil in ker mu je to vzelo sapo, sem brž dodal, "in ne morem biti pri njih, ker sem prepričan, da nas je bog zapustil in nas prepustil samim sebi!" "Perfektno, ta je dobra," se je zakrohotal moj poslanec, "na to bova spila še dva Johnvja, pri-mojduš!" Ponovno nama je naročil pijačo in se nato spet posvetil meni, rekoč: "Poslušaj, ne bom te več gnjavil s svojim ugibanjem, kar povej, v kateri od sedeminpetdesetih strank si!" "V nobeni," sem rekel. "Kaj? Kako," je vprašujoče zategnil in oči ostro zapičil vame, "zakaj ne? Glej, mi rojevamo svetle začetke strankarstva, ti pa nisi v nobeni stranki! Kakšen Slovenec pa si?" "Po rojstvu," sem mirno rekel. "Neverjetno," mi je zabrusil, "a si ti normalen?" "Sem," sem odvrnil, "čeprav za to nimam uradnega potrdila! A kdo ga ima?" "Ti najprej pomedi pred svojim pragom" je za-rohnel in še bolj predirno zapičil vame sv.oj poslanski pogled, preden je rekel: "Veš kaj, da nisi ti...?" "Nisem," sem mirno odvrnil. "Ali pa si morda...," je začel, a hipoma utihnil in me le še napeto premerjal z očmi. Posmejal sem se in ga zavrnil: "Ne. nisem morda!" "Ampak poslušaj, to dandanes vendar ne gre," je zatiščal vame, "vsak pošten Slovenec mora trdno verjeti v to, da ravnamo prav, ko si gradimo svojo lastno demokracijo. In pri tem mora vsak poštenjak tudi nositi del odgovornosti!" "Saj jo nosim, glej ga," sem mirno odvrnil, "in še kako težko, nosim jo pri svojem obstoju, pri svojem delu in..." "Lari fari," je hlastno bleknil in mi po pridigar-sko pomolil prst pod nos, rekoč: "Nobene resnične odgovornosti ne moreš nositi, ko pa nimaš nobenega trdnega prepričanja! In trdnega prepričanja tudi ne moreš imeti, ker nisi v nobeni stranki!" "Nisem, drži." sem rekel, "vendar pa lastno prepričanje imam." "Neumnost! Tvoje prepričanje ni vredno piška-vega tolarja," je posmehljivo rekel, "dandanes konstruktivno deluje samo prepričanje, za katerim stoji stranka, to je že vsakemu tepcu jasno! Edinole takšno prepričanje je toliko trdno, da vzdrži v konkurenci in zmore obveljati ter prevladati! Vsa drugačna prepričanja pa bo naš čas pometel kako veter, tega se zavedaj! Z nestrankarskim prepričanjem ne boš nikoli prišel na oblast!" "Saj me nanjo tudi prav nič ne vleče," sem mirno odvrnil, "daleč od tega! In čim dlje stran od nje! Semle sem prišel na kavo, potem moram še v trgovino po kruh in potem brž domov delat!" "O ti cepec! Veš, ne zameri, toda drugega ti ne morem reči, ko pa si še zmerom suženj neumne predpotopne miselnosti, ki te kar naprej sili k delu, namesto da bi udobno zaživel od pravilnega prepričanja!" "Ne gre drugače," sem pritrdil, "če hočem preživeti." "Pa si res tepec," meje lopnil po rami, "kol pijanec plota se držiš svojega prepričanja in ubijajo-čega dela. mi pa ti, kot na krožniku, ponujamo odrešilni program naše stranke! In pod njegovo streho bi te zlahka vrnili na primerno ugledno mesto, da ti ne bi bilo treba več garati, temveč bi deloval za našo demokracijo!" "Misliš, da bi me res lahko." sem ga nejeverno vprašal. "Ti prekleti nejeverni Tomaž! Še veliko večjim tepcem od tebe smo preskrbeli lepe službe," mi je zabrusil, nato pa se je veličavsko napihnil na stolu kakor kakšen kralj na Betajnovi in se zviška ozrl name, rekoč: "Častna beseda, vsem našim pristašem naše prepričanje ponuja nešteto možnosti, samo izkoristiti moraš svojo priložnost!" Njegov poduk mi je vzel sapo, da sem nepremično obsedel kakor Rodinov Mislec in kdo ve, koliko časa bi še tako čemel, oprijemajoč se svojega lastnega prepričanja, da me ni izbezal iz misli prešeren krohot prijateljskega svetovalca, ki je položil predme svojo posetnico, rekoč naj se mu javim, in nato odšel tako naglo, da se nisem utegnil niti posloviti od njega. V naglici pa mi seveda ni pozabil prepustiti plačilo najinega zapitka, kakor ob vsakem srečanju doslej. kohol je bil zelo drag in sumljive kvalitete Zal pa je imel Capone veliko pomanjkljivost, ker ni bil doma s Sicilije in tako ni mogel postati šef Siciljanske unije. To je postal Torrio, toda po Caponejevih direktivah. Ko je bil Torrio leta 1925 hudo ranjen, je Capone za formalnega šefa organizacije v Chicagu, Pittsburgu, Detroitu, Nevv Yorku, Clevelandu, St. Luisu, Philadelphiji vsilil Tonvja Lombarda. Žejo ameriškega ljudstva je bilo po katastrofi na newyorški borzi (29 oktober 1928) v dobi depresije komaj še mogoče pogasiti. V tistem času je Sicilijanska unija spremenila svoje ime v Italo-Ame-rlcan Union in pod njim nastopala v akcijah za občinske volitve v Chicagu. Lombardo je bil arbiter za vse spore v sicilijanski koloniji, javno je nastopal kot patriot in politik, dejansko pa je bil desna roka Al Caponeja. še isto leto je nekaj dumdumk v glavo povzročilo njegov svečani pogreb, dolg tri kilometre. Z Alfonsovo privolitvijo je bil za šefa Unije izvoljen Joseph Locordo ki pa je zdržal na prestolu le štiri mesece. Konec depresije, ukinitev prohibicije ter Ro-oseveltova napoved Nevv Deala so navsezadnje pokopali tudi Caponeja, kajti več ko ima cesar oblasti, tem več je zarotnikov Ni ga doletela smrt pod točo krogel, kar bi bilo dostojno njegove veličine, temveč zanj smešna in sramotna obsodba zaradi utaje davkov. S predrznostjo in razkazovanjem lastnega bogastva si je zapravil ves politični vpliv. V Nevv Yorku je tačas z manj pompa svoje milijone na račun prohibicije služila tudi sveta trojica - Meyer Lansky, Bugsy Siegel in Lucky Luciano. Edini Žid med njimi si je zamislil sistem, ki mu je pozneje prinesel slavo izumitelja organiziranega kriminala: poskrbel je za čim več družabnikov, ki so postali partnerji v igralnicah in glavni odjemalci whiskyja, ki ga je Lansky s svojimi sodelavci z ladjami dovažal v Ameriko. Lansky je kmalu spoznal, da »največji problem gangsterja ni policija, temveč njegov pohlep«. Več denarja, več žensk in več oblasti: Meyer je tej potezi pravil nenasitnost bedakov, ki je pokopala veliko njegovih prijateljev. V svojih poslovnih navadah je bil tako knjigovodsko korekten, da so ga v gangstrskih krogih imenovali »Honest Meyer«, pošteni Meyer. Nikdar ni izrekel grožnje, vedno je dokazoval z logiko, kateri ni bilo mogoče oporekati. Vestno je skrbel, ja da je partner dobil svoj delež dobička Nihče ni izgubil. Na ta način je Meyer Lansky v petdesetih letih odprl 32 igralnic, pri katerih je bilo s svojimi vlogami udeleženih več kot tristo najmočnejših mož ameriškega podzemlja. Sistem je brezhibno deloval, kaj šele imena. Delež lastnega dobička za vsakega partnerja je obračunal v lastni glavi, pri čemer je odštel stroške obratovanja vštevši izdatke drugih storitev (politična zaščita), zato je bila njegova glava najdragocenejša v celotnem podzemlju. Da bi svoje možgane obdržal v primerni kondiciji za takšno vrsto aritmetične akrobatike, je Lansky vsak teden zahajal na instrukcije k nekemu upokojenemu matematiku. Bil je vsega spoštovanja vreden mož, hvaležno spoštljiv in pronicljiv. Nikdar ga ni »udarila strela« zaradi kake črnolaske širokih bokov (kar se je njegovim italijanskim družabnikom dokaj pogosto dogajalo), bil pa je silno ponosen na svojega drugega, zdravega sina, ki je v armadi delal kariero kot oficir. V toku svojega 74-letnega življenja si je nabral okrog 300 milijonov dolarjev, v žepu je imel najboljše politike, kar jih je bilo mogoče kupiti. Njegova posebnost in obenem prednost je bila preprosto v tem, da nikdar ni hotel postati največji Budno je pazil na to, da se je izognil slehernemu neskladju med vidnim življenjskim stilom in letno davčno napovedjo. To je bilo za vodjo FBI Edgarja Hooverja nedoumljivo, zato je Meyerja 50 let dan in noč zaman zasledovalo ducat agentov. Pred sodišče je prišel enkrat samkrat, pa še takrat se je izkazalo, da je šlo za »deal« med FBI in kronsko pričo Vincentom Tereso. (se nadaljuje) Blejski otok so v dosedanji dolgi in zanimivi zgodovini pretresali potresi, oblastne odločitve, politične grožnje, zamenjave lastnikov, pustošenja in plenitve Denacionalizacija je le skromno poglavje v zgodovini blejskega otoka Blejski župnik dr. Jošt Martelanc: "Trideset let sem živel v tujini in dobro vem, kaj blejski so izginili številni svečniki, sve otok pomeni Sloveniji in Slovencem. Cerkev nima želja, da bi otok zaprla ali zaplankala; želi pa, da bi bila ponudba na njem še boljša kot doslej." * Bled, 24. aprila - Čeprav so se v radovljiški občini prizadevali, da bi pri denacionalizaciji blejskega otoka prišlo pred občinskim "pravnim organom do poravnave med sedanjim "upravnikom" otoka, blejskim podjetjem Turizem in rekreacija, in med nekdanjim 'astnikom, Cerkvijo oz. blejsko župnijo, pa so bili vsi poskusi neuspešni. Občina je primer "odstopila" republiškemu ministrstvu za kulturo, ki naj bi v kratkem nekdanjemu lastniku izdalo začasno odločbo, po kateri bo lahko začel z otokom tudi uradno upravljati ,n gospodariti še pred koncem denacionalizacijskega postopka oz. Pred izdajo pravnomočne odločbe. Denacionalizacija pa je le skromno poglavje v dosedanji zgodovini. Otok je samo v zadnjih °$mih, devetih stoletjih doživel več potresov, zamenjav lastnikov, °blik politične grožnje, pustošenj in plenitev - in še bi lahko naštevali. Zgodovina blejske župnije, ki jo je napisal župnik Franc Gornik, izdala pa predlani Mohorjeva družba, opisuje bolj ali manj verjetne legende o nastanku otoka in otoške cerkve. Po eni od teh legend naj bi že stari Slovani imeli na otoku oltar ali tempelj, posvečen boginji Živi, ki pa naj bi ga, potem ko so postali kristjani, iz poganskega templja spremenili v Marijino svetišče. Pobožna legenda pa nastanek otoka opisuje takole: Kjer sedaj valovi jezero, se Je nekdaj razprostiral sočen travnik. Sredi se je dvigal grič z Marijino kapelico. Ker nista bila ograjena niti pašnik niti kapelica, so ovce mogle v kapelico, kjer so onečedile celo oltar. Čeprav so prebivalci večkrat slišali opozorilo, da naj Pašnik ogradijo, si zaradi večkratnega oskrunjanja kapelice niso delali nobenih skrbi. In res: ko so se nekega jutra zbudili, so zagledali pašnik pod vodo, iz vode pa se je dvigal yrh hribčka s kapelico. Jožef II.: vse romarske cerkve (tudi otoško) je treba porušiti Kot navaja Gornikova zgodovina blejske župnije, je prva zidana cerkev na otoku nastala med 1142. in 1145. letom, dru- cerkev in premoženje otoške prostije prevzeli Francozi (Napoleon), je francoska oblast 1813. leta izdala odlok, da se na javni dražbi razproda vsa cerkvena oprema in dragocenosti. Blejci, predvsem pa župan Ignac Novak, so se temu uprli. Mogočni otoški zvonik stoji ločeno od cerkve. Najprej je bil zidan, po potresu v začetku 16. stoletja so postavili lesenega, kasneje pa spet zidanega, vendar ga je potres 1622. leta ponovno močno razrahljal. Ko so ga šest desetletij kasneje temeljito popravili, so ga zadele nove nesreče: najprej je vanj udarila strela, nato ga je prizadel še požar. V zvoniku, ki je visok 52 metrov, so trije zvonovi, velikega, okrašenega z reliefnimi svetniškimi podobami, je že 1737. leta ulil znani Samassa. V prvi svetovni vojni, ko so na Slovenskem pobirali zvonove, da bi iz njih naredili topove, so bili tudi blejski v nevarnosti, a so jim zaradi starosti in posredovanja kneza prizanesli. Zvonjenje je oblastem postalo nadležno O tem, kako naj bi nastal zvonik nad cerkveno ladjo s 178 kilogramov težkim zvončkom (želja), zgodovinski viri niso najbolj zgovorni, ohranila Mlada vdova je bila sedaj še bolj žalostna. Odšla je v Rim, kjer je stopila v samostan. Po njeni smrti je poslal papež za jezersko cerkev drug zvonček. Kdo z njim pozvoni in tako počasti blaženo Devico, se mu izpolni želja, ki jo ima, ko pozvanja." Romarji, ki s prihajali na blejski otok od zgodnje spomladi do pozne jeseni, niso pozabili pozvoniti zvončka želja. Kot navaja Franc Gornik, dolgo časa to ni nikogar motilo, potem pa vsako oblast čedalje bolj. Koje zvonjenje 1931. leta postalo kralju in dvoru nadležno, so dali zabiti tri line malega zvonika. Po drugi svetovni vojni, natančneje 1947. leta, je ljudska oblast zvonjenje prepovedala: cerkovnik je dobil ukaz, da potegne vrvi iz cerkve na podstrešje. Poleg cerkve in zvonika so na otoku postavili tudi proštijo s prostori za cerkovnika, duhovnika in kajpak za prosta, kadar je prišel na Bled, ter za prenočevanje romarjev, mežna-rijo, najprej leseno in nato zidano enonadstropno Puščavi-co, v kateri so bivali duhovniki - puščavniki, ter velike stopnice, ki jih je oskrbnik in zakupnik proštijskega imetja dal napraviti 1655. leta. Vseh stopnic je 99, ob njih pa je še kapelica. Otoška cerkev je bila predvsem romarska cerkev. Obisk romarjev je bil posebno velik na mali Šmaren in na praznike sv. Ane, sv. Mihaela in sv. Blaža. Kot navaja Franc Gornik, so se vse do 1948. leta ohranile procesije v čolnih iz župnij Bled, Ribno in Bohinjska Bela. Čolnarji so vse udeležence brez plačila prepeljali na otok in nazaj, to obveznost pa so sprejeli že tedaj, ko so dobili čolnarsko dovoljenje. Vsako leto na šesto nedeljo po veliki noči so na Podjetje Turizem in rekreacija zahteva odškodnino za pretekla vlaganja, med drugim tudi za obnovo tonika. 8a približno dvesto dvajset let kasneje in tretja, ki se je v nekoliko spremenjeni podobi ohranila do danes, 1523. leta. sedanja oblika cerkve izvira iz časa 1679 - 1700, vsa kasnejša dela pa so se v glavnem nanašala na vzdrževanje stavbe. Otoška cerkev je bila večkrat v nevarnosti, še posebej v dobi cesarja Jožefa II., ki je odločil, da je treba porušiti vse cerkve, ki ne služijo v dušnopastirske namene. Cerkev je bila takrat *tiri leta zaprta (1782 - 1785) in J*l si le čakali na končno odločitev, da bi jo podrli. Ko so pa se je znana blejska legenda o potopljenem zvonu in zvonu želja. Legenda pravi takole: "Na blejskem gradu je živela mlada vdova in je zelo žalovala za svojim možem, ki so ga ubili razbojniki. Zbrala je vse svoje zlato in srebro in druge dragocene kovine ter dala uliti zvonček za kapelico na otoku. Ko pa so zvonček prepeljevali na otok, je hud vihar prevrnil ladjico, brodarji in zvonček pa so se potopili. Zvonček se še sedaj včasih ob mirnih jasnih nočeh oglaša iz jezerskih globin. otok prihajali romarji iz Savinjske doline, v petek pred bin-koštmi je priromala skupina z Blok, iz Loža in Cerknice. Vsako drugo leto so prišli romarji iz Preddvora in Škofje Loke. Za praznik Janeza Krstnika so bili zaobljubljeni verniki iz Kamne Gorice, z Jesenic in od Svetega Križa nad Jesenicami... Zemljišča na otoku so kmetijskega značaja Iz zgodovine blejskega otoka je še posebej zanimivo po- glavje o tem, kako je povojna ljudska oblast razlastila cerkveno premoženje. Komisija za agrarno reformo pri Okrajnem ljudskem odboru Jesenice je 1946. leta izdala blejski župniji odločbo, v kateri je naštela, kaj ji je odvzeto in kaj ji ostane. Ko je na Bled za upravitelja župnije prišel Franc Gornik, je ugotovil, daje oblast na podlagi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji cerkvi odvzela tudi blejski otok. Ker je mislil, da otok nima za kmetijstvo nobenega pomena in da torej ne bi mogel biti razlaščen po zakonu o agrarni reformi, je začel akcijo, da bi oblast napako popravila. Okrajna komisija za agrarno reformo na Jesenicah je napako priznala in je leto kasneje izdala odločbo, v kateri ugotavlja, da je po pomoti vnesla med zemljišča, ki se razlaščajo, tudi zemljišča blejskega otoka, ki pa niso kmetijskega ali gozdnega značaja. Tudi ta odločba ni bila dokončna, zadnjo besedo, na katero pa ni bilo več možnosti za pritožbo, je izreklo ministrstvo za kmetijstvo, ki je 1984. leta izdalo novo odločbo, s katero je "odpravilo" odločbo jeseniške okrajne komisije. V tej odločbi ministrstvo dokazuje, da so zemljišča na otoku kmetijskega značaja in da zanje tako kot za vsa ostala tovrstna zemljišča velja zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. Odločitev je utemeljilo s tem, da je na otoku 5686 kvadratnih metrov travnika in 248 kvadratnih metrov vrta, ob tem pa še 1690 kvadratnih metrov nerodovitnega sveta, ki se (najbrž) ne razlikuje dosti od sveta okoli in v bližini Blejskega jezera. Zanimivo je, da teh 1690 kvadratnih metrov predstavlja svet, na katerem stoji cerkev. Ministrstvo je otok izročilo Zavodu za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov prirodnih znamenitosti v LRS, vendar je ravnatelj zavoda za to dejansko zvedel šele dve leti po razlastitvi. Po vojni so pustošili in plenili Otok je bil dve leti brez varstva, v tem času pa so po otoku plenili vsi, ki so hoteli. Pustošenje je, kot navaja Franc Gornik, doseglo vrhunec 1950. leta, ko so dijaki IV. mješovite gimnazije iz Beograda pod vodstvom profesorice Ljube Milo-savljevič vdrli v cerkev, z oltarjev razmetali prte, svečnike in rože, vlomili v tabernakelj in zakristijo in v vse zaklenjene predale v zakristiji, igrali na orgle in plesali ter zapustili cerkev vso polno čikov zakajeno, kot bi bila gostilna. Po tem dogodku, ki ni vznemiril samo vernikov, ampak tudi kulturno zavedne Slovence, je župnikov namestnik pisal predsedniku prezidija LRS dr. Josipu Vidmarju Spomenico, v kateri ga je opozoril na nevzdržne razmere na otoku. Kmalu po tem je otok dobil oskrbnika, za otok in njegove stavbe pa je po posredovanju predsednika začel skrbeti tudi Zavod za varstvo kulturnih spomenikov. Sedanji blejski župnik dr. Jošt Martelanc pravi, da je po drugi svetovni vojni z otoka ter iz otoške cerkve in ostalih stavb izginilo veliko dragocenih predmetov. Ko primerja popis inventarja iz 1947. leta s tem, kar je ostalo, ugotavlja, da tilniki, moštrance, ciboriji, kadilnice, mašni plašči, križ za romanje, bandera, veliko cerkvenega pohištva, umetniških slik - in še bi lahko naštevali. Sedanji upravnik otoka zahteva 650.000 DEM odškodnine Če bi Franc Gornik še živel, bi lahko letos kroniko Blejskega otoka dopolnil z novimi podatki in zanimivostmi. Zakon o denacionalizaciji, ki ga je slovenski parlament sprejel ob koncu minulega leta, bo v zgodovino otoka "zapisal" novo poglavje. O tem, da bo Cerkev dobila nazaj otok z vsemi stavbami vred, zdaj ni več nobenega dvoma, saj s tem - nenazadnje - soglaša tudi denacionali-zacijski zavezanec, podjetje Turizem in rekreacija Bled. Čeprav so se v občini precej prizadevali, da bi pred občinskim upravnim organom prišlo do poravnave med sedanjim "upravnikom" in nekdanjim lastnikom, pa so bili dosedanji poskusi neuspešni. Občina je primer odstopila republiškemu ministrstvo za kulturo, ki naj bi blejski župniji za čas do konca denacionalizacijskega postopka oz. do pravnomočnosti odločbe, izdalo odločbo o začasni uporabi. Z otokom je od 1966. leta dalje upravljalo Turistično društvo Bled, 1972. leta pa ga je prevzel Zavod za napredek turizma na Bledu oz.- podjetje Turizem in rekreacija, ki je pravni naslednik zavoda. Direktor podjetja Stanko Slivnik pravi, da o upravičenosti denacionalizacijskega zahtevka Cerkve ne dvomijo, želijo le to, da bi bil otok še naprej javno dobro in pomembno kulturno središče Bleda. "Vse druge ocene, razen te, da je bil otok v času, ko je z njim gospodarilo podjetje Turizem in rekreacija, dobro vzdrževan, so za nas nesprejemljive. V obnovo, urejanje in vzdrževanje otoka in otoških stavb smo vložili 2,1 milijona mark. Obnovili smo cerkev in zvonik, uredili restavracijo (voda, elektrika, telefon, razsvetljava) in poskrbeli za redno vzdrževanje. Zmotno je prepričanje, da smo v tem času na otoku ustvarjali dobiček. Odkar sem direktor podjetja, so bili stroški vzdrževanja večji od dohodka, ki ga je otoku na leto prineslo povprečno 100 do 120 tisoč obiskovalcev," je dejal Stanko Slivnik in povedal, da podjetje zahteva za dosedanja vlaganja okrog 650.000 nemških mark oz. tretjino vloženih sredstev. Da bi se izognili raznim očitkom o porabi denarja, predlagajo, da bi denar namenili neposredno za obnovo muzejskih prostorov na gradu in za ureditev zbirke Spregledane vrednote Blejske krajine. "Cerkev otoka ne bo zaprla ali zaplankala" "Trideset let sem živel v tujini, predvsem v Ameriki in v Italiji, zato dobro vem, kaj Bled z otokom pomeni Sloveniji in Slovencem," pravi blejski župnik dr. Jošt Martelanc in poudarja, da ga pri razpravah o denacionalizaciji otoka najbolj motijo namigovanja, češ da bo Cerkev otok zaprla in zaplankala. "Nasprotno! Želimo, da otok ne bi bil samo ponos Slovencev, ampak tudi njihov biser. Naredili bomo vse, da bi bil čimbolj urejen! Vse, kar se je doslej dogajalo na otoku, ostaja, že doslej dobro ponudbo pa bomo še izboljšali in popestrili. Načrte imamo, na to se že tudi pripravljamo, čakamo le še na odločbo, ki nam bo še pred koncem denacionalizacijskega postopka oz. pred pravnomočnostjo odločbe tudi uradno omogočila, da z otokom upravljamo in gospodarimo. Gostinec Marjan Marinšek iz Nakla je že uredil vse potrebno in se zavezal, da bo njegova ponudba na visoki kakovostni ravni in da bo vsebovala predvsem slovenske narodne jedi. Obiskovalcem otoka bomo omogočili, da se bodo po sto dvajsetih stopnicah zvonika povzpeli v bližino znamenitih zvonov in si v posameznih nadstropjih zvonika ogledali nekatere sakralne upodobitve in Blejsko arheološko zbirko, ki jo bo uredil Narodni muzej Slovenije. Otok, na katerega bo vstop mogoč brez vstopnine, bo tudi po zamenjavi lastnikov ostal pomembno kulturno središče; naša zahteva je le ta, da so tudi prireditve brez vstopnine. Edino, kar bi radi dosegli, je to, da obiskovalci otoka ne bi v kopalkah hodili v cerkev. Če že kdo priplava z obale na otok, naj plava tudi nazaj ali pa naj obleko "prinese" privezano na glavi, kot je to, denimo, storil znani slovenski profesor kardiologije," je dejal dr. Martelanc in povedal, da bodo morali na otoku poskrbeti tudi za javne sanitarije in za kanalizacijo. Dolgo časa so bili verski obredi na otoku prepovedani, pred tremi leti so oblasti dovolile mašo v otoški cerkvi trikrat na leto, lani so bile v njej maše maše vsako nedeljo od sredine junija do sredine septembra, tako pa bo tudi letos. Samo lani se je na otoku poročilo dvajset parov, veliko pa je napovedanih že za letos. Julija se bo med drugim na otoku poročil tudi slovenski par iz daljnega Chicaga. Kot pravi dr. Martelanc, je obred zelo lep. Ko se ženin in nevesta peljeta v čolnu proti otoku, vseskozi zvonijo zvonovi. Če je ženin krepak, nese nevesto po 99 stopnicah in ko se malo "oddiha", župnik ob igranju orgel začne poročni obred... In kaj v blejski župniji menijo o odškodninskem zahtevku podjetja Turizem in rekreacija? V svetu ključarjev in v gospodarski komisiji pastoralnega sveta, v kateri so po besedah dr. Martelanca tudi finančniki in podjetniki, ocenjujejo, da zahtevek ni realen in dokazljiv z računi; nasprotujejo pa tudi temu, da bi morali kar šestim organizacijam oz. ustanovam dovoliti nekatere uslužnostne dejavnosti. • C. Zaplotnik ŠTEROV SALON POHIŠTVA d.o.o, Škofja Loka, Podlubnik 266 objavlja delovno mesto PRODAJALCA POHIŠTVA Kandidat mora izpolnjevati sledeče pogoje: — najmanj V. stopnja izobrazbe (ekonomske, komercialne oz. lesarske usmeritve) — najmanj 2 leti delovnih izkušenj Prednost imajo kandidati iz Škofje Loke in bližnje okolice. Delo je z deljenim delovnim časom in za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 8 dneh na naslov: ŠTEROV SALON POHIŠTVA d.o.o, Podlubnik 266, Škofja Loka, s pripisom "za razpis". PREJELI SMO V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja l, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Kukavičje jajce g. Gojka Staniča ali privatizacija po naše Že dalj čas smo v javnih medijih priča raznim opozorilom o nekontrolirani privatizaciji družbenih podjetij oziroma o tako imenovani divji privatizaciji. Nekateri boljši poznavalci problematike celo trdijo, da poteka pred našimi očmi rop stoletja in da z novim zakonom o lastninskem preoblikovanju ne bo kaj lastniniti, kajti družbeno premoženje bo vsaj v malih in srednjih podjetjih že tako ali tako olast-ninjeno. oziroma če uporabimo bolj preprost izraz, pokradeno. Brezštevilna obvestila o krajah in drugih malverzacijah z družbenim premoženjem bi morala biti jasno opozorilo vladi in njenim organom, predvsem pa skupščini za takojšnje ukrepanje. Jasno opozorilo bi takšni dogodki morali pomeniti tudi tistim poslancem s predsednikom zbora združenega dela g. Jožefom Zupančičem vred. ki so z raznimi proceduralnimi zaprekami ovirali sprejetje kakršnekoli variante lastninske zakonodaje. Odgovornost ima tudi svoje ime in priimek. V Kranju v zadnjem času vzbuja v strokovnih krogih pozornost nova, izvirna metoda privatizacije družbenega premoženja z dokapitulizacijo. Trgovsko podjetje Elita p.o. Kranj, torej podjetje v družbeni lastnini, je dne 20. junija 1991 sprejelo sklep, da se lastninsko preoblikuje. Zato je skupaj z zaposlenimi ustanovilo podjetje v mešani lastnini Elita d.o.o., v ' katerega je vložilo vse svoje premoženje po bilanci z dne 31. decembra 1990, to je 17.584.000 din. Vložek zaposlenih je bil 778.000 din, vendar je ta denar vplačalo podjetje Elita z virmanom ob dnevu ustanovitve samo sebi. Seveda ob ustanovitvi novega podjetja nikomur od vrlih managerjev Elite p.o. niti na misel ni prišlo, da bi že tako več kot štirikrat podcenjeno premoženje v bilanci vsaj revalorizirali na dan ustanovitve novega podjetja, kaj šele, da bi izdelali ustrezni cenilni elaborat. Zanimivo je tudi, da je z ustanovitvi- jo podjetja v mešani lastnini družbeno podjetje Elita p.o. izginilo, kar pomeni, da je družbeni kapital izgubil svojega upravijal-ca. Vpis novega podjetja v sodni register je opravilo Temeljno sodišče v Kranju dne 18. julija 1991. S prvo privatizacijo so zasebni družbeniki v mešanem podjetju pridobili delež 4,2 odstotka. Očitno pa je bila prva faza lastninjenja podjetja Elita zgolj preverjanje izbranega modela in je služila predvsem testiranju, kako bodo odgovorne službe reagirale na lastninsko preoblikovanje. Ker se ni ničesar zgodilo, so managerji in že dalj časa priznani strokovnjaki g. Srečo Nečimer, Janez Valant in Bojan Vrlinšek sedaj tudi že solastniki podjetja v mešani lastnini, pripravili novo, tokrat temeljito privatizacijo z dokapitalizacijo. Ponovno skupaj z vsemi zaposlenimi so vložili dne 20. septembra 1991 20.520.000 din (takrat približno 550.000 DEM) in postali zasebni lastniki že 54, l odstotka podjetja Elita. Ob tem seveda ni treba posebej poudarjati, da se jim tudi tokrat, po načelu čim nižji je družbeni kapital tem bolje za zasebni kapital, ni zdelo potrebno revalorizirati družbenega kapitala na datum dokapita-lizacije. Veliko bolj zanimivo pa je, kje so novi zasebni lastniki dobili velika sredstva, ki so jih vložili v podjetje. Vsi zaposleni so prejeli pri Hranilno kreditni službi Sloga Kranj kredit, ki je bil v treh obrokih vložen v podjetje dne 23. septembra, dne 4. oktobra in 7. oktobra 1991. Kreditna pogodba je resnično unikatna tako, da nepoučen človek ostrmi. Hranilno kreditna služba Sloga je odobrila delavcem Elite dolgoročni kredit v znesku 20.520.000 dinarjev za dobo 10 let, vendar brez slehernih obresti. V teh časih edinstveno! Verjamem, da bo varčevalce zgoraj navedene ugledne hranilnice pri branju tega članka oblil hladen znoj ob misli na svoje težko privarčevane hranilne vloge. Moram jih takoj pomiriti. Zaradi teh kreditov jih glava ne ho bolela. V celotni dokapitaliza-ciji je bila HKS Sloga samo eden izmed posrednikov, preko katerih je podjetje Elita prena-kazovalo denar, ki je bil na koncu kot brezobrestni kredit vložen nazaj v podjetje. Iz povedanega sledi, da je bila dokapitalizacijo v celoti fiktivna in premoženje podjetja Elita se ob tem realno ni povečalo niti za en sam tolar. Navkljub temu pa so si zaposleni pridobili lastninske deleže na podjetju, ki pri nekaterih pomenijo, če bi bila vrednost podjetja realno ocenjena, tudi 100.000 DEM in več. praktično brez vloženega tolarja. Dejstvo je. da so pri lastninjenju Elite udeleženi vsi zaposleni, vendar je potrebno poudariti, da je večina zaposlenih lastnik po približno 60 deležev, da ima družbenik z najnižjim deležem le tri deleže, medtem koje direktor g. Srečo Nečimer lastnik kar 1.239 deležev. Razmerja so I : 20 oziroma celo 1 : 400, kar jasno kaže namene managementa. Delavci pri lastninjenju služijo le za kuliso. Iz povedanega sledi, da je nova metoda elegantna, enostavna, hitra, decentralizirana, avtonomna in splošno uporabna, predvsem pa zagotavlja dokapitalizacijo in pridobitev pomembnih lastninskih deležev brez lastnega kapitala. Metoda kaže tudi izredno, že prislovično inovativnost, prodornost in odločnost slovenskega managementa in prav v tem naj bi bila naša bistvena prednost pred ostalim sivim vzhodom. Slovenci smo lahko resnično srečni in ponosni, da imamo takšno gospodarsko elito. Doslej edini znani problem novo odkrite metode je zgolj v tem, kako bo skupaj z avtorji prestala pravni preizkus. In kaj reči ob tem ? Zdi se, da imata za vse skupaj še najboljši odgovor Stranka neodvisnih in njen gospodarski strateg ter veliki mojster privatizacije g. Gojko Stanič, ko pravita: "Pri lastninjenju vsakemu svoje!" Boris Pavšlar, Kranj Razvrstitev v tarifne razrede Pod tem naslovom je bil objavljen odgovor na vprašanje o razporejanju delavcev v tarifne razrede. Glede na to, da ta odgovor ni strokovno dovolj korekten in bi zaradi tega lahko prišlo, predvsem verjetno pri tistih, ki so vprašanje postavili, do nesporazuma, si dovoljujem dodati naslednje. V skladu z določili Splošne kolektivne pogodbe, ki so jih povzele vse panožne, se s podjetniško kolektivno pogodbo vsa delovna mesta v podjetju razporedijo v enega od tarifnih razredov (ali skupin) glede na zahtevano (določeno) stopnjo strokovne izobrazbe - poklica (1. člen, točka 3, Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Gospodarski vestnik, Ljubljana 1990). Glede na zahtevana dodatna znanja, izkušnje, odgovornost, napore in težje vplive okolja (pogoje dela) pa se delovno mesto razvrsti v določen plačilni razred, ki je praviloma višji od izhodiščnega določene tarifne skupine. To je izhodišče za določanje osnovne plače delavca. Razumen podjetnik pa bo za vsestransko usposobljene in uspešne delavec to izhodišče še povečal. Tako se lahko zgodi, da bodo delavci, ki so razvrščeni na enaka delovna mesta imeli različne osnovne plače. Delavčeva osnovna plača pa ob prvi razporeditvi, to je takrat, ko se kolektivna pogodba v pod- jetju prvič uveljavi, ne sme biti nižja, kot je za tisto tarifno skupino, v katero je bilo delovno mesto razporejeno, določeno s Splošno in panožno kolektivno pogodbo. Pri tem pa ni pomembno, ali delavec zahtevano izobrazbo ima ali ne oz. ima dejansko celo višjo. Pomembno je. da podjetnik ugotovi, da je delavec za delovno mesto dejansko usposobljen. To določilo pa ne velja za tista delovna mesta, kjer je z zakonom ali drugače določena stopnja izobrazbe oz. poklica, od katere ni odstopanja. Pcdeg tega je treba poudariti še to, da je tako določena osnovna plača delavca pogojena še s tem, da delavec dela poln delovni čas, da dosega predvidene (planirane) delovne rezultate ob normalnih delovnih razmerah. Če teh pogojev ne izpolnjuje, se mu ta osebni dohodek ali plača (kot se sedaj večinoma že uporablja) lahko še zmanjša do zajamčene. Mag. Janez Zeni 2.400 DEM za kvadratni meter Verjetno ni obiskovalca starega mestnega jedra Kranja, ki ne bi opazil gradbenega žerjava in zapore na Prešernovi ulici, s katero Ljubljanska banka in Gradbinec krasita naše mesto že nekaj mesecev. Naj na začetku pojasnim, da podpiram obnovo starega dela Kranja in vračanje življenja vanj, moti me le način, ki ga ob podpori občinskih organov pri tem uveljavljata Ljubljanska banka in Gradbinec. Ljubljanska banka si kot finančni mogotec lahko privošči gradnjo brez ustreznih dokumentov in pri tem je ne morejo, ali nočejo, ovirati niti ustrezni občinski upravni organi. Naj navedem nekaj primerov, ki sem jim kot sosed priča v zadnjih treh letih, kolikor, s prekinitvami, že (raja obnova banke. Če bodo staro mestno jedro obnavljali hišo za hišo s takšnim tempom, bo najbolje, da žerjav razglasimo za kranjski arhitekturni spomenik. V časih prejšnjega režima je Ljubljanska banka uspela priti od gradbenega dovoljenja do zaključka del v približno enem tednu, toda ne po zaslugi hitre, am- /O ljubljanska banka Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d., Kranj razpisuje naloge s posebnimi pooblastili za: 1. vodenje pravne pisarne v LB-GB d.d., Kranj 2. vodenje poslovne enote Jesenice v LB-GB d.d., Kranj Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod tč. I) • visoka strokovna izobrazba pravne smeri • pravosodni izpit pod tč. 2) • visoka strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri Kandidati za razpisana delovna mesta morajo imeti tudi: • ustrezne delovne izkušnje, ki potrjujejo celovitost strokovnih, organizacijskih in drugih poslovnih sposobnosti • izpolnjevati pogoje, kijih predpisuje zakon. Naloge s posebnimi pooblastili razpisujemo za dobo petih let. Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo, da izpolnjujejo razpisne pogoje, v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Ljubljanska banka - Gorenjska banka KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi ČEVLJARSKO PODJETJE prvomajska veslaška regata Odlično veslanje blejskih dvojcev Bled, 26. aprila - Čeprav so prireditelji 33. prvomajske veslaške regate "a Bledu napovedovali, da bo letos udeležba bolj skromna, so bili nazadnje z vsem zadovoljni - z udeležbo 215 čolnov iz 21 slovenskih in hr-vaških klubov ter iz Beljaka, še bolj pa s trenutno pripravljenostjo blejskih veslačev, še zlasti kandidatov za nastop na letnih olimpijskih igrah v Barceloni. Če celo predsednik blejskega Veslaškega kluba in sekretar slo-Venske veslaške zveze Stanko Slivnik poudarja, da je bila sobotna tekma blejskih dvojcev "su-Pcr", potem je dovolj razlogov za "Plimizem v letošnji sezoni, ki se nadaljevala z regatami v Es-snu. Parizu, Luzernu in na Bledu. In če vemo. da je Slivnik tudi Pri izrekanju pohval prej redkobeseden kot zgovoren, je optimi-'•em pred najpomembnejšimi nastopi še večji. Sobotna tekma dvojcev brez krmarja je bila Pravzaprav obračun med blejskimi čolni, v katerega se je lahko resno vmešal samo čoln Hrvaške Veslaške zveze (Buzina - Perino-Vic). Iztok Čop in Denis Zvegelj. srebrna" z zadnjega svetovnega Prvenstva, sta tudi na blejski tekni podobno kot že pred nedav- nim na tekmi v Beljaku dokazala, da sta za malenkost boljša od dvojca Milan Janša in Sadik Mujkič. ki je bil z nekaj manj kot štirimi sekundami zaostanka drugi, in od dvojice Jani K le men-čič in Sašo Mirjanič. ki se je uvrstila na tretje mesto. Tudi čas, ki ga je dosegel zmagovalni čoln (6.35) je po oceni Stanka Slivnika za blejske razmere zelo dober. Najboljši blejski veslači so v nedeljo nastopili najprej v četvercu s krmarjem, nato pa še v četvercu "brez" in obakrat prepričljivo zmagali. V četvercu s krmarjem so veslali Klemenčič, Janša, Mirjanič in Mujkič (krmar Robert Eržen), v četvercu brez krmarja pa Čop, Zvegelj, Mirjanič in Mujkič Mladi blejski veslači, med katerimi prevladujejo osnovnošolci, tokrat sicer še niso posegli po zmagah, osvojili pa so več drugih in tretjih mest in dokazali, da je za kakovostno člansko ekipo tudi obetaven mladi veslaški rod. Mladinski četverec s krmarjem, v katerem so veslali Peter Dolar, Gorazd Slivnik, Miha Janša in Primož Šimnic (krmar Miha Ma- Jani Klemenčič: "Janša, Mirjanič, Mujkič in jaz smo tokrat predvsem zaradi boljše konkurence nastopili v četvercu s krmarjem, sicer pa je naš cilj, da bi na olimpijskih igrah veslali v četvercu "brez". Tekma dvojcev je pokazala, da so razlike med nami malenkostne in da smo vsi približno enako pripravljeni " Stanko Slivnik: "Z rezultati blejskih dvojcev, ki so najboljše merilo pripravljenosti in dela v zimskem obdobju, sem zelo zadovoljen. Dosegli so izvrstne čase pa tudi razlike med njimi so bile majhne." rolt) je bil drugi z manj kol dvema sekundama zaostanka za čolnom koprskega Nautilusa. Kombinirana posadka Bleda in Ljubljanice, Jernej Slivnik in Klemen Ceršak, je bila v konkurenci dvojnih pionirskih dvojcev tretja, čoln, v katerem sta veslala .Marko Janša in Miha Zemva. pa deveti. Skifisla Matjaž Mužan in Grega Torkar sta med mlajšimi mladinci osvojila osmo oz. deseto mesto. V nedeljski tekmi mladinskih dvojnih dvojcev je bil dvoboj: trije blejski čolni proti ostalim. Zmaga je sicer odšla v Maribor, na drugo mesto sta se uvrstila Blaž Kajdiž in Matjaž Mužan, na četrto Gorazd Slivnik in Peter Dolar in na peto Miha Janša in Primož Šimnic. Med pionirji -skifisti seje s tretjim mesto izkazal tudi Jernej Slivnik • C. Zaplotnik Nad 200 tekačev na Bergantovem memorialu v Tržiču Najhitrejša sta bila veronika bohinc IN ŽIVKO ROMEO 'ržič, 24. aprila - Sedmi spominski tek Boruta Berganta je bil tudi III. °dprto prvenstvo Teritorialne obrambe Gorenjske in štafetni tek dečkov >n deklic, pokrovitelji pa so bili 3. Pokrajinski štab za Teritorialno "hrambo Gorenjske, časopis Gorenjski glas, Trgovsko, gostinsko in tu-r,stično podjetje TGT Tržič in Integral Tržič, organizator pa Športna žveza Tržič. Prireditelju in prireditvi bi °rez pomislekov lahko prisodili °dlično oceno, če se ne bi po kontni tekmi zataknilo in zavleklo Ppi izračunavanju rezultatov moškega teka. Kar številno občinstvo se je že razšlo, prav tako pa tudi velik a večina tekmovalcev. tako da so do večera vztrajali le dobitniki kolajn, pokalov in denarnih nagrad. Da bi se v prihodnje izognili takim zapletom, so se odločili, da start in cilj ne bosta več skupaj, ampak ločena, kar bo omogočilo natančno evidenco, koliko krogov je posameznik pre- Veronika Bohinc: Tržičani navijajo ZAME "Zelo sem zadovoljna z današnjim tekom. Tekmujem predvsem sama s seboj in vsako leto sem boljša. Tržiška proga je dovolj težka, pa tudi hitra, tako da me spominja na tek na stadionu. V Tržič bom še prišla, saj me ljudje že poznajo in navijajo zame," je po tekmi povedala Veronika Bohinc, najhitrejša med ženskami, ki je 5 kilometrov pretekla v 21 minutah, 15 sekundah in 78 stotinkah. tekel. Boštjan Lekan, biat lonec in sedaj vojak, je bil najprej uvrščen zelo visoko, čeprav je pretekel krog manj, napaka pa je bila ugotovljena šele kasneje, kar je med tekmovalce vneslo precej nejevolje. Tekmo so začele deške štafete 3 krat kilometer. Zmagal je Atletski klub Domžale pred ŠŠD Polet Bistrica in ŠŠD Zali Rovt. Startale so tri štafete. Štafet deklic je bilo pet. zmagal pa je Atletski klub Rudar iz Trbovelj pred Domžalami in drugo štafeto ŠŠD Polet iz Tržiča. Žensk je bilo na startu 19, med njimi favoritinja Veronika Bohinc iz Kopra, stara znanka trži-ških tekov, in tudi domačinki Anica Jerman in Magda Menega-lija. Na 5-kilometrski dolgi progi je bila zmagovalka kmalu odločena. Bohinčeva je potegnila in povečevala vodstvo, za drugo in tretje mesto v generalni razvrstitvi pa je odločil dvoboj med Marjano Vidovič iz Ljubljane in Matejo LJdovč iz Novega mesta. Uspešnejša je bila prva. V moškem teku na 10 kilometrov je bilo na startu blizu 200 tekačev. Za prvo mesto so se udarili Romeo Zivko (Dinamo Zagreb). Lado Urh. ki je tekel za kamniško kavarno Veronika, radovljiški te-ritorialec Franci Teraž. in Ljubljančana Roman Hojak in Beno Piškur. Zivko je tekel taktično iz- WlRadsportFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE2 T»l. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) redno in absolutno zmagal s časom 31:13,15. Ti tekači so se menjavali v vodstvu, na koncu pa je po pričakovanju zmagal Zivko. REZULTATI - ženske nad 40 let: 1. Jerman (Tržič), 2. Menegalija (Peko), 3. Vencelj (Grosuplje); od 30 do 40 let: I. Bohinc (Koper), 2. Vidovič (Ljubljana). 3. Poznič (Velenje); do 30 let: I. Udovič (Novo mesto), 2. Zivko (Koper), 3. Juvančič (Trbovlje); teritorialna obramba do 30 let: 1. Svržnjak (Ptuj), 2. Oljačič (Kranj), 3. Kmetic (Slovenska Bistrica); nad 30 let: 1. F. Teraž (Radovljica), 2. Grujičič (Radovljiaca). 3. Bohinc (Kranj), generalno pa je bil med teritorialci najhitrejši Franci Teraž (območni štab Radovljica) s časom 31;53,68. V moških kategorijah so bili v kategoriji do 30 let najhitrejši Roman Hojak (Ljubljana) in Beno Piškur (Ljubljana), v skupini od 30 do 40 let Romeo Zivko (Dinamo Zagreb), Lado Urh (Veronika Kamnik) in Franci Teraž (Radovljica), v skupini od 40 do 50 let Milan Kotnik (Jošiov Hram Podnart). Janez Umek (Donit) in Pavel* Močnik (Klub trmastih), v skupini nad 50 let pa Rok Štros (Kranj), ki je bil najstarejši udeleženec. Sitar (Do-brepolje) in Gregorič (Kranj). Najboljši Tržičan je bil Ivo Oljačič in prejel poseben pokal. , • J. Košnjek, slike P. Kozjek mix;amilk Jaro Kalan, glavni trener ženskih alpskih reprezentanc Žal pri nas ni veliko dobrih trenerjev Škofja Loka, 25. aprila - Od minulega četrtka naprej imajo naši alpski smučarji novo vodstvo. Tone Vogrinec sicer še vedno ostaja direktor za alpske discipline in bo skrbel tudi za marketinško plat smučanja, novi funkciji, tako imenovanih glavnih trenerjev, pa imata Tomaž Cerkovnik kot vodja moških reprezentanc in Škofjeločan Jaro Kalan, kot vodja ženskih reprezentanc. Jara Kalana, dolgoletnega uspešnega trenerja Alpetoura, ki je bil nazadnje trener naše moške slalomske reprezentance, smo zaprosili za pogovor pred pomembnimi odločitvami o novih trenerjih za posamezne discipline in seveda o izboru reprezentantk. ||Š& „ , . . ...... Kako se počutite v novi vlogi in kaj vse vas čaka te dni? "I ako imenovani glavni trener je čisto nova funkcija, ki jo prej ni bilo, oziroma jo je poleg drugih imel Tone Vogrinec. Ta seveda vsega ni zmogel in zalo smo letos prišli do zaključka, da je treba tako po moški kot ženski liniji postaviti dva človeka, ki bosta predvsem organizacijsko in koordinacijsko vodila moško in Žensko ekipo. Ker sem bil izvoljen za vodji) ženskih reprezentanc, je seveda tO, glede na letošnje slabše rezultate, kol smo jih pričakovali, zelo velika naloga. To pa predvsem zato. ker so bili rezultati preteklih sezon izredno dobri, vsi pa si želimo, da bi bili taki tudi v prihodnje. Tako me že takoj v začetku čaka precej dela, saj bo potrebno postaviti novo trenersko ekipo od A reprezentance do B in mladinske reprezentance. To pa prav gotovo ni lahko delo. kajti žal pri nas ni veliko kvalitetnih trenerjev. Predvsem bomo morali malo "pokomhinirati" s trenerji iz bivših moških reprezentanc tako, da bi nekako "po mojem okusu" lahko sestavili ekipo, ki bo lahko v naslednjem štiriletnem oziroma šestletnem obdobju vse skupaj vodila." Pomembna naloga pa bo seveda tudi izbira ženskih reprezentanc? "Seveda je to moja druga pomembna naloga, ki jo bo treba opraviti naslednje dni. Tako bo treba izbrati reprentantke za žensko A in B ekipo ter reprezentanco mladink in mlajših mladink. Moje delo pa bo predvsem koordinacija med temi ekipami, ne le delo v A ekipi, saj kljub nazivu glavni trener ženskih reprezentanc zame ni mišljeno zgolj delo na terenu, temveč predvsem organizacijsko, strokovno vodenje od planiranja in selekcioniranja. Tu pa je pomembna naloga tisto, o čemer že dlje govorimo, še nikoli pa ni bilo optimalno uresničeno, to pa je. prehajanje iz ene ekipe v drugo. Vsaka ekipa se je vsako sezono zaprla v svoj krog in ni bilo "pretoka" niti navzgor niti navzdol. Mislim, da je zelo pomembno, da če se izkaže, da neka tekmovalka ne more slediti programu selekcije, se uvrsti spodaj, tista, ki je boljša spodaj, pa lahko gre naprej. Tako bodo "liste odprte", kar pa mislim, da je predpogoj za uspešno delo in motivacijo." Lahko že poveste na katere trenerje za ženske ekipe računate v novi sezoni? "Res je. da imam določena imena že v mislih, vendar v tem trenutku še ne bi rad povedal dokončnih imen. saj je še nekaj dilem. Ta teden imam še čas za koordinacijo in pogovore s predvidenimi trenerji, vendar moram reči. da bo izbor zelo zahtevna naloga, saj pri nas veliko dobrih trenerjev žal ni." Kaj pa reprezentantke? Do ponedeljka, 4. maja. moram ohjaviti trenerske ekipe, potem pa bomo skupaj s trenerji naredili srednjeročne programe. S trenerji se bomo v treh dneh "umaknili v ilegalo" in naredili tako program kot sestavili reprezentanco. To bodo dokončne liste, ne več tako kot sedaj, ko so bile potem možne pritožbe levo in desno, gor in dol.... Mislim, da v stroki, tako tudi v vrhunskem športu, demokracije ne more biti. to so pač strokovna vprašanja. Kdaj bomo torej ljubitelji smučanja zvedeli za sestave novih reprezentanc? "Do 15. maja bomo naredili programe, sestave reprezentanc, trenerske leame. tako da bo do Portoroža, 20. maja, že vse natiskano in objavljeno." • V. Stanovnik Novo VODSTVO szs Ljubljana, aprila - Od prejšnjega tedna ima Smučarska zveza Slovenije novo vodstvo Dosedanjega predsednika zveze Janeza Zajca je zamen jal mag. Stane Valant. ki ga je za to pomembno vlogo predlagal SK kranjska Gora. /a podpredsednika je bij izvoljen Kranjčan Janez Frelih, drugi podpredsednik pa je Andrej Klinar. ("lani predsedstva S/S so se I ojze Kerštajn. Marija Simčič. Peter L i/on. /oran Polič, Oto Pustoslemšek in Albert Vodov nik. • (vs) Slovenske nogometne lige Osmi remi živil naklo Rogaška Slatina, 26. aprila - 32. kolo slovenske nogometne lige STEKLAR Rogaška Slatina : ŽIVILA NAKLO 1:1(1:1), strelec za Živila Naklo Ahčin v 22. minuti. Po enajstih kolih spomladanskega dela Slovenske nogometne lige so nogometaši Živil Naklo še bre/ /mage. V nedeljo so dosegli osmi remi. ob teh remijih pa imajo tri poraze, vendar se kljub temu uspešno držijo v prvem delu prvenstvene lestvice. V prvem polčasu so videli gledalci tudi oba zadetka. Steklarje povedel v 7. minuti prek Valeka. Naklanci pa so z golom Ahčina izenačili v 22. minuti in tako iztržili glede na gostovanje ugoden izid. Oboji so imeli na tekmi še nekaj priložnosti, • J. K. Triglavu točka v piranu Piran, 26. aprila - FINALI PIRAN : TRIGLAV KRANJ 1 : I, strelec za Triglav Jeraj iz enajstmetrovke. Za Triglav so igrali Lalič, Blagojevič, Hočevar, Novkovič, Sirk, Atlija, Brkič, Pavlin, Tušar, Jeraj (Kukolj). Kranjčani so dajali tej tekmi velik pomen, zato so že v soboto odpotovali v Novigrad, da so v miru počakali na tekmo in obvarovali igralce pred naporno vožnjo na dan tekme. Srečanje seje za Kranjčane začelo slabo. V 13. minuti je Atlijo zadela žoga v roko in se odbila v kol. sodnik pa je dosodil najstrožjo kazen, ki so jo domači tudi izkoristili. Triglav je igral zmedeno in domačini so imeli še nekaj priložnost i. zaradi poškodbe pa je moral iz igre Tušar. V 35. minuti je Jeraj skoraj izenačil, vendar je žoga zadela prečko. V drugem polčasu je bila igra monotona, ki jo je poživljal v glavnem sodnik z nerazumljivimi odločitvami. Sredi drugega polčasa je Triglav izenačil. Hočevarje prodrl v kazenski prostor in zadel enega od domačih igralcev v roko. Sodnik Džalervič je dosodil enajstmetrovko. Jeraj pa je bil zanesljiv strelec. Potem je imel Triglav več od igre in bi imel v žepu tudi drugo točko, če bi Kukolj pred koncem tekme zadel iz neposredne bližine. Triglav je s točko glede na sojenje in trd in težak teren zadovoljen. Kapetan Martin Jeraj je po tekmi povedal, da je bila v prvem polčasu igra enakovredna, v drugem polčasu pa je škoda, da so Kranjčani zamudili štiri lepe priložnosti za zadetek, vseeno pa so s točko zadovoljni. • I. Golob ŽIROVCI PRESENETILI FAVORITA Žiri, 26. aprila - ALPINA ŽIRI : ILIRIJA 0 : 0, sodnik Rastovac (Ankaran), gledalcev 250, za Alpino so nastopili Albreht, M. Krumperšek, Kržišnik, Klemenčič, Gaber, Gantar, Kacin (D. Kramperšek), T. Vehar, J. Vehar, Sojer, Krvina. Žirovci so presenetili ljubljansko Ilirijo, ki je tretja na lestvici. Tekmo so začeli odločno in hoteli doseči ugoden izid in dokazati, da je slaba uvrstitev le posledica slabih iger jeseni. V peti minuti so gostje zadeli prečko, imeli sicer več priložnosti, predvsem ob prekinitvah, so bili višji od Alpine. vendar je bil vratar Albreht odličen in je rešil nekaj žog, ki jih je občinstvo videlo že v mreži. Tudi v drugem polčasu, ko so imeli gostje nekaj zrelih priložnosti, proti koncu kar tri stoodstotne, je Matej Albreht branil odlično. Minuto pred koncem so gostje dosegli zadetek, vendar ga je sodnik zaradi nedovoljenega položaja strelca razveljavil. Točka je ostala doma. razen domačega vratarja pa je treba pohvaliti še steber obrambe Sreča Gabra. • I. Pivk Gorenjske nogometne lige Visoko lovi zarico Kranj, 26. aprila - V sobotnem kolu gorenjske članske A nogometne line so bili doseženi naslednji izidi: Bitnje : Zarica 1:1. Bled : Creina I : 0. Polet : Šenčur I : 0, Mavčiče : Visoko I : 0. LTH : Lesee I : 0 in Sava : Trboje 1 : 2. Zarica ima 20 točk, Visoko pa ji je tesno za petami z 19 točkami. Objavljamo tudi izide zadnjih kol gorenjske lige za pionirje. V 14. kolu so igrali Živila Naklo : Velesovo 3 : 2. Sava : Zarica 0:1. Triglav : H rastje 3:1, Britof : Mavčiče 9 : 0 in Podgorje : Creina 0 : 7. V 15. kolu pa so bili doseženi naslednji izidi: Velesovo : Bitnje 8 : 0, Mavčiče : Sava 0 :*2, H rastje : Živila Naklo 6:1, Creina : Triglav 2 : I in Zarica : Podgorje 3 : 0. V skupini sever so Jeseničani premagali Tržičane s 3 : I. Sportina Bled pa Lesce s 6 : 2. V južni pionirski skupini je Polet premagal Kondorja z 1:0, LTH pa Alpino z I : 6. Med mlajšimi pionirji so bili na tekmah 12. aprila doseženi naslednji izidi: Šenčur : Britof 1 : 0, Visoko : Sava 0 : 4, Železniki : Creina 1 : 3 in Triglav : Živila Naklo 6 : 0. • R. Gros Gorenjci na pragu finala Šenčur, 24. aprila - Na igrišču v Šenčurju je gorenjska kadetska reprezentanca potrdila, da sodi v slovenski vrh, saj je v okviru prvenstva Slovenije za regijske reprezentance premagala odlično reprezentanco Ljubljane z 2 : 0. Gorenjci imajo sedaj tri točke prednosti pred Ljubljano, in morajo v zadnjih dveh srečanjih s Primorsko in Goriško svoje vodstvo samo še potrditi, kar jim zagotavlja uvrstitev v finale. V Šenčurju so bili Gorenjci učinkovitejši, pravi mojstrovini pa je poka/al nadarjeni Denis Bajrovič, ki je z goloma iz voleja z 18 metrov in s strelom prek glave s 15 metrov premagal ljubljanskega vratarja. V gorenjski reprezentanci je igralo kar devet kadetov Creine, kar potrjuje dobro delo. trener reprezentance pa je trener tega kluba Stane Ko-dele. Za Gorenjsko so igrali Bizjak. Javornik. Obhik (vsi Creina), Prača (Triglav), Verbič. Zdešar, Rozman. Božič, Markelj. Bajrovič (vsi Creina) in Cosič (Triglav), v drugem polčasu pa sta igrala še Jereb in Stojčevič iz NK Sava. Pohvaliti je treba Bajroviča. Marklja in Bizjaka. V predtekmi so ljubljanski pionirji premagali gorenjske z I : 4. Zadetek za Gorenjsko je dosegel Srečko Sabljak (Creina). Božič in verbič proti milanu in realu Kadeta oziroma mlajša mladinca NK Creina David Božič in Boris Verbič sta bila izbrana v slovensko reprezentanco (Boris je stalni član že od pionirjev naprej. David pa je prišel v reprezentanco zaradi odličnih iger v območni mladinski ligi), ki je konec preteklega tedna odšla v Gradež pri Trstu na močan turnir, kjer igrata tudi moštvi Milana in Reala iz Madrida. Za Primskovljana je reprezentančni dres še večji uspeh zato, ker vadita na zasilnem igrišču, ker starega obnavljajo. David in Boris bosta na turnirju en leden, v Gradež pa je odpotoval tudi instruktor gorenjske medobčinske nogometne zveze Darko Stenovec. Za naslov pokala 18 ekip Škofja Loka - V športni dvorani PODF.N je potekal 2. turnir v okviru občinskega prvenstva v malem nogometu. Do oktobra naj bi bilo organiziranih še 8 turnirjev. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip: 9 iz Selske doline. 6 iz Škofje Loke in po dolgem času 3 ekipe iz Poljanske doline. Tekmovanje je potekalo na izpadanje. Končni vrstni red najboljših 8 ekip. ki prejmejo tudi točke pa je bil naslednji: 1. mesto je osvojila ekipa BOCA JUNIORS, ki je premagala favorizirano ekipo MARMOR - STRIPV z 2 : 0, tretji so bili BELI VRAGI iz Železnikov. Po dveh turnirjih je na I. mestu MARMOR - STRIPV z 22 točkami, na 2. mestu BOCA JUNIORS z 20 točkami, na 3. mestu BELI VRAGI z 18 točkami, 4. mesto MIHOI 7 točk, itd. Po dveh turnirjih je točke prejelo že kar II malonogometnih ekip iz občine Škofja Loka. Tretji turnir bo na sporedu 30. maja, organizator pa je PIK KLUB in ŠD BI KOVICA - BUKOVŠČICA. • \1 Kalamar Motociklistična dirka za VN Portoroža Odlična predstava motoristov Portorož, 26. aprila - Na letališču v Portorožu je bila letošnja uvodna dirka v motociklizmu. AMD Domžale je razpisalo pet tekmovalnih razredov, v katerih so nastopili dirkači iz Slovenije, Avstrije, Italije, Švice, Nemčije in Češko-slovaške federacije. Kljub nekoliko skromnejši mednarodni konkurenci je tekmovanje pokazalo, kje je mesto slovenskih tekmovalcev. V razredu 125 kubičnih centimetrov serijskih motorjev je prvih pet mest pripadlo Italijanom, zmagal je Claudio Pelizzon, naš najboljši je bil Denis Savič iz. AMTK Koper. Bolj zanimiva je bila dirka tekmovalnih motorjev v tem razredu, kjer je zmagal Kamničan Gregor Goreč pred varovancem nekdanjega dirkača Janeza Pintarja. Igorjem Jermanom iz Domžal. Goreč je imel boljši čas že na sobotnem uradnem treningu, bolje pa je vozil tudi na dirki. Tretje mesto v tem razredu je pripadlo veteranu Robertu Hmeljaku iz Novega mesta. V razredu do 250 cem je s tretje štartne pozicije odlično začel Kranjčan Albin Stern. član AMD Domžale, ki je že v prvem zavoju prevzel vodstvo, nato vodil do dobre tretjine dirke, nato pa ga je prehitel Italijan Giorgio Viezzer, ki je na koncu tudi zmagal. Stern je imel izredno smolo z motorjem, ki mu je v zadnjem krogu povsem odpovedal, tako da je drugo mesto zasedel Mervar iz Novega mesta. Največ tekmovalcev se je zbralo v razredu superbike. kjer so se pomerili z motorji od 600 do 750 ccm. ki je bila kljub gneči manj zanimiva, zmagal pa je Karin Babic (AMD Domžale). Po pričakovanju je bila najbolj razburljiva dirka prikoličarjev. Po številnih odstopih in atraktivnih prehitevanjih je zmagala ekipa Remše - Kranjc pred Ribarjem in Tomicem ter Kočevarjem in Mrko-njičem.. G., slika: Primož Močnik ROKOMET Kranjčanke vse bližje tretjemu mestu kranj : mlinotest 16 : 15 (8 : 6) Kranj, 25. aprila, športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Tomič in Požežnik iz. Celja. KRANJ: Lenič, Ceferin, Herlec 1, Jeruc 1. Sturm I, Tkalec, Bajrovič I. Mežek 10 (3). Olič 2. Valant. Škofic, Ropret: Rokomctašice Kranja so srečanje začele odlično in povedle s petimi zadetki (5 : 0). Zmagovalec srečanja je bil tako določen. V drugem delu so nekoliko popustile in dovolile igralkam Ajdovščine, da so prešle v vodstvo 13 : 14. Na koncu srečanja je bila sreča naklonjena domačim in so osvojile dve dragoceni točki, ki jih vodijo na tretje mesto. Po končani tekmi je gledalec Rajko Mežek dejal: "Odlična predstava. V ekipi ni nekaj igralk, ki so zaradi družinskih obveznosti odsotne. Tudi to se pozna." Trener domačink Andrej Kavčič pa je dejal: "Odličen rokomet. Domače igralke so na koncu bile bolj zbrane, sreča je bila na njihovi strani." Tehnični vodja Jani Zupan pa je pripomnil: Se ena zmaga nas loči do tretjega mesta. Upam. da bodo naše zmogle prikazati še eno tako tekmo." ... ... J. Marinček Usodni poraz? Preddvor Infotrade : Presad Litija 29 : 30 (12 : 13) Kranj - Športna dvorana na Planini v Kranju, gledalcev 200, sodnika Jovanovič in Čeak (oba Ljubljana). PRFDDVOR INFOTRADE: Košir, Meglic 2, Sink 5, Cuderman 3, Žibert I, Zorman 3, Arnež 3, Karničar, Tomažič 2, Uršič 8, Lom-bar 4, Komovec. Vse kaže, da Gorenjska v prihodnji tekmovalni sezoni ne bo imela svojega predstavnika v tako kvalitetnem tekmovanju. To že lahko sklepamo po končanem 21. kolu v slovenski super rokometni ligi, še posebej pa po srečanju v Kranju med Preddvorom Infotrade in Presadom iz Litije. Vprašujemo se, v čigavem interesu je takšen razplet? Možnosti za obstanek v družbi najboljših so sedaj minimalne. V poštev pride v soboto le zmaga Preddvorčanov v Slovenj Gradcu in poraz inlesa ter nato tretje srečanje med obema ekipama na nevtralnem igrišču. Toda po razpletih, ki smo jim bili priča, tega skorajda ni možno pričakovati. Zal pa tudi v tem kolu ni šlo brez oškodovanja domače ekipe, sicer priznanih sodnikov Ceaka in Jovanoviča iz Ljubljane. Preddvorčani so prvi povedli in v šesti minuti vodili že 4 : 0, nato pa so gostje uredili svoje vrste in v 16. minuti izenačili rezultat na 7 : 7, na odmor pa so odšli s prednostjo enega zadetka v prid ekipi Presada. V drugem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu in Preddvorčani so bili vse do 55. minute bližji zmagi, toda na koncu je zmagalo srečnejše moštvo, z zadetkom Speliča v zadnji minuti. Sodnika sta podelila Preddvorčanom kar tri rdeče kartone! Sodnika, ki žal nista imela svojega dne, sta se hotela v zadnjih nekaj minutah "oddolžili domačinom" kar s tremi izključitvami igralcev Presada. Ogorčenje med gledalci in rokometaši je bilo toliko večje, ker seje na tak način odločalo o obstanku v družbi najboljših! Pokrovitelj srečanja je bila Čevljarna Ratitovec iz Železnikov, nagrade pa je prispevala pizzerija Lipa iz Kranjske Gore. • J. Kuhar Derbi zanesljivo šeširju Šešir: Eurodas Celje 22:14 (9 :8) Škofja Loka, dvorana Poden, gledalcev 250 V 23. kolu moške republiške lige je ekipa Seširja dosegla visoko, a zasluženo zmago z vodilno ekipo v ligi, Lurodasom iz Celja. V prvem polčasu je bilo srečanje izenačeno, v drugem polčasu pa so čičimaci rokometaši zaigrali izredno borbeno in nasprotnikom skoraj niso pustili do strela. Izredno razpoložena sta bila tudi vratarja Peter-nelj in Kalan. Hkrati so bili Ločani uspešni v napadu. Tako je bila visoka razlika ob koncu resnični odraz dogodkov na igrišču Za Sešir so igrali: Rautar 1, Pokorn, Berce 3, Mrak, Dolinar 6, Derling 2, Čin ku. Sokolov 6, Peternelj 4, Blaznik, A. Peternelj in Kalan. • V. Stanovnik BASEBALL ZAČELO SE JE DRŽAVNO PRVENSTVO Minulo sredo in četrtek se je odigralo 2. kolo v slovenski bas** bali ligi. Kranjski Lisjaki so v četrtek igrali proti ekipi Jezice B v Ljf' bljani. Lisjaki so v prvem inningu igrali zelo slabo, saj je Jezica B pO" vedla s 6 : 0. Po petem inningu so igralci Jezice vodili že z. 1 I : 0. ifl vse je kazalo na prepričljiv poraz Kranjčanov. Kranjski Lisjaki so p° šestem inningu. po dobri igri v napadu, rezultat zmanjšali na 11 : 6. v sedmem inningu pa so izenačili na 11 : I I. Vse je že kazalo, daje Lis-jakom uspel veliki preobrat, ko so v devetem inningu izkušeni igrak'1 Jezice osvojili odločilne tri točke in zmagali s 14 : I I. Kranjčani sO v zadnjih štirih inningih prikazali dobro igro. ko bodo lahko celo tekmo odigrali z enakim tempom, bodo lahko premagali marsikatero ekipo. V soboto so Kranjski Lisjaki odigrali 3. kolo v slovenski baseball ligi proti ekipi Jezice A, v Ljubljani in izgubili z rezultatom 14 : 3-Kranjčani so v napadu prikazali neučinkovito igro, nikakor niso rno* gli udarjali žogice, zato so dosegli samo tri točke, s tako majhnim )1' kupičkom točk pa se tekme ne da zmagati. Obramba, posebno pa in* field. je igrala preveč raztreseno in delala drobne napake, ki pa se poznajo na rezultatu. V nedeljo pa so Kranjski Lisjaki odigrali prijateljsko meddržavno tekmo z ekipo Zagreb Tigers in jih premagali z rezultatom 22 : V soboto in nedeljo, 2. 5. in 3. 5., bo v Organizaciji Baseball klub* Kranjski Lisjaki, 2. pokal Kranja v baseballu, ki pa se bo odigral * škofjeloški kasarni, ker ZTKO Kranj ne dovoli uporabe pomožnega nogometnega igrišča na kranjskem stadionu za igranje baseballa. Vsi ljubitelji baseballa vabljeni v Škofjo Loko. T. Knif'£ Na teku trmastih 400 tekačev Visoko, 25. aprila - Klub trmastih je minulo soboto organiziral tek na 3 kilometre za otroke ter na II in 21 kilometrov za odrasle. V prekrasnem sončnem vremenu se je teka udeležilo več kot 400 tekačev Rezultati: - otroški tek na 3 kilometre - dečki - Gorazd Pintar (SD So-rica). - deklice - Mateja Mohorič (TK Kranj). - tek na 11 kilometrov moški - I. Branko Kranjc (TS Gorenje). 2. Vojko Duričič (Petrol). 3-Tomaž Novak (Klub trmastih). - ženske - I. Lidija Golob (Klub trmastih). Ana Jerman (SD Tržič). 3. Suzana Cesar (TS Gorenje), - tek na 21 kilometrov - moški - 1. Roman Hojak (Žak LJ). 2. Janez Marinko (Biro PRO). 3. Janez Vovk (Biro PRO). - ženske - I. Olga Grm (Kluh Trmastih). 2. Veronika Bohinc (AK Koper), 3. Heda Kotar (Iskra Trbovlje). Blejke četrte Paloma Branik : Bled 3 : 1 Blejke so v Mariboru po pričakovanju izgubile. V zadnji tekmi, ki m več odločala o ničemer, tudi domačinke niso igrale z vso močjo in Blejkam je uspelo osvojiti set. V končni razvrstitvi so četrte, s čimer pa glede na načrte, ne morejo biti zadovoljne. • Š. Udrih Blejci četrti L SOL - moški Rezultati 22. kola: Bled : Izola 3 : 0, Topolšica : Žirovnica 3 '■ I, Mikro-Črnuče : Vigros - Pomurjc 0 : 3, Emonacommerce Šempeter I : 3. Brezovica : Vizura Celje 3 : 0, Vileda II : Mislinja 3 : 2. Končni vrstni red: Brezovica 40. Vigros - Pomurje 38. Šempeter 37, Bled 36, Žirovnica 35, Topolšica 35, Emonacommerce 33. Mikro Črnuče 32, Vileda II 30 (-1), Mislinja 27. Celje 26. Izola 25 (-1). II. SOL - zahod ženske Rezultati 22. kola: Triglav : Vital 3 : 0, Bled II : Koper 110:3. HIT Casinos N.G. II : Šenčur 1 : 3, Plamen : Kočevje 113:0. Bohinj : Jesenice 3 : 2, Kamnik : Žirovnica 3:1. Končni vrstni red: Koper Cimos II 42 ( + 48). Vital 42 ( + 44). Triglav 39, Bohinj 35, Kamnik 34, Plamen 33, Jesenice 31, Žirovnica 30, Kočevje II 30, Bled II 28, Šenčur 27, HIT Casinos N.G. II 24 (-1). • B. Maček Finale medobčinske lige v odbojki V četrtek, 23. aprila, je bilo v telovadnici osnovne šole Lipnica odigrano finale medobčinske gorenjske lige v odbojki. Nastopili sta po dve prvouvrščeni ekipi iz kranjsko-škofjeloške lige (Predoslje. Adergas) ter iz radovljiške občinske lige (Stočje in Bled 3). V predtekmovanju so ekipe navzkrižno odigrale tekme. Po zanimivih igrah so dosegle naslednje rezultate: Stočje : Adergas 2 : 0 (15 :2. 15 : 11). Bled 3 : Predoslje 2 : 1 (15 : 6. 11 : 15. 15 : 13). Finale. Stočje : Bled 3 2 : 0 (15 : 9. 15 : 5). V finalni tekmi je ekipa Stočje iz Krope dokaj z lahkoto premagala ekipo Bled 3. ki sojo sestavljali mladinci OK Bled. Za ekipo Stočje so igrali: Bešter, Pazlar, Ralič, l dir. Maček, Korošce, Peternel in Habjan. Janez Šol»r Škofjeloško prvenstvo dvojic Na štiristeznem kegljišču v ŠD PODEN je v organizacij' Športne zveze prvič potekalo tekmovanje dvojic v kegljanju za moški'-ženske in mešane dvojice. Organizator je bil presenečen nad odzivom« saj se je tekmovanja udeležilo kar 55 dvojic iz Škofje Loke in Selške doline. Pri mešanih dvojicah sta premočno zmagala Silva FLAISC HMAN in Marjan FUIS podrla sta 1.621 kegljev in premagala drugouvrščeno dvojico VlDMAR-SlNKOVEC iz OBRTNE ZBORNICE za 81 kegljev. Tretje mesto sta osvojila dvojica PRIMOŽIČ-GABER iz Gorenjske predilnice s 1.538 podrtim keglji, 4. mesto sta osvojila Nada Fojkar in Peter Hafner, 5. mesto dvojica JESENKO - BRADLSKO Robi in 6. mesto PRIMOŽIČ-JEZERŠEK. Pri ženskih dvojicah sta bili nepremagljivi dvojici JENKO in Slavka PLESTENJAK s 1.456 podrtimi keglji. 2. mesto je pripadlo Srni' Ijani Oblak in Olgi Drabik podrli sta 1.409 kegljev, 3. mesto sta osvojili Milena Primožič in Sonja Ziherl iz Gorenjske predilnice s 1.37« podrtimi keglji, samo 10 manj, 4. mesto pa sta osvojili dvojici Vidmar - Ravnikar. Pri moških dvojicah je bila zmaga nekako že oddana, saj sta že ♦ prvem delu premočno vodila PRI / I IJ - HAFNER in v finalu 1. mesto le še potrdila. Skupaj sta podrla kar 1.721 kegljev, drugo mesto sta osvojila brata Marjan in Vlado Fuis s 1.650 podrtimi keglji. na odlično tretje mesto pa sta se uvrstila JUVANClC - DAGARIN. dvojica ]/ TEHNIKA s 1.640 podrtimi keglji, 4. mesto sta osvojila Žontar - Ha'; ner iz LTH, 5. mesto si delita dvojici iz Elektromotorjev Železni1 Soklič - Kemperle in Termike Čadež - Čarman. itd. Vsi udeleženci s(' bili mnenja, da se tekmovanje dvojic v kegljanju uvede tudi v kok" dar tekmovanj in s tem popestri kegljaško ponudbo rekrcativcem M. Kalani«' SKAKALCI TRIGLAVA SO KONČALI NAJUSPEŠNO SEZONO Vrsta naslovov državnih prvakov Sv. Jošt nad Kranjem, 24. aprila - Toliko klubskih delavcev, tekmoval-Cev, staršev in gostov, kot se je v petek zvečer zbralo v Smučarskem do-"|u na Joštu, ni bilo ob zaključku skakalne sezone Triglava zbranih še '"koli. Vendar pa množična udeležba seveda ni bila naključje, saj je bi-'a prav minula sezona najuspešnejša v dolgi in bogati zgodovini tega sanjskega skakalnega kluba. Kot je v poročilu poudaril Predsednik SK Triglav Jože Javor-n'k, toliko uspehov klub ni imel Se nobeno leto. Poleg lega, da so Mihovi tekmovalci dosegli vrsto 'ePih uspehov in naslovov državah prvakov, so zmagovali tudi [J? mednarodnih tekmah, kjer je J'l /lasti uspešen Matjaž Zupan, donosni smo na vse vas, posebno na mlade tekmovalce, trener-Je- pa tudi klubske delavce in Starše in vsem bi rad čestital z že-Up, da bi z uspehi nadaljevali tudi v naslednji sezoni. Mislim, da J* vehk uspeh, da smo uspeli do-.'ti glavnega pokrovitelja Teling lz Kranja, s čimer nam bo omogočeno normalno delo," je pou-fferil Jože Javornik. Dr. Bojan Jošt iz Smučarske zveze je dejal. 0 ŠPORTU TUDI V SKUPŠČINI Posebna delovna skupina Športne zveze Slovenije naj bi prav kmalu pripravila gradivo o položaju športnih društev in o razmerjih med društvi in oblastjo. Sedanja organiziranost športa namreč še vedno temelji na zakonu o društvih iz leta 1974, zato naj bi poslanci obravnavali nov zakon o društvih in nevladnih združenjih, ki bo podlaga novi organiziranosti v športu. Pripravljen je tudi predlog resolucije o športnem področju, ki naj bi ga že maja obravnavali v državni skupščini. Sicer pa so prednostni projekti Športne /veze Slovenije, kot je bilo slišati na zadnji seji skupščine, poleg sprejema dokumentov o športnem podočju v skupščini Slovenije še razvrstitev športnikov po kategorijah, državno sofinanciranje športnih objektov in sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije. Na seji skupščine so sprejeli v svoje članstvo še štiti panožne zveze: za biljard, orientacijo, navtiko in teakvvon - do, tako da je v ŠZS po novem 54 panožnih zvez.# (vs) Najuspešnejši skakalci Triglava: Franc Urban, Jure Žagar, Uroš Rako-vec, Miha Eržen, Robert Janežič, Luka Mohorič, Bine Norčič in Primož Zupan-Urh. Foto: P. Kojzek Tadej Zvikart, državni prvak med mlajšimi mladinci. Foto: J. Cigler /L NAMIZNI TENIS Štrukljeva IN fojkarjeva finalistki Maribor, 26. aprila - Na I. državnem prvenstvu za mladince in mladinke v namiznem tenisu v Mariboru je sodelovalo 50 mladincev in •>0 mladink iz vseh slovenskih klubov, ki so pokazali kakovostno igro 'n napovedali kakovostni vzpon slovenskega namiznega tenisa. Sodelovalo je je tudi moštvo kranjskega Merkurja. Vidno vlogo sta imeli 'iva Štrukelj in Petra Fojkar, še posebej v parih, kjer sta klonili šele * finalu z reprezentantkama Polono Čehovin in Mojco G uze!j. Pri Mladinkah je imela največ uspeha Olimpija iz. Ljubljane, pri mladinih pa Maribor. • J. Maček Prvenstvo posameznikov gorenjske lige Odbor Gorenjske namiznoteniške lige je v Škofji Loki organiziral ob koncu sezone posamezno prvenstvo za naslov najboljšega ^'sameznika v Gorenjski ligi. V športni hali Poden se je zbralo 24 (palcev iz vseh klubov Gorenjske lige. Najboljšo pripravljenost je pokazal Matej Keršič iz Križ, ki je v finalu premagal Jana Ranta iz Škofje Loke. Škofjeloško občinsko prvenstvo Partizan Škofja Loka je bil organizator občinskega prvenstva v namiznem tenisu članov do 30 let in od 30 - 40 let. Nastopilo je 32 Posameznikov iz Škofje Loke. Železnikov, Sv. Duha in Brodov. Prvaka sta poslala do 30 let Boštjan Rant od 30 - 40 let pa Franc Rant. J. Starman Vabila, prireditve Tek na Dobrčo - ŠD Mošnje prireja I. maja, z začetkom ob 9. uri, tek la Dobrčo. Tekmovanje bo izvedeno v sedmih kategorijah, prijave Pa organizatorji sprejemajo na dan tekmovanja od 8. ure dalje na Startu, ki bo pred domom športnega društva v Mošnjah. Cilj bo pri koči na Dobrči. organizatorji pa tekmovalce obveščajo, da bo med tekom treba premagati tisoč metrov višinske razlike, zato je tekmovanje primerno le za dobro pripravljene rekreativce, starejšim tekmovalcem pa priporočajo uporabo smučarskih palic. Turnir v malem nogometu - To nedeljo, 3. maja, ŠD Selca organizira •urnir v malem nogometu. Turnir se bo začel ob 8. uri na igrišču v sušnici v Železnikih, prijaviti pa seje moč do petka, I. maja. do 20. Ure, ko bo žrebanje v KS Selca. Prijave sprejemata Gregor Habjan (66 - 494) in Brane Bertoncelj (67 - 121 int. 371, dopoldne). Za nagrade so pripravljeni pokali in denarne nagrade. V Španske gore - Planinska sekcija Alpetour Kranj prireja konec juniji planinsko turistični izlet v Španijo. V 15 dneh. od 27. junija do II. Julija, bodo udeleženci obiskali kneževino Monaco, Ažurno obalo s Cannesom, francoske Pireneje z nacionalnim parkom in znamenito Sorsko dolino Cirque de Gavarnie, Pamplono z bikoborskimi znamenitostmi....in še vrsto zanimivih krajev. Informacije in prijave sprejela Jože Škorc. tel. 46-400. Izlet v Beneško Slovenijo - Kranjsko planinsko društvo in sekcija ^>kra prirejata naslednjo soboto, 9. maja, izlet v Beneško Slovenijo. Posebni avtobus bo ob 6. uri odpeljal izpred hotela Creina skozi Skofjo Loka do 800 m visoko ležeče vasi Brezje. Prva skupina se bo Povzpela na Breški Jalovec, druga pa do izvira reke Nadiže. Hoja ni ,ehnično zahtevna, priporočjiva je oprema za sredogorje. Prijave sPrejemajo v pisani PD Kranj do zasedbe mest v avtobusu oz. do 5. maja. Rokometni spored - To soboto, 2. maja, je na sporedu 22. kolo moške ^uper rokometne lige. Ekipa Infotrade Preddvor gostuje pri Novi Dpremi. V boju od 1. do 4. mesta Kranjčanke v soboto ob 19. uri go-st'jo ekipo Velenja. Tekma bo v dvorani na Planini. V republiški ligi *a moške tokrat škofjeloški Šešir gostuje v Kamniku, balinarski spored - V super ligi igra ekipa Radovljice v 1. kolu doma z ekipo SGP Gorica. Tekma bo v soboto, 2. maja, ob 15. uri. Ekipa Tra-'e gostuje v Postojni. Na sporedu je tudi I. kolo v I. ligi. Ekipa Prim-•kovega gostuje v Postojni, v Kranju pa ekipa Huj gosti Slavijo. Tek-^a bo v soboto ob 9. uri. V II. kolu II. lige vzhod ekipa 5. avgusta 8°siuje v Velenju, ekipa Lesc pa v Mariboru. V Kranju bo srečanje "•ed ekipo Rogovile in A. Besednjaka, v Tržiču med Bistrico in Dolomiti, v Škofji Loki pa med Loko 1000 in Virtusom. Vse tekme bodo to soboto ob 9. uri. ^ Nogometni spored - Danes, 30. aprila, bo na nogometnem igrišču ' usta I v Škofji Loki mladinski in članski finale pokala Gorenjske za ")ladince in člane. Ob 15.45 bo mladinski finale med Triglavom in Za-r'co, ob 17.30 pa bo članski finale med LTH in Triglavom. LTH je na Poti do finala premagal Živila Naklo B. Bled, Savo in Polet, Triglav Pa Visoko, Živila Naklo in Jesenice kar z 8 : 0. Zmagovalca se bosta Uvrstila v republiški finale. V nedeljo pa se bodo nadaljevale tudi državne lige. Živila Naklo igrajo v nedeljo ob 16.30 doma z Elektroele-""entom iz Zagorja, Jesenice gostijo doma Avto Bura iz Kočevja, Tri-|lav igra doma z Branikom iz Šmarij, Alpina pa gostuje pri vodilnem studiu D. V mladinski ligi igrajo v nedeljo samo Jeseničani in to doma * Usnjarjem, gorenjski derbi med Triglavom in Živili Creina pa bo 13. "»aja ob 17. uri. • J. K. da ga veseli, da so v klubu, kljub težkim časom, ko je težko zbrati motivacijo za trdo delo, uspeli vzgojili izjemno generacijo mladih tekmovalcev. Janez Frelih, novi podpredsednik Smučarske zveze (njegov matični klub je prav Triglav) pa je pohvalil delo v klubu in hkrati povedal, da se v smučarski zvezi pripravljajo na reorganizacijo* katere cilj bo doseči višjo stopnjo profesionalizacije in hkrati večjo množičnost. Ob koncu srečanja so podelili tudi zaslužene nagrade tekmoval- cem in trenerjem. Naslove državnih prvakov so v minuli sezoni osvojili: Matjaž Zupan med člani. Urban Franc med starejšimi mladinci, Tadej Zvikart med mlajšimi mladinci do 16. let, Robert Janežič med pionirji do 13 let in Miha Eržen v nordijski kombinaciji do 13 let. Skakalci Triglava so bili tudi moštveni državni prvaki v kategoriji starejših mladincev in starejših pionirjev, Skakalni klub Triglav pa je postal tudi prvi državni prvak Slovenije. • V. Stanovnik Alpetourovci uspešno zaključili sezono Na soriški planini so "ujeli" ŠE ZADNJI sneg Soriška planina, 25. aprila - S klubskim tekmovanjem se je minulo soboto na Soriški planini končala dolga olimpijska sezona tudi za smučarski klub Alpetour. Po vrsti organizacij tako občinskih kot območih, državnih in mednarodnih tekm, so se člani kluba na koncu sezone pomerili še v klubskem tekmovanju. Ko smo prihajali na Soriško planino, se nekateri starejši člani kluba kar niso mogli načuditi, kako hitro je izginil zadnji sneg. Le še nekaj snežnih zaplat je bilo na smučišču, toda izkušenim organizatorjem tekmovanj seveda to ni bila ovira, da ne bi uspešno izvedli še zadnje tekme sezone. Med klubaši so bili tudi najboljši klubski tekmovalci na čelu z našo najuspešnejšo smučarko Natašo Bokal in dobitnico medalje s svetovnega mladinskega prvenstva Leo Ribarič. pa tudi klubski veterani z Lojzetom Vodopivcem na čelu. Manjkala ni tudi ekipa Loka Timinga. ki je poskrbela, da so bili - kol vedno - rezultati pravi čas na pravem mestu. Le tekma je bila malce drugačna kot navadno - saj je tekmovalce na progi čakala vrsta ovir, na koncu pa so morali voziti tudi okrog droga s slovensko zastavo. In ker je bila tekma zgolj uvod v podelitev priznanj zaslužnim delavcem in tekmovalcem kluba, ki so jo na koncu pripravili v Po-droštu, tudi rezultati niso bili najpomembnejši - za razliko od siceršnjih tekmovanj je tokrat zmagalo pravilo - važno je sodelovati! • V. Stanovnik Ker je bila tekma "malo za šalo malo za res", so se tekmovalci pomerili tako v vožnji naprej kot vožnji nazaj in krožni vožnji. Nekateri so prinesli tudi smuči muzejske vrednosti, za pogum pa je bilo treba popiti šilce žganega. Na startu so bili tudi Alpetourovi trenerji, z glavnim trenerjem ženskih alpskih reprezentanc Jarom Kalanom na čelu. Najboljša Alpetourovka Nataša Bokal je bila na tekmi predvozači-ca, poskrbela pa je tudi, da so bili rezultati vsem na očeh. Na koncu je Ivan Miklavc (oče našega slalomskega reprezentanta Andreja Miklavca) podelil priznanja za delo v klubu in uspešne nastope na tekmi. Med veterani so jih prejeli: Lojze Vodopivec, Slave Stanonik in Stane Stanonik. Zmagala radanovičeva in sever Kranj, 27. aprila - Igrišča TK Kranj so bila tri dni prizorišče tekmovanja za pokal Cockta. Med dekleti se je pomerilo 17 tekmovalk, največ pa je pokazala Urška Radanovič (Velenje), ki je premagala vse nasprotnice in osvojila prvo mesto. Pri fantih sta se v finalu pomerila Jaki (Maribor) in Sever (Olimpija). Zmagal je Sever. • J. Marinček ANDREJ KNE - državni strelski prvak V soboto in nedeljo so se na ljubljanskem strelišču pomerili za naslove državnih prvakov v streljanju s serijsko zračno puško člani in članice. V ekipnem tekmovanju so obakrat slavili predstavniki in predstavnice Maribora, najboljša posameznika pa sta bila Andrej Kne iz Kranja in Renata Oražem iz Portoroža. Slednja je s 377 krogi od 400 mogočih izenačila dosedanji rekord iz lanskega leta. Od ostalih dosežkov je treba omenili še ekipno 3. mesto, ki so ga osvojili strelci SD Kranj in bronasto medaljo Alenke Kavar med članicami. Rezultati prvega državnega prvenstva Republike Slovenije: članice ekipno (11 ekip): I. S D •'Maribor" 1090 krogov, 2. SD "Proleter" 1083 krogov. 3. SD "STT" Trbovlje 1068 krogov, 6. SD "Kranj" 1049 krogov. 7. SD "Partizan Julek" Radovljica 1408 krogov. Članice posamezno: (51 po- sam.) I. Renata Oražem - Portorož 377 krogov. 2. Ksenija Komočar -Domžale 371 krogov, 3. Alenka Kavar - Radovljica 36') krogov, 7. Andreja Malovrh - Kranj 367 krogov. 9. Darinka Smrtnik -Kranj 365 krOROV, itd. Andrej Kne Člani ekipno (46 ekip): I. SD "Maribor" l I 12 krofov. 2. SD "Trzin" I I 12 kromu. 3. SI) Kranj l 109. 13. SD Škofja I oka 1096; Člani posamezno: (178 posam.) I. Andrej Kne SD Kranj 379 kn )gOV, Boško Doneski 379 krogov, 3. Robi Markoja SD MIP 378 krogov. 11. Jure Frelih SD Kranj, 374 krogov. Anton Ur-banč SD P. Julek Radovljica 370 krogov, itd. a . . . Bozo Malovrh Triglav brez poraza triglav : lsk 27 : 11 (8 : 2, 8 : 4, 4 : 3, 7 : 2) triglav : vvbct 23 : 14 (8 : 5, 5 : 3, 6 : 1, 4 : 5) Kranjčani so zadnji dve koli bili "domačini" v zimskem bazenu Golovec v Celju in premagali goste iz. Avstrije. Lako so osvojili brez poraza prvo mesto. Čaka jih še igranje v play offu. ki se začne 10, maja. Po programu, ki je že določen, jih čaka tekmovanje na štirih turnirjih. Kot zmagovalec lige naj bi bil zadnji turnir v Kranju. V Celju je Triglav nastopil v naslednji postavi: Homovee I. Haj-dinjak 3, Košir 5, Balderman 5. Bečič 4. Čadež 3, Gantar 3, Antonije-vič 3. Kavčič. Štirn 3. Peranovič 6, Štromajer I I, Troppan 5. J. Marinček Med dijakinjami csui jesenice, pri dijakih pa gimnazija KRANJ Kranj, aprila - Športna dvorana na Planini je bila prizorišče prvenstva srednjih šol Gorenjske v košarki. Dijaki so nastopili v treh skupinah. REZULTATI: finale: Gimnazija Kranj : Iskra 51 : 40. Ekonomska šola : Iskra 30 : 29. Ekonomska šola : Gimnazija Kranj 46 : 52. Vrstni red: 1. Gimnazija Kranj, 2. Ekonomska srednja šola Kranj, 3. Srednja šola Iskra Kranj, 4. Trgovska šola Kranj, 5. Kovinarska srednja šola Šk. Loka, 6. Gimnazija Sk. Loka, 7. Lesarska šola Šk. Loka, 8. CSUI Jesenice, 9. Tekstilna šola Kranj in 10. SMKŠ Kranj. Dijakinje so dosegle naslednje izide: Gimnazija Šk. Loka : SMKŠ Kranj 48 : 5, Ekonomska šola Kranj : SMKŠ Kranj 39 ; 8. Gimnazija Šk. Loka : Ekonomska šola Kranj 59 : 33, Gimnazija Kranj : Tekstilna šola 34 : II, CSUI Jesenice : Gimnazija Kranj 33 : 31, CSUI Jesenice : Trgovska šola 33 : 30, Trgovska šola : Tekstilna šola 55 : 31. Gimnazija Kranj : Ekonomska šola 25 : 23. CSUI Jesenice : Gimnazija Šk. Loka 33 : 31, Vrstni red: 1. CSUI Jesenice, 2. Gimnazija Šk. Loka, 3. Gimnazija Kranj, 4. Trgovska šola Kranj, 5. Ekonomska šola Kranj, 6. Tekstilna šola Kranj in 7. SMKŠ Kranj. | rvi ii r i noo k ŠKOFJELOŠKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Škofja Loka, aprila - Končano je še eno rekreacijsko tekmovanje - tekmovanje košarkarjev. Udeležilo se ga je 9 ekip. na dveh turnirjih je vsaka ekipa odigrala po štiri tekme. Zanimivost turnirja je bila v udeležbi, saj so vse ekipe redno prišle na tekmovanje. V finalu so se pomerile najboljše ekipe iz predtekmovanja PODEN. TRATA in TRATA VETERANI. Najmočnejši so bili igralci ekipe PODEN, ki so premagali obe vrsti, in sicer TRATO z 39 : 24 in TRATA - VETERANI s 34 : 29. drugo mesto so osvojili VETERANI TRATE, ki so bili v medsebojnem srečanju boljši za 7 košev. Za zmagovalno ekipo so igrali: brata Vujič Dragan in Milan. Tomaž Dolenc. Igor Dolenc, Jaro Kalan. Pokorn. Tomo in Boris Čajič. Krajnik. M. Kalamar KONJENIŠTVO Lep uspeh brda Ljutomer, aprila - Na ljutomerskem hipodromu je bila konec tedna otvoritvena dirka. V šestih točkah sporeda so se izkazali (udi Brdski konji in jahači, saj je Lojze Gorjanc (Anica) osvojil prvo mesto v dirki za 3 letnike na 1800 metrov in prvo mesto s Ouestoijem za 3 do 4 letnike na 1800 metrov. V dirki za 3 do 12 letnike na 1800 metrov se je izkazal še Vidic (Patonon), ki je zmagal z najhitrejšim tekom dneva 1.21,4. Tri od šestih zmag so lep uspeh Brda. saj so tekmovalci nastopali s konji domače vzreje. • (vs) SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA ČESTITA VSEM PREBIVALCEM ZA PRAZNIK DELA SKUPŠČINA OBČINE KRANJ ČESTITA VSEM OBČANOM OB PRAZNOVANJU PRAZNIKA DELA Elektromotorji PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN TRŽENJE ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV, d.o.o., 64228 ŽELEZNIKI, OTOKI 2 PROIZVODNJA IN TRŽENJE ELEKTRIČNIH IN PLINSKIH APARATOV, d.o.o., 64220 ŠKOFJA LOKA, RETEČE 4 ČESTITAMO 1.MAJ PRAZNIK DELA ELEKTRO GORENJSKE BLEIVVEISOVA 6, KRANJ Mercator - Tovarna olja Oljarica Kranj [J GOREN | MLEKA |ka n K R A ■.......mj |^ j ■KmmmI MliGAMILK Kranj ^||_WfOffffe YT^M"*' trgovina in servis d.o.o Prodajalna Kranj, Bleivveisova 10, tel.: 064/216-563, 211-553 POSLOVNIM PARTNERJEM IN DRŽAVLJANOM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE iQ moderni interien trgovsko podjetje s pohištvom in stanovanjsko opremo SALON POHIŠTVA KRANJ agrotehnika Kranj, Dražgoška 2 POSTA TELEGRAF TELEFON KRANJ n dornplan Kranj, Bleiweisova 14 Tel.: 064/214-440,211-87S ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ p.o. KOROŠKA c. 53 c KRONIKA UREJA:HELENA JELOVČAN več tatvin hrane, pijace, oblačil, kurjave. Revščina ni opravičilo za kraje ^nez Rihar o tako imenovanih socialnih tatvinah. "j^nj, 28. aprila - V oddelku /a operativo urada kriminalistične 'užbe UNZ Kranj, ki ga vodi Janez Rihar, so v prvih treh mesecih e'os zaznali kar za tretjino več kaznivih dejanj kot v enakem času *bi. Med njimi je tudi okroglo sto takih primerov, ob katere bi Ko pritisnili pečat "socialne tatvine". Te oznake kriminalisti Uradjio sicer ne poznajo, niti ni njihovo poslanstvo, da bi preverjali ^cialni položaj storilcev, to je delo drugih institucij. Vendar pa vse gostejše kraje hrane, pihače, oblačil, drv tudi kažejo na vse večjo ^cialno stisko ljudi. Tako je pred dnevi dobesedno pretresljivo iz-^eriela vest o delavki iz škofjeloške tovarne, ki je v oplemenitilnici ^fezala s stroja dva kosa tkanine in ju spravila v torbo, da bi ju "nesla domov. Tovarno je okradla za bore tri tisočake. Je bilo *redno sramote? Revščina je družbena sramota, ni pa opravičilo za kraje. , »Če si človek nečesa z denar- skratka, marsikateri avto je bil .to, ki ga ima, ne more privošči- čez noč povsem razmontiran. ,'Pač ne kupi, se odpove, ne pa Tatovi, ki jih doseže roka pra-Dte,« pravi Janez Rihar. vica, so različnih starosti, od PW se nekateri težko sprijaz- mladoletnikov pa tja do neka-'Jo z odpovedovanji in ker de- kQ 40. leta. Tatvine te vrste "ja nimajo (dovolj) za vse po- jmajo lahko element socialnih e»e in želje, kradejo. Zlasti tatvin. Storilec se noče odpove-»skrbljujoč postaja ta pojav dati dobrini, krade, da bi pro-"e kjer se združita potoka in krivca pa bo pokazala anali-v'evnjek in Viršca (oba izvirata za vode in rib, ter preiskava te-jSak na eni strani Adergasa), rena. 0 Zgornjega Brnika, kjer se Že samo na ribah, gre za go- £°tem združi s potokom Reka, jitveni in deloma tudi lovni po- ■ Pa se potem med Komendo tok, bogat po potočni postrvi, ^ Mostami izliva v Pšato. Ta- je neprecenljiva. Hiter izračun, ^ J je bilo obveščeno vodstvo ki smo ga naredili v soboto na '^užine, ribiško-lovski inšpek- terenu, je bil, da je po sedanji c r,,^Prava za notranje zadeve, tržni vrednosti potočne postrvi, pijanska policijska postaja škoda okrog 800 tisoč tolarjev na več mestih so bili vzeti tu- ali več. Predsednik družine 'Vzorci vode. Rajko Baje je ob tej priložnosti Sit (*e'° za člane r'°'" poudaril, da je pododbor s čla- *e družine oziroma pododbo- ni na Cerkljanskem po zad- l Pa se je potem začelo v so- njem poginu pred leti zares do- Čigavo je nakradeno? Policisti so pri znanem kranjskem nepridipravo odkrili pravcato "skladišče" nakradenega blaga. Ker ne uspejo ugotoviti, komu pripadajo predmeti na posnetku, vabijo njihove prave.lastnike, naj se oglasijo na policijski postaji v Kranju. Minuli teden je bilo na gorenjskih cestah več hudih prometnih nesreč. Dva človeka, oba na magistralki pod Ljubeljem, sta bila ob življenji. Tudi gore so v soboto zahtevali dve smrtni žrtvi. ot° zjutraj, ko so ugotavljali, bro gospodaril in s stalnimi ločn Ad So v potoku poginile vse po- vlaganji rib, da je potok spet e postrvi (in z njimi tudi oživil. "Zdaj bo Vašca spet ne druge vodne živali) od kaj let mrtva voda, saj je v njej v HPgasa t,° zg°rnJega Brnika poginilo vse živo." Razočaran je dolžini najmanj pet kilome- bil tudi gospodar družine Mar- V z vsakem koraku ob potoku, v den soočil že z drugim totalnim alostna slika seje kazala jan Peterka, ki se je minuli te- i lerem je bilo polno manjših poginom na območju družine. Večjih rib in med njimi tudi "Pred dnevi so bile z Endrinom VARNOST - TRDNOST - VARNOST KRANJ Vgrajujemo In vzdržujemo: ALARMNE, PROTIVLOMNE NAPRAVE (žične in brezžične), TREZOR-JE, RADIJSKE ZVEZE (brezžične) PO VSEJ GORENJSKI IN DO LJUBLJANE Posebej varujemo: PREVOZE GOTOVINE, DRAGOCENOSTI, NEVARNIH SNOVI, VAS OSEBNO, VASE DOMAČE. ZAGOTAVLJAMO SPREMLJAVO PRI SPECIALNIH PREVOZIH,,. varnost KRANJ podjetje za varovanje premoženja Kako je bil Igor Vakaj po nedolžnem "namočen" v ledenomrzlo Soro Nisem verjel, da je kaj takega mogoče B. S. in J. B. sta ugrabila domnevnega tatu, ga pretepala in tri četrt ure potapljala v reko, da bi priznal vlomno tatvino. Škofja Loka, 28. aprila - Sredi meseca so nam gorenjski kriminalisti posredovali podatke o "kavbojskem" obračunu, ki se je dogajal na starega leta dan v Škofji Loki. B. Š. in J. B. sta ugrabila I. V., hotela od njega zvedeti, kam je skril ukradene predmete, ga pretepla in potapljala v ledenomrzlo Soro. Izpustila sta ga šele po dveh urah in pol, ko naj bi jima "vse" priznal. Žal je pri posredovanju podatkov prišlo do zmote; 1. V. ni kradel, prave tatove so že prijeli, ovadili pa tudi oba nasilneža, so pojasnili kriminalisti. Povedali so tudi ime žrtve. 26-letnega Igorja Vakaja smo zmotili med popravljanjem čevljev v škofjeloški Svedri. Brez obotavljanja je povedal, kako je bilo. »Bilo je na Silvestrovo, ko sta me doma iskala B. Š. in J. B. Oba poznam. Eden je mesar, drugi prijatelj mojega sodelavca. Kot mi je oče kasneje povedal, jima je dejal, da sem pri prijatelju, ki sem ga pomagal seliti v drugo stanovanje. Ravno smo začeli silvestrovati, ko sta pozvonila v prijateljevem stanovanju. Prijatelj je šel ven, želela sta mene. Ko sem ju vprašal, kaj je, sta me povabila ven, češ da se moramo nekaj pogovoriti. Nič hudega sluteč sem šel z njima iz četrtega nadstropja. Že v drugem sem jih dobil. Priletel sem v zid, nakar sta me še obrcala. Spodaj sta me dobesedno vrgla ven. Vsega omamljenega sta me strpala v avto in odpeljala k Sori pri puštalskem igrišču,« pripoveduje Igor Vakaj. Nasilneža sta ga hotela prisiliti, da bi priznal krajo pip iz hiše enega od napadalcev. »Se danes ne vem, kje je njegova hiša. Me tudi ne zanima. Tri četrt ure sta me tunkala pod vodo. Ves čas sem trdil, da ničesar ne vem, onadva pa sta samo tulila: "Kje so kljuke? Kje so pipe?" Že pred blokom sem jima predlagal, da bi poklicali policijo in razčistili, nista hotela.« Ko sta možaka sklenila, da je tunkanja dovolj, sta Igorja Vakaja peljala k enemu od njiju domov, da bi ga preoblekla v suha oblačila. Tedaj so prišli policisti. Podhlajenega in pretepenega Igorja Vakaja so najprej odpeljali v škofjeloški zdravstveni dom, od tam pa v Klinični center v Ljubljano. »Med mrcvarjenjem sem izgubil verižico, uro, nekaj denarja, po žepih je bilo polno peska. Se lep čas po tem sem hodil naokrog ves podplut, opraskan, glavo sem imel prebito s kamnom. Če sta se mi opravičila? Ne. Le žena od enega je prišla k nam domov, se hotela opravičiti, v isti sapi pa moji mami razlagala, da sem možu strgal obleko in uro. Kot da bi jaz njega vlekel dol, ne onadva mene! Kako sem se takrat počutil? Priznam, bilo me je strah. Ne bi verjel, da je človek zmožen česa takega,« pravi Igor Vakaj in upa, da je bila to zanj prva in zadnja izkušnja te vrste. • H. Jelovčan Policiste tepejo Kranj, 28. aprila - Primerov, ko se (pijani) kršitelji zakonov s pestmi lotevajo mož v modrem, je vse več. Tako sta pred dnevi prometna policista na Koroški Beli ustavila voznika, 51-letnega Franca P., ki je bil očitno pijan. Ko sta od njega zahtevala dokumente, ju je začel zmerjati z imeni, ki jih ne kaže ponavljati. Nato je korenjak stopil iz avta, se opotekal po parkirišču pred trgovino, eden od policistov mu je celo pomagal, da se je naslonil na ograjo. V zahvalo gaje Franc P. obrcal. Na vse načine se je otepal, ko sta ga policista spravljala v modro-beli golf, enega je zadel v arkado. Končno sta ga dostavila na policijsko postajo, kjer pa se možak še ni umiril. Policisti so na pomoč poklicali njegovega sina. . Drug primer pa je iz Tržiča. Okrog pol devetih zvečer je 19-letni Boštjan H. iz Bistrice brez vzroka, iz očitne pijanske objestnosti, na Partizanski cesti razbil tri šipe in napadel tri ljudi. Ko so prišli policisti, se je nameraval lotiti tudi njih. Končno gaje eden le obvladal in odpeljal na policijsko postajo. Tudi tam je mladenič začel razbijati, žaliti, izzival k dvoboju, enega udaril v obraz, ob drugem udarcu pa razbil še šipo. Ovaden je dveh kaznivih dejanj: napada na uradno osebo in poškodovanja tuje stvari. Mladeniča policisti poznajo že od prej, do jutra, ko so ga zadržali, seje uspel malo umiriti. • H. J. Niz manjših tatvin Kranj, 28. aprila - Med prazniki so policisti in kriminalisti raziskovali več manjših tatvin. Tako je neznanec ponoči s stene bi-leja .ŠD Zarica v Kranju snel parabolo satelitske antene, iz parka na Gorenjski cesti v Radovljici je prek noči zginilo 2K sadik pušpana, mož lastnice trgovine Taja na Zlatem polju je pri kraji zalotil nekdanjo prodajalko, ki je za "spomin" obdržala ključ, kranjski policisti pa so zasačili tudi 18-letnega S. S., katerega specialnost je bila kraja avtomobilskih delov. Njegov vrstnik, B. U. iz Besnice, je na dvorišču mehanične delavnice na Primskovem iz juga odmontiral menjalnik, očitno lačen Jeseničan je iz shrambe kantine ŽJ na Javorniku ukradel za 12.000 tolarjev salam, klobas, cigaret, čokolade, prav svojevrstno objestnost pa so pokazali mladi Golničani Marko D., Tomaž K. in Andrej C. Potem ko so z dvorišča "sunili" fička, so se z njim odpeljali proti Goricam, ga zaletavali drevje, poska-kali, razbili, skratka, docela zmaličili. • H. J. Pretresljiv samomor 22. aprila ob 11.40 se je na policiji v Bohinjski Bistrici oglasil domačin. Povedal je, da je pred svojo hišo našel del desne človeške roke. Kriminalisti so takoj odšli na kraj, dobili roko, 50 metrov stran pa še močno razmesarjeno truplo 25-let-nega fanta iz Bohinjske Bistrice. Ugotovili so, daje storil samomor z ročno bombo, ki jo je aktiviral in legel nanjo. Bombo mu je dal prijatelj, ki jo je dobil od svojega bratranca iz Varaždina. Nezgoda s padalom V nedeljo se je po spustu z jadralnim padalom hudo ponesrečil 51-letni .Štefan Pesjak iz Radovljice. Ko je pristal pri Smokuču, je veter podrl padalo nanj, s hrbtom je udaril ob kamen na tleh. GORENJSKI GLAS ♦ 30. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Sreda, 29. aprila Ijjj Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! IMATE TEŽAVE 3 SLUHOM? - GATTON INTERNATIONAL d.o.o. vam nudi slušne aparate SIEMENS (tudi najnovejši model TRITON 3000 - računalniško programiran) vsak četrtek od 13. do 18. ure v ART OPTIKA, Bleivveisova 18, Kranj in v TA ME-RIDIAN, Jesenice, Čufarjev trg 3, vsak ponedeljek od 14. do 17. ure. Informacije od 18. do 20. ure po tel. (064) 73-313! • telefonske centrale, sekretarske garniture • • klasični in brezvrvični telefoni • • iskalniki oseb, prenosni telefoni • • osebni računalniki in mreže • • modemi, oprema za prenos podatkov • • celovite rešitve telekomunikacij • • leasing opreme • Naš novi naslov je: Teling Teleinformacijski sistemi in storitve, do.o., Kranj 61000 Ljubljana, Josipine Turnograjske 6 Telefon: (061) 152 822, Telefaks: (061) 219 634 TELING Novo ime s tradicijo { ^ V kit ISKRA TELEKOM * (061) 152 822 Vse, kar potrebujete za dobre komunikacije ^JELOVICA gidor Gorenja vas, p.o. razpisuje prosto delovno mesto VODJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati sledeče pogoje: - visokošolska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj - višješolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj - srednješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj Strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri. Delovne izkušnje se upoštevajo, če so pridobljene na enakih ali podobnih delovnih mestih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako "za razpisno komisijo" na naslov: GIDOR Gorenja vas p.o., 64224 Gorenja vas 81, v 8 dneh po objavi. O naši odločitvi vas bomo obvestili pisno v 30 dneh po poteku roka za prijave. p.o. iA inštalacije ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 55 Objavlja prosta dela in naloge: DVEH VODOVODNIH INSTALATERJEV Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana IV. stopnja strojne smeri - monter vodovodnih inštalacij - tri leta delovnih izkušenj Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejemu ustreznega sklepa. MALI OGLASI @2l7-960 APARATI, STROJI_ Prodam električni MEŠALEC za gnojnico in PUHALNIK za seno, ■g 401-249_5375 Ugodno prodam malo rabljeno KOSILNICO BCS (italijanska). Ši- bic, Dobropolje 3, Brezje_ Prodam MOTORNO ŽAGO Dol-mar, 30 cm. Cena 230 DEM. « 401-275_ Prodam KULTIVATOR - Panoja -235 z enojnim valjem. « 47-604, Sp. Duplje 71__ Šivalna industrijska STROJA enoi-gelnega in dvoigelnega, ter luknji-čarko in gumbničarko, prodam ® 56-010_5383 Prodam TRAKTOR IMP 539 s kiper prikolico, Bolka, Predoslje 22, Ur 241 -097._5399 Prodam nov brezžični TELEFON Sanyo, It 70-738_5403 Prodam COMMODORE 64 za 250 DEM in ver, g 633-488_5415 Prodam GLASBENI STOLP Fisher Parmarantz, g* 46-036_5417 Servis in popravilo PRALNIH STROJEV, pridem takoj. Intihar, Lancevo, 63, -g 74 809_5426 Ugodno prodam 50. litersko hladil-no SKRINJO, g 215-124 5427 Novi TROSILEC hlevskega gnoja TG 42, Tehnostroj, prodam ali menjam za rabljenega, flp 061/372-168_ 5434 Prodam betonski MEŠALEC A 25 W, brez motorja, ® 412-438 5446 POLETNE ŠOLE ZA OSNOVNOŠOLCE (angleščine, nemščine, astrono mije, geologije, likovna kolonija plesna kolonija) Informacije: 064/218-070 IZOBRAŽEVANJE Dipl. ing. POUČUJE matematiko, fiziko in kemijo, Uf 221-711 int. 613 do 16. ure in 217-817 po 16. uri. 5152 AVTO ŠOLA ing. HUMAR Kvalitetne instrukcije iz matematike za vse stopnje, flf 311-819 LOKALI_ V centru Šk. Loke oddam LOKAL. Pogoj: odkup inventar, flf 620-882 _5370 V Lescah oddam v najem GO STINSKI LOKAL. Možen odkup opreme. Begunjska 2, Lesce, « 725-833, popoldan OBLAČILA Prodam 2 beli dekliški obhajilni OBLEKI, dolgi, g 74-029 5379 Ugodno prodam lansko leto kupljeno uvoženo BELO POROČNO OBLEKO z vsemi dodatki, št. 40, enkrat rabljeno, fl? 70-524 Prodam novo belo poročno OBLEKO, številka 38, uvožena, Uf 802-520 5391 GRADBENI MATERIAL Betonsko strešno OPEKO "folc" ugodno prodam, v večjih in manj-ših količinah, g 061/712-148 5316 Zelo ugodno prodam nova OKNA KLI Logatec, 1 komad 60 x 60, 2 komada 100 x 140, 1 komad 210 x 140 in nov servirni VOZIČEK M9 iz programa Servus, podjetja Novo- les. jj? 75-130__ Prodam lesene STEBRE za kozolec. « 401-308 _ ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek. 4. 5. 1992, ob 18. url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAM AH A Sf 311-035 ,a\\niran0 r^ CEKIN GORENJSKI GLAS in RADIO TRIGLAV JESENICE NEKAJ - VSE (ali nič) Za štiri tekmovalce v studiu Radia Triglav in štiri doma ob telefonih bo v soboto, 2. maja, med 16.45 in 18. uro napeto, saj bodo v oddaji "Nekai - vse (ali nič)" tekmovali za lepe nagrade. Znanje jim namreč lahko prinese nagrade v vrednosti 6.000.- tolarjev (vsakemu, da ne bo pomote). Tekmovalce za tokratno oddajo, ki jo skupaj pripravljata Radio Triglav Jesenice in Gorenjski glas, smo izžrebali 18. aprila v tomboli "Ugani številko". Vabimo Vas, da se tudi Vi prijavite za sodelovanje - še posebej vabimo k sodelovanju v studiu, "v živo", v oddajo. Za najbolj koraj-žne, ki se bodo odločili in pridružili Branki Smole ter Dragu Ronnerju v studiu Radia Triglav, bomo pripravili posebno presenečenje. PRIJAVNICA - "NEKAJ - VSE (ali nič)" Prijavljam se za sodelovanje v kvizu Radia Triglav Jesenice: - priimek in ime_ - naslov_ - sodelovati želim: v studiu preko telefona (obkrožite) (moja telef številka) Pošljite na: RADIO TRIGLAV JESENICE, 64270 JESENICE ZOIS t) O O RADOVLJICA GENERALNI P0KR0VITEU: KMETIJSKA TRGOVINA Titova 68, Jesenice TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM ZiM* . , ZOIS O O O RADOVLJICA LaHCOVO I /C Prodam SENO in PAJKA na 2 vre- teni. %t 217-526___^ Prodam termoakumulacijsko PEC-150 kom. cementno siveg* STREŠNIKA Novo Mesto in Nisi" KASETOFON, cena po dogovoru Pungart 9, Škofja Loka, % 633-236__5401 Kupim PASTIRJA, KOZO, TELIČKA, PURANE ter prodam ZAJCE-pol HIŠE, SADILEC krompirj*-VOZ "fjakar", PLUG in razno. Oddam STANOVANJE. Iščem P°' MOČ na kmetiji in v gostilni 78-572. Bled 545» STAN, OPREMA Prodam rabljeno kopalniško opr*' mo: NITOŽELEZNO KAD, 2 LIJAKA, 2 PIPI in ostalo. 312-527 P° 16. uri. Prodam ENOSED i ENOSED. ^ 211-817 reztegU'^ 5085 VRTNE GARNITURE, 15 miz, 36 stolov ( model Brioni ) po polo)^ čni ceni, prodam, fl? 328-688 539" OSTALO SADIKE BRŠLJINK, prodam po 50 SLT/kom. Konc, Mošnje 37, Radovljica. Ugodno prodamo nove CISTERNE za tekoča goriva TIPP B-C 3/1980. Informacije po « 81 -291, vsak de- _ lavnik dopoldne 5460 ™ V NEDELJO, 3. maja 1992 PRIDEM ŠPORT S POTONKLNI 8 delovni in iz filca) _ NATIKAČI na Florjanov sejem v Srednjo vas pri Bohinju - pred mesarijo. Priditel Iščem POSOJILO 5.000 DEM za pol leta. Šifra. VISOKE OBRESTI -i- GARANCIJA_ Prodam leseno BARAKO 6 x 4, ^ 422-006_5381^ Prodam smrekove DESKE, PLOHE in GAJBICE, g 421 -441 5386 BRŠLINKE, SLOVENKE, VODEN KE, FUKSIJE, ugodno prodam. Novak, Prebačevo 31, Kranj - Vrtnarstvo. 5394 VELIKA IZBIRA BLAGAJN SHARP TRIMMEL BAHNHOFSTR 55 CELOVEC __ Prodam MIZO za namizni tenis-zložljivo in na kolesih. Svetin8, Alojza Travna 23, Jesenice tf. 85-485 537' STORITVE Bakren KOTEL za kuhanje žganja, 80 litrov, prodam, « 620-880 5407 OVERLOCK Pfaff-entlarico novo, prodam, flf 215-650 5416 Oddam TEHNIČNO TRGOVINO med Kranjem in Predvorom. ^ 312-385_5422 GORENJSKI NAGELJNI - rdeči in roza - na prodaj. Štrukelj, Begunjska 6, Tržič, * 50-218 5424 PRIDELKI Prodam SENO, OTAVO in DRVA. g 621-662_ Prodam semenski krompir, Zadra ga 18, Duplje_5431 Prodam SENO in OTAVO. tf 401-057_ Prodam semenski KROMPIR Pent-land. Podbrezje 14, flf 70-327 Ugodno prodam večjo količino se menskega KROMPIRJA desire, lanski uvoz. flr 57-141 Prodam smenski KROMPIR dessi-re om hrastove PLOHE, « 401-311_5447 Prodam semenski KROMPIR des-sire, rezi, pentland od lanskega uvoza. Jeglič Podbrezje 192, « 70-202 5448 Prodam SENO. 68-059 5457 J & J, TV, VIDEO, HI-FI servis Smlednička 80, Kranj, « 329-886 443' Izdelujemo zložljive STOPNICE * dvojnim pokrovom, pomeri, in notranje pohištvo. Kranj, Jezerska | 8 Uf 242-772_ J ČISTIM itison, sedežne garnitur« ■pd. 'g 311-139_468J EMAJLIRANJE, kopalnih in tuš Wjj di z uvoženim materialom. Garif' cija 2 leti, g- 66-052_53»°. Striženje OVAC na vašem dom^ opravim kvalitetno in hitro, ■ 44-059_ 5421 VODOVODNE INŠTALACIJE VSEH VRST, tudi manjša popravila, « 218-427 5'-3J Avto šola JURE v Kranju in Tržiču Organiziramo tečaj CPP A in B kategorije 4. 5.1992, ob 18. uri Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi Avlo šola JURE Inf. po telefonu: 241-480 ali 51-864 POSESTI V bližini Kranja prodam zazidljivo vikend PARCELO, 490 kvad. m. « 213-826_5299 Na lepem mirnem kraju, blizu So-rice, prodam HIŠO 7x9 metrov. ■g 67-077_ Prodam vrtno UTO 210 x 190 cm, primerno za vrtičkarje. Golniška 23, Mlaka - Kranj, «■ 218-950 Na Letencah prodam 9.794 kvad. m. gozdne površine. Savska c. 2, Kranj, stanovanje 12 Prodam GARAŽO v garažni hiši v Vrečkovi ul. 211-366 POZNANSTVA Iščem življenjskega PARTNERJA srednjih let, brez obveznosti. Šifra: SREČA_5373 Sem vdova 57 let, želim spoznati VDOVCA s hišo, nealkoholika, nekadilca iz okolice Bleda. Šifra: CVETOČA POMLAD_5405 RAZNO PRODAM Prodam CIPRESE različnih veliko sti in srebrne smreke, Ur 323-141 _5364 Ugodno prodam dve CAMP PRIKOLICI Adria 410 Q, še zelo noti in TABBART 350, starejši letnik. Ur 401-069 STANOVANJA ^ GARSONJERO, novejšo, 13 kvad m. + garažni boks v Železnikin' centralna kurjava, pritličje, v rač°^ vzamem avto ali zamenjam l manjšo, večjo v Škofji Loki, Kr8' nju, Medvodah, g 621-191 S3gj Dvosobno družbeno STANOVANJE menjam za dve manjši, P'an'' na 3, prvo nadstropje, Uf 325-231^ Družbeno GARSONJERO v §3* jevem naselju, centralna kurjav8/ pritličje, menjam za enako ali ve£' je z možnostjo odkupa 064/213-854, dopoldan, Urša J?4Jj| Oddam enosobno STANOVANJE v Kranju, cena 250 do 300 DEM-eno letno predplačilo, 324-40^ Najamem GARSONJERO ali SO' BO v Kranju, Ur 41 -513 v sredo P° 15 uri. _ Oddam 2 - sobno stanovanje, en*?' letno predplačilo. Ur 50 172 54^ VOZILA DELI j Prodam Z-101, letnik 1986, registr'' ran do aprila 1993 Ur 70-542 Po delih prodam FORDA CORT-a, letnik 1972, U? 52-208 5396 Prodam obnovljeni MOTOR Z 7&0 in rezervnee dele za Z 750, *U 65-488 5j*da, 29. aprila 1992 MALI OGLASI, OBVESTILA 31. STRAN + GORENJSKI GLAS VOZILA Jodno prodam FIAT 126 P, letnik ]§g 381. registriran do 9/1992. Ogled ^jgooto in nedeljo._5196 /°dam JUGO 45, letnik 1988. La-2yce 4, Cerklje. 5240 SOL? JL, letnik 1980, registriran, :r°dam. ® 329-061 am Z 750. Uf 70-372 5/l99om FIAT TIPO Uf 57-313 DGT, letnik *ENAULT 14, registriran za 1 leto LANCIA Beta, prodam. Uf liSdam MERCEDES 190 D, letnik ■E4 in JUGO 45, letnik 1989. Uf dUc>' 100 5 E, letnik 1978, prodam. ?^ofJ1, Kranj_ r°hranjeno Z 101 GTL, letnik 1986, i?'strirana do 2/1993, prodam. ^328-291_ JROEN CX, letnik 1979, general-obnovljen, registriran do avgu-^1992. prodam, Uf 52-255 sr°dam osebni avto ŠKODA 105 j; letnik 1982, registriran do ^2T992. Uf 861 -377_5369 ,r°dam JUGO Skala 55, letnik ok- tob 8r 1988, registracija do oktobra 327-227 5374 Jodam ZASTAVO 126 P, letnik 882,cena 1.100 DEM, Ur 74-118 •v____,_5377 7^dam vw 1500, letnik 1970, Uf ^636_5378 $°dno prodam ZASTAVO 750 r-' letnik 1978, registrirana do 27. ^ena 6.000 DEM, -g 51 -423 Jr°dam JUGO 45, letnik 1984, ka- ^boliran. Ur 52-187 5392 ji----_ ,r°dam popolnoma nov AVTO, ?e|e barve, znamke TAVRIA 1100 nvcad- m., pet prestav, za 6.500 Ur 064/89-052_5393 vodarn RENAULT 4, prevoženih 000 km., letnik 1987, Gregorc, °°hinjska Bela 8 5397 ,U9odno prodam SUNBEAM 1600 ^nik 1976 in FIAT 126 P i«*""' 122?.» 75-591 Pi Zaposlim 2 TESARJA ali MIZARJA za terensko delo, z B kategorijo. Seljak Alojz, Preddvor 113 ščemo nekajurno vsakodnevno POMOČ PRI NEGI OSTARELE OSEBE v Zasipu pri Bledu. Kličite na Uf 77-609, od 17. do 19. ure Redno in honorarno zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO, in fanta za peko pizz. Uf 52-055 5322 V KAVA - BARU, zaposlimo mla-do, urejeno dekle za strežbo, Ur 221-210_5385 Smo podružnica podjetja Prima Marketing Partner za področje Gorenjske. Prodajamo sodobno ZAVAROVALNIŠTVO, ki je podprto S TUJIM KAPITALOM. Vsi zainteresirani za program ali delo, pokličite na U? 061/824-081,064/422-760. _5406 Potrebujem instrukcije iz NEMŠČINE za 2. letnik srednje šole is Kranja ali ožeje okolice, Ur 47-011 __5408 Zaposlim delavca v CEMENTARNI, Ur 47-505_5412 Možnost zasluška, prodaja zanimivih ARTIKLOV ali organizacija de la.Ur 41-302_5432 Zaposlimo mlado in komunikativno dekle v PRODAJI Delo s strankami. Zaželjena končana trgovska ali komercialna šola, znanje enega tujega jezika. Delovno razmerje bi sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo. Infromacije po Uf 064/48-045 od 14 do 20 ure ali 064/47-000 od 7 do 14 ure. 5437 POMO-5443 letnik 5404 vodarn ZASTAVO 1*84, Ur 67-210 750, etnik 5409 rodam dobro ohranjen zaprti VW *0M'BI, TRANSPORTER dizel, le-t0|k 1984, Križnar Alojz, Naklo, Uli-Stfavle Medetove 23._5413 Viam JUGO 45 A, letnik 1987, Uvoženih 28.000 km., Uf 217-743 jL__5414 f'odam ZASTAVO 850, letnik J?85, prevoženih 75.000 km, Uf _5425 ^odam JUGO 45, letnik 1989, Uf !!M>0jJ_5428 ?£>dam ZASTAVO 750, letnik '379. Golmajer Pavel, Spodnja Bi-^a 10, Tržič._5439 ^Oodno prodam ZASTAVO 750 27/6 . cena 600 DEM, Uf 51-423 5441 5'ANA 6, AMI 8, ■p®'' in odkup nevoznih vozil Cl l^OEN.Uf 691 946 poceni rabljeni I Cl-5444 Kadet 1.3 Limuzina, letnik OPEL , registriran do 3/1993, poldan. Teraž, Žlebe 1/n, Medvode v___5452 ZAPOSLITVE ,Q0RENJSKI GLAS v sodelovanju * ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE I "javlja preglednico potreb po de-vcih oziroma prostih delovnih estih. Napisana je na osnovi radnih prijav gorenjskih organi-va9'i in delodajalcev. Bralce ob-esčamo, da smo pri sestavljanju Poštevali zlasti tale načela: a) ra ' smo samo mesta, za katera So organizacije in delodajalci iz -a*ili željo po sodelovanju z zavo-°rn. b) zapisali le nazive poklicev, ■f| čemer lahko kandidati prebere-ostale pomembne podatke na 9'asnih deskah zavoda v vseh goriških občinah (o številu delov-j j mest, organizacijah in deloda-dftK^' P°9°i'ri za zasedbo in po-Vb )■ c) uP°žtevali le nove prija-. aktualne na dan objave, kar po-l?er,i, da je celotna slika razvidna '?virne preglednice, objavljene v ^štorih zavoda. Opozarjamo tu-c-: da kandidate izbirajo organiza-Sl'e oz. delodajalci; zavod za zapo-0vanje pri tem nima neposredna vpliva. Radovljica: TESAR luižev' TESAR, ZIDAR, NATA->*}R. KNJIŽNIČAR, ZDRAVNIK. vjr*'č: strojni OBDELOVALEC ko-vn- Iskalce zaposlitve hkrati ob-(j sčamo, da lahko pri nas pregle-aJO še objave za začasna in obča-r a dela - kakor nam jih pač spo-^jO^ uporabniki._ lf8mo 1 ali 2 NATAKARICI, za de-mV CAFFE-LOTTE, v Železni Ka- j v Avstriji. Izmenični delovni 4?L (torek - prosto). Uf 9943 ^jg/750 ali 9943 4238/8177 5076 rvPoslimo 2 simpatični dekleti za tL0 v strežbi. Šifra: DAMA__ Zaposlimo KUHINJSKO ČNICO.Uf 77-458 Ste komunikativni in iščete nove izive? Zaslužka željnim sodelavcem ponujam DELO pri posredovanju osebnega in premoženjskega zavarovanje podprtega s tujim kapitalom. Pondbe pošljite do vključno 6. 5. 1992 na PMP. 61231 Ljubljana - Črnuče, Šlandrova 10. 5449 ŽIVALI Prodam BIKCA starega 7 tednov. Ur 620-546 5456 Prodam 2 OVCI za rejo ali zakol. Uf 621-293_ Bele pritlikove PUDLJE, samčka in samico z rodovnikom, odličnih staršev, stare 9 tednov, cepljene in tetovirane ugodno prodam Uf 064/323-165_5213 Prodam brejo KRAVO simentalko. Lahovče 26, Cerklje. 5371 TELIČKA simentalca, prodam. Uf 44-647_ Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Sp. Brnik 25, Cerklje Prodam ODOJKE za zakol. Teža cca 25 kg. Britof 79 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 25 do 40 kg. Hlebce 16, Lesce Prodam 8 tednov stare PUJSKE in 3 KOZE z mladiči. Uf 76-447 Prodam BIKCA, težkega 120 kg Uf 421-806_ PURANI, stari 5 tednov, za nadalj-no rejo, prodam. Cena 800 SLT. Ur 061/611-439_ Prodam KRAVO po teletu. Rečiška 49, Bled_ PURANE enodnevne, prodam. Uf 217-128_ JARKICE, rjave, stare 7 tednov in tik pred nesnostjo prodam. Uf 061/627-029, Fujan Marjan, Hraše Prodam KOZE z mladiči in KOZLA za pleme ali zakol. Javornik 5/A, Kranj 5376 Prodam čistokrvne PUDLE brez RODOVNIKA, stare 7 tednov, Ur 421-170 5384 Prodam belo KOZO z dvema mladičema, Uf 621-237. 5395 Prodam 2 BIKCA simentalca starega 10 in 5 mesecev, Uf 73-123 _5398 PURANE za nadaljno rejo, prodam. Uf 217-128 5459 Mladiče nemških OVČARJEV z rodovnikom prodam. Pungert 15, Škofja Loka_5400 Prodam PSIČKE nemške ovčarje in kupim KRAVO s teletom Habjan, Dražgoše 15, Ur 66-832 5410 Prodam 120 kg težkega teleta, simentalca, Uf 73-094 5411 Prodam KRAVO in TELICO, Uf 45-425, popoldan 5419 Prodam KOKOŠI nesnice stare 20 tednov in novo kletko za 120 kokoši, Uf 68-001 5423 Prodam OVCO, Zgornja Besnica 86, Uf 403-028_5429 Kupim 10 dni starega TELETA, Uf 421-833 5435 Prodam TELICO simentalko, Uf 47-726 _5436 Prodam 8 tednov stare rjave JARKICE, Grilc, Partizanska pot 15, Ur 214-855_5438 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 40 kg. Struževo 3, Kranj Kupim BIKCA simentalca 10 dni starega, Uf 65-342. 5442 OSMRTNICA Odšla si naša zlata mama TEREZIJA KRAPEŽ Pospremili te bomo 29. aprila 1992 ob 16. uri na kranjskem pokopališču k našemu in k tvojemu očetu. Dediščina, ki si nam jo pustila, je vera v dobro človeka; Boga si imela v srcu. Tvoj globoko žalujoči mož in tvoji trije otroci z družinami in vsi, ki nam je bilo življenje zaradi tebe bogatejše. Sporočamo vam žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti zapustil naš oče in stari oče STANE STEPANČIČ mehanik, šofer v pokoju Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 20. aprila 1992, na pokopališču v Tržiču. Žalujoči: sin Stanček z družino Tržič, 20. aprila 1992 V SPOMIN 3. maja mineva tri leta, odkar nas je zapustila draga žena, mami in babi ANICA TERAN Spomin na tebe je svež in boleč. Vsi njeni Naklo, 24. aprila 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta DOMINIKA ERŽENA s Kokrice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam bili v pomoč. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga imeli radi, ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju bolnišnice Golnik, sodelavcev Alpetourja Kranj, župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Kranj, 23. aprila 1992 V SPOMIN ||k SOLZA. ŽALOST. BOLEČINA |W TE ZBUDILA NI. W SPOMIN NA TEBE NE l 'GASNE, SOLZA SE NE POSUŠI. 2. maja mineva žalostno leto dni, odkar je prenehalo biti srce dobremu in nepozabnemu sinu in bratrancu h IVANU DOLINŠKU Tvoj dom je odet v črnino. Postal je tih in prazen, ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. Počivaj mirno, dragi Ivan, v vznožju zelenih gozdov, kamor si tako rad zahajal. V zahvalo za vse naj ti na preranem grobu sveti večna lučka. Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, najlepša hvala! Žalujoča mama in ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Vist JANEZ BODLAJ rojen 1909 Od njega smo se poslovili v sredo, 22. aprila, ob 16. uri na pokopališču v Kovorju nad Tržičem. Delovni kolektiv SAVA KRANJ Kranj, 21. aprila 1992 ZAHVALA Ob smrti našega očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta FRANCA BALOHA p.d. Marinčnekovega ata iz Dobrega polja se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala za izrečena in pisna sožalja, cvetje in sveče. Hvala osebju ZD Radovljica in osebju internega oddelka bolnišnice Jesenice za oskrbo. Zahvaljujemo se sodelavcem podjetja Petrol - TOE Kranj in Ljubljana, zvonarjem iz Brezij, pevcem iz Nakla, župnikoma za pogrebni obred, župniku Eberlu in g. Serajniku za poslovilna govora. Vsem in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala! Vsi njegovi Dobro polje, 15. aprila 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, dedka in pradedka FRANCA MARKIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku, dr. Pegamovi, Podvizovim, pevcem in ostalim, ki ste nam kakorkoli stali ob strani. Vsi njegovi Kranj, 23. aprila 1992 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob smrti naše mame, babice, prababice in sestre LJUDMILE KLEČ izrazili sožalje in njen grob prekrili s cvetjem. Zahvala gre tudi tistim, ki ste ji za časa življenja storili kakršno koli dobro delo in Uko pomagali premagovati življenjske težave. Enaka zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik in njeni zdravnici v Kranju. Hvala vsem, ki ste se udeležili njenega krščanskega pogreba in skupaj z duhovniki molili za pokoj njene duše. Iskrena hvala je namenjena tudi komornemu zboru Jacobus Gallus za zapete cerkvene pesmi, ki jih je pokojna mama tako rada poslušala. Otroci z družinami in ostalo sorodstvo Kranj, 23. aprila 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, si,nega očeta, očima, brata, strica, tasta, botra in bratranca JANEZA BODLAJA s Hudega 9 se iskreno iz vsega srca zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali. Iskrena hvala vsem. ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja. darovali cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se delovnemu kolektivu SAVA Kranj, sodelavcem P t KOTE P Tržič in sodelavcem ISKRA TLX'-tehnologija MKD Kranj, bolnišnici Golnik - g. dr. Rupnikovi. g. dr. Martinčiču i/Tržiča in g. dr. Andražu Glaviču iz bolnišnice Petra Držaja. Hvala pihalnemu orkestru iz Tržiča za lepo odigrane žalostinke in podarjeno cvetje, pogrebni službi Tržič in g. župniku za opravljen obed. Iskrena hvala v sem. ki ste ga V tako velikem štev i-lu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Vsi njegovi Tržič, 24. aprila 1992 GLAS A Agromehanika 64001 KRANJ - Hrast je 52/a, p.p. 111, telefoni: (064) 324-033, 64001 KRANJ - Hrastje 52/a, p.p. 111, tele 324-034;' telex: 37744, fax: 3864/326613 POSLOVNIM PARTNERJEM IN DRŽAVLJANOM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE! SLOVENIJA IN SVET Med nevtralnostjo in blokovsrvom Na seji skupščinske komisije za mednarodne odnose, ki jo je vodila podpredsednica Mihaela Logar, saj je odšel predsednik komisije dr. Matjaž Šinkovec danes za veleposlanika Slovenije v London, so bila mnenja različna. Zunanji minister dr. Rupel je vprašal, ali se je Slovenija s svojim gospodarstvom pripravljena spustiti v tekmovanje z Evropsko skupnostjo in ali nas je ta skupnost pripravljena sprejeti, dr. Matjaž Šinkovec pa mu je odgovoril, da je to cilj zunanje politike, ne pa strategija. Jože Smole seje skladno s stališčem Socialistične stranke zavzel za nevtralnost Slovenije, poslanec narodnosti Roberto Batelli pa je bil za tesnejše sodelovanje Slovenije v že obstoječih evropskih obrambnih zvezah. Na komisiji so bila povedana mnenja kot na primer, da je za nas bolje, če vemo, kaj se pogovarjajo v Natu, kot pa da ne vemo nič, in da v gibanju neuvrščenih nimamo kaj iskati in je treba vsa prizadevanja usmeriti k sprejemu v Organizacijo združenih narodov. Komisija je soglašala, da bo Slovenija še naprej neinstitucionalno sodelovala s severnoatlantsko zvezo. Sporazumi z Makedonijo in Salzburško Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela slovenske skupščine sta že ratificirala sveženj zakonov o sporazumih med državo Slovenijo in državo Makedonijo. Gre za pet zakonov, ki jih mora potrditi še zbor občin in tako bo z naše strani ratifikacija popolna. Gre za sporazume o cestnem prometu, o plačilnem prometu, o gospodarskem sodelovanju, o izmenjavi blaga na osnovi blagovnih list in za sporazum o ukinitvi vizumov. Med drugim je določeno, da bodo plačila med Slovenijo in Makedonijo potekala v konvertibilni valuti prek nerezident-skih računov, obračun pa bo temeljil na osnovi nemške marke. Brez vizuma bo mogoče v eni ali drugi državi bivati tri mesece. Delovni sporazum med Republiko Slovenijo in avstrijsko deželo Salzburg pa sta podpisala podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič in deželni glavar Salzburga Hans Katschtaler. Osnove sodelovanja so bile dane že v delovni skupnosti Alpe Jadran, kjer sta članici tako Slovenija kot Salzburška, posebej na kulturnem področju pa je sodelovanje že dobro utečeno, prav tako pa tudi med univerzami. • J. Košnjek Delegacija za Strasbourg Komisija slovenske skupščine za mednarodne odnose je določila delegacijo, ki nas bo zastopala na zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Po pravilih igre morajo biti delegacija strankarsko sestavljene oziroma morajo odražati sestavo parlamentov v državah, iz katerih prihajajo. Slovensko delegacijo vodi Borut Pahor (Socialdemokratska prenova), v njej pa sta še Ivan Bizjak (Slovenski krščanski demokrati) in Tone Peršak (Demokratska stranka). Koliko {e vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 28. aprila naprej: nakupni srednji prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija R. Hrvaška 100 ATS 100 DEM 100 LIT lOOCHF 1 USD 100 YUD 100 HRD 723.6274 5092.7398 6.7784 5543.9566 84.5904 725.8048 5108.0640 6.7988 5560.6385 84.8449 15.0000 50.0000 727.9822 5123.3882 6.8192 5577.3204 85.0094 Podjetniški tečaj : Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij veljajo od 28. aprila naprej: nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 LIT lOOCHF 1 USD 728.9217 5130.0000 6.8280 5584.5180 85.2093 736.0262 5180.0000 6.8946 5638.9480 86.0398 Gorenjska banka Kranj 53,50 59,50 7,60 8,25 Abanka Kranj 53,90 57,70 7,85 8,30 SKB Kranj 56,00 57,50 7,95 8,17 Hida Ij. tržnica Ljubljana 56,50 59,00 7,75 8,35 Aval Bled 56,10 59,50 7,90 8,50 Slov. hran. in pos. Kranj 55,50 58,00 7,90 8,30 Partner Kranj 56,00 57,50 7,95 8,17 KZ Sloga Kranj 55,50 58,00 7,90 8,30 Ljubljanska borza: Osnovna značilnost torkovega borznega sestanka je bilo polpraznično razpoloženje, ki je vplivalo tudi na zelo skromen promet. Očitno je, da seje preddevalvacijsko pričakovanje umirilo, kar je povzročilo nadaljevanje četrtkovega padanja tečajev. Tako so tečaji praktično pristali na ravni izpred štirinajstih dni. Z najprometnejši-ma obveznicama RSL I in RSL 2 je bilo za 20.000 nemških mark prometa, tečaji pa so padli pri RSL 1 na 113,1 (v četrtek še 113,3) ter pri RSL 2 pa na 75,4 (prej 76,5). S tečajem obveznice mesta Ljubljane ni bilo prometa, med podjetniškimi obveznicami pa je bilo največ prodaje z obveznico Metalne Maribor, pri kateri je tečaj porastel iz 74,1 na 75,7. Skok navzgor je zabeležila tudi obveznica Lek Ljubljana od 85,0 na celo 97,6 (zato tudi majhen promet), zaradi skorajšnje zapadlosti obveznice Rogaške 1 pa je bilo nekaj prometa tudi s to obveznico po tečaju 93,2. Pri blagajniških zapisih Banke Slovenije je bil dosežen tečaj nemške marke 53,4 tolarja. Prvomajska srečanja Osrednja slovenska prireditev na Joštu Kranj, 29. aprila - Svet kranjskih sindikatov vabi na tradicionalno petnajsto prvomajsko srečanje na Joštu. Letos bo tam osrednja slovenska prireditev ob prazniku dela, saj se je udeležuje prvi državljan Slovenije, predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. 2e na predvečer praznika, 30. aprila, ob 20. uri, bo na Joštu kresovanje. 1. maja pa se bo ob 11. uri začelo osrednje praznovanje s prijetnim kulturnim programom in govorom predsednika Kučana, zatem pa bo priložnost za veselo razpoloženje. Prvomajsko srečanje na Joštu je že davno izgubilo predznak ideološkega praznovanja in postalo družabno množično srečanje. Ker tudi letos pričakujejo veliko ljudi, bodo za promet zaprli cesto na Jošt, in sicer bosta zapori: 30. aprila od 17. do 24. ure cesta Javornik - Jošt, 1. maja od 7. do 18. ure ponovno Javornik - Jošt, od 8. do 11. ure pa tudi cesta Stražišče - Čepulje. KRIMINAL V menjalnicah so bili v torek, 28. aprila, ob 12. uri tečaji marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Tragediji v Podljubelju V sredo, 22. aprila, ob osmih zvečer je 50-letni Anto Grujo iz Škofje Loke z avtom zapeljal z magistralke pri Podljubelju, podrl varovalno ograjo ter nato trčil v betonski zid potoka. Vozilo je obstalo na strehi v strugi potoka. Pri tem je voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, padel iz avta, ki ga je stisnil pod seboj. Voznik je umrl, sopotnik pa je bil lažje ranjen. V ponedeljek, 27. aprila, zvečer je 30-letni Iztok Š. iz Domžal peljal z motornim kolesom od Ljubelja proti Tržiču. V desnem nepreglednem ovinku je zadel pešakinjo Vojko Likar, roj. 1929, iz Ljubljane, ko je prečkala cesto z njegove desne strani. Motorist je sicer zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Likarjeva je umrla na kraju nezgode. V nedeljo sta bili tudi dve prometni nezgodi, v katerih sta dva udeleženca zelo hudo ranjena. Ob štirih popoldne je Franc Pogačar, roj. 1919, iz Tržiča, v Tenetišah s kolesom zapeljal na prednostno cesto Kranj - Golnik, pred avto. Ob enih ponoči pa je 40-letni Vinko Gradovič iz Kranja z avtom vozil s Police proti Kranju. V blagem levem ovinku je zapeljal desno s ceste, sunkovito zavil nazaj, to pa je bilo usodno. Pristal je na travniku, kjer se je vozilo prevrnilo. Sopotnik Momčilo Boškovič, doma iz Kotorja, je bil hudo ranjen. Usodne gore Sončna sobota je bila usodna za dva planinca. Dopoldne je 44-letni Škofjeločan Julij Nardoni s prijatelji odšel proti vrhu Grintovca. Med potjo so se razšli, sam je nadaljeval s turnimi smučmi. Nad previsom mu je zdrsnilo, 30 metrov niže je udaril v skalo in po 500 metrih mrtev obležal. Okrog ene popoldne se je 36-letni Jernej Tolar iz Selc vračal z Ratitovca po lovski poti. Ko se je umikal borovcu, ki raste prek steze, mu je na suhi travi na strmem pobočju spodrsnilo. Po 250 metrih je priletel v skalo in obležal mrtev. Sobotna smuka na Starem vrhu bi se lahko usodno končala tudi za devetletnega Ljubljančana Armina Genoria, člana smučarskega kluba Va- Ločani na Križno goro Škofja Loka, 29. aprila - Loški delavci praznik dela tradicionalno praznujejo na Križni gori. Tudi letošnje, že deseto srečanje, pripravlja Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Začelo se bo 1. maja, ob 11. uri, s kratkim kulturnim programom, v katerem bodo nastopili recitator Jože Drabik in pihalni orkester Alples iz Železnikov. V družabnem delu bo za zabavo poskrbel ansambel Jevšek. Obiskovalcem svetujejo, naj se na Križno goro podajo peš, kajti pot od vasi do lovske koče bo zaprta za promet, v vasi Križna gora pa ni dovolj prostora za parkiranje. • D. Ž. Prvomajski Šobcu tabor pri Občinski odbor SDSS Radovljica pa prireja prvomajski shod v Krpinu pri Begunjah. Začel se bo ob 15. uri, v programu bodo nastopili bratje Zupan in v zabavnem delu ansambel Gorenjci. Slavnostni govornik bo dr. Jože Pučnik. Radovljica, 27. aprila - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, območna organizacija Gorenjske iz Radovljice organizira prvomajski tabor v petek, 1. maja, ob 14. uri pri Sobcu v Lescah. V programu bodo sodelovali: godba na pihala DPD Svoboda iz Lesc, skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinja, slavnostni govornik pa bo Albert Vodovnik, predsednik sindikata kovinarjev. Od 15. do 19. ure bo zabavni program s kvintetom Sava.# D. S. Prvomajsko srečanje na Poljanah Jesenice, 27. aprila - Pripravljalni odbor pri Zvezi svobodnih sindikatov Jesenice tudi letos pripravlja prvomajsko sre- Na predvečer I. maja v števil' nih krajih pripravljajo kreso' vanja. Prireja ga tudi občin' ski odbor LDS Radovljica, in sicer v četrtek, 30. aprila, ob 20. uri na Plani v Lescah. Program bodo popestrili 2 nastopom narodnozabavnegt ansambla in ansambla M booms. ISa tradicionalno pf' vomajsko srečanje ob kresu pod naslovom Hitimo v pO' mlad pa vabi tudi KUD France Koblar iz Železnikov. V če-trtek, 30. aprila, ob 18. uri se dobijo na igrišču v Dašnici. čanje na Poljanah, ki bo 1. tna* ja ob 11. uri dopoldne na prireditvenem prostoru. Po uradnem delu s kulturnim programom bo družabno srečanja Poskrbeli so tudi za prevoz 1 avtobusi: s Hrušice bo odpelji prvi avtobus ob 9.30 uri in nato vsake pol ure do 10.30, iz Bf' gunj bo odpeljal avtobus ob 1& uri, vozil pa bo skozi Rodine' Smokuč, Moste, Koroško Belo-Javornik. Odhodi prvih avto; busov s Poljan so predvideni ob 17.20 uri.« D. S. lentin Vodnik. Po tekmi se je deček sam spustil po progi in trčil v drevo. Zelo hudo ranjenega so odpeljali v UKC. Reševalci so imeli delo tudi v nedeljo. Na poti s Triglava proti Kredarici je zdrsnilo 53-letnemu Jakobu Rotarju iz Črnuč. Odneslo ga je prek 15 metrov visoke skale, ustavil se je šele po 80 metrih. Nezgodo je opazil alpinist, ki mu je brž dal prvo pomoč in poklical reševalce. S helikopterjem so ga hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa nato v mariborsko. • H. Jelovčan SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA • OBRT • PODJETNIŠTVO t KOOPERACIJE • GRADBENIŠTVO • PREDELAVA ODPADNIH SUROVIN • VELIKA PRODAJNA PONUDBA AVTOMOBILOV KRANJ, 5. - 8. 5. '92 Danes in jutri pokojnine Kranj, 29. aprila - Danes in jutri, 29. in 30. aprila, bodo upokojenci prejeli svoje mesečne prejemke. Tokrat bodo pokojnine višje za 12,7 odstotka, hkrati pa bodo upokojenci deležni tudi poračuna za dva meseca nazaj. To je že pridobitev nove pokojninske zakonodaje, ki sprotneje usklajuje pokojnine z rastjo osebnih dohodkov. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo tako znaša 11.130 tolarjev, najnižja pokojnina za upokojenca sploh pa 4.583 tolarjev. Boljši in cenejši Izdelki izolskega Delamarisa na svetovnem trgu sploh niso poceni - sodijo v srednji razred. Konzerva italijanskih sardin dosega na evropskem trgu 34 dolarjev za karton, karton sardin iz Izole pa je po 30 dolarjev. Kakovost in ugled izolskega predelovalca sta pripeljala njegove izdelke v Avstralijo, pred kratkim in na splošno presenečenje pa so postali tudi resen dobavitelj ribjih konzerv celo na argentinski trg. Tako proda Delamaris danes dve tretjini proizvodnje na tuje trge in vse kaže, da bodo kmalu dosegli kar 80 odstotkov izvoza. V Gorenjskem glasu smo bolj malo pisali o problemu slovenskih P bičev zaradi hrvaških ukrepov in omejitev ulova plave ribe ozirorfl^ prepovedi ulova bele ribe. Gorenjske gospodinje so stvar komentira le nekako takole: "Že tako ali tako so ribje konzerve zelo drage, o&' slej pa bodo še dražje!" Po koliko so Delamarisove ribje konzerve gorenjskih trgovinah, veste. Za vsak primer vam povemo še to, da & enake konzerve istega proizvajalca pri Hoferju po 4,90 šilinga. Tud pri ribjih konzervah domači potrošniki plačujemo izvoznikovo izg"' bo, saj so Delamarisove sardine na evropskem trgu po 30 centrO konzerva. Če jo v katerikoli gorenjski trgovini dobite ceneje od ' centov (za lažji izračun smo vzeli razmerje 1 cent = 1 SLT), pot^. jo čimprej dajte v nakupovalno košarico, preden jo podražijo na centov (tolarjev)! 10% znižanje cen vod o i n štal ac i j s kega materiala in materiala za centralno kurjavo pri takojšnjem plačilu nad 2.000,00 SLT. Od 24. aprila do 20. maja. i