POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 7ft.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Rušila cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št ti 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornice — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Neirankirann pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaj.. vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki sluiljo v social a e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din^O-50
Štev. 103 e Maribor, sobota, dne 9. septembra 1939 e Leto XIV
Vojna do gospodarskega
uničenja
Blokada morja po Angliji in Franciji in njene posledice
Nekoč je bilo povsem naravno, da :Se je vojna vedno odločila na bojnem Polju, v direktnem spopadu med nasprotniki. To velja tudi še dandanes za btzračunavanja med malimi državami. Velike države pa so že v zadnji svetovni vojni privzele druge metodle vojskovanja, ki sicer vključujejo krvave spopade, vendar v glavnem streme za gospodarskim uničenjem v vojno zapletenega nasprotnika.
Trenutno so pogledi vseli površnih opazovalcev obrnjeni na dogodke na bojiščih, zlasti na Poljskem. Nikakor ne gre zanikati pomena teh bojev, zlasti ne njih moralnega učinka na javnost. Vpoštevati je tudi, da uspešno klubo-vanje napadajočemu nasprotniku na bojnem polju, izčrpava njegove rezerve človeškega in vojnega materijala, ki jih mora potem nadomestiti. Vse to slabi nasprotnika in je zato važno, da Se na frontah vežejo njegove sile, in da se jim prizadevajo čim večje zgube.
Toda važnejše od dogodkov na bojnem polju so vsekakor priprave za gospodarsko vojno Anglije in'Francije ter njunih zaveznic proti Nemčiji. Te priprave so do neke mere že zaključene z objavo gospodarske blokade, tako-zvane pomorske zapore, ki izključuje, da bi Nemčija mogla dobiti surovine in živež preko morja.
Nekateri mislijo, da bi že podjarmljenje Poljske prineslo Nemčiji vse to kar ji manjka na življenjskih potrebščinah in surovinah. Toda iz svetovne vojne je znano, da je popolnoma izključeno, da bi se velika država mogla vzdržati na nogah s pomočjo izkoriščanja med vojno zavzetih pokrajin. Nemčija in Avstrija sta v svetovni .vojni osvojili ne samo vse ozemlje dlanašnje Poljske, ampak tudi ves Balkan, z Rumunijo in Ukrajino ne da1 bi se jima, s tem posrečilo ustvariti gospodarsko ravnotežje za nadaljevanje vojne. Kajti pomanjkanje življenjskih potrebščin in surovin je zlomilo vrat centralnim silam, ne morda pomanjkanje človeškega materijala.
Nemčija ima možnost, da si nabavi surovine in živež v nevtralnih evropskih državah, potem pa tudi v Sovjetski Rusiji, s katero jo veže ne samo nenapadalni pakt, ampak tudi trgovinska pogodba.
Brez dvoma se bo Nemčija posluži-la vseh možnosti, ki sc ji nudijo, da se bo preskrbovala z vsem potrebnim v deželah, oz. preko mej. nad katerimi Anglija ne more izvajati svoje gospodarske blokadle.
Angleži se zavedajo, da je popolna blokada Nemčije z njihove strani nemogoča. Ako naj njihov načrt gospodarske vojne proti Nemčiji pa kljub temu doseže svoj uspeh, morajo poleg Pomorske blokade skrbeti tudi za to, da se vojna na frontah zavleče v nedogled. in da se vodi s čim manjšimi človeškimi žrtvami za nje in njihove zaveznike, zlasti dokler je nasprotnikova udarna in obrambna sila še zelo sveža.
Angleški račun za dolgo gospodarsko vojno proti Nemčiji temelji na Predpostavki, da vojna ne samo izčr-
pava gospodarske sile države, temveč, da nastopa izčrpanost tem hitreje, čim bolj je gospodarski organizem kakšne države oslabel že med pripravami za vojno, ne da bi ga bilo mogoče obnoviti.
Kakor ne igrajo ideološke razlike velike vloge v zadržanju držav, zlasti v bližajočih se mednarodnih sporih, ta-
I ko malo ali pa še manj sentimentalno-!sti poznajo države v medsebojnih gospodarskih odnošajih, zlasti še za časa vojne. Za vojno je potreben denar, dienar in še enkrat denar, je rekel že Napoleon. Toda v sodobnem svetu je treba v izogib pomotam dostaviti, da i mora biti to zlat denar, zlato, za kate-> rega se lahko kupi in dobi po želji, kar
kdo hoče.
. -	*:i-;	- 1 ■■ Menjalni gospodar-
ski sistem je n<? samo kompliciran, ampak tudi prav nič mikaven 'za tiste, ki hočejo napraviti kupčijo in zaslužiti. V vojni pa je menjalna trgovina ne samo neprikladna, ampak večkrat tudi nemogoča.
A.  _1*	V_.
Poljska vojska na umiku v nove postojanke
pred veliko nemSko premočjo
Nemško armadno poveljstvo je osredotočilo vse svoje sile na vzhodlnem bojišču, proti Poljski, brez dvoma v nameri, da tu čim prej izsili odločitev.
Kaj pomeni naval tako ogromne sile, kot je nemška armada, na Poljsko, si ni treba še posebej predočevati. Ne samo, da je nemška armada številčne-ja od poljske, je brez dvoma rudi mnogo bolje opremljena, zlasti pa motorizirana v takem obsegu, da ji poljska vojska sama ne more biti kos. Uspešno pa se poljska vojska lahko upira tej nemški armadi samo tedaj, ako njeni zavezniki na zapadu vežejo del nemške armade, potem pa tudli na: ta način, da čim bolj skrajša fronto m na njej osredotoči vse svoje obrambne sile.
S temi dejstvi so generalni štabi zavezniških armad brez dvoma računali in kakor se zatrjuje so Poljaki zgradili svojo obrambno črto precej deleč vi notranjosti svoje države, tako. da dol- i žina fronte nebo presegala 600 km, do-j čim znaša poprejšnja dolžina meje z Nemčijo preko 1000 km. ki je vrhu vsega še silno vijugasta, teren pa sama ravnina.
Poljska obramba ni mogla resno računati z odporom poljskih čet v koridorju ki leži stisnjen med zapadno in v^liodluo Prusijo, in tudi ne z, odporom na v loku potekajoči meji vzhodne Prusije proti koridorju, na severu Poljske.
Nemške čete so ob svojem napadu 1. septembra trčile ob prednje dele poljske armade, ki so imeli nalogo, da zadrže sovražnika vse dotlej, dokler se armada ne razvrsti ob glavni utrjeni fronti, s središčem zapadno od Varšave, odkoder poteka v ravni črti proti severu do meje vzhodlnc Prusije in prav tako v ravni črti proti jugu. Natančno bodo znane postojanke poljske vojske v par dneh.
Umik poljske vojske se je po zatrdilu poljskega generalnega štaba in tujih opazovalcev izvršil v popolnem redu.
Res pa utegne biti, da se poljske čete niso dovolj naglo umaknile iz koridorja. kjer so Nemci zajeli več tisoč mož poljske armade, ko sta se pri Bid-gošču, v poznanjski provinci združili nemški armadi, ki sta prodirali ena iz zapadne Prusije proti vzhodu, druga pa iz vzhodne Prusije proti zapadtu.
Nadalje je bila že v naprej zapečatena usoda posadke na takozvani' We-sternlate v Gdanskem, kjer so Poljaki imeli svoja municijska skladišča.
Mnogo na računajo Poljaki na jesensko deževje, ki bo spremenilo poljsko šče v eno samo neprehodno moč-
virje, v katerem odpovedo vsa motorizirana vozila, zlasti pa tanki.
Nemika letala neprestano bombardirajo poljska
mesta
im so z bombami povzročila že veliko
škodo, pa.tudi usmrtila na tisoče civilnega prebivalstva, žen in otrok. Poljski protiletalski topovi so sestrelili že okrog IDO nemških letal, lovskih in bombarderjev, Poljaki pa so pri svojih protiakcijah zgubili tudi kakšnih 50 letal.
Pollaki na novi obrambni liniji
Poljska vojska je izvršila svoj umik na severu na reko Nare\v, ki se seve-rozapadno od Varšave zliva v1 Vislo, in se hoče na tej fronti postaviti v bran | Nemcem, ki prodirajo iz vzhodne Pru-i sije proti jugu, v smeri proti Varšavi.
Južna nemška armada sledi Poljakom na črti, ki gre od juga protj seve-rozapadu, od meje Karpatov, čez Novi Sonč — Krakov — Kielce — Lodž.
Vsled prodiranja nemške armade na
severu, zlasti iz smeri koridorja proti jugu in na črti Novi Sonč—Lodž, je ogroženo središče poljske armade, ki se umika iz pokrajine Poznanj.
Doslej so se Poljaki umikali še brez velikih izgub ki so,pa pri umiku neizbežne. Nemci pravijo, da so vjeli 25.000 poljskih vojakov. To število ni veliko, ako računamo, da so na obeh straneh v pokretu armade, ki štejejo par milijonov mož. i
Udaja poljske posadke na Westerplati
) Po vdoru Nemcev na poljsko ozemlje J dem dni in so se šele po izčrpanju za-'| in zavojevahju Gdanska je ostala na ta- loge streliva predali Nemcem. V teh
kozvani Westerplati v Gdansku maloštevilna poljska posadka, ki je, dasi odrezana od poljske grmade, sprejela boj z nemško napadalno silo. Poljski vojaki so vzdržali v najhujšem ognju celih se-
bojih so Poljaki prizadejali Nemcem težke izgube. Celo nemška poročila govore o harbrem zadržanju poljske posadke.
Francoski sunek proti Saarbrucknu
Med tem ko se boji na vzhodni fronti, na Poljskem, razvijajo z vso naglico, se je vojna na zapadni- fronti šele razvnela.
Vrhovni poveljnik francoske armade getierd-lisimus Gamelin
Zapadu a fronta je silno utrjena, tako na francoski, kakor tudi na nemški strani. Na francloski strani je zgrajena takozvana Maginotova, na nemški strani pa Siegfriedova linija.
Francozi so pričeli z napadom na nemško Siegfriedovo linijo v skrajnem severnem kotu fronte, ob meji Luksemburške. Po par dnevnem obstreljeva-
nju se jim je posrečilo razstreliti močno utrjene predpostojanke Siegfriedto-ve linije in v širini 11 km izvršiti vdor v nemški utrjeni frontni pas.
Sunek francoske armade je usmerjen proti nemškemu mestu Saarbriick-ken, za katerega so v teku silni boji.
Nemci so sedaji vrgli večji del svoje armade na Poljsko, odkoder bodo morali seveda povleči svoje čete, ako bodo Francozi dosegli uspehe, ki bi ogrožali utrjeno Siegfriedovo linijo, (ki se od luksemburške meje obrne proti jugu) z boka.
Vatikan proti napadu na Poljsko
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« ostro obsoja sedanjo vojno proti veliki katoliški državi v Evropi. Član-kar pravi, da je bila Poljska napadena, čeprav ima z Nemčijo nenapadalni pakt, ki bi moral biti še pet let v veljavi za mirno sožitje med obema drža-
vama.
128 človeških žrtev |e zahteval potop ,.flthenie“
ki je vozila v Zedinjene države okrog 1400 potnikov, med njimi par sto ameriških državljanov,
Večino potnikov so rešili parniki, ki so prispeli na pomoč, vendar pa je eksplozija torpeda, ki je zadel ladjo, zahtevala 128 smrtnih žrtev. Podmornica je po izstrelitvi torpeda še s topom ustrelila proti »Atheniji«.
Ameriška javnost ie radi tega napada na potniški parnik zelo razburjena, zlasti še, ker je podmornica izstrelila torpedo brez predhodnega obvestila, kar je proti vsem mednarodnim običa-
jem. Tako angleška poročila. Nemška poročila pa to zanikajo in trdijo, da je parnik zadel na angleško mino.
Vei nemških parnikov potopljenih
Angleške vojne ladje so te dni potopile okrog 12 nemških parnikov na različnih krajih Atlanskega oceana. Kakor znano, so vsi nemški trgovski parniki zgrajeni tako, da se dado po potrebi preurediti v bojne ladje za silo. S potopljenih parnikov so rešili vse posadke.
Proslava rojstnega dne kralja Petra II. Dne | potem pa tudi zato, ker Nemčija nima nobe-
Južnoafriška unija napovedala volno
Nemili!
Predsednik Južno afriške unije Hertzog je parlamentu predlagal, da naj ostane unija nevtralna v evropski vojni. Parlament pa je preglasoval predlog predsednika unije in sklenil, da stopi v tej vojni na stran Anglije in njenih zaveznikov. V oklicu na narod pravi vlada, da nima ničesar proti nemškemu narodu, uničiti pa hoče hitleri-janski režim, ki ogroža neodvisnost in svobodo drugih narodov. Vojna napoved Južno afriške unije Nemčiji je važna iz gospodarskih razlogov, ker razpolaga z velikimi zalogami za vojno potrebnih surovin, pa tudi ker more postaviti na noge veliko armado in jo
| poslati na evropska bojišča. Glavni razlog, da se je Južno afriška unija odločilo za boj ob strani Anglije je, ker se boje, da bi zmagovita Nemčija lahko posegla po ozemlju, ki danes spada Južno afriški uniji.
Vsi dominljonl In kondo-minljonl z Anglijo
Angleška vlada prejema iz vseh do-minijonov in kondominijonov brzojavke, v katerih ji parlamentarne ustanove teh dežel izražajo svoje simpatije in pripravljenost, da stopijo na njeni strani v boj proti Nemčiji.
Ni ideoloških front med državami
»Hrvatski dnevnik« piše:
»Sedanji spopad jasno kaže, kako napačno so sodili oni, ki so zastopali misel ideoloških front. Takrat se je trdilo, da se bodo bojevale, demokratske države skupno s Sovjetsko Rusijo, katero so slikali kot zemljo, ki je naklonjena demokraciji, medtem pa smo videli, da temu ni tako. Sovjetska Rusija je sklenila dogovor o nenapadanju z Nemčijo, kakršnega je imela že poprej
z Italijo, kar Italija danes poudarja s posebnim ponosom. Države se v zunanji politiki ne opredeljujejo po kakih vladajočih ideoloških načelih, nego po svojih občih interesih. Italija je ostala izven vojnega meteža, čeprav je totalitarna država. Odiprla je svojo mejo na-pram Franciji in danes se javlja, da bodo njena trgovske ladje ponovno plavile preko oceana.«
6. t, m. je slavil kralj Peter II. svoj 16, rojstni dan. Z ozirom na mednarodni položaj so se vršile proslave po vsej državi z intimnimi proslavami brez velikih javnih prireditev.
Senat je bil razpuščen šele 1. septembra. —
V nasprotju s prvotno' objavo o razpustu senata v časopisih, »Službene novine« razpusta niso/ objavile. Senat torej ni bil razpuščen obenem z Narodno skupščino in se je celo zatrjevalo, da sploh ne bo razpuščen. Odlok o razpustu senata je bil podpisan šele naknadno in je bil senat razpuščen 1. septembra.
Denarni zavodi bodo odprti šele v soboto, dne 9. septembra. Vlada je namreč podaljšala praznovanje še za dan 7. septembra. Ti ukrepi so bili izdani, da se prepreči naval na denarne zavode v prviih dneh vojnih zapletlja-jev v Evropi, dokler se zbeganost poleže in ljudje uvidijo, da je dviganje hranilnih vlog nespametno. Neposredno po izbruhu vojne v Evropi so v večjih mestih naše države navalili na banke zlasti bogataši, veleindiustrijci in veletrgovci, od katerih so mnogi dvignili kar po več stotisoč naenkrat. Ti so tudi zakrivili, da je vlada proglasila praznovanje za vse de-narhie zavode. Sedaj bo izšla naredba, ki bo! regulirala denarni promet v denarnih zavodih.
52 sodnikov je stavljenih na razpoloženje pri okrožnem sodiišču v Zagrebu. Ta ukrep pravosodnega ministra je v zvezi z izvajanjem sporazuma.
Trije novi slovenski generali. Za brigadne generale so bili imenovani: Otmar Langerholc, Adolf Kiler in Ferdinandi Janež.
Pomorski tovorni promet na Jadranu in v
Sredozemskem morju je obnovljen tako z na-
nih deviz, da bi plačevala naročeno blago, v zamenjavo pa Turčija ničesar ne da, ker pravijo tiurški vladini kr.ogi, da pri zamenjavi za surovine Turčija nemške izdelke zdaleka preplača. Taka trgovina pa ni rentabilna.
»Težko je ostati nevtralen,« piše rutnunski list »Curentul«, ker se lahko vsak hip -pripeti,^ na ena izmed vojskujočih se držav ugotovi, da ji ta ali ona država sto.ii na ipotu pri izvedbi njenih načrtov in že sledi lahko tudi napad. Rumunija je pripravljena s podeseterjeno silo braniti svoje ozemlje.
Švedsko socialnodemokratično časopisje piše ostro proti	propagandi	na Švedskem, ki
skuša z letaki vznemirjati - -^ »-c«!®
Mahatma Gandhi v avdijenci pri podkralju. Borec za svobodo indijskih parijev Mahatma Gandhi je bil v avdijenci pri indijskem podkralju ter je, kakor poročajo zasebne vesti, izjavil, da ho podpiral politiko Velike Britanije. Gandhi se je obrnil tudi na kanclerja Hitlerja ter ga rotil, češ, da lahko -prepreči vojno.
-Nova omejitev konzuma v Nemčiji, Ministrski svet za državno obrambo je sklenil organizirati -okrajne odbore, ki -bodo vodili kuhinje za prehrano prebivalstva. Izšli sta obenem dve naredbi proti verižništvui in proti kopičenju živilskih zalog medi -prebivalstvom.
Ljubljanski jesenski velesejem je odprt od
pretekle sobote in bo zaključen- 11. septembra. Vojni dogodki v Evropi- niso mogli vplivati na organizacijo velesejma, čijega razstavni paviljoni vzbujajo zaniman-je med obiskovalci, saj se v nhh seznanjajo z najnovejšimi pridobitvami tehnike in umnega gospodarstva v industriji, obrti in kmetijstvu.
Za zaščito civilnega prebivalstva bodo v Za-
še, kot tudi z italijanske strani. Italijanski par- grehu pričeli graditi zaklone in zavetišča pred niki za osebni promet so dobili nalogo, da zo- letalskimi^ napadi.
Uradne obvestilo o nevtralnosti Jugoslavile
Jugoslavija bo ostala nevtralna orl sporih, pri katerih nista prizadeti njena neodvisnost in nedotakljivost njenega ozemlja,
tako povdarja uradno poročilo, ki še dodaja, da je Jugoslavija vodila v zadnjih petih letih politiko prijateljskih od-
9lall|l se ni bati napada
Iz razvoja dogodkov se da sklepati, da Anglija in Francija Italijo ne bi radi zapletli v vojno. Nastaja samo vprašanje, če ne bo Nemčija zaprosila pomoč od Italije in porabo italijanskih pristanišč, kar je z ozirom na britsko blokado Nemčije posebne važnosti.
nošajev z vsemi velikimi državami ter pos-peševala dobre odnošaje z vsemi svojimi (sosedi, Nadaljevanje te politike bo služilo ne samo življenjskim interesom našega naroda in države, temveč bo v mnogočem pomagalo ponovno vrniti pomirjenje med narode.
pet odplujejo v Ameriko, kar bi se ne zgodilo, ako bi Italija nameravala začeti z vojno.
Poziv	Čehom,	da se	prijavijo v	češko ar-
mado. Češkoslovaški poslanik v Parizu, dr. Osusky,	je izdal	oklic	na v Franciji bivajoče
Čehe in	jih pozval, da	se -prijavijo	v posebno
češko armado,	ki se	formira na	francoskih
tleh in se hoče ramo ob rami s Frane,o-zi boriti za osvoboditev češkega naro-da.
V Franciji pripravljajo koncentracijsko vlado, v katero naj bi vstopili razni bivši ministtrski predsedniki. S tem v zvezi se imenuje zlasti tuidi ime predsednika francoske socialistične stranke Leona Bluma.
Za obrambo Belgije je belgijski parlament odobril 2 milijarde belgijskih frankov kredita. Parlament je odobril tudi zakonski predlog, s katerim je dobil belgijski kralj široka pooblastila.
Avstrija inozemska radiooddajna postaja je
začela delovati v Franciji in dela propagando za obnovo samostojne in neodvisne Avstrije^
Nov kolodvor so otvorili v Gornji Radgoni
dne 3. septembra. Slovesnost se je izvršila v nekoliko manjšem obsegu, dieloma radi izrednih razmer, ki so nastopile, deloma ;pa tudi zato, ker je domačin g. Snoj med tem prestal bita minister, prvotno pa je bilo d-oločeno, da bo on pri otvoritvi spregovoril važno besedo.
Na Jadranu je bil te dni uveden zimski potniški promet za parnike, .ker je tujska sezona docela prenehala.
Povratek naših izseljencev jz Francije, ki so bili na obisku v Jugoslaviji je vsledi izbruha volne postal nemogoč, ker je Francija zaprla svoje meje za dopotovanje tujih državljanov, ki hočejo ostati v Franciji-.
Podražitev življenjskih potrebščin bo treba preprečiti. »Novosti« citirajo izjavo hrvaškega poslanca Žige Scholla, ki je na nekem zborovanju izjavil, da bodo v zvezi z zunanjepolitičnimi dogodiki pričele skakati cene življenjskim potrebščinam tudi- pri nas. Ne vemo, kako je to mislil g. Scholl. vsekakor pa je treba ukreniti vse potrebno, da žalostnih dogodkov v svetu, ne bo nihče izkoriščal za svoj osebni dobiček, na škodo kruha lačnega prebivalstva.
V Dalmaciji že primanjkuje blaga. Zagrebški listi so v sredo1 poročali iz Šibenika, da so ta-
Strankarsko premirje v Angliji. Vodstva! mošnji trgovci že ustavili jorodaio na up in ,	, ,	,	,	.,	,	,	da	so	ze strahovito podražili življenjske po-
vseh angleških strank so se dogovorila, da bo
za -časa trajanja vojne vladalo strankarsko
premirje in da se stranke med seboj ne bodo
Rumunija ostane nevtralna
Rumunski kronski svet je dne 6. t. m. definitivno sklenil, da ostane v sedanjem vojnem konfliktu Rumunija nevtralna.
j napadale.
Turčija je odklonila sklenitev nove trgovinske pogodbe z Nemčijo, Turška vlada je odklonila sklenitev nove trgovinske pogodbe z Nemčijo, dasi se je poslanik v. Papen trudil, da bi bilo do tega prišlo. Turčija je to storila radi tega, ker je v zvezi s Francijo in Anglijo,
irebščine. Mnogi- trgovci že nočejo več prodajati raznih predmetov, kot so: sladkor, moko, testenine, kavo in mast. V kolikor se še dobe življenjske po-trebščine, so mnogo dražje in je očito, da trgovci špekulirajo. Časopisi zahtevajo pomoč. Nadalje so baje v Šibeniku mesarji odklonili dobavo mesa za tamošnjo- bolnico, ker jim dolguje že več s-totisoč dinarjev. Tudi trgovci nočejo tej bolnici dobavljati na kredit. V bolnici pa je preko 50 bolnikov in so začasno mesarji še dobavili meso le vsled intervencije zdravnikov.
Zane Grey:	5
Mož Iz ^ozda
Dale je bil vajen posmatrati dejstva s tisto ravnodušnostjo in vdanostjo v usodo, ki je lastna človeku, kateri pozna strahote pragozda. Podli ljudje izvrše hudobna dejanja na enak način, kot dovji volkovi, ki obkolijo jelena. Ubil je že več volkov za kazen radi takega početja. Z ljudmi, pa naj si so bili dobri ali slabi, se ni bil še nikoli spoprijel. Stare 1 žene in otroci so se mu smilili, dočim ga mlada de-; kleta niso niti najmanj zanimala. Zato je slika te Helen Raynerjeve napravila čudovit vtis na Daleja: i nenadoma se mu je zazdelo kot samo ob sebi umlji- j \o, da bi imel veselje prekrižati Beasleyeve načrte, ne, morda da bi napravil u-slugo staremu Al Auchinc-1 losu, ampak radi dekleta. Najbrž je bila že na poti proti zapadu, sama, radovedna, polna upov na njen bodoči dom. Kako malo slutijo ljudje, kaj jih čaka na cilju njihovega potovanja! Mnoge steze se nenadoma zgube v gozdovih — in samo vajeni^gozdov-niki so v stanu odkriti sledove tragedije,
»čudovito, da sem jo mahnil danes od Spruce Swamp (smrekovo močvirje! po najkrajši /poti preko pokrajine« , je pomislil Dale. Zunanjim vplivom, občutkom navadno ni pripisoval nobenega posebnega pomena. Le redkokdaj se je zgodilo, da je kakšen slučajen dogodek vplival na njegove metode in navade. Dejstvo pa, da je brez vidnega razloga krenil s svoje običajne poti in prisluškpval zaroti, ki se je po čudovitem na-
ključju nanašala na neko mlado dekle, je bilo pa vendarle prigoda, ki mu je dala misliti. Ta prigoda je vzbudila v njem še čisto druge občutke in Dale je začutil, kako mu je naenkrat postalo toplo po žilah. On, ki je imel tako malo opravka s prepirom in razdorom med ljudmi in ki sta mu bila njihova jeza in sovraštvo čisto tuja, je začutil, kako mu sili kri v glavo, ob misli, na kako lopovski in strahopeten način so tu nastavili past nedolžnemu dekletu.
»Stari Al me ne bo hotel poslušati!« je razmišljal Dale. »In tudi, ako me bo poslušal, mi ne bo verjel. Mogoče tudi ne nihče drugi. . . Vseeno, vseeno; Snake Anson ne sme dobiti tega dekleta!«
S temi poslednjimi besedami je prepričal Dale samega sebe o pravilnosti svojega zrelišea in njegovega razmišljanja je bilo konec. Zgrabil je svojo puško, se splazil s podstrešja in -pogledal skozi vrata. Zunaj je postalo še temnejše, še boli vetrovno in hladno: raztrgani oblaki so se podili po nebu, samo par zvezd ie bilo videti na njem, iz severozapada je pršel droben dež, in človeku se je dozdevalo, kakor da se razlega po gozdu tiho. zamolklo rjovenje.
»Mislim, da je bolje, ako se utaborim tu gori«, je rekel in se obrnil k ognju. Zogleneli krclji so žareli rdeče. Iz globokega žepa v svoiem lovskem plašču ije privlekel malo vrečico soli in neka kosov posušenega mesa. Te kose je položil za trenutek na vroč pepel, dokler so začeli cvreti in se kriviti; potem- jih je nabodel na neko priostreno paličico, pobral iz pepela in pričel jesti, kot lačen lovec, ki je tudi z najmanjšim zadovoljen.
Sedel je na neko tnalo, stegujoč dlani nad umirajočo toploto ognja, oči uprte v bleščečo, žare-
čo, zlatopepelnato žerjavico. Zunaj je naraščal vihar in zdihovanje gozda se je spremenilo v glasno rjovenje. Dale je začutil, kako ga objema prijetna toplota in ga sladke uspava; divjanje viharja med drevjem mu je zvenelo v ušesih zdaj kot šumenje vedopada. potem zooet, kot da bi se podila mimo armada na umiku, in nato znova rahlo in žalostno. V žarečem pepelu je videl podobe, ki so bile čudne, kot sanje.
Hitro nato se ie dvignil, splezal zopet na podstrešje, se zleknil in kmalu pogreznil v spanec.
Ko je vstajalo sivkasto jutro, je bil že na poti proti vasi Pini, hodeč kar počrez.
Čez noč se je bil veter preokrenil in dež je prenehal. Na mestih, kjer ni bilo drevja, se je blestel na travi tenek pridih mraza. Vse je bilo sivo — livade, iase — temnejše sivina Pa je označevala obokane, zelene senčine gozda. Pod drevesi so oprezovale sence in v tem molku se je zdelo, 'kot da se spreletavajo strahotne postave. Potem oa' se je posvetilo na vzhodu, sivina je -postala svetlejša, sanjajoča gozdna pokrajina se je prebudila pod daleč naokoli razlitimi jarkimi žarki rdečega sonca..
To je bil vedno najsrečnejši pogled za Daleja v njegovih sam-otnih dnevih, kakor je bil sončni zahod zanj nekaj neizmerno žalostnega. Njegovo srce se je odprlo in v krvi je začutil nekaj, kar je bilo podobno veselemu odgovoru, ki se oglasi na rukanje jelena, z. blizu ležečega griča. Delal je dolge korake, toda hodil je hitro in puščal za seboj temne sledove, kjer so njegove noge stopile v rosnato travo.
(Da!]e prihodnjič!
SCHICHTOV
RADIONm
1<z HašiU Ucaiev
CELJE
Pred likvidacijo celjskega jugorasa? Likvidacija Jugorasa v Celju menda ne bo povzročila posebnega zanimanja, ker je celjska javnost, osobito delavstvo prepričana, da obstoja samo iz štampilke in pa nekaterih glav, ki niso s strokovnim pokretorn imelo ničesar skupnega. — Kakor smo že poročali je gospod Dolinar Jože odložil mesto predsednika ZZD, katerega je prevzel g. Krajnc Franc. Slednji pa je zelo ostro pismeno in ustmeno Protestiral proti škodljivim _ sklepom upravnega odbora D. Z., ki se ne ozka na mnenje in želje »sosveta« D. Z. v Celju. Te dni pa je Prejel od ZZD iz Ljubljane dopils s sporočilom, da ni več predsednik ZZD. Njegovo funkcijo je prevzela znana Nežka, ki bo baje likvidirala mrtvorojeno dete, ki bo v Celju zapustilo samo zadostne dokaze, kakšno škodo lahko napravijo vsiljeni voditelj} delavstva. Odstavljen.; predsednik Krajnc je izjavil, ča je prav zadovoljen, da je razrešen takšne funkcije, posebno sedaj, ko je moral obleči vojaško suknjo. Značilna izjava zadnjega Predsednika ZZD je, da je zastopal samo 6 (reci šest) članov in članic. Iz gornjega je razvidno, da je skrajni čas, da se započeti • «■*< -takoj zaključi, delavstvo pa nadaljuje svoje delo v. svobodnih strokovnih organizacijah.
PTUJ
Živilski trg je dobro založen. Mlečni izdelki imajo običajno ceno. Mnogo je sadja in poceni, Posebno slive, ki se jih dobil 60 za 1 din ali kg din 0.75, breskve so po din 2.50, grozdje din 3, hruške din 1.50, jabolka din 1 za kg. Iz-vpz,a ni zaenkrat vsled nastalih razmer, Krom-P>r se prodaja po din 0.75 kg. Letos je bilo odipremljeno le nekaj vagonov krompirja, za katerega so dobili kmetje 60 oz. 70 par za kg. Razveseljivo je za konsumente dejstvo, da je končno tudi meso cenejše, namreč teletina, ki se prodaja zdaj po din 8 do din 10, zrezki so dražji, govedina je po din 10 in svinjsko meso Po din 14 kg.
Smrtna kosa. Pretekli teden je preminul v 86. letu starosti mestni delavec N. Keber, ki je bil svoječasno v naših vrstah. Žalujoči vdovi naše sožalje!
Poroka. Pred kratkim se je poročil s. Bezjak Mirko, krojač z gdč, Zavčovo, šiviljo. Obilo sreče!
Opomin naročnikom zamudnikom s prošnjo, da poravnajo zaostalo naročnino, ker se mora n'aš list vzdrževati iz lastnih sredstev in nam je delavski tisk baš v teh resnih časih tem bolj potreben.
LITIJA
Zopet skrčenje obratovanja v predilnici
Ni še dolgo, ko smo začeli praznovati ob sobotah radi pomanjkanja surovin. Zdaj pa je vodstvo podjetja odredilo praznovanje tudi ob Petkih in to radi splošne mednarodne situacije, Bombaža ne dobimo, ker baje vse ladje stoje v angleških lukah ter je promet zaprt, u zaloge v našem skladišču je komaj za kakih 14 dni. Kaj bo potem, če ne dobimo potrebnih surovin? Delavstvo je že sedaj občutno prizadeto, če pa bo trajala mednarodna napetost še dalj časa, bo pri nas prišlo cb kruh več kot 500 delavcev!
MEŽICA
Po zletu na Bled in v Kranj. V dneh 5. in 6.
a\ gusta je naša »Vzajemnost« priredila avto-zlet na Bled in v Kranj. Tem potom se niaj-lepše^ zahvaljujemo sodrugom in sodružicam v Kranju za prisrčen sprejem, ki smo ga bili deležni v njihovi sredini. Ni nam žal od ust pritrganih prihrankov, ki smo jih porabili! za ta naš zlet. Navdušile so nas lepote gorenjske pokrajine, še bolj ipa ibivanje med našimi sodrugi in sodružicami v Kranju, kjer smo se čutili res svoji med svojimi, kakor bratje in sestre. 1 repričah smo se, da sodružna zavest ni prazna fraza, ampak mogočna vez, ki veže nas socialistično misleče delavce vsepovsod, naša »I lelavska Politika« pa jo poglablja zlasti v slovenskih krajih. Zato, delavci in delavke, vsi v naše socialistične in strokovne razredne organizacije! Ustvarimo! našo s-kupnost, ki je baš v teh časih in v bodočnosti, ki prihaja, nujno potrebna! Sodrugom in sodružicam v Kranju naš Družnost!
LAŠKO
Tudi pri nas nimajo »zelenci« sreče. Dne 19.
m, m. so bili po prostorih gornje tekstilne tovarne raztreseni s pisalnim strojem tipkani letaki nastopne vsebine: »Vabilo. V nedeljo, dne 20. avgusta se vrši ob 8, uri v kaiplaniji Ustanovni občni zbor Zveze združenih delav-cev. Poleg volitev novejja odbora ie na pro-fframu tudi načelni govor zastopnika centrale D Ljubljane, Delavci: Vljudno vabljeni! Kuž-nik 1, r.« V kaplaniji se je zlbralo reci in piši '5 ljudi, med njimi nekateri samo kot opazo-valci. Govornik je v resnici prišel iz Štor. V obeh naših tekstilnih tovarnah in pivovarni 'mamo skupno nad 250 delavcev, izmed katerih jih je šlo na ta »slavni« zbor samo 5 delavcev in to vsi iz gornje tekstilne tovarne z opazovalci vred. Od rudarjev sploh ni bilo niko-fiar,	-	i	■ *». K k r-fl
' ■ -	'	’	ker	jim	naša
•klima, ne ugaja. Z največjim trudom so skopali odbor, ki pa bo ostal general brez armade. Naši delavci imajo že bogate izkušnje za seboj jim je še prav dobro v spominu ►	>*>
•	-	»Delavska fronta«, ki je imela
odini cilj: razbiti zavest delavcev. Kake cilje >0 še dobojeval novoizvoljeni odbor, bomo se
Poročali. «. .,	►	,	!.	ll.t > t
•	• •	• r. -'D , , , Živela
uelavska solidarnost v Laškem!
MARIBOR
Zopet grozi brezposelnost in pomanjkanje.
Radi pomanjkanja surovin je pričakovati zastoj v obratovanju tekstilne industrije, kot smo že javili. Opaža se pa tudi zastoj v ostali industriji, kot posledica vojne, ki1 je izbruhnila med Nemčijo in Poljsko ter Anglijo in Francijo. V zadnjem času zlasti primanjkuje tudi prevoznih sredstev, predvsem avtomobilov in vprežne živine, čeprav se na drugi strani železniški ipromet pri nas normalno razvija in m opaziti večjih zamud vlakov. Delavstvo, z njim vred pa tudi vse ostala prebivalstvo, z bojaznijo gleda bodočnosti naproti. Nujno bi bilo' potrebno poskrbeti, da brezposelnost ne bo naraščala, kar bi lahko imelo hude posledice. Sporedno s tem bo namreč tudi silno padel konzum in bo1 prizadeta trgovina, obrt in industrija. Upamo, da bodo merodajni črnite®' pravočasno preskrbeli, da se tekstilni industriji omogoči dovoz surovin in da na ratzpolago potrebne devize ter s tem prepreči grozečo katastrofo. Delavstvo se zaveda, da je v teh težkih časih potrebno obdržati mirno kri, opravičeno ipa pričakuje, da bodo poklicani ukrenili vse, da se zagotovi nemoteno obratovanje industrije, da ba imelo vsaj skromen zaslužek.
Pomanjkanje vode v Ribniškem selu. V Ribniškem selu in okolici že od nekdaj primanjkuje vode. Vodnjaki jo imajo Ie za najnujnejšo silo, kadar pa nastopi: večja suša, jo pa še za kuho primanjkuje. Ogromen dotok ljudi je povzročil, da so te dni vodnjake izpraznili do zadnje kaplje, tako, da v marsikateri hiši niso vedeli kako skuhati kosilo. Tol pereče vprašanje preskrbe z vodo bo treba rešiti čimprej, ker ne gre, da bi v najbližji okolici našega mesta ljudje trpeli žejo. Potem pa tudi za slučaj požara; saj je vsako gašenje nemogoče, ako izbruhne ogenj. Ker iz smeri treh ribnikov priteka pod Mariborom izredno veliko studencev, ki imajo obilo pitne vode, bi kazalo, da se, ako ne gre drugače, poskuša postaviti: vsaj globok vodnjak za prebivalce tega naselja, ki jim bo služil, ako dvoriščni vodnjaki usahnejo.
Bencina primanjkuje. Kakor nam javljajo avtomobilisti, groizi pomanjkanje bencina. Podružnice Standard Oill družbe nimajo nobenega bencina več na zalogi, razen kolikor ga je še v črpalkah. Ako ne bo: novih dobav, bo osebni avtomobilski promet v kratkem obstal. Mogoče je. da je v drugih krajih drugače, za Maribor in okolico je treba na vsak načilni računati s tem dejstvom, b - 1	’	'cm tf
Poceni sadje. Popolen zastoj izvoza sadja iima za posledico, da je sadni trg obilno založen in da je sadje izredno poceni. Tako n. pr. dobiš za en dfnar 60 sliv! Kmetom gre trda za denar. Sadje prinašajo ure daleč v mesto in seveda ostajajo tu, dokler sadja ne prodajo. Ponoči lahko vidiš kmetice, ki posedajo ob vogalih, ali na pragih hišnih vrat, zavite v
| odeje in dremljejo, pred seboj pa imajo koša-l re s sadjem. Nekatere ga imajo že kar lepo I zloženega v kupčke, da ni treba šele šteti, ako j pride mimo slučajno kak ponočnjak, ki se mu zahoče sadja, i .... »- • -	•	—•
I Preko 2700 srednješolcev se je letos vpisalo J na srednjih šolah v našem mestu.
Stanovanjsko hišo bo zidal Pokojninski zavod v Krekovi ulici. V času zastoja stavbene delavnosti, je tak sklep na mestu.
Več navijalcev cen življenjskim potrebščinam iz okolice našega mesta je bilo prijavljeno! pristojnim oblastim. Upamo, da bodo primerno kaznovani, ker je v teh težkih časih treba take poskuse v kali zadušiti.
1919 tujcev je meseca avgusta obiskalo naše mesto.
Razpisan je abonma ob 20-letnici obstoja Narodnega gledališča v Mariboru. Reportoar bo zelo bogat, za abonma pa veljajo lanski ugodili pogoji. Prijatelji gledališča so vabljeni, da se čim preje priglasijo pri gledališki blagajni.
Obrtna nadaljevalna šola poziva vse vpisane vajence in vajenke, naj se javijo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10, uri v tistem šolskem poslopju, ki je zabeleženo na dbdelilnem listku, katerega lahko dvignejo še ta teden ob dopoldnevih na mestnem poglavarstvu.
20-letnica podružnice SPD, ki bi se morala vršiti v nedeljo, dne 9. t. m. pri »Mariborski koči« je bila odpovedana.
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem ima v nedeljo, dne 10. septembra zdravnik g. dr. Po-grujc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica št. 14-1.
Podivjan gospodar ubil svojega hlapca. V Nebovi pri Sv. Petru blizu Maribora je kmet Grahovnik z motiko1 razbil lobanjo svojemu hlapcu 28-letnemu Francu Puhnerju. Storil je to iz malenkostnega razloga, ker hlapec ni hotel vstati, ko ga je klical. Najprvo je udaril ležečega hlapca z vilami po glavi, da ga je omamil, nato je skočil :po motiko in pričel razbijati z njo po lobanji nezavestnega Puh-nerja, dokler mu je ni razbil Vzglednega gospodarja, h	i - *	’ "k
so odgnali orožniki. Nad tako podivjanostjo se človek zgrozi.
3000 dinarjev In železno ročno blagajno je ukradel neznan tat iz pisarne Alojza Arbei-terja v Dravski ulici, kamor se je splazil skozi okno.
Opeko v glavo je vrgel neznanec tkalcu Karlu Tišlerju iz Studencev, da mu je počila lobanja.
Študijska knjižnica uvede s ponedeljkom, dne 11. septembra deljene poslovne ure. Knjižnica posluje za občinstvo vsak delavnik od 13. do 16. ure, cb sobotah pa od! 3. do 5. ure. .
KRANJ
Tabor ZZD v Predosliah. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil tabor ZZD v Predosljah, čigar udeležba ni bila v skladu s pompozno agitacijo, bolj pa s skromnim poročilom o poteku v »Slovencu« in »Slovenskem domu«. Kot govorniki so se udeležili tabora; predsednik ZZD Prezelj, urednik zelenega glasila Križman in še en govornik. Omembe vredno je dejstvo, da tamkajšnji pristaši ZZD ne sledijo tako hitri preorijentaciji, govornikov v odnosih oziroma stališču do nekaterih pomembnih političnih osebnostih. Ko so govorniki povdarjali, da je dr. Maček tudi naš voditelj, da je on pomagat »vrtati« dr. Korošcu in nasprotno (»Hrvat-ski dnevnik« se s temi trditvami ne strinja!), je bilo slišati kričanje žensk: Dol z Mačkom!), na kar so govorniki1 zaman povdarjali, da je sedaj g. dr. Maček naš prijatelj... V dvorani Prosvetnega doma so se sporekli tudi volilci dr. Mačka in dr. Stojadinoviča ter med raznimi očitanji kričali: Živijo: dr. Maček! Dol z Mačkom! Govorniki so se ob tej priliki znašli v neprijetnem položaju, kajti videli so, da jim lastni pristaši v svoji hitri preorifentaciji ne sledijo. Na tem taboru je bila tudi blagoslovitev prapora ZZD. katerega kumiea je bila ga. Zabretova iz Britofa. Gospod Zabret se je čutil ob tej priliki blamiranega predvsem radi tega, ker se na nemalo presenečenje njegovo delavstvo tabora ni udeležilo:, za kar jim je v ponedeljek bral hude levite. Izgleda, da se delavstvo vedho manj zanima za tabore ZZD. kar je z ozirom na novi politični položaj tembolj razumi jivoL
Kaj bodo prinesli novi svetovni dogodki delavstvu? S pričetkom nove vojne v Evropi je 1 nastal zastoj v industriji, obrti in trgovini. Ne-; katere tovarne že obratujejo v zmanjšanem obsegu; predvsem pa se je prenehalo z nad-! urnim delom, v kolikor je bilo vpeljano v pod-j let jih. Tudi obrtniki so ostali skoro brez dela, : ker nihče ničesar ne kupi. izvzemši najnujnejše življenjske potrebščine. Ako bo' šlo tako naprej, bo nastala velika brezposelnost in beda. Upamo, da se bodo razmere normalizirale j in da ne bo prišlo do najhujšega. Že prve po-jsledice, to je praznovanje denarnih zavodov. | ie občutilo predvsem delavstvo, ki v nekate-j rili podjetjih minulo soboto ni dribilo izplačila.
Zborovanje stavblnskMi dela vicev, ki se je vršilo minulo nedeljo, je bilo z ozirom na nepredvidene zapreke dobro obiskano. O stanju stavbinskih delavcev, ki se nahaja zopet pred borbo za novo kolektivno pogodbo, je poročal tajnik Zveze stavbinskih delavcev s, Tratar. V debati se je oglasilo več delavcev raznih podjetij, ki so iznesli razne nezakonitosti1, ki se dogajajo pri nekaterih podjetjih, na kar je bilo sporazumno določeno, da se podvzarnejo potrebni ukrepi, da se te nezakonitosti odpravijo. Ugotovilo se ie tudi, da se te nezakonito-
st} dogajajo največ tam, kjer ni močne organizacije in obratnih zaupnikov.
»Gorenjec« triumfira radi relativne večine, ki jo je ZZD dobila pri volitvah obratnih zaupnikov. Ako; bi »Gorenje« navedel koliko: delavcev zastopajo na listi ZZD izvoljeni obratni zaupniki, na kakšen način in v kakšnih »podjetjih« so bili izvoljeni, potem bi se marsikateri pristaš »Gorenjca« zgražal nad triumfom zmage...
CRNA PRI PREVALJAH
Dajte nam zobozdravnika! Spomladi se ie mnogo govorilo, da boimo dobili v Črno ali pa na Poleno zobozdravnika. Kakor že marsikaj, tako bo tudi ta namera najbrže padla v vodo, m	■	*.• ' Opominjamo mero-
dajne činitelje, da uresničijo tozadevno ordinacijo, kajti marsikateri se ne more pri svojem skromnem zaslužku voziti na Prevalje z avtobusom, ker ga v takem slučaju stane plomba predrago, če pomislimo, da je potrebno za plombiranje dVa ido trikrat v ordinacijo, ki stane 30 do 60 din, avto ipa trikrat po 32 din, to je 97 din. Torej stane plombiranje najmanje 126 din. Koliko bi moral človek plačati, če bi hotel dati pregledati in popraviti vse zobovje, ko pa že takšna malenkost stane toliko. Ker se več ali manj predava o raznih boleznih, mislimo, da to tudi spada v področje zdravja, ter da se omogoči manj premožnim, ali takim, ki nimajo niti koles, da si ohranijo zdrave zoibe. Stvar prepuščamo merodajnim faktorjem v
premislek in izvedbo.
§£.
Na napačen naslov. Sodrug F. L nam je odstopil sedaj že drugi dopis od Delavske zbornice, katera se pismeno obrača na omenjenega glede skioptičnega aparata, kje se nahaja in pravi: ... »Te podatke rabimo-, ker pripravljamo obsežnejše prosvetno 'delo s skion-tičnimi in drugimi predavanji.« Na prvi dopis se je odgovorilo, kje se nahaja aparat. V drugem, katerega je zopet dobil zgoraj omenjeni sodrug, pa zahtevajo, da se aparat tekom enega tedna: vrne nazaj »Delavski' zbornici«. Čudno se nam zdi, kako' bodo napravili obsežnejša predavanja, ako ipa pobirajo aparate. Gospodje v »Delavski zbornici« ivaj vedo, da sodrug, ki ga terjajo, ni prejel nobenega aparata in naj se obrnejo na tisti naslov, od katerega lahko kaj tirjajo.
Pogorel je hlev. V četrtek, dne .31. avgusta zvečer ob pol 10. uri je pričel goreti hlev, last Jože Bur jaka v Topli. Tekom 20 minut .ie že prihitela črnska gasilska četa z motorno brizgalno. Res je med tem časom požar hlev: že skoro upepeljil. vendar se je posrečilo! obraniti druge objekte: hišo z leseno streho, kakor tudi drvarnico, na kateri se je že vnela streha. Vzrok požara ni znan Domneva se. da ga .ie zanetila neka stara* ženska, kateri so dali prenočišče v senu, dotična pa rada kadi pipo. Še boli je potrdilo ta sum, ker je imenovana
MILO!
dobro, blago Schichtovo milo, ki med kuhanjem struji skupaj s kisikovimi mehurčki skozi tkanine in odpravi vso nesnago. Perilo se kar sveti tako je čisto in belo.
RADION BELINA!
perc sam!
utajila vžigalice, ki pa so jih pri preiskavi baje le našli pri njej. Ta dogodek naj za v bodoče uči, da se lahko preprečijo takšne nesreče s tem, da se nezanesljivim osebam odvzamejo gorljivi predmeti — predvsem vžigalice in kresila ako jim damo prenočišča v kakšnih ognjanevarnih prostorih.
HRASTNIK
Kaj bo z invalidi, obolelimi in izčrpanimi rudarji iz obeli revirjev Hrastnik in Ojstro, katerih število se vedno bolj množi? Včasih se je takini, predčasno onemoglim nudila kakšna lažja služba. Toda teh »lažjih« služb je le omejeno število in še te so vse zasedene z ljudmi, ki so tudi invalidi, ki so se ponesrečili ali oboleli .pri delu ter se tako onesposobili za težje delo. So pa to razmeroma še mladi' ljudje — kar da vsekakor misliti. Zatoi rudarji1, pazite se pri delu, ne mislite, da je zdravje in moč kot čevelj, katerega se izrabi, zavrže in kupi novega, kajti prežalostna je tista pot, ki jo nastopi tak izčrpan, rudar, ki se ga pošilja iz obrata na obrat -v toda zaman, ker lahkih služb ni! In zdravja tudi mie!
Opozorilo naročnikom »Delavske Politike«. Vse naročnike našega lista, posebno pa one, ki so v zaostanku z naročnino, se nujno naproša, da jo nemudoma poravnajo pri svojih poverjenikih, sicer se jim bo list ustavil. Tega pa gotovo ne žele niti prizadeti, še manj pa uprava. Zato ne ovirajte delo poverjenikov in uprave in vedite, da je za brezhibno dostavljanje lista potrebno tudi točno plačevanje. Naj ne bo med nami izkoriščevalcev! — Poverjenik.
Minula je doba počitnic, šoloobvezni otroci so se zopet vrnili iz raznih krajev, kjer so prebili počitnice, domov. Dvajset otrok je bilo tudi tako srečnih, da jih je poslala tukajšnja Bratovska skladniea na tritedensko letovanje in sicer 15 k Sv. Križu nad Jesenicami in 5 v Baker. Vsi otroci-letoviščarji so se kar najbolje počutili, zlasti oni nad Jesenicami. — Upravnemu odboru Bratovske skladnice gre za njegovo uvidevnost v tein pogledu vse priznanje, upati je le, da bi se to število drugo letos po možnosti le še povečalo. — Starši.
Umrl je po težki bolezni steklar s. Karel Valent, bil je zaveden sodrug in zvest naročnik -Delavske Politike«. Slava njegovemu spominu!
Zahvala. Ob priliki nenadomestljive izgube mojega dobrega moža in očeta, izrekamo najsrčnejšo zahvalo1, posebno se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Romanu Vidmarju za njegovo požrtvovalno pomoč, nadalje vodstvu in! celokupnemu delavstvu steklarne za naklonjeno mi pomoč, vsem prijateljem in znancem za cvetje in vence, ki so jih položili na krsto blagega pokojnika ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. — Žalujoča žena Marija Valent, otroka Dragec in Minkica ter ostalo sorodstvo.
KOČEVJE
Nova praznovanja na rudniku? Vodstvo kočevskega rudnika ta mesec še ni prejelo izrednih naročil za september. Ce jih ne bo, pomeni to nova praznovanja rudarjev. Naj bi odločujoči pohiteli, da ne bo zopet prišlo do težkih dni!
Prodaja tovarne. Kakor daites izgleda, bo tovarna »Slavoteks« 13. septembra na dražbi prodana. Delavstvo si že več let želi, da bi prevzel tovarno nov gospodar, ki hi uvedel nemotno obratovanje. Dražba tovarne lahko prepreči samo še položitev polmilijonske kavcije, kar pa ni upati, da bi se zgodilo.	*
Šolsko leto. V soboto se prične na naši gim-naciji novo šolsko leto. Po zaslugi nekaterih gospodov, ki so pred leti delali nai ukinitvi višjih gimn. razredov, bo imela letos gimna1 zija samo prvih šest razredov.
jktovska Politika" ne dobiva nobenik subvencij, zato po-cavnaj natocnino takoj!
Velika politična amnestija
Pravosodni minister dr. Laza Markovič je obvestil novinarje, da je kr. namestništvo podpisalo ukaz o obširni politični amnestiji, ki Obsega kazenska dejanja po kazenskem zakonu in po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda, v kolikor imajo svoj izvor v političnih nagibih.
Amnestirana so vsa kazenska dejanja,/ storjena ob priliki zadnjih volitev, nadalje dejanja iz političnih nagibov po kazenskem zakonu in dejanja po čl. 2, 3, 4, 5, 6, 18 in 20 zakona o zaščiti javnega reda in miru.
V amnestijo torej spadajo tisti, ki so obso-
jeni radi komunistične propagande po čl. 1 zakona o zaščiti države, razen 52 obsojencev, pripadnikov hrvaškega narodnega gibanja.
Nadalje je ustavljeno postopanje proti 37 ljudem, Hrvatom, ki so bili v kazenski preiskavi zaradi dejanj po čl. 1 zak. o zaščiti države.
Amnestiran je politik Dragoljub Jovanovič in trije zarotniki zoper življenje dr. Stojadino-viča, atentatorju na dr. Stojadinoviča, bivšemu poslancu Arnautoviou pa je znižana kazen.
Vse nevtralne driave se izvedle delno
mobilizacijo
Za lastno varnost
Uredba o izplačevanju vlog v denarnih
zavodih
Omejeno je predvsem izplačevanje hranilnih vlog
Izšla je uredba o začasni omejitvi izplačil hranilnih vlog in izplačil v tekočem računu.
Na hranilne knjižice izplačujejo denarni zavodi: din 1000 mesečno od vlog do din 10.000; din 2000 mesečno od vlog do din 20.000; din 3000 od vlog do din 50.000; din 4000 od vlog nad din 50.000. Vpoklicancem v vojaško službo se mora na zahtevo izplačati dvojni znesek.
Protokolirane tvrdke lahko razpola gajo z denarjem, ki je naložen na tekoči račun neomejeno, toda samo za stvarne potrebe.
Kdlor v nekem mesecu ne dvigne zneska, ki ga po tej uredbi sme, je
upravičen zahtevati izplačilo v naslednjih mesecih, poleg tekoče kvote.
Omejitve ne veljajo za terjatve napram Narodni banki, za čekovni račun pri Poštni hranilnici, za tekoče račune pri Drž. hipotekarni banki, za terjatve kakega denarnega zavoda napram dlru-gcmu, ter končno za terjatve zavarovalnih društev napram denarnim zavodom. Nadalje so izvzete terjatve javnih ustanov pri državnih in samoupravnih zavodih.
Prenosi z enega računa na drug račun pri denarnih zavodih se lahko vršijo neomejeno. Za zneske položene v gotovini po 5. septembru ta omejitev ne velja.
Socialisti na Hrvatskem in sporazum
V Zagrebu se je vršil sestanek pristašev Socialistične stranke, na katerem se je razpravljalo o sporazumu. Poročala sta ss. Beker in Pfeifer. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je rečeno, da socialisti pozdravljajo sporazum, s katerim je, kakor upajo, zaključen dolgoletni boj med Hrvati in Srbi. Pozdravljajo tudi razpust ustanov diktature in pričakujejo demokratizacijo javnega življenja ter vrnitev političnih svoboščin, pravico odločanja delavcev
| v socialnih ustanovah in strogo izvaja-inje delavske zaščitne zakonodaje. Obenem je sklenila konferenca sklicanje banovinske konference in vzpostavitev organizacij socialistične stranke na Hrvatskem. Od banovinske konference izvoljeni predstavniki socialističnega gibanja pa naj potem stopijo v zvezo z vsemi naprednimi strankarsko-politič-nimi skupinami v svrho sodelovanja v novefn obdobju političnega življenja.
Iz vseh nevtralnih evropskih držav prihajajo vesti o izvršeni delni mobilizaciji. Te mere opreznosti so potrebne, kakor je pokazal slučaj Belgije v začetku svetovne vojne. Belgija je tedaj verovala v to-, da bodo vse države spoštovale njeno nevtralnost. Zgodilo pa se je narobe. Čez noč je sledil napad z nemške strani in nemška vojska je v par dneh pregazila Belgijo. Ako bi bila Belgija računala s tem in imela vojsko v pripravljenosti, bi se ji kaj takega ne bilo moglo dogoditi.
Pa tudi najnovejši dogocHv kažejo, dla morajo biti nevtralne države na straži. Zabeleženih je že več slučajev kršenja nevtralitete. Pred par dnevi je
protestirala nemška vlada pri holandski vladi, češ, da so angleška letala, ki so metala letake na nemško ozemlje, letela preko Holandske. Na dansko ozemlje pa je padlo par angleških bomb, ki so bombardirala Kielski prekop.
Razni taki in slični incidenti kaj lahko dovedejo do tega, da se odnošaji med vojujočo se dlržavo in sosedo za-ostre ter pride do vojne. Zlasti je taka nevarnost velika, ako kakšna država misli, da po svojih na bojiščih doseženih uspehih lahko začne usiljevati svojo voljo in svoje zahteve nevtralcem, v nadeji, da bi ji hitro izvršen napad na nevtralno državo tudi sicer lahko prinesel koristi.
„Mi smo demokratski narod“
»Hrvatski dnevnik« od srede piše v članku »Naša nevtralnost«: Kar se nas Hrvatov tiče, smo mi demokratsko razpoložen narod in želimo imeti v svoji domovini demokratske ustanove. To pa nas niti najmanje ne moti, da ne bi s svojo dušo ostali zvesti ideji miru in da se ne vmešavamo v spore velikih. Še nam je v spominu znan izrek Stjepana Radiča: »Kadar se veliki tolčejo — mali pod mizo.« Majhni narodi se mnogo težje opomorejo od vojnih nesreč, kot Rudarska stavka v Trepčah z uspehom končana.
Te dni je bila rudarska stavka v Trepčah končana. Trajala je 47 dni. Na posredovanje ministrstva socialne .politike so bila uvedena pogajanja med strokovno organizacijo rudarjev in angleško družbo Trepča Mineš LTO ter sklenjena nova kolektivna pogodba.
Razno
Železniška zveza Slovenije z Jadranom. V
»Hrvatskem dnevniku« čitamo: »Dne 4. septembra je bil ustavljen promet na progi Ljubljana—Sušak preko Ribnice in Kočevja. Ta vlak je odhajal iz Sušaka ob 16.30 in prihajal v Ljubljano ob 11. uri. V prometu med Suša-kotn in Ljubljano! je ostal samo vlak, ki vozi iz Sušaka ob 6.30 in se vrača iz Ljubljane ob 2, uri.« — Slovenci bi foili1 silno veseli, ako bi proga na Jadran preko Kočevja obstojala, v resnici pa jo niti gradili ne bodo.
Čenstohovska božja pot. Čenstohovska božja pot je postala poznana pri naši pred vojno v zvezi z odkritjem velikih tatvin dragocenosti, ki so jih poklonili čudodelni sliki številni romarji. Kot tatove so razkrinkali in prijeli par menihov, ki so z izkupičkom od pokradenih dragocenosti prirejali pravcate orgije. Iz tega se je razvil ogromen .škandal, ki je utonil v pozabljenju šele v svetovni vojni. Sedaj so se za ta božjepotni kraj vršili srditi boji med Nemci in Poljaki, ki so zlasti1 veliki častilci čudodelne slike črne Matere Božje iz Čenstohova. Pred par dnevi so Poljaki javili, d'a so Nemce zopet pognali iz Čenstohove. Poročila trdijo, da je bila1 čudodelna slika poškodovana.
Kavarne brez kave. V Italiji so od L septemv bra dalje prepovedali kuhati kavo v kavarnah. S tem so kavarne pravzaprav zgubile podlago za svoj obstoj.	’	'
Francoske radio oddajne postaje so pričele prinašati posebne oddaje za Avstrijce. Radio Pariš. Lyon in Strasbourg oddajajo ta poročila ob 20. do 20.30 in ob 22. uri.
Nemške radio oddajne postaje posebno podčrtavajo v svojih poročilih zadržanje Sovjetske
Rusije, ki povsem stvarno poroča o razvoju voinih operacij.
Angleške radijske postaje bodo oddajale tudi v srbohrvaščini. Srbohrvaške oddaje imajo tudi francoske postaje.
Iz Češke
Sovjeti in Protektorat. Plzenska »Nova Doba« prinaša po »Prager Zteitungsdienst« sledeče: »Sovjetska vlada je priznala novo ureditev političnih razmer v Češko-Moravskem prostoru, posebno pa je priznala ustanovitev Protektorata. Bivšemu češkoslovaškemu poslaniku v Moskvi, dr. Fierlingerju, so javili, da diplomatsko zastopstvo bivše Češkoslovaške v Moskvi ne more več obstojati. Bivše češkoslovaško poslaništvo v Moskvi, ki se je doslej vzdrževalo z denarjem g. Beneša, bo torej likvidirano. Bivšemu poslaniku Fierlingerju je »bilo začasno dovoljeno ostati v Moskvi, kot političnemu beguncu. Likvidacija bivšega češkoslovaškega poslaništva v Moskvi je torej zopet nov poduk za one češke sanjače, ki so stavili zadnjo karto na delovanje čeških in židovskih emi-grantov.S tem korakom sovjetske vlade so se razpršile vse fantastične vesti in govorice šepetajoče propagande, ki bi naj vzbudila nado na odrešilni povratek g, Beneša in njegovih miljencev. Danes je bil odstranjen tudi g. Fier-linger, eden izmed bivših zaupnih sotrudnikov bivšega prezidenta in zunanjega ministra.«
Španija nevtralna
Španska vlada je sklenila ostati nevtralna v evropskem vojnem konfliktu in je izdala poseben odlok o nevtralnosti, sličen onemu iz leta 1914.
Družba je nastopala brutalno, Odpovedala je vsemu delavstvu, izgnala ga iz stanovanj in definitivno odpustila. Delavstvo s teh stvari in grožetfl ni u-strašilo, marveč je ostalo solidarno v boju do obnovitve nove kolektivne pogodbe, po kateri so se izboljšale tudi mezde rudarjev.
veliki narodi, ker žive izključno od svoje moči in svoje delavnosti, medtem ko imajo drugi narodi tudi druge dohodke. Oni ne delajo sami za se, nego garajo za nje tudi drugi. Pa tudi sicer mnogo lažje prenašajo zgube, ker večkratni milijonar ne pogreša niti milijona, siromak pa čuti zgubo dinarja. Zato je vlada narodnega sporazuma čvrsto odločena voditi politiko nevtralnosti ter s tem pravilno tomači tudi voljo in razpoloženje tako Hrvatov, kot Srbov in Slovencev,«
Delavski pravni svetovalec
Zaostale obresti (Celje)
Vprašanje: Pred več leti sem posodil denar nekemu posestniku. Glavnico mi je medtem že vrnil, ni pa iplačal obresti. Ali lahko plačilo obresti še zahtevam?
Odgovor:	Ako je minilo od talkrat, odkar j
Vam je posestnik vrnil glavnico, že več kot tVi leta, ne morete zahtevati nikakih obresti več, ker je Vaš zadevni zahtevek že zastaral. S samim Vašim opominom zastaranje ni bilo prekinjeno in lahko zahtevate sedaj naknadno plačilo obresti le, ako je Vaš dolžnik v zadnjih treh letih obrestni dolg priznal, ali pa kaj plačal na račun.
Ločitev zakona in plačevanje vzdrževalnine (Liboje)
Vprašanje; Z ženo živiva že delj časa ločeno. Pred kratkim se je sicer vrnila k meni in pripeljala s seboj tudi otroka, ki ga imam z njo, sedaj pa se je z otrokom zopet odselila. Ali
Socialisti v nov* belgijski vladi	|
Belgijska vlada je bila preosnovana [ n so v njo vstopili tudi predstavniki so- ; rialistov. Ministrski predsednik je predstavnik katoliške stranke Pierlot; so-:ialisti v novi vladi so: De Mann, minister brez listnice, Spaak, minister zunanjih zadev, Soudan, minister pravde, Vauters, minister za propagando.
Vardarskl ban umorjen
Umor iz maščevanja.
Dne 6. septembra ob 12.30 je bil v Skoplju umorjen ban vardarske banovine Vladimir Hajduk-Veljkovič. Upiorit ga je iz službe odpuščeni podnadzomik policijske straže Ljubomir Ivaniševič iz Mostara. Streljal je nanj iz oddaljenosti enega metra in ga pogodil z dvomi streli.
lahko zahteva od mene plačevanje kake vzdrževalnine, ali jo lahko tožim radi ločitve zakona in zahtevam otroka zase?
Odgovor: Ako se je žena od Vas odselila brez tehtnega razloga, jo lahko tožite že samo radi tega na ločitev zakona in bo moral biti zakon ločen radi njene krivde. V tem slučaju ne bo mogla zahtevati od Vas zase nikake vzdrževa nine. Pa tudi, če Vajin zakon ni ločen, ne more zahtevati vzdrževalnine, ker je sama odšla in ji Vi niste dali za to nobenega povoda. Glede tega, komu nai pripade otrok, bo odločilo varstveno sodišče, če se sama ne sporazumeta. Predlog, da se .otroka izroči Vam, lahko stavite na sodišču. Ako pa bo sodisče otroka izročilo v vzgojo Vaši ženi, ibodete morali zanj plačevati vzdrževalnino, kot bo sodno določena.____________________________________
Nove volne nabovedi
Dc 5. septembra so sklenile nasled-e države napovedati vojno Nemčiji: Egipt, Iran, Sirija, Indija, Avstralija, ega Zelandija, Kanada._________
Vseamerlška konferenca
Prezident Roosevelt namerava koncem septembra sklicati v Panami vse-ameriško konferenco, ki se bo bavila z mednarodnim položajem in varnostnimi ukrepi teh držav.
118 človeških črtev je zahtevalo trpe-
/šče se oskrbnika-čuvaja za Lovski dom na Bohorju!
Prednost imajo starejši možje s penzi-jo: rudarski,, železničarski, žandarmerij-ski in drugi upokojenci, ki imajo veselje do planin in lova. Ponudbe je poslati na naslov: Lovsko društvo Bohor na Senovem, pošta Rajhenburg.
Za začetek šole
Potrebno obleko, obutev, perilo, nahrbtnike, aktovke, telovadne j potrebščine itd. nudi najugodneje
Jakob Lah. Maribor
35 lavni trg štev. 2
Za šolo
Šolske torbe, aktovke, nahrbtnike I d. priporoča
Dobro Izvežbono stenotiplstinjo
s slovenskim in nemškim jezikom se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. Dopise na upravo našega lista.
Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13
ljudska
SAMOPOMOČ
v Mariboru, rog. pom. blagajna
znana domača zavarovalna niti-nova v Dravski banovini, kt plodonosno deluje že od leta '1927 ln je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti.
Zavaruje xa pogrebnino zdrave
osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— ln
aa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva Ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
MALI OGLASI
«upa>
ie|o nAjcenetše pri našiti iMHerentltil
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVIINA
Delavski dom f. z. *
Maribor. Frankopanova ulica 1.
FRANC REICHE R, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
zategnite gedno In pogsod M tn peclgo Iz Delagske pekarne g Mariani,
”,	za	kontorcil	izdala	in	urelule	Adolf	Jelen	v	Mariboru.	-	Tiska	Liudska	tiskarna,	d.	d.	v	Maribora,	predstavltel)	Viktor	Eržen v Mariboru.
Teiatoe Sl. 2324