Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskai Ogla za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 7. septembra 1894. sedaj časi. odovo mnenje ni moglo prodreti. Bližajo se pa ko bodo v Galiciji v javnem življenji govorili drugi faktorji mestih se že precej dolgo opaža neko demo Przeglad u nedavno se list v ekel tako Poljaki, velja za glasilo poljskega kluba rekoč proti gimnaziji v Celji kratično gibanje, katero gibanje se bode pa s časom tudi J preneslo na deželo. Da celo mej veleposestvom je Ta ne stara gospodari. Jedna dopolnilna a za strogo katolišk in je torej ta njegova pisava nam le potrdila, kar smo že večkrat trdili, da nikakor iz tega še ne sledi, če je kdo dober katoličan, da je tudi žlahta več samovoljno volitev je že nam pokazala razmere v kaj čudni luči Letošnja razstava je politično življenje v Galiciji v marsičem pojasnila svetu. Bili so najraznovrstnejši shodi, pri katerih se je izrekla marsikatera pametna beseda, pravičen v narodnem oziru. Nikakor se ne smemo dati Pred vsem je omeniti shod poljskih pisateljev. Na tem slepiti s tem, da če morda pridejo konservativnejši možje shodu bilo je tudi nekaj Čehov, katere so Poljaki nena- na krmilo da so nam s tem narodne pravice že zago- vadno odlikovali. Videlo se tovljene. Vsacega je kaj zaupamo, bodi konservativec ali liberalec i da najnadarjenejši poljski treba dobro pogledati, predno mu možje še vedno goje simpatije do Čehov in drugih Slo- vanov. članek Le obžalujemo, da se tudi kak Slovenec ali pa Omenjeni poljski list je pa te dni prinesel še drug Hrvat tega shcda ni udeležil. Duševni delavci v Galiciji v katerem nebesa kuje Madjare in Nemce ka imajo še vedno smisel za slovansko vzajemnost, in to terimi so Poljaki v zvezi. Ta list govori o Madjarih kot nekaj velja. Če bodo poljski učenjaki in pisatelji gojili najstarejših jih vežejo ajboljih poljskih prijateljih, s katerimi simpatije do drugih Slovanov, ne bodo dolgo ljudje, politični zlasti vnanjepolitični oziri. Potem se razen po svojem imenu ne odlikujej gotavlja, da bodo Poljaki ostali zvesti zavezniki nemškim po ničem ki mogli liberalcem in da bližje. tirati Slovanom sovražne politike Galiciji je jel narod so sploh jim Nemci v koaliciji veliko stopati na površje, vidno se hoče otresti jerobstva žlahte nego Slovani zunaj koalicije. Iz tega lista posnemamo, da se Poljaki ne čutijo in se je bode tudi prej ali slej otresel. več Slovane Te poljske teženje posebno pokazal drugi shod če so jim Nemci in Madjari bližje nego shod poljskih kmetov. Pri otvorjenji se je sicer naglašalo bratje po krvi. To priznanje je vsekako vredno, da si je sodelovanje s plemstvom, kar pa ni velikega pomena, ali zapomnimo. Priti še utegnejo časi, da ne bodo več tako pozneje so se pa sklepale stvari, ki gotovo plemenitašem naudušeni za Madjare in Nemce ti jo, če Levovu se jako mo- niso po volji. Mej drugim so se ti kmetje izrekli za mislijo, da jih bedo Nemci in Madjari vedno rektno in občno volilno pravico. Tako so kmetje obsodili podpirali. To se vrši pač le tako dolgo, dokler to gre v politiko poljskih poslancev, ki vsekako hočejo ohraniti škodo slovanstvu sploh •v Mi ne dvomimo, da se večina poljskih poslancev indirektne volitve in se upirajo razširjenju volilne pra » • vice. Po teh izjavah poljskih kmetov je nam tudi jasno > vjema s tem listom. Nekateri bodo pač 5 še drugače zakaj so poljski poslanci proti volilni reformi. Mnogi se mislijo ali se v interesu discipline pokore večini boje, da se več ne povrnejo v zbornico, saj že tako . « Nikakor pa ne smemo misliti, da se večina naroda vleče neka sapa, ki jih bode odnesla. • • poljskega vjema s svojimi zastopniki. To je pred vsem V 4 mnenje poljske žlahte, katera pač nima srca za slovanski lastne do- ir * * v narod, da niti za poljski narod ne, in jo vodijo koristi. Narod poljski pa ima drugačno sodbo, a Nadalje je pa shod storil še drugi pomenljivejši Izrekli so jako zdravo misel, da naj kmet voli . da se ni sklep. ; kmeta v postavodajne zbore. Naglašalo se bati, da bi se kmetje v državnem in deželnem zboru ne 350 znali pomagati. Iz razprav tega shoda smo se tudi pre- Šleško vprašanje Poljskim poslancem ni pričali da imajo gališki kmetje može, ki bodo dostojno P° kaj da jih kdo spominja na Slezijo. Tu ii nekateri poljski izpolnili poslanska mesta. Na tem shodu se je tudi hotel listi so pripravljeni Šleske Poljake žrfcovati za koalicij izvoliti neki odbor, naj vzel volilno agitacijo ob vsacih volitvah v roke. Vladni zastopnik je to volitev preprečil, najbrž ker je slutil, da stvar ni ugodna za sedanjo sistemo. S tem se pa stvar ni preprečila, temveč nekoliko odložila. Storili so se že koraki, da se odbor osnuje, naj bode to vladi po volji, ali ne. Poljski osrednji volilni odbor je s tem dobil nevarnega nasprotnika. Nikakor ne bode mogel več vrivati povsod plemenitaških kandidatov. poljski listi pa vendar niso teh mislij zarjajo poslance, da se potegnejo za Vs posebno nujno opo > v Te poljsko gimaazij senu Ti Časopisi mi da je baš sedaj pravi čas, da se potegnejo za to šolo, ker so z nemškimi liberalci v prijateljstvu. Če so liberalci zares prijatelji Poljakov, jim pač te gimnazije ne bodo odrekli. Nemci tudi ne bodo nič oškodovani, ker obdrže vse sedanje svoje šole. Liberalcem pa te zihteve poljskih listov niso po volji, ker že iz strahu pred nemškimi nacijonalci ne marajo teh Madjarski opozicijski listi šol dovoliti Grof Tasilo Festetisc. Kmetsko gibanje je pa za plemst bolj nevarno, nego bi bilo v vsaki deželi Galiciji plemstvo nima poročajo, da misli vlada predlagati, da se grofu Tasilu Feste-tiscu podeli knežji naslov, ker pri drugem glasovanji ni glasoval proti civilnemu zakonu. Nam se pač zdi, da je stvar iz- zaradi tega tako silnega vpliva, ker voli v svoji skupi mišljena. Tudi bi se Wekerle s takim predlogom le osmešil. Za preveč poslancev ; v Galiciji kmetske občine namreč take zasluge se pač še ne bolo dajali knežji naslovi. Da se 27 dočim jih veliko veleposestvo samo 20 Vpli plem stva v Galiciji temelji v tem, da so si znali pridobiti i večino v kmetskih občinah po vladnem pritisku, premali tj|. «_. Ljjr - )BH ii p ' '^Pi1 UH zavednosti prebivalstva in pa z židovskim denarjem. Ko pa narod bolj zave, pa vsa sredstva ne bodo žlahti se več pomagala. višji plemski naslovi ne dele kar tako, ve dobro tudi ogerski ministerski predsednik, ko je predlagal, da se imenuje toliko grofov in baronov, da bode vlada imela večino v gospodski zbornici. Minister notranjih stvarij na Ogerskem Hieronymi misli baje v kratkem odstopiti. Wekerle se že pogaja z nekim To ali pa drugim mlajšim parlamentarcem, da bi prevzel ta portfel pa še ni do Hieionymi popolnoma odstopi Tako pride v Galiciji do velicega političnega pre- prevzame kak drag porttelj Pa v se kako drugo spremembo v vrata. Najbrž bodo že prihodnje volitve prinesle velicih prememb. Možje, ki pridejo na novo v ogerskem ministerstvu je v kratkem pričakovati državni zbor bodo Ogerski ministerski predsednik tožnik. Mini- V vseh ozirih hodili svojo pot. Podpirali ne bodo več koalicije in ž njimi bode mogoče se zvezati, ker bodo sterski predsednik Wekerle toži neki v Raabu izhajajoči list Dunantuli Hirlapu, ki ga je bil obdolžil, da je grofa s ter- hazyja skušal s tem pripraviti, da ne bi glasoval proti civil- pravi zastopniki naroda. Ker imajo Poljaki odločilno be- nemu zakonu, da se bode sicer neka pravda za 600.000 gld. sedo v državnem zboru, bode prevrat v Galiciji premenil odločila proti njemu. List je bil pa menda vso stvar izmislil tudi vso trijsko politiko. Prevrat pri volitvah na Češkem je bil omajal Taaffejevo vladno sistemo tedaj, ko je bil najhujši boj in na obeh straaeh niso bili izbirčni v sredstvih. vrat pri volitvah v Galiciji pa uteg pr zadeti smrtni Knez primas Nekateri ogerski katoliški listi hudo udarec sedanji vladni sistemi in če se to zgodi, smemo upati da pridejo boljši časi za Slovane napadajo ostrogonskega nadškofa knez primasa Vaszarya, očitajoč mu, da proti vladi ne brani dovolj interesov katoliške cerkve. Pričakovali so, da bode knez primas storil vse mogoče korake, da se še civilni zakon prepreči, ali nadškof pa ne mara vladi delati prevelikih sitnostij, ker bi najbrž vse nič Politični pregled ne pomagalo in bi morda le trpeli še cerkveni interesi. Sicer se pa govori, da je primas precej pretiranega madjarskega miš- * — ,- r-----r----j ------^««»vj,» — Imenovanje Linharda deželnim šolskim nadzornikom 1ienJa m ne bilo ljubo, ko bi te po političnih borbah na Štajarskem zmatrajo nekateri za kompenzacij se dala Nemcem Celj da ne bodo nasprotovali slovenski gimnaziji v miru z vlado. nemadjarske narodnosti dobile večjo veljavo in zatorej želi Nam se to ne zdi verojetno. To imenovanje najbrž s celjsko gimnazijo ni v najmanjši zvezi. Pod sedanjo vlado je vendar ne To v ze Bolgarija. oma bolgarske Cankov imenovanih vec odločnih nemških strankarj Eu sij vod j emigrantov bolgarskih prijazne stranke prizadeva si še bode nikdo trdil čisto naravno. Sedanja vlada je v prvi vrsti nemškoliberalna da so to komu kaka kompenzac in se mora pokazati tudi pri imenovanjih. Tudi Linhard ker se boj vedno priti zopet na Bolgarsko. Toda vlada bolgarska mu vsled bližajočih se volitev v sobranje nikakor ne mara dovoliti vrata v domovino, ker želi, da se volitve svobodne vrše in da tora] ni zadnji, pripravljeni bodimo na to, da še več tacih slučajev doživimo. Graška tetka je tudi jako zadovoljna s tem imenovanjem, kar najbolje označuje to imenovanje. S čimer je sicer ne dobila za sobranje potrebne večine. graška „Tagespost" zadovoljna Sedaj se mudi Cankov v Belemgradu, toda tudi na Srbskem 3, ako r. kar mu je srbska vlada le pod tem pogojem dovolila bivanj korist. Pomenlj nam Slovencem gotovo ni v ne bode uganjal nikakih agitacij ne bo storil niče pa, da nemškonarodni listi s tem imeno vanjem niso tako zadovoljni. Po njih mnenji ni to za Nemce nobena pridobitev, ko pa bivši nadzornik na Štajarskem, dr. držati ustave; tisko\ bi bilo miru in sedanjemu redu na Bolgarskem nevarno. Ministerski predsednik Stojlov je pred kratkim pri nekem banketu v Varni razvil nastopni vladni program. Vlada se hoče J ar z ravsko skem ki je naklonjen Slovanom in klerikalcem zakon se bode premenil, ker ne ustreza so narodne razmere še težavneje nego na Štaj Sploh pa nemškonarodni listi naglašajo, da nemška pojde na Mo- narodnemu in časovnemu duhu; vlada bo na to gledala da se bodo učitelj pečali s šolo ne pa s politiko; da napravi vica ni ničesa pripomogla, da je imenovan Linhard šolskim nadzornikom Popolnoma po krivici si v tem oziru prisvoja ravnotežje v državnem gospodarstvu bo vlada po možnosti znižala davke oziroma jih pravičneje razdelila ; sedanja vlada Eusij neke zasluge. Seveda nemškim nacijonalcem je na tem, da nisterski ne bode približala hoče varovati samostojnost se Mi- liberalci ne izkoristil' v svoj prid tega imenovanja predsednik je tudi izrazil nado, da bolgarsko vpra šanje kmalu izgine z zelenih diplomatičnih miz 351 Zapadna in iztočna cerkev. Rima se javlja, jasno, kakšno sposobnost bode moral dokazati, ker go- da papež namerava v kratkem v Vatikanu sklicati konferen- stilničarstva se pač ni treba tako učiti kakor kakšnega cijo, na katero bi pozval tudi patrijarhe in nadškofe iztočne katoliške cerkve. Konferencija bi se naj posvetovala o načinih, rokodelstva. po katerih bilo moč nekatoliške cerkve zjediniti s katoliškim Vpeljal se bode tudi dokaz sposobnosti za navadno pontifikátem. Papež namerava v tem oziru konferenciji pred- trgovino. Pod navadno trgovino se bode razumevala tr-Jožiti Dastopne predloge: Papež želi, da se prizna kot vrhovna govina z modnim, krojnim in mešanim blagom v mestih glava, dovoljuje pa orijentalnim cerkvam, da obdrže jezik in obrede. V vatikanskih krogih se nadejajo, da bode ta akcija, na katero se že dlje časa pripravlja, imela vspeh. . » Afrika. — Razmere v Maroku so jako zamotane. Mladi sultan si še sedaj ni utrdil svoj^ vlade napram mnogoštevilnim in trgih. Na veliko in izvaževalno trgovino se pa dokaz sposobnosti ne misli raztegniti. Torej se hoče zopet z dokazom sposobnosti ovirati male trgovce, velicih pa ne Sploh od tega dokaza sposobnosti ni druzega priča- svojim nasprotnikom. Poroča se, da je začasno izročil vodstvo kovati, da se bodo komu delale sitnosti. Sicer se bode v vladanji svoji materi in ji naroČil, da najstrožje kaznuje one častnike, so se drznili Dasproti njemu ustavnike pod- pirati. Mati sultanova je te nesrečneže res strašno kaznovala. pa dokaz sposobnosti od gostilničarjev in prodajalničarjev zahteval le v mestih in trgih, v vaseh pa ne. Kako bode pa s tistimi, ki so dlje časa na deželi imeli prodajalnico Ukazala jim je, da nagi zajahajo osle mej številno vojaštvo, ki je z biči teplo mimo jahajoče častnike To mučenje je tr- ali gostilno, se li bodo smeli preseliti v mesto, ali ne, pelo celo uro. Na pol mrtve so na to častnike zopet vrgli v ječo. Razun tega so vsem konfiscirali tudi njihovo premoženje, i a zun neka] malega, ki se jim je pustilo za njihove obile kaj o tem določuje vladni načrt ne vemo, torej ne vemo če se bode dal v tem oziru obiti. ctroke. Mej temi. ko se v notranjem maročanskem življenji Najboljša stran vladnega načrta je pač to, da se ^ rše taki strašni čini in se ponavljajo razne vstaje proti mla- misli točneje določiti področje nekaterih trgovin. Posebno c tmu sultanu, skušajo še vnanje dižave, ki so interesovane se mislijo natančneje določiti pi trgovcev z mešanim pri Maroku, te Dfmire podpijati. oziroma jih odobiujejo, ker upajo na svoj lasten dobiček. blagom. Sedaj ti trgovci lahko prodajajo, kar koli se jim zdi razen strupov in orožja ter delajo škodo mnogim <5 1 BMP Wmm Obrtnija. drugim trgovcem in obrtnikom. Seveda sodbe o vrednosti te omejitve ne moremo še danes izreči, ker moramo poprej imeti natančne določbe. Tudi se točneje določijo pravice prodajalcev z živili. Imel bode vladni načrt pa jedno določbo y • • carji. , katero bodo z veseljem pozdravili vsi gostilni-Smeli ne bodo več prodajati piva v steklenicah Načrt novega obrtnega zakona. Že zadnjikrat smo govorili o tej stvari. Ker so pa trgovci z mešanim blagom in živili. To bode stvar go ta čas prišle v javnost nekatere podrobnosti ; zmatramo stilničarjev. za svojo dolžnost, da spregovorimo še danes o tej stvari. Kakor smo že zadnjič omenili, bodo konfekcijonarji Načrt je baje v trgovinskem ministerstvu že izdelan in smeli jemati mero. Važnost te pravice je silno velika in minister gref Wurmbrand ga predloži v jedni prvih sej krojači in čevljarji so se najbolj upirali temu, da bi to državnega zbora ko zopet snide. Sestavljen je na pod- bilo konfekcijonarjem dovoljeno S tem se bi priložil hud lagi izpovedeb obrtne enkete, se je bila priredila po udarec krojaškim mojstrom. inicijativi dr. Ebenhocha, potem na podlagi enkete obrt V vladnem načrtu se pa misli, da se krivica, ki se nega odseka državnega zbora in pa na podlagi izreka tr- naredi krojačem, bode dala s tem popraviti, da bodo kon- govskih zbornic. Zdi se pa nam, da se je minister naj- fekcijonarji morali dajati dela mojstrom, ako ne bodo bolj oziral na trgovske zbornice. V večini trgovskih zbor- sami krojači. Prepovedano jim bode imeti pomočnike. Ta vladuje neki manše- določba je na videz mojstrom v korist, v dejanji pa od nic zlasti v severnih deželah pa sterski duh. Ker obrtniki čutijo, da večina trgovskih nje utegne imeti korist le državna blagajnica, da dobi zbornic ne zastopa pravih interesov malih obrtnikov, za nekoliko več davkov. Trgovski dobiček je za obrtnike to se že dolgo čujejo glasovi obrtnikov, naj bi se osno- izgubljen, naj se stvar suče, kakor koli. Faktično se bode s pomočniki kot se sedaj, ki bodo vale posebne obrtne zbornice. Čisto naravno je, da načrt obrtnega zakona, ki se opira na izreke trgovskih zbornic pa delalo tudi popolnoma od konfekcijonarjev odvisni. Konfekcijonar bode vzel obrtno pravico za tiste pomočnike, ki mu bodo ne bode ugajal malemu obrtniku. Že zadnjikrat smo omenili, da se misli raztegniti delali na domu. To stane le malo goldinarjev na leto, dokaz sposobnosti na nekatere stroke, za katere dosedaj katere bode že pozneje utrgal. Tacih pomočnikov bode ni veljal. Take stroke bodo gostilničarstvo, navadno tr- mu pač lahko dobiti, ki morejo dokazati postavno spo-govstvo, obrt in pa obrt modistinj. obrt mehanika in elektrotehnika, potem frizersko sobnost. Konfekcijonarstvo bode popolnoma uničilo kro jaštvo. Če vladni načrt obvelja, kmalu v marsikakem Gostilničarji bodo s tem pač zadovoljni, namreč se- mestu o samostojnih mojstrih v oblačilnih obrtih ne bodo danji. Ker se dosedaj ni nobeden učil tega obrta, ne vedeli drugje, kakor pri davkariji, kjer bodo za take imeli bode mogel nikdo dobiti nanovo gostilnice. Po našem vpisane pomočnike konfekcijonarjev. Na Dunaji že tudi sedaj mnenji bi se pa namen bil ravno tako dosegel ? da se ne delajo pomočniki za konfekcijonarje in tovarne, temveč določilo omejeno število gostilnic. Sploh pa ni nam prav kosovni mojstri (Stiickmeister), kateri delajo leza svojega * gospodarja in imajo od kosa plačo, kakor pomočniki, sami pa imajo zopet pomočnike. Veliko milost, mislijo v ministerstvu, da tudi store nik se bode tudi on al na želje obrtnikov in zmatra za važno nalogo svojega področja, da se napravijo zakoni ki s tem j da bodo v bodoče tudi rokodelci smeli v svojih pa pokaže vlada bodo pomogli obrtniku, da bode mogel izhajati prodajalnicah in na sejmih prodajati lastne izdelke, dočim bodo drugi, ki bodo hoteli prodajati take izdelke izpolniti bodo olajšali obrtniku dela Da - - , da hoče praktično podpirati obrtnike, je dala po tehnologičnem muzeji napraviti stroje, kateri imeli neke pogoje ne da Mar naj se od krojača zahteval še dokaz sposobnosti za trgovino, ako hoče prodajalnici suknje in hlače? Koroškega in Štajarske bilo blago slabše prodajati v nobeden stroj se dosedaj še ni zahteval določb Nov načrt obrtnega zakona ima baje sploh mnogo pirati za to se je pa vladi zdelo potrebno pod graško razstavo. Obrtnik ne sme biti ažnik o pravici trgovskih obrtov in trgo stroju, temveč se ga le mora poslužiti, kakor to delajo o kroš- v Angliji in Fr Minister njarstvu itd. Posamične te določbe se svari obrtnike pred na ali iz vsega še niso objavile zadnjaštvom in pesimizmom in kaže, kako cvete obrtni razvidimo, da novi obrtni zakon ne bode dosti pripomogel k ohranitvi samostojnega obrtnega stanu. Govorili bodemo pa še o tej stvari, kadar še kaj natanč- Gledati stan v Angliji. V kulturnih deželah vsak premožen človek potrebne stvari kupuje pri obrtniku in ne gleda na ceno treba nega izvemo, kaj vse določi vladni načrt da se povzdi občno blagostanje Otvorjenje razstave v Gradci. to je pa treba razširjati pouk in v tem oziru bode raz stava mnogo koristila. Razstava, o kateri morda pr soboto ob Gradci otvorila razstava motorjev Iz Gradca 2. sept. (Izv. dopis.) uri se je v industrijski dvorani i priliki vam še poveliko pripravnih strojev. Pisec teh vrst pa vendar od vseh teh strojev ne pričakuje rešitve obrt- rocam. ima nesa stanu v Stroj bi koristili ko odij za male obrtnike pomoćnih strojev in delkov, ali žal moramo eci da se ci O se je bilo k otvorjenj mnogo dostojanstvenikov, duhovnih in posvetnih Ob desetih se je pripeljal trgovski minister Wurmbrand. peljal v dvora pomanjkovalo iz- preveč izdeluje. bode strojev, več se bode izdelovalo, težje se bode izplačalo, in cene bodo padale. Temveč strojev grof blago bode delalo, tembolj bode manjkalo dela v Razstavini odbor ga je udano vsprejel, in voril predsednik obrtnega društva V svojem govoru je omenil seci trgovska in obrtna zbornici slovesno okrašeno in tukaj ga je nago- da je pred štirimi me rediti tako razstavo sklenila v Gradci pri- Obrtnijske raznoterosti. delavskih sredstev v Pragi. Od 15. t. m do 15. oktobra bode v Pragi razstava tehničnih štvu Društvo šitev izročila obrtnemu dr edstev za mali obrt v industrijski palači na i to nalogo ki je že na to poprej mislilo, prevzelo je V nedelj Razstavljeni bodo raznovrstni motorji, pomočni stroj tavišči in orodja naprosilo gosp. trgovinskega ministra da ponedeljek, torek in soboto popoldne in zvečer se prevzame pokroviteljstvo, kar je to radovoljno storil, za kar ga on zahvaljuje. bode predavalo o razstavljenih strojih Varstvo sten v tovarnah za jesih. Dobro je, če Devetnajsto stoletje je največje kar jih pozna zgo-zboljšano šolo razvil dovina. Človeški duh se je podprt na nepričakovan način. Iznajdbe slede iznajdbam razšir- zribanega ~ cinkovega se v tovarnah za jesih prev Ta firnež se napravi, če se in pridene 1 del zdrobljene zmešalo stene z gutaperčnitn firnežem pridene se terpentinovega azstopi 2 dela mehke kolofonije gutaperče. Ko se je vse dobro belila jajoč blagostanje. Marsikater ali posuš in v lanenem firneži blanc-íix. Če se dobroto dostopna si sedaj lahko privoščijo vsi je poprej bila , In stene s takim iirnežem naoiažejo, jim jesih ne škoduj barvanje sten v tacih tovarnah se nikakor ne vendar je večidel teh iznajdb škodoval srednjemu in malemu obrtnemu stanu in ga, rekli bi, podkopal, bar v katerih mejo Za rabiti svinec. Zaman se upira mali obrtnik raznim strojem Kar on s pridnostjo izdela v nekaterih dneh, to naredi stroj | j I^hUm»! Kmetijstvo. ífMBIMPl v jedni uri, ljudje rajši kupujejo lepše izdelano .................................. tovarniško blago. Da se temu odpomore razstavo, da se obrtnik sam prepriča ima bati konkurence strojev ▼ ce ---------^ u i muge] delke morda izdelovati s pomočjo elektrike in ceneje smo priredili to če se njegovo blago mogel on svoje iz- Crtice kmetijski kemiji. ali če r s (Dalje.) jajo za njegovo delavnico plinovi uga J 5 motorji, in se pouči, katero Če razstava doseže ta namen Koncem naprosi ministra, da razstavo otvori Minister grof Wurmbrand je naglašal seljem prevzel pokroviteljstvo razstave skrbi vlada za obrtni stan. benzinovi in petrolejski snovih v zemlji Spregovoriti moramo sedaj o nekaterih redilnih novo orodje naj si omisli, trebuje več redilnih snovij. Če tudi Vsaka rastlina za svoje vspevanje po storila svojo dolžnost snovij ni v zemlji i pa ne vspeva naj j da je z veda pokaže, kako tako v izobili. Kmetovalec skuša snovi zemlji , nadomestiti z gnojili. Najprej naj omenimo kali 5 jedne teh redilnih bilo druzih še katerih manjka v Kakor njegov zaslužni pred- kovine kalij imenovane in To je spojina iz nekej pa iz kislika. Kovina kali 353 bode mnogim čitateljem popolnoma neznana, ker se ne na- lje. Hektar smerekovega gozda porabi na leto kake tri, haja v prirodi nespojena, kajti takoj se spoji s kislikom. in bukovega kacih šest kilo kalija. Tukaj ne bodemo opisovali, kako se ta kovina dobiva, ker ta kemična dela nimajo nobenega interesa za kmeta in so sploh jako težavna. Ta kovina je še nekoliko lažja od vode, srebrno bela, pri navadni gorkoti mehka kakor (Dalje sledi.) vosek, pri 62° gorkote se že topi in pri veliki vročini se pa kar shlapi. Kmetijske raznoterosti. Shod čebelarjev zboroval je te dni na Dunaj Bil je zanimiv razgovor o raznih strokah čebelarstva Posebno so Našim čitateljem se bode čudno zdelo, če povemo, gospodje razpravljali o tem umestno vvažati tuje čebelne da ta kovina gori z modrim plamenom. Če jo vržemo v vrste. Nekateri čebelarji so bili zoper to, ker je naša domača vodo, se kar vname, to je vodi odtegne kislik in začne goreti. Pa tudi na prostem zraku se tako hitro spoji s kislikom, da se mora spravljati v petroleji. čebela najboij vajena našega podnebj Večina pa venda i mislila, da se s tujimi čebelami domače vrste zboljša. Govorilo se je tudi o gnilobi v panjevih. Glavni učitelj Fulda je Sicer se pa tudi kalijev okis ne nahaja v prirodi. Dobi se i če se kalija sežge. Ta okisec se hitro spoji priporočal, da bi dajali lizol čebelam Shod vinščakov je zboroval na Dunaji. Udeležil se ga tudi slovenski poslanec Pfeifer. Govorilo se je posebno tudi z vodo v kalijev hidrat, katerega navadno kali, ali pa živi kali imenujemo. Za obrtne namene se kali večkrat rabi o trtni uši in o obnovljenji uničenih vinogradov. Poljedelski je tudi pazno sledil obravnavam, je zagotavljal, minister da bode vlada storila, kar bode mogla. Pojasnjeval in ga narejajo s tem, da pepeliko razkrojijo z živim že vse vlada storila v povzdigo vinstva apnom. Navadno se nahaja kali v zemlji spojen s črno-prstenimi kislinami. Te kisline še niso tako natančno preiskane in niso kaj v vsaki prsti jednake. Njih opis torej ni lahko mogoč, ravno tako ne opis njih spojin. Potem se nahaja kali spojen z ogljenčevo kislino, ali pa z žvepleno kislino, Poučni zabavni i a» Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano, Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Blizu Št. Petra izvira rečica Pivka, ki daje vsej tej imenom pepelika, kateri se pa dobiva iz pepela raznega okolici ime „na Pivki". Razprostira se več ur daleč na kateri snovi nastaneta pri razpadanji nekaterih vrst ka menja, ali kot soliterno kislikali v zemeljski vodi. teh spojin dobivajo rastline kali, katerega potrebujejo. Ogljenčevo kisli kali se pa nahaja v trgovini pod drevja. To je beli prašek z jako lužnatim okusom. Pe pelika se rada razstopi v vodi in vodo vleče nase. široko in dolgo med 1189 m visokim Snežnikom, ki jo omejuje s svojimi predgorji k desni od železnice, in med Žveplenokisli kali se nahaja navadno čist v šest- 1249 m visokim strmim Nanos-om i oglatim stebričkom podobnih kristalih. mrzli vodi se kateri poslednji levi na severo-zapadni strani dela mejo med Pivko in nerad raztopi, rajši pa v gorki. Babi se tudi v trgovini. Vipavsko dolino. Obširna Pivka je valovita (gričnata) Glavna njegova poraba je vendar le za gnojenje Ko je planota, in je za vojaške vaje, manjše in tudi večje, baje Liebig razkril, kako važne so nekatere rudninske snovi tako pripravna, da se in to vem iz popolnoma za za gnojenje, začele so ga nekatere tovarne izdelovati. nesljivega vira — prvi sedanji avstrijski vojskovodja, ce Žveplenokisli kali pomeša z žveplenokislo magnezijo in to sarska svitlost nadvojvoda Albreht o njej izrazil, da ne prodajajo za gnoj. Solitarnokisli kali se navadno imenuje solitar. spojina raztopi se v vodi. V vročini se ne razstopi. Solitér Ta pozna za take namene nobenih boljših prostorov. Prvi predmet, ki me je zanimal na mojem nočnem potovanju î bila je farna vas Slavina » kaže potnikom jako pospešuje okisanje raznih tvarin, to je njih spajanje v bližni bližavi k levi od železnice. Slavina je najstarejša s kislikom. Včasih je ta solitar velicega pomena, ker so fara in duhovnija na Pivki. (Pričetek njeni stavijo v leta 1380. podelil je bil to duhovnijo tržaški i ga razvili za fabrikacijo solitrove kisline in več drugih 130O. stvarij. Zadnji čas ga je pa marsikje izpodrinil natronov škof Angelo naddijakonu Nikolaju pl. Dominici. Vse fare solitér, kateri se nahaja v Ameriki, in se od prvega loči po Pivki v tem, da v njem natron nadomešča kali bistriško-vremski dolini in na Krasu spadale so namreč noter do naših časov pod tržaško škofijo ; one Kakšne važnosti je kali za kmetovalca, je vidno iz v Vipavski dolini in po Goriškem Krasu pa pod oglejski preiskav učenih kemikov, po katerih jeden hektar pšenice patrijarhat, in so bile poznej prišle pod goriško nadško-pri srednji letinji iz zemlje izsesa 53 kilo kalija. Brž ga fijo.) O Valvazorjevem času štela je Slavina 17 podružnic; Pogled živa ali pekoča kopriva. Kjer rastejo dobro te rastline, na slavinsko farno cerkev, ki je bila obsijana od svitlobe pa potrebuje nekaj manj. Posebno veliko kalija potrebuje prispadala jej je celo Postojina kot vikarijat si lahko mislimo, da je dosti kalija v zemlji Na njivah moramo vsekako gledati, da s primernim blede mesečine » zbujal v meni žalno-čutne spomine s tem j ker na ondotnem pokopališču počivajo koščice že gnojenjem povrnemo kali, katerega odtegnejo rastline, treh mojih rojakov-duhovnikov. L. 1808. (8. junija) umrl Manj se je pa bati, da bi gozd izmolzel kali iz zem- je v Slavini moj sloveči rojak, prečastni g. Filip Frohlich; 354 dr. modroslovja in bogoslovja, kanonik in mestni župnik Razun o času krmenja so eno- in dveletni zmirom spu- pri Sv. Antonu v Trstu. Na svojo lastno prošnjo prišel ščeni, to je neprivezani. Bolj odraščeni so po hlevih, pri- ko- bil leta 1792. kot župnik v Slavino, kjer je skončal vezani, in ima vsak nad jasli zapisano svoje ime. tudi tek svojega življenja Drugi o jak ki je v Slavini bilarni poslujoče osobje ni vojaško, ampak civilno. 1852. (27. marcija), bil je č. g. Martin Jerala, čelnik mu je kontrolor; poleg njega deluje kovač-zdravnik umrl I J t ondotni farni upravitelj, ki bi bil brž ko ne postal ondi (Kurschmied). Hlapcev, kateri so večjidel oženjeni in sta tudi župnik smrtna kosa požela ga je v najkrepkejši nujejo okoli grada v posameznih hišicah, je okoli 20 dobi njegovih let. Zadnji rojak i č. g. Janez Globočnik, Vsak dobi po 30letnem službovanji pokojnino. Ob dnevih umrl je kot župnik v Slavini 1. 1877 ris v dec.) cesarskih slavnostij je vse osobje uniformirano. Naj o Sveta dolžnost veže me, tega blagega g. rojaka še tej priliki omenjam tudi še cesarske kobilarne v Lipici s posebno hvaležnostjo omeniti, in prav veseli me da se na Primorskem, ker ste si z prestransko v zvezi. Od tod mi v to na tem mestu ponudi ugodna prilika Nekoliko 0Z Prestraneka) do Sežane so žel postaje, od tam pa tako mi je sam pravil o neki priliki j ■ v; r-f ' Ir^WiBL. Çr . let pred njegovo smrtjo nameraval je blagi pokojnik, za svoj rojstni kraj utemeljiti neko ustanovo, iz katere bi bili zajemali njegovi rojaki vsako leto o najpotrebnejšem času obilico duševnih dobrot in blagostij. Ni tu mesto za to, in pre-žalen je uzrok » da ga javno navedel, nad čim se je bil razbil velikodušni namen blagega pokojnika. (Saj je oba dotičnika že zagrebla grobarjeva lopata.) Pri tem pa dobrosrčnega pokojnika ni zamogel nihče opovirati, da je zapustil za siromake svojega rojstnega kraja glavnico 1800 gld., iz katere obrestij t ure (peš hoje) v Lipico. Lipica odreja žrebce in kobile, Prestranek pa mlade konje. (Kraško podnebje mora tedaj konjereji biti posebno ugodno.) V Lipici biva glavni načelnik (Gestutsmeister), kateri prihaja vsaki teden nadzorovat v Prestranek, ki je nekaka podružnica kobilarne v Lipici. Po tej kratki pomudbi odrinimo dalje! (Dalje sledi.) bodo dobivali vsako leto podporo, ko odmrja oseba, ki vživa do svoje smrti dotične obresti kot nekako vpokojnino. Ker je v Slavini že zdavni in častni običaj, da zapusti vsak farni predstojnik Poučni in zabavni drobiž. Shod nemških in avstrijskih antropologov bil je minoli je znani berolinski uče- v župnijski dvorani v stalni spomin svojo podobo (por- trait) teden v Inomostu. Predsedoval mu njak Virchov. Belgijski časnikar. V Bruselji je umrl znani belgijski literarični in dramatični kritik, Fré'déric, Delal je pri raznih bi bil tedaj lahko vse tri omenjene rojake vidil listiti in je njegovo ime bilo znano ne le v Belgiji, temveč tudi vpodobljene, ko bi mi bil dopuščal čas, da bi bil popotoval na Francoskem. Bil je tudi član akademije znanosti. Imel je tu mimo po dnevi, in bi se bil pomuditi zamogel. A urni se hlapon drvil je silno hitro naprej, da sem le iz daljave zamogel poslati rajnim rojakom srčno željo: naj počivajo v sladkem miru! Le grede mi je bila Slavina spred oči. Naslednja postaja Prestranek (po nemški Prestra-negg!?) mi je bila vir nove skušnjave, naj bi tudi tu u. ' " i; % • \ fi ; 1 '/ J " * 1 pasel svojo radovednost, ko bi bilo moč, in tudi čas. Kaj pa tu? V bližavi nahaja se sloveča cesarska v Svediji štirideset let Brati in pisati ne znajo izmej tisoč vojaških novincev v v Švici v Nemčiji 12, v Holandiji 18, v Fran- ciji 123, v Angliji 127, v Belgiji 154, v Avstriji 388, v Italiji 480, v Španiji 700 in v Rusiji 738 odstotkov Zdravniška šola na Kitajskem. Zadnje dni se je na Kitajskem otvorila prva zdravniška šola po evropskem vzorcu. Sprva se na njej poučuje v angleščini, ker so skoro vsi profesorji Angleži. se ve kobilarna (Gestiitt), katerej domačini navadno vij o. n Štit" pra Sam bi o tem ne vedel mnogo povedati, po po» datkih pa, katere sem na prošnjo in vprašanje od dobrega prijatelja prejel, naj navedem naslednje: Kobilarna je od Odkritje Cigaletovega spomenika. Kako Slo- na „Bilah postaje na pr. dva km proti zahodu oddaljena. Svet je venci vedo slaviti zaslužne svoje može pokazali so zopet dne kot na Pivki sploh, valovit; tu grič, tam raván. Ce- 26m- m • ^ezaslužnemu slov pisatelju in pravniku Mateju Ci- r gale-tu odkrili so v Črnem vrhu spomenik odnosno spominsko ploščo v njega rojstni hiši v Lomeh Prijazni Crni vrh odel se je ta dan v praznično obleko ; gostom v pozdrav postavljenih je bilo več slavolokov in raz hiš so vihrale zastave. Pri slavnosti je zastopal društvo „Pravnik" načelnik g. dr. Andr. Ferjančič in odbornika sarsko posestvo obsega 182.64 ha s hlevoma . . t i • 1 T IY1 1 . vzhodu, in s hlevom v „Skulah" v Hre- Ya ure proti novški fari, od „Štita" 3/4 ure proti severu. Vseh hlevov šest in odrejajo v njih od 300 do 350 mladih konj na leto. Najmlajša, — doj na žrebeta od kobil po ya leta stara, so v enem hlevu. V drugem so stara po 1 leto in » tako gre po starosti naprej. Ko so stari blizu 4 » ravno leta j odvedó jih na Dunaj na cesarski dvor ali ker . dr. Babnik in dr. Majaron ; Matico Slovensko" predsednik g prof. Fr. Leveč in tajnik Lah; družbo sv. Mohorja gg. prof. dr. Sket in prof posestvo in odrejališče je prav privatna cesarska last, ne pa državno ali erarično. Mlade konje o poletji le zunaj na prostem pasejo (gotovo za to, da se bolj vtrdijo), po zimi so v hlevih. gosp. Apih iz Celovca; slov. pisateljsko društvo v Ljubljani gospod Funtek; slovenski klub na Dunaji g. dr. Murko. Izmej društev sta se posebno mnogoštevilno vdeležila „Čitatnica" in „delavsko bralno društvo" iz Idrije. Sicer je došlo še mnogo posameznih čestilcev Cigaletov iz raznih krajev. Naroda iz okolice je bilo nebrojno zbranega ta dan v Črnem vrhu. Došle goste je slavnostni odbor z gasilnim društvom in občinskim v % - , / 355 odborom srčno pozdravil. Po 10. uri služil je v župni cerkvi veniki „Glasbene Matice". Kdor še ni društvenik, plača pri mašo, pri ka- vsprejemu društvenino za jedno leto v znesku 2 gld. Vpisnina Po maši Čmovrški g. prof. dr. Fr. Lampe slovesno teri je imel tudi s avnosti primerno propoved pa se je vršilo slavnostno odkritje spomenika. Slavnostni govoi je imel načelnik društva „Pravnik" in drž posl. g. dr. Andr Ferjančič, ki je v jedrnatih besedah narisal plodonosno delo znaša za vsacega učenca gid šolnina pa za vsak pred Vendar met (po 2 uri na teden) à 1 gld. 50 kr. na mesec, se za pouk v splošni teoriji in v zborovem petji nič ne pla čuj Lansko šolsko leto Cigaleta Pe\ zbor idrijske Čitalnice bilo v društveni glasbeni pel primeren 257 učencev zbor. Spomenik je kamenita piramida mej železno ograjo in z napisi na sprednji in desni ter strani. Pri banketu ki se jc na to vršil v prostorih gospe Lampetove, vršile so se lepe v teku 1. 1896. Velika efektna loterija. „Glasbeni Matici" dovolila se je velika efektna loterija z 20 000 srečkami po 1 K. napitnice. Načelnik slavnostnega odbora g. Pipan je napil pr svetlemu slavnostnemu govorniku Na korist »Narodnemu domu« priredi „Ljub črnovrški rojak in stud. med. g. Raznožnik ljanski Sokol" dne 22. septembra t 1. v deželnem gledališču drž. posl dr. Ferjančiču posestnik g. Vidmar gosp prot. dr. Lampetu ški slavnostno akademij Pri akademiji sodeloval bodo poleg škemu kraju, kot zibeli Cigaleto prof. Leveč „Sokola" razna tukaj narodna društva člani slovenske slavnostnemu odbor gospod dr. Maj itd. Po banketu je bil pohod Cigaletovega opere Krasen relief »Maria in stellis«, katerega je rojstnega doma v Lomeh, pičlo uro od Crnovrha. Na rojstni izklesal kip hiši odkrila se je po zares lepem in poljudnem govoru gos prof. dr. Lampeta spominska plošča. Domače ljudstvo je A loj Gangl zstavlj v obi kr. strokovne šole za do 17. sept t. 1 industrijo v Ljub vse ginjeno prisustv lepi slavnosti Vstopnina 30 kr., za dijake 10 kr pazno poslušalo lepe go Žele vore. Hvala bodi slavnostnemu odboru za trud, koj imel za prireditev toli lepe slavnosti, — ta odbor je sprožil misel za spomenik in tudi potrebni denar zanj znico Ljubljana-Gorica namerava se graditi namreč projekt graditi železnico čez Ture se ie pa opu Izpred porotnega sodišča. Dne 29. avgusta t spominu Cigaletovemu bodi pa Osobne vesti. „ Slava računski ! nabral sedela je pred porotniki 491etna Frančiška Kov Ločice na ident g. Viktor Štajarskem Zatožena tem. bila hudodelstva tatvine, doprinesene s y da je dne 8 julija v Smartnem pri Litiji, ko je bila Colloretto je imenovan c kr. računskim svetnikom pri c. kr. ondi birma, v gnječi jemala ženskam deželni vladi v Ljublj žepo denar Tatica Fr Ks. Bohi Križih pri Tržiči obhaja dne 16. t. m. zlato župnik v se taji dej Sodišče mašo obsodilo na pet let težke ječe dru št v Dijaško podporno društvo »Radogoj Odbor ker je bila že desetkrat zaradi tatvine kaznovana Pri je v zadnj v • drusri obravnavi istega dne. ki ie bila tajna, obsojen je bil ne oskrumbe to osemindvajset prošenj za Anton Krajec zaradi hudodelstva posilnosti in krv podpore in podelil peterim prosilcem ustanove po 200 gld., na pet let težke četerim pa po 100 gld Odbor se je pri oddaj Zadnj dan porotnega zasedaní so tem da ustanove razdelil mej najpridnejše in se je oziral nal po se vršile tri obravnave. Pri prvi je bil obsojen na pet let težke ječe Martin Jerina, hlapec iz Bistre Povodom nekeg tudi na to, da dijaki iz raznih pokrajin slovenskih postanejo pretepa je udaril s polenom posestnika Jož Brencelj s tako deležni redne „Radogoj podp Odbo le žal. da ne močjo po gla da more še večini dijakom dati podpore, temveč je moral neka- vega pa je težko poškodoval ta dva dni pozneje umrl, sina njego terim prav potrebnim pridnim odkloniti prošnje. Rodoljubj zatožbe oproščena pastirja Janez Novak in Jernej Vidma Pri drud obravnavi sta bila O iz priskočite „Radogoju" s podporami na pomoč, da bode mogel Ubeljskega. Zatožena sta bila hudodelstva ropa Ig še zdatneje vršiti svojo nalogo f Odbor Radogoj v z Anton Premrlom za denar in sla zhubivši ves isti seji tudi jednoglasno obsodil neslovansko šego borenj ali & sta na denar sabljanja, ki se je zadnj pasi vrgla tega na tla in mu s silo vzela mošnjiček z denarjem pojavila mej slovenskimi dijaki. Porotniki so vprašanje na rop zanikali, vsled česar je sodišče Odbor se je izjavil, da se nihče ne sme udati tej šegi, kdor zatoženca oprostilo je hoče podpi biti od društva „Radogoj bil na 18 mesecev težke Pri tretji tajni obravnavi obsojen j ječe Anton Jerič zaradi posilnosti f Umrl je na Dunaji, zadet od kapi dr. Jos itez Zhishman dvorni svet. in bivši vseučiliščni profesor. Pokojnik bil naš roj ak porojen leta 1820. v Ljublj Blagemu 22 tem se je končalo porotno zasedanje. Prašičja razstava v Novem mestu bode dne oktobra t to je v torek na dan Lukeževe 5 semnj gospodu, velikemu podporniku in prijatelju slovenskega dijaštva Razstava bode združena z velikim prašičjem semnjem. Razstava bodi blag spomin in zemljica lahka bode ločena v dva oddelka, namreč v oddelek za plemene pra Višjesodni predsednik v Gradci pa „Pravni- šiče in oddelek za pitane prašiče. Za vsak oddelek se napravi kova" terminologija. Grof Gleispach, kateremu je društvo 15 daril, 5 po 20 kron in 10 po 10 kron. Skupaj se bode Pravnik" poklonilo jeden izvod svoje nove „nemško-slovenske torej razdelilo vsaj 30 premij poleg pciznalnih diplom Raz pravne terminologije", pisal je na to načelniku društvenemu g. stavljalci se morajo prijaviti kmetijski podružnici v Novem dr. Ferjančiču jako laskavo pismo, v katerem se priznava ve- mestu lika vrednost terminologije sploh pismeno ali ustno zadaj ča s do 1. oktobra t katerega se razvidi da se pripisuje temu novemu delu na kompetentnem mestu odlo Čilna važnost za slovensko uradovanje. Glasbene Matice«. Šolsko leto 1894/95 najbolje pa kakor hitro mogoče Kmetijsko bralno društvo so Sola s se v društveni glasbeni šoli prične dne 20 na Dolenjskem. Ustanovni občni zbor bode dne 15 ít Št. Vidu t. m, se bode dne 17.. 18 sept Vpisovalo 19 ure in popoludne od 4. do 6. spodske ulice, knežji dvorec, II. nadstropje) sept, dopoludne od 11. do 12. ure v društvenih prostorih (Go- Poučevalo se Velikega sleparja zaprli. bode v treh predmetih in pri teh učiteljih: 1. splošna glas- Gradci, Težko ko opisati, kako začudenje vzbudilo v bena teorija, 2. harmonija, 3. kontrapunkt g. Hubad; 5. solo-petje Gerbié, Hofïmeister zborovo petje je Gerbic Hubad kl a v n policija zaprla direktorja solnograške Gradci Fremdenzeitung", Antona pl. Koppenheierja. > Hubad, Jeraj ; 7. vijolina g. Jeraj ; godala in pihala. (Pouk v teh instrumentih se takoj otvori, če i vzprejema; je igral veliko vlogo. Znal si je bil pridobiti zaupanje bivšega deželnega glavarja, sedanjega trgovskega ministra se zanj oglasi zadostno število učencev.) Pogoj grofa Wurmbranda in ž njegovimi priporočili je osoda glasbeno šolo se vzprejemajo oni, katerih stariši so društ- našel pristop v vse boljše kroge. Anton pl. Koppenheier 356 je velik slepar, ki je že sleparil več let po raznih mestih. Pravo njegovo ime je A. Mayer in je rojen v Temešvaru. Koppenheier je v Gradci kakor povsod jako potratno živel. Okrog sebe je vedno imel cel kup vrednikov „Fremdenzeitung" in risarjev, ki so pa bili le navadni nabiralci inzeratov. Vozil se je v krasni kočiji, dajal pojedine in k njim vabil najodličnejše osebe. Njegova soproga je trdila, da je hči francoskega generala, ki je bil vrhovni lovec Napoleona III. Imela je vizitnice z gro-lovsko krono z napisom : „Madame de Koppenheier née comtesse Magnar Legendre*. V resnici je pa doma iz Barmena, se hiše Marija Leuprenek. Poleg 20letne hčere, katere v Gradci ni bilo, ima Koppenheier petletnega sina, ki se je povsod okrog vozil z materjo. Nekaterim se je čudno zdelo, da Koppenheier tako potratno živi, ali mislili so, da ima že zadostne dohodke. Koppenheier si je poslednje leto pač znal pridobiti 15.000 gld. dohodkov, ali to ni zadoščalo. V Solnogradu je zapustil toliko dolgov, da se več tja ne upa. Več dolgov je zapustil tudi v Inomostu in Celovci. V Celovci je dolžen še za neko pojedino, s katero se je imel začeti živahnejši promet s tujci po Vrbske-n jezeru. K tej pojedini je bil povabil tudi deželnega predsednika in višje uradnike, ki pa niso prišli. V Gradec je prišel lansko jesen. Obetal je, da bode mestu pripomogel do večjega prometa s tujci. Prišel je takoj z velikimi načrti, katere bode uresničil s pomočjo bogatinov, s katerimi ima znanje. Obetal je ugodno železniško zvezo z Monakovim, da bode zidal postranske železnice in hotele v vseh znamenitejših dolinah v deželi, železnica na Schockel, novo gledališče v Gradci, prirediti je nameraval veliko mejnarodno kolesarsko tekmovanje. Udeleževal se je priprav za shod v povzdigo prometa s tujci, kateri shod se je pa sešel v ponedeljek, ko on sedi že v zaporu. Reči moramo, da je za ta shod tudi on res s svojimi sveti precej pripomogel. On je druge nauduševal za prireditev tega shoda. Dne 27. m. m. je bil Koppenheier pri odboru za ta shod, in v tem je pa policija dobila nalog ga prijeti. Ravno iz deželne hiše ga niso hoteli odpeljati zaradi druzih gospodov. Po seji je policija šla za njegovim vozom in ga prijela v Naglerjevi ulici. Pri policiji je priznal, da je Arno Mayer, katerega išče monakovska policija. V Monakovem je namreč po-neveril 220 mark za inzeráte in 60.000 mark za prodane podobe neki umeteljni trgovini. Tudi je v Monakovem zapustil mnogo dolgov, kakor povsod. Tudi v Gradci je napravil mnogo dolgov. Pred kacimi 25 leti je Arno Mayer bil tajnik pri neki skupini gledaliških igralcev na Ogerskem in s tem se je bilo začelo njegovo klatenje po svetu. Pri „Fremdenzeitung" pa on ni imel druzega opraviti, kakor da je zanjo inzeráte nabiral. Anarhisti. V Perpignani prijeli so neko osebo, o kateri se sodi, da je jeden tistih anarhistov, ki so hoteli v Ver- mont les-Bainsu umoriti francoskega ministerskega predsednika. Oseba trdi, da se je ravno kar povrnila iz Brazilije, kar pa dokazati ne more. Zopet se govori, da je policija dobila v pest znanega nihilista barona Ungern-Sternberga. Pred nekaterimi tedni se je govorilo, da so ga bili vjeli v Srbiji. Po nekem poročilu je bil ušel, ali verojetnejše je, da je srbska policija bila prijela kacega druzega človeka, katerega je pa izpustila, ker je videla, da ni noben anarhist. Tudi sedaj še ni gotovo, če je ruska policija v Pe- terburgu dobila v roke pravega tiča. Pravo ime tega anarhista pa ni baron Ungern Sternberg. To ime si je le sam prideval. To je baje ruski dijak Zagolkovsky. Ta je ob svojem času pohajal v umetniško akademijo v Peterburg. Ker ie pa bil sumljiv, da je nihilist, je moral zapustiti Rusijo. Leta 1892. bil je nekaj tednov na Dunaji in so ga podpirali razni dunajski umetniki. Potem je potoval po raznih krajih po Evropi in Afriki. Opeharil je več ljudij in poleg tega povsod občeval z anarhisti. V Belgiji se je udeležil več atentatov in je zaradi tega ga zasledovala vsa evropska policija. Če so ga res prijeli v Rusiji, ga Belgiji ne izroče, temveč ga obsodijo v Peterburgu, ker je ruski domačin. V Milanu so zaprli anarhista Fabrinija. Ta anarhist je prišel iz Pise. Ondi je z nožem od zadaj smrtno-nevarno ranil nekega stražnika, ki je bil na straži pri spomeniku Viktorja Emanuela. Pa tudi drugod po Italiji so zadnji čas zaprli več anarhistov. Tako so jih v Neapolju sedemnajst dali pod ključ. Vendar mej njimi niso mogli spoznati moža, ki je vrgel poslednjo bombo, ker je tedaj bil našemljen. V Pallanzu so zaprli štiri osebe, ki so sumljive, da m. so umorile tovarnarja Sontermeistra. Sodi se, da je tudi tukaj anarhistično zločinstvo. Pa tudi v Ameriki ima policija opraviti z anarhisti. Poslednji čas jih je tja še več prišlo iz Evrope v Rio de Janeiru je zadnji čas policija dobila deset bomb. Govori se tudi o nekem nameravanem atentatu na grškega kralja, ko je bil Aixe-les-Bainsu na Francoskem. Kočijaža je neki tujec skrbno izpraševal, kakšne navade da ima kralj. Kočijažu se je to čudno zdelo in ovadil je tujca policiji. Prijeli so ga in pri njem našli bodalo in več pisem, iz katerih se da posneti, da je hotel umoriti kralja. Ko se je dne 30. m. m. peljala angleška kraljica na Škotsko je v Birmighamu malo pred prihodom kraljice hotel pijan delavec vdreti v kolodvorske prostore. Ko ga je policija ovirala je potegnil revolver. Policija ga je prijela. Pojasnilo se še ni, ali je bil kak anarhist, ali le navaden pijanec. V Frankobrodu zaprli so te dni delavca, ki sta sumljiva anarhizma. Pa tudi drugod po Nemčiji vzdiguje anarhizem glavo. Tako se je na Bavarskem streljalo v Frankenheusenu v palačo, v kateri je bival princ Arnulf, 0 sin sedanjega regenta. 357 Mož v ženski obleki. V Pragi se je neki dninar Velik požar. Dne 26. m. m. so začeli goreti dr- V žensko obleko oblekel in za šalo hodil po trga. Policija ga žavni gozdi pri Otočcu na Hrvaškem. V štirih velicih gozdih je prijela in bode zato šalo moral zagovarjati se pred sodiščem, pogorelo je mej drugim tudi veliko posekanega lesa. Ognja Nesreča pri vojaških vajah. Pri vojaških vajah več dnij niso mogli pogasiti, ker je zlasti primankovalo vode. pri Přibramu je padel konj podpolkovnika 14. dragonskega polka Otakarja viteza Kivischa. Častnika, ki je pal s konja, so nezavestnega odnesli v bolnico. Škode je nad 100.000 gld. Več drvarjev je prišlo ob delo. Pobegel balon. Pri vojaških vajah z zračnimi ba Ioni blizu Dunajskega novega mesta se odtrgal na vrvi pri Prorok. V Carletini pri Syrakusu je neki Russo Yezan zrakoplav, v katerem je bil nadporočnik Dvořák jel trditi, da se mu je prikazal Kristus in mu naročil, da kopla naj uči narod. Novi učenik, ki stanuje v jami, ima že lepo ker se število učencev. Bombardo vanje v miru. Neka italijanska ladija je dne 30. avg. po napačnem proračunanju kraja pri strelnih Zra- veter hitro nesel na Hrvaško blizu bosenske meje, s težavo posreciio ga spraviti počasi na tla Padel je, da se častnik ni je na tla v nekem gozdu. Velika sreča _ • v nic poškodoval Boj na morji Pi vajah nakrat jela streljati na vas Posilippe. Ljudje so pre- nevoščljivosti nastal boj mej Capo Sezellu v Katanj je iz strašeni bežali v hiš^. Čudno je, da od 26 krogelj. katere so našli, ni nobena naredila posebne škode. Visoka starost. V Dobavu na Češkem je umrla te dni 110 let stara Terez Zofka. Starka je še letos pomagala pri žetvi. 74 ribiškimi ladi ami iz Auguste in 22 iz Catanje. Pri tem so bili ribiči bolj ali manj ra- Boj bi bil še dalje trajal, da ni prišla je ina torpedovka in naredila boju konec Pomorščak morilec ruski ladij Seba stopolj se je neki pomorščak zaljubil na potu v Odeso v bo Strela ga je ubila. Čuvaja v koči kluba avstrijskih gat0 Amerikanko Ona se pa za njegovo ljubezen ni zmenila turistov na Vriči na Štajarskem je te dni ubila strela. Našli so mrtvega. Ponesrečeni turist. Ponesrečil se je namestniški računski revident iz Solnograda Jožef Ratzebock, ki je plezal na neko goro. V Zisserbachu pri Kaprunu našli so mrtvega. Kitajci niso prijazni evropskim napravam. Ljudstvo ima proti njim razne vražje pomisleke. V pokrajini Hupek so ljudje brzojava se prikazal neki majhen crn jako Tovariši so zaradi tega pomorščaka zasmehovali. To ga raz- dva pomorščaka ustreli z o in sam skoči v morje erjem, Amerikanko ubij porezali brzojavne žice, ker so mislili, da je zaradi «kodljiv mrčes. V jezi, s pes Poštni rop. Dne 23 m. m. je pri Abasšanti 5 roparjev napalo pošto in jo oropali. Odnesli so za 13 000 lir vrednosti. Za roparji ni nobenega sledu Cerkev je pogorela. V K at ani j i je bilo začelo goreti v lesnem skladišči. Vnela se je hitro tudi frančiškanska Honkongu se domačini jeze na železnico z zobmi, ki pelje na neko goro. Prepričani so, da so bogovi jezni na to železnico cerkev in pa kosama finančnih stražnikov. Poleg požarne brambe gasili sta dve stotniji vojakov in pomorščaki neke in so zaradi tega jim kugo poslali manjše avstrijske vojne ladije pod poveljstvom kapitana Becka. — Žene ni maral temveč le doto. V Pragi je bila te dni zanimiva obravnava proti nekemu židovskemu sleparju Goldfarbu. doma iz Galicije. Seznanil se je hitro z neko Josi-pino Kanders, ki je imela precej denarja. Hitro ju je vzel. Čudno zbirko je napravil neki duhovnik v Bir- minghamu na Angleškem. Zbral je „tuje" stvari, ki jih je zbirki raznovrstnih Takoj po poroki je pobral ves denar, ga je priženil in s svojo ljubico Schapiro pobegnil proti Ameriki. V Hamburgu so ga zadržali. Zakon se je sedaj ločil. On je prišel pred so- dišče. Izgovarjal se je, da ni mislil goljufati V Hamburgu je Albanci napali črnogorske pastirje. 5 Albancev in 4 Crnogorci našel v cerkveni pušici. Največ je v gumb, potem več neveljavnih in starih denarjev, igralnih mark, zaročni prstan, zlata verižica, srebrna verižica in kot posebnost še jedna dinamitna pati ona, Boj mej Albanci in Črnogorci. Pri Gusinji so potoval po trgovini in da bi se kje ljubice znebil. Porot- so v boji ubiti in 7 Črnogorcev je pa ranjenih niki mu pa niso verjeli in so ga spoznali krivega goljufije. Sodišče je pa sleparja obsodilo v osemnajstmesečno ječo po ostřeno s postom vsak mesec. Kdo ve, če ga v ječi mine ve- lahko poškodoval selje do goljufij. Gotovo ni. Kotel se je razletel Dunaj v tovarni za užigalne klinčke počil kotel in je dva delavca težko, več pa V karvinském premogovniku grofa Larischa, Nesreča na železnici. Blizu Broda na Češkem je v katerem je bil ogenj napravil toliko škode, so zopet začeli predzadnji četrtek skočil iz tiru vlak, je peljal mnogo ži- aelo dne 24 m m vine. Vagoni so se razbili, živine je mnogo zmečkalo in po lomilo Od železničnega osobja se je pa k sreči le jeden, pa lahko poškodoval. Predrzen rop. V Poddobi na Češkem so se blizu njo in kakšni so uradni predpisi za varstvo Vsakdo naj se ob času, ko preti nevarnost kolere, natančno pouči, kaj je kolera, katera sredstva so zoper katerih se polnoči trije ljudje pripeljali na vozu. Mitničar prišel iz hiše, da pobere mitnino. Ljudje so skočili z voza, ga prijeli, zvezali in da ni upiti mogel, mu usta zamašili z robcem. Po tem so mu preiskali vse žepe, vzeli uro in verižico ter za 43 gld. denarja. Ker je bila tema, roparjev ni poznal. ima vsakdo držati; to da potem vsakemu tolažilo da e ek arstvo p rot koleri in da se vsakdo sam Pred lahko varuje bolezni pri pametnem življenji, vsem naj se pazi na želodčno prebavanje, zaprtje in po Požar tovarne. Dne 1. t. m. je na Dunaji začela sebno na drisko. Zdravo prebavanje se obdrži v modrem goreti petrolejska čistilnica Gustava Wagenmanna, kjer je bilo shranjenega 4000 centov petroleja. Požai je dolgo trpel, ker je gašenje bilo težavno, ko z vodo niso smeli gasiti. Vzlic temu so ogenj omejili. življenji, opustitvi težkih jedil drugih za prebavanje nekaj škodljivih reči j, zlasti prehlajenja želodca in vsako drugo prehlajenje. Zdravo prebavanje pospešujejo močno obče Svojega otroka ustrelil. V Rimu je neki meščan znane Marijaceljske želodčne kapljice lekarja popravljal svojo zarjavelo puško, o kateri ni vedel, da je nabasana. Puška se je sprožila, zadela 121etno hčerko tako nevarno, da je bila kmalu mrtva. Požar na reki. Na Kantonski reki je pogorelo kacih 100 brodov, ki so bili lastnina trgovcev s cvetlicami. Pri tem se je ponesrečilo kacih tisoč ljudij. Brady-a. Marijaceljske kapljice so pri slabem preba vanju najboljše in vže veliko let najljubše domače sred stvo ? zlasti kot prva pomoč pri hitrem obolenji Dobe se t lekarnah steklenica (te morajo imeti podpis C. Brady) z navodilom á 40 kr. in 70 kr (30) 358 Št. 8506. O) Loterijske srečke. Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli, na Grmu pri Novem mestu z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom, — izpraznjenih sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1894/95., katero se prične V Lineu dne 1. sepj. t, V Trstu dne 1. sept, t 47, 38, 33, 83, 42 V Pragi dne sept, t 28, 75, 53, 36, 24 83, 56, 87, 2, 15 Tržne cene. V Ljubljani dne 29 avg. novembra t. rž gld. 5'— kr., ječmen gld. Pravico kmetovalci do teh ustanov imajo sinovi kranjskih ajda gld. i ' kr., proso gld. 5 in gradnik leča gld. 10 — kr., grah gld. 12 — kr., fižol gld. 1894. Pšenica gld. 7 50 kr , kr., oves gld. 6 50 kr., kr., turšica gld. 6 70 kr.v kr. stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja so vsaj 16 let (Vse cene veljajo za 100 kgr.) n so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsk šol Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino-in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje i preskrbovati poduk v šoli, obleko si pa morajo sami ♦ Heribert Borštner šolo sprejemajo se tudi : 1.) Plačujoči učenci, kateri plačujejo 30 kr. na ♦ bivši sekundarij stanuje od 3. septembra ♦ dan za hi 2.) šolnino no in stanovanje ksternisti. šolnine/na leto pa 20 zunaj šole stanujejfc plačujejo Gledaliških ulicah št (2) nadstr ♦ 1 Lastnoročno pisane slovenske prošnje biti kolekovane s kolekom i morajo ord. od in 10 are dopoludne ,, popoludne 4. r u kr. se imajo do 20. semptembra 1894 izročiti vodstvu deželne ske šole na Grmu pr Novem mestu sadjarske in poljedelske Prve vrste namtz rakov Prošnjam priložit dovršene ljudske ojstn « J list šol < p d ško potrdilo o čvrstem teles trdnem zd znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt- prosto proti povzetji. 100 ko- in župnijsko spričeval o pem vedenj nih torbicah 41 madov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je nicami gld. 70 kr. ; 40 komadov rakov ščipal-prve ali obvezno pismo starišev ževanja učenca. oma uha zaradi vzdr vrste (solo) 5 gld.; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja: Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 24. avgusta 1894. Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (9) Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.