POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 7ft.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Rušila cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št ti 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornice — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Neirankirann pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaj.. vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki sluiljo v social a e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din^O-50 Štev. 103 e Maribor, sobota, dne 9. septembra 1939 e Leto XIV Vojna do gospodarskega uničenja Blokada morja po Angliji in Franciji in njene posledice Nekoč je bilo povsem naravno, da :Se je vojna vedno odločila na bojnem Polju, v direktnem spopadu med nasprotniki. To velja tudi še dandanes za btzračunavanja med malimi državami. Velike države pa so že v zadnji svetovni vojni privzele druge metodle vojskovanja, ki sicer vključujejo krvave spopade, vendar v glavnem streme za gospodarskim uničenjem v vojno zapletenega nasprotnika. Trenutno so pogledi vseli površnih opazovalcev obrnjeni na dogodke na bojiščih, zlasti na Poljskem. Nikakor ne gre zanikati pomena teh bojev, zlasti ne njih moralnega učinka na javnost. Vpoštevati je tudi, da uspešno klubo-vanje napadajočemu nasprotniku na bojnem polju, izčrpava njegove rezerve človeškega in vojnega materijala, ki jih mora potem nadomestiti. Vse to slabi nasprotnika in je zato važno, da Se na frontah vežejo njegove sile, in da se jim prizadevajo čim večje zgube. Toda važnejše od dogodkov na bojnem polju so vsekakor priprave za gospodarsko vojno Anglije in'Francije ter njunih zaveznic proti Nemčiji. Te priprave so do neke mere že zaključene z objavo gospodarske blokade, tako-zvane pomorske zapore, ki izključuje, da bi Nemčija mogla dobiti surovine in živež preko morja. Nekateri mislijo, da bi že podjarmljenje Poljske prineslo Nemčiji vse to kar ji manjka na življenjskih potrebščinah in surovinah. Toda iz svetovne vojne je znano, da je popolnoma izključeno, da bi se velika država mogla vzdržati na nogah s pomočjo izkoriščanja med vojno zavzetih pokrajin. Nemčija in Avstrija sta v svetovni .vojni osvojili ne samo vse ozemlje dlanašnje Poljske, ampak tudi ves Balkan, z Rumunijo in Ukrajino ne da1 bi se jima, s tem posrečilo ustvariti gospodarsko ravnotežje za nadaljevanje vojne. Kajti pomanjkanje življenjskih potrebščin in surovin je zlomilo vrat centralnim silam, ne morda pomanjkanje človeškega materijala. Nemčija ima možnost, da si nabavi surovine in živež v nevtralnih evropskih državah, potem pa tudi v Sovjetski Rusiji, s katero jo veže ne samo nenapadalni pakt, ampak tudi trgovinska pogodba. Brez dvoma se bo Nemčija posluži-la vseh možnosti, ki sc ji nudijo, da se bo preskrbovala z vsem potrebnim v deželah, oz. preko mej. nad katerimi Anglija ne more izvajati svoje gospodarske blokadle. Angleži se zavedajo, da je popolna blokada Nemčije z njihove strani nemogoča. Ako naj njihov načrt gospodarske vojne proti Nemčiji pa kljub temu doseže svoj uspeh, morajo poleg Pomorske blokade skrbeti tudi za to, da se vojna na frontah zavleče v nedogled. in da se vodi s čim manjšimi človeškimi žrtvami za nje in njihove zaveznike, zlasti dokler je nasprotnikova udarna in obrambna sila še zelo sveža. Angleški račun za dolgo gospodarsko vojno proti Nemčiji temelji na Predpostavki, da vojna ne samo izčr- pava gospodarske sile države, temveč, da nastopa izčrpanost tem hitreje, čim bolj je gospodarski organizem kakšne države oslabel že med pripravami za vojno, ne da bi ga bilo mogoče obnoviti. Kakor ne igrajo ideološke razlike velike vloge v zadržanju držav, zlasti v bližajočih se mednarodnih sporih, ta- I ko malo ali pa še manj sentimentalno-!sti poznajo države v medsebojnih gospodarskih odnošajih, zlasti še za časa vojne. Za vojno je potreben denar, dienar in še enkrat denar, je rekel že Napoleon. Toda v sodobnem svetu je treba v izogib pomotam dostaviti, da i mora biti to zlat denar, zlato, za kate-> rega se lahko kupi in dobi po želji, kar kdo hoče. . - *:i-; - 1 ■■ Menjalni gospodar- ski sistem je nr se prodaja po din 0.75 kg. Letos je bilo odipremljeno le nekaj vagonov krompirja, za katerega so dobili kmetje 60 oz. 70 par za kg. Razveseljivo je za konsumente dejstvo, da je končno tudi meso cenejše, namreč teletina, ki se prodaja zdaj po din 8 do din 10, zrezki so dražji, govedina je po din 10 in svinjsko meso Po din 14 kg. Smrtna kosa. Pretekli teden je preminul v 86. letu starosti mestni delavec N. Keber, ki je bil svoječasno v naših vrstah. Žalujoči vdovi naše sožalje! Poroka. Pred kratkim se je poročil s. Bezjak Mirko, krojač z gdč, Zavčovo, šiviljo. Obilo sreče! Opomin naročnikom zamudnikom s prošnjo, da poravnajo zaostalo naročnino, ker se mora n'aš list vzdrževati iz lastnih sredstev in nam je delavski tisk baš v teh resnih časih tem bolj potreben. LITIJA Zopet skrčenje obratovanja v predilnici Ni še dolgo, ko smo začeli praznovati ob sobotah radi pomanjkanja surovin. Zdaj pa je vodstvo podjetja odredilo praznovanje tudi ob Petkih in to radi splošne mednarodne situacije, Bombaža ne dobimo, ker baje vse ladje stoje v angleških lukah ter je promet zaprt, u zaloge v našem skladišču je komaj za kakih 14 dni. Kaj bo potem, če ne dobimo potrebnih surovin? Delavstvo je že sedaj občutno prizadeto, če pa bo trajala mednarodna napetost še dalj časa, bo pri nas prišlo cb kruh več kot 500 delavcev! MEŽICA Po zletu na Bled in v Kranj. V dneh 5. in 6. a\ gusta je naša »Vzajemnost« priredila avto-zlet na Bled in v Kranj. Tem potom se niaj-lepše^ zahvaljujemo sodrugom in sodružicam v Kranju za prisrčen sprejem, ki smo ga bili deležni v njihovi sredini. Ni nam žal od ust pritrganih prihrankov, ki smo jih porabili! za ta naš zlet. Navdušile so nas lepote gorenjske pokrajine, še bolj ipa ibivanje med našimi sodrugi in sodružicami v Kranju, kjer smo se čutili res svoji med svojimi, kakor bratje in sestre. 1 repričah smo se, da sodružna zavest ni prazna fraza, ampak mogočna vez, ki veže nas socialistično misleče delavce vsepovsod, naša »I lelavska Politika« pa jo poglablja zlasti v slovenskih krajih. Zato, delavci in delavke, vsi v naše socialistične in strokovne razredne organizacije! Ustvarimo! našo s-kupnost, ki je baš v teh časih in v bodočnosti, ki prihaja, nujno potrebna! Sodrugom in sodružicam v Kranju naš Družnost! LAŠKO Tudi pri nas nimajo »zelenci« sreče. Dne 19. m, m. so bili po prostorih gornje tekstilne tovarne raztreseni s pisalnim strojem tipkani letaki nastopne vsebine: »Vabilo. V nedeljo, dne 20. avgusta se vrši ob 8, uri v kaiplaniji Ustanovni občni zbor Zveze združenih delav-cev. Poleg volitev novejja odbora ie na pro-fframu tudi načelni govor zastopnika centrale D Ljubljane, Delavci: Vljudno vabljeni! Kuž-nik 1, r.« V kaplaniji se je zlbralo reci in piši '5 ljudi, med njimi nekateri samo kot opazo-valci. Govornik je v resnici prišel iz Štor. V obeh naših tekstilnih tovarnah in pivovarni 'mamo skupno nad 250 delavcev, izmed katerih jih je šlo na ta »slavni« zbor samo 5 delavcev in to vsi iz gornje tekstilne tovarne z opazovalci vred. Od rudarjev sploh ni bilo niko-fiar, - i ■ *». K k r-fl ' ■ - ' ’ ker jim naša •klima, ne ugaja. Z največjim trudom so skopali odbor, ki pa bo ostal general brez armade. Naši delavci imajo že bogate izkušnje za seboj jim je še prav dobro v spominu ► >*> • - »Delavska fronta«, ki je imela odini cilj: razbiti zavest delavcev. Kake cilje >0 še dobojeval novoizvoljeni odbor, bomo se Poročali. «. ., ► , !. ll.t > t • • • • r. -'D , , , Živela uelavska solidarnost v Laškem! MARIBOR Zopet grozi brezposelnost in pomanjkanje. Radi pomanjkanja surovin je pričakovati zastoj v obratovanju tekstilne industrije, kot smo že javili. Opaža se pa tudi zastoj v ostali industriji, kot posledica vojne, ki1 je izbruhnila med Nemčijo in Poljsko ter Anglijo in Francijo. V zadnjem času zlasti primanjkuje tudi prevoznih sredstev, predvsem avtomobilov in vprežne živine, čeprav se na drugi strani železniški ipromet pri nas normalno razvija in m opaziti večjih zamud vlakov. Delavstvo, z njim vred pa tudi vse ostala prebivalstvo, z bojaznijo gleda bodočnosti naproti. Nujno bi bilo' potrebno poskrbeti, da brezposelnost ne bo naraščala, kar bi lahko imelo hude posledice. Sporedno s tem bo namreč tudi silno padel konzum in bo1 prizadeta trgovina, obrt in industrija. Upamo, da bodo merodajni črnite®' pravočasno preskrbeli, da se tekstilni industriji omogoči dovoz surovin in da na ratzpolago potrebne devize ter s tem prepreči grozečo katastrofo. Delavstvo se zaveda, da je v teh težkih časih potrebno obdržati mirno kri, opravičeno ipa pričakuje, da bodo poklicani ukrenili vse, da se zagotovi nemoteno obratovanje industrije, da ba imelo vsaj skromen zaslužek. Pomanjkanje vode v Ribniškem selu. V Ribniškem selu in okolici že od nekdaj primanjkuje vode. Vodnjaki jo imajo Ie za najnujnejšo silo, kadar pa nastopi: večja suša, jo pa še za kuho primanjkuje. Ogromen dotok ljudi je povzročil, da so te dni vodnjake izpraznili do zadnje kaplje, tako, da v marsikateri hiši niso vedeli kako skuhati kosilo. Tol pereče vprašanje preskrbe z vodo bo treba rešiti čimprej, ker ne gre, da bi v najbližji okolici našega mesta ljudje trpeli žejo. Potem pa tudi za slučaj požara; saj je vsako gašenje nemogoče, ako izbruhne ogenj. Ker iz smeri treh ribnikov priteka pod Mariborom izredno veliko studencev, ki imajo obilo pitne vode, bi kazalo, da se, ako ne gre drugače, poskuša postaviti: vsaj globok vodnjak za prebivalce tega naselja, ki jim bo služil, ako dvoriščni vodnjaki usahnejo. Bencina primanjkuje. Kakor nam javljajo avtomobilisti, groizi pomanjkanje bencina. Podružnice Standard Oill družbe nimajo nobenega bencina več na zalogi, razen kolikor ga je še v črpalkah. Ako ne bo: novih dobav, bo osebni avtomobilski promet v kratkem obstal. Mogoče je. da je v drugih krajih drugače, za Maribor in okolico je treba na vsak načilni računati s tem dejstvom, b - 1 ’ 'cm tf Poceni sadje. Popolen zastoj izvoza sadja iima za posledico, da je sadni trg obilno založen in da je sadje izredno poceni. Tako n. pr. dobiš za en dfnar 60 sliv! Kmetom gre trda za denar. Sadje prinašajo ure daleč v mesto in seveda ostajajo tu, dokler sadja ne prodajo. Ponoči lahko vidiš kmetice, ki posedajo ob vogalih, ali na pragih hišnih vrat, zavite v | odeje in dremljejo, pred seboj pa imajo koša-l re s sadjem. Nekatere ga imajo že kar lepo I zloženega v kupčke, da ni treba šele šteti, ako j pride mimo slučajno kak ponočnjak, ki se mu zahoče sadja, i .... »- • - • —• I Preko 2700 srednješolcev se je letos vpisalo J na srednjih šolah v našem mestu. Stanovanjsko hišo bo zidal Pokojninski zavod v Krekovi ulici. V času zastoja stavbene delavnosti, je tak sklep na mestu. Več navijalcev cen življenjskim potrebščinam iz okolice našega mesta je bilo prijavljeno! pristojnim oblastim. Upamo, da bodo primerno kaznovani, ker je v teh težkih časih treba take poskuse v kali zadušiti. 1919 tujcev je meseca avgusta obiskalo naše mesto. Razpisan je abonma ob 20-letnici obstoja Narodnega gledališča v Mariboru. Reportoar bo zelo bogat, za abonma pa veljajo lanski ugodili pogoji. Prijatelji gledališča so vabljeni, da se čim preje priglasijo pri gledališki blagajni. Obrtna nadaljevalna šola poziva vse vpisane vajence in vajenke, naj se javijo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10, uri v tistem šolskem poslopju, ki je zabeleženo na dbdelilnem listku, katerega lahko dvignejo še ta teden ob dopoldnevih na mestnem poglavarstvu. 20-letnica podružnice SPD, ki bi se morala vršiti v nedeljo, dne 9. t. m. pri »Mariborski koči« je bila odpovedana. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem ima v nedeljo, dne 10. septembra zdravnik g. dr. Po-grujc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica št. 14-1. Podivjan gospodar ubil svojega hlapca. V Nebovi pri Sv. Petru blizu Maribora je kmet Grahovnik z motiko1 razbil lobanjo svojemu hlapcu 28-letnemu Francu Puhnerju. Storil je to iz malenkostnega razloga, ker hlapec ni hotel vstati, ko ga je klical. Najprvo je udaril ležečega hlapca z vilami po glavi, da ga je omamil, nato je skočil :po motiko in pričel razbijati z njo po lobanji nezavestnega Puh-nerja, dokler mu je ni razbil Vzglednega gospodarja, h i - * ’ "k so odgnali orožniki. Nad tako podivjanostjo se človek zgrozi. 3000 dinarjev In železno ročno blagajno je ukradel neznan tat iz pisarne Alojza Arbei-terja v Dravski ulici, kamor se je splazil skozi okno. Opeko v glavo je vrgel neznanec tkalcu Karlu Tišlerju iz Studencev, da mu je počila lobanja. Študijska knjižnica uvede s ponedeljkom, dne 11. septembra deljene poslovne ure. Knjižnica posluje za občinstvo vsak delavnik od 13. do 16. ure, cb sobotah pa od! 3. do 5. ure. . KRANJ Tabor ZZD v Predosliah. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil tabor ZZD v Predosljah, čigar udeležba ni bila v skladu s pompozno agitacijo, bolj pa s skromnim poročilom o poteku v »Slovencu« in »Slovenskem domu«. Kot govorniki so se udeležili tabora; predsednik ZZD Prezelj, urednik zelenega glasila Križman in še en govornik. Omembe vredno je dejstvo, da tamkajšnji pristaši ZZD ne sledijo tako hitri preorijentaciji, govornikov v odnosih oziroma stališču do nekaterih pomembnih političnih osebnostih. Ko so govorniki povdarjali, da je dr. Maček tudi naš voditelj, da je on pomagat »vrtati« dr. Korošcu in nasprotno (»Hrvat-ski dnevnik« se s temi trditvami ne strinja!), je bilo slišati kričanje žensk: Dol z Mačkom!), na kar so govorniki1 zaman povdarjali, da je sedaj g. dr. Maček naš prijatelj... V dvorani Prosvetnega doma so se sporekli tudi volilci dr. Mačka in dr. Stojadinoviča ter med raznimi očitanji kričali: Živijo: dr. Maček! Dol z Mačkom! Govorniki so se ob tej priliki znašli v neprijetnem položaju, kajti videli so, da jim lastni pristaši v svoji hitri preorifentaciji ne sledijo. Na tem taboru je bila tudi blagoslovitev prapora ZZD. katerega kumiea je bila ga. Zabretova iz Britofa. Gospod Zabret se je čutil ob tej priliki blamiranega predvsem radi tega, ker se na nemalo presenečenje njegovo delavstvo tabora ni udeležilo:, za kar jim je v ponedeljek bral hude levite. Izgleda, da se delavstvo vedho manj zanima za tabore ZZD. kar je z ozirom na novi politični položaj tembolj razumi jivoL Kaj bodo prinesli novi svetovni dogodki delavstvu? S pričetkom nove vojne v Evropi je 1 nastal zastoj v industriji, obrti in trgovini. Ne-; katere tovarne že obratujejo v zmanjšanem obsegu; predvsem pa se je prenehalo z nad-! urnim delom, v kolikor je bilo vpeljano v pod-j let jih. Tudi obrtniki so ostali skoro brez dela, : ker nihče ničesar ne kupi. izvzemši najnujnejše življenjske potrebščine. Ako bo' šlo tako naprej, bo nastala velika brezposelnost in beda. Upamo, da se bodo razmere normalizirale j in da ne bo prišlo do najhujšega. Že prve po-jsledice, to je praznovanje denarnih zavodov. | ie občutilo predvsem delavstvo, ki v nekate-j rili podjetjih minulo soboto ni dribilo izplačila. Zborovanje stavblnskMi dela vicev, ki se je vršilo minulo nedeljo, je bilo z ozirom na nepredvidene zapreke dobro obiskano. O stanju stavbinskih delavcev, ki se nahaja zopet pred borbo za novo kolektivno pogodbo, je poročal tajnik Zveze stavbinskih delavcev s, Tratar. V debati se je oglasilo več delavcev raznih podjetij, ki so iznesli razne nezakonitosti1, ki se dogajajo pri nekaterih podjetjih, na kar je bilo sporazumno določeno, da se podvzarnejo potrebni ukrepi, da se te nezakonitosti odpravijo. Ugotovilo se ie tudi, da se te nezakonito- st} dogajajo največ tam, kjer ni močne organizacije in obratnih zaupnikov. »Gorenjec« triumfira radi relativne večine, ki jo je ZZD dobila pri volitvah obratnih zaupnikov. Ako; bi »Gorenje« navedel koliko: delavcev zastopajo na listi ZZD izvoljeni obratni zaupniki, na kakšen način in v kakšnih »podjetjih« so bili izvoljeni, potem bi se marsikateri pristaš »Gorenjca« zgražal nad triumfom zmage... CRNA PRI PREVALJAH Dajte nam zobozdravnika! Spomladi se ie mnogo govorilo, da boimo dobili v Črno ali pa na Poleno zobozdravnika. Kakor že marsikaj, tako bo tudi ta namera najbrže padla v vodo, m ■ *.• ' Opominjamo mero- dajne činitelje, da uresničijo tozadevno ordinacijo, kajti marsikateri se ne more pri svojem skromnem zaslužku voziti na Prevalje z avtobusom, ker ga v takem slučaju stane plomba predrago, če pomislimo, da je potrebno za plombiranje dVa ido trikrat v ordinacijo, ki stane 30 do 60 din, avto ipa trikrat po 32 din, to je 97 din. Torej stane plombiranje najmanje 126 din. Koliko bi moral človek plačati, če bi hotel dati pregledati in popraviti vse zobovje, ko pa že takšna malenkost stane toliko. Ker se več ali manj predava o raznih boleznih, mislimo, da to tudi spada v področje zdravja, ter da se omogoči manj premožnim, ali takim, ki nimajo niti koles, da si ohranijo zdrave zoibe. Stvar prepuščamo merodajnim faktorjem v premislek in izvedbo. §£. Na napačen naslov. Sodrug F. L nam je odstopil sedaj že drugi dopis od Delavske zbornice, katera se pismeno obrača na omenjenega glede skioptičnega aparata, kje se nahaja in pravi: ... »Te podatke rabimo-, ker pripravljamo obsežnejše prosvetno 'delo s skion-tičnimi in drugimi predavanji.« Na prvi dopis se je odgovorilo, kje se nahaja aparat. V drugem, katerega je zopet dobil zgoraj omenjeni sodrug, pa zahtevajo, da se aparat tekom enega tedna: vrne nazaj »Delavski' zbornici«. Čudno se nam zdi, kako' bodo napravili obsežnejša predavanja, ako ipa pobirajo aparate. Gospodje v »Delavski zbornici« ivaj vedo, da sodrug, ki ga terjajo, ni prejel nobenega aparata in naj se obrnejo na tisti naslov, od katerega lahko kaj tirjajo. Pogorel je hlev. V četrtek, dne .31. avgusta zvečer ob pol 10. uri je pričel goreti hlev, last Jože Bur jaka v Topli. Tekom 20 minut .ie že prihitela črnska gasilska četa z motorno brizgalno. Res je med tem časom požar hlev: že skoro upepeljil. vendar se je posrečilo! obraniti druge objekte: hišo z leseno streho, kakor tudi drvarnico, na kateri se je že vnela streha. Vzrok požara ni znan Domneva se. da ga .ie zanetila neka stara* ženska, kateri so dali prenočišče v senu, dotična pa rada kadi pipo. Še boli je potrdilo ta sum, ker je imenovana MILO! dobro, blago Schichtovo milo, ki med kuhanjem struji skupaj s kisikovimi mehurčki skozi tkanine in odpravi vso nesnago. Perilo se kar sveti tako je čisto in belo. RADION BELINA! perc sam! utajila vžigalice, ki pa so jih pri preiskavi baje le našli pri njej. Ta dogodek naj za v bodoče uči, da se lahko preprečijo takšne nesreče s tem, da se nezanesljivim osebam odvzamejo gorljivi predmeti — predvsem vžigalice in kresila ako jim damo prenočišča v kakšnih ognjanevarnih prostorih. HRASTNIK Kaj bo z invalidi, obolelimi in izčrpanimi rudarji iz obeli revirjev Hrastnik in Ojstro, katerih število se vedno bolj množi? Včasih se je takini, predčasno onemoglim nudila kakšna lažja služba. Toda teh »lažjih« služb je le omejeno število in še te so vse zasedene z ljudmi, ki so tudi invalidi, ki so se ponesrečili ali oboleli .pri delu ter se tako onesposobili za težje delo. So pa to razmeroma še mladi' ljudje — kar da vsekakor misliti. Zatoi rudarji1, pazite se pri delu, ne mislite, da je zdravje in moč kot čevelj, katerega se izrabi, zavrže in kupi novega, kajti prežalostna je tista pot, ki jo nastopi tak izčrpan, rudar, ki se ga pošilja iz obrata na obrat -v toda zaman, ker lahkih služb ni! In zdravja tudi mie! Opozorilo naročnikom »Delavske Politike«. Vse naročnike našega lista, posebno pa one, ki so v zaostanku z naročnino, se nujno naproša, da jo nemudoma poravnajo pri svojih poverjenikih, sicer se jim bo list ustavil. Tega pa gotovo ne žele niti prizadeti, še manj pa uprava. Zato ne ovirajte delo poverjenikov in uprave in vedite, da je za brezhibno dostavljanje lista potrebno tudi točno plačevanje. Naj ne bo med nami izkoriščevalcev! — Poverjenik. Minula je doba počitnic, šoloobvezni otroci so se zopet vrnili iz raznih krajev, kjer so prebili počitnice, domov. Dvajset otrok je bilo tudi tako srečnih, da jih je poslala tukajšnja Bratovska skladniea na tritedensko letovanje in sicer 15 k Sv. Križu nad Jesenicami in 5 v Baker. Vsi otroci-letoviščarji so se kar najbolje počutili, zlasti oni nad Jesenicami. — Upravnemu odboru Bratovske skladnice gre za njegovo uvidevnost v tein pogledu vse priznanje, upati je le, da bi se to število drugo letos po možnosti le še povečalo. — Starši. Umrl je po težki bolezni steklar s. Karel Valent, bil je zaveden sodrug in zvest naročnik -Delavske Politike«. Slava njegovemu spominu! Zahvala. Ob priliki nenadomestljive izgube mojega dobrega moža in očeta, izrekamo najsrčnejšo zahvalo1, posebno se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Romanu Vidmarju za njegovo požrtvovalno pomoč, nadalje vodstvu in! celokupnemu delavstvu steklarne za naklonjeno mi pomoč, vsem prijateljem in znancem za cvetje in vence, ki so jih položili na krsto blagega pokojnika ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. — Žalujoča žena Marija Valent, otroka Dragec in Minkica ter ostalo sorodstvo. KOČEVJE Nova praznovanja na rudniku? Vodstvo kočevskega rudnika ta mesec še ni prejelo izrednih naročil za september. Ce jih ne bo, pomeni to nova praznovanja rudarjev. Naj bi odločujoči pohiteli, da ne bo zopet prišlo do težkih dni! Prodaja tovarne. Kakor daites izgleda, bo tovarna »Slavoteks« 13. septembra na dražbi prodana. Delavstvo si že več let želi, da bi prevzel tovarno nov gospodar, ki hi uvedel nemotno obratovanje. Dražba tovarne lahko prepreči samo še položitev polmilijonske kavcije, kar pa ni upati, da bi se zgodilo. * Šolsko leto. V soboto se prične na naši gim-naciji novo šolsko leto. Po zaslugi nekaterih gospodov, ki so pred leti delali nai ukinitvi višjih gimn. razredov, bo imela letos gimna1 zija samo prvih šest razredov. jktovska Politika" ne dobiva nobenik subvencij, zato po-cavnaj natocnino takoj! Velika politična amnestija Pravosodni minister dr. Laza Markovič je obvestil novinarje, da je kr. namestništvo podpisalo ukaz o obširni politični amnestiji, ki Obsega kazenska dejanja po kazenskem zakonu in po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda, v kolikor imajo svoj izvor v političnih nagibih. Amnestirana so vsa kazenska dejanja,/ storjena ob priliki zadnjih volitev, nadalje dejanja iz političnih nagibov po kazenskem zakonu in dejanja po čl. 2, 3, 4, 5, 6, 18 in 20 zakona o zaščiti javnega reda in miru. V amnestijo torej spadajo tisti, ki so obso- jeni radi komunistične propagande po čl. 1 zakona o zaščiti države, razen 52 obsojencev, pripadnikov hrvaškega narodnega gibanja. Nadalje je ustavljeno postopanje proti 37 ljudem, Hrvatom, ki so bili v kazenski preiskavi zaradi dejanj po čl. 1 zak. o zaščiti države. Amnestiran je politik Dragoljub Jovanovič in trije zarotniki zoper življenje dr. Stojadino-viča, atentatorju na dr. Stojadinoviča, bivšemu poslancu Arnautoviou pa je znižana kazen. Vse nevtralne driave se izvedle delno mobilizacijo Za lastno varnost Uredba o izplačevanju vlog v denarnih zavodih Omejeno je predvsem izplačevanje hranilnih vlog Izšla je uredba o začasni omejitvi izplačil hranilnih vlog in izplačil v tekočem računu. Na hranilne knjižice izplačujejo denarni zavodi: din 1000 mesečno od vlog do din 10.000; din 2000 mesečno od vlog do din 20.000; din 3000 od vlog do din 50.000; din 4000 od vlog nad din 50.000. Vpoklicancem v vojaško službo se mora na zahtevo izplačati dvojni znesek. Protokolirane tvrdke lahko razpola gajo z denarjem, ki je naložen na tekoči račun neomejeno, toda samo za stvarne potrebe. Kdlor v nekem mesecu ne dvigne zneska, ki ga po tej uredbi sme, je upravičen zahtevati izplačilo v naslednjih mesecih, poleg tekoče kvote. Omejitve ne veljajo za terjatve napram Narodni banki, za čekovni račun pri Poštni hranilnici, za tekoče račune pri Drž. hipotekarni banki, za terjatve kakega denarnega zavoda napram dlru-gcmu, ter končno za terjatve zavarovalnih društev napram denarnim zavodom. Nadalje so izvzete terjatve javnih ustanov pri državnih in samoupravnih zavodih. Prenosi z enega računa na drug račun pri denarnih zavodih se lahko vršijo neomejeno. Za zneske položene v gotovini po 5. septembru ta omejitev ne velja. Socialisti na Hrvatskem in sporazum V Zagrebu se je vršil sestanek pristašev Socialistične stranke, na katerem se je razpravljalo o sporazumu. Poročala sta ss. Beker in Pfeifer. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je rečeno, da socialisti pozdravljajo sporazum, s katerim je, kakor upajo, zaključen dolgoletni boj med Hrvati in Srbi. Pozdravljajo tudi razpust ustanov diktature in pričakujejo demokratizacijo javnega življenja ter vrnitev političnih svoboščin, pravico odločanja delavcev | v socialnih ustanovah in strogo izvaja-inje delavske zaščitne zakonodaje. Obenem je sklenila konferenca sklicanje banovinske konference in vzpostavitev organizacij socialistične stranke na Hrvatskem. Od banovinske konference izvoljeni predstavniki socialističnega gibanja pa naj potem stopijo v zvezo z vsemi naprednimi strankarsko-politič-nimi skupinami v svrho sodelovanja v novefn obdobju političnega življenja. Iz vseh nevtralnih evropskih držav prihajajo vesti o izvršeni delni mobilizaciji. Te mere opreznosti so potrebne, kakor je pokazal slučaj Belgije v začetku svetovne vojne. Belgija je tedaj verovala v to-, da bodo vse države spoštovale njeno nevtralnost. Zgodilo pa se je narobe. Čez noč je sledil napad z nemške strani in nemška vojska je v par dneh pregazila Belgijo. Ako bi bila Belgija računala s tem in imela vojsko v pripravljenosti, bi se ji kaj takega ne bilo moglo dogoditi. Pa tudi najnovejši dogocHv kažejo, dla morajo biti nevtralne države na straži. Zabeleženih je že več slučajev kršenja nevtralitete. Pred par dnevi je protestirala nemška vlada pri holandski vladi, češ, da so angleška letala, ki so metala letake na nemško ozemlje, letela preko Holandske. Na dansko ozemlje pa je padlo par angleških bomb, ki so bombardirala Kielski prekop. Razni taki in slični incidenti kaj lahko dovedejo do tega, da se odnošaji med vojujočo se dlržavo in sosedo za-ostre ter pride do vojne. Zlasti je taka nevarnost velika, ako kakšna država misli, da po svojih na bojiščih doseženih uspehih lahko začne usiljevati svojo voljo in svoje zahteve nevtralcem, v nadeji, da bi ji hitro izvršen napad na nevtralno državo tudi sicer lahko prinesel koristi. „Mi smo demokratski narod“ »Hrvatski dnevnik« od srede piše v članku »Naša nevtralnost«: Kar se nas Hrvatov tiče, smo mi demokratsko razpoložen narod in želimo imeti v svoji domovini demokratske ustanove. To pa nas niti najmanje ne moti, da ne bi s svojo dušo ostali zvesti ideji miru in da se ne vmešavamo v spore velikih. Še nam je v spominu znan izrek Stjepana Radiča: »Kadar se veliki tolčejo — mali pod mizo.« Majhni narodi se mnogo težje opomorejo od vojnih nesreč, kot Rudarska stavka v Trepčah z uspehom končana. Te dni je bila rudarska stavka v Trepčah končana. Trajala je 47 dni. Na posredovanje ministrstva socialne .politike so bila uvedena pogajanja med strokovno organizacijo rudarjev in angleško družbo Trepča Mineš LTO ter sklenjena nova kolektivna pogodba. Razno Železniška zveza Slovenije z Jadranom. V »Hrvatskem dnevniku« čitamo: »Dne 4. septembra je bil ustavljen promet na progi Ljubljana—Sušak preko Ribnice in Kočevja. Ta vlak je odhajal iz Sušaka ob 16.30 in prihajal v Ljubljano ob 11. uri. V prometu med Suša-kotn in Ljubljano! je ostal samo vlak, ki vozi iz Sušaka ob 6.30 in se vrača iz Ljubljane ob 2, uri.« — Slovenci bi foili1 silno veseli, ako bi proga na Jadran preko Kočevja obstojala, v resnici pa jo niti gradili ne bodo. Čenstohovska božja pot. Čenstohovska božja pot je postala poznana pri naši pred vojno v zvezi z odkritjem velikih tatvin dragocenosti, ki so jih poklonili čudodelni sliki številni romarji. Kot tatove so razkrinkali in prijeli par menihov, ki so z izkupičkom od pokradenih dragocenosti prirejali pravcate orgije. Iz tega se je razvil ogromen .škandal, ki je utonil v pozabljenju šele v svetovni vojni. Sedaj so se za ta božjepotni kraj vršili srditi boji med Nemci in Poljaki, ki so zlasti1 veliki častilci čudodelne slike črne Matere Božje iz Čenstohova. Pred par dnevi so Poljaki javili, d'a so Nemce zopet pognali iz Čenstohove. Poročila trdijo, da je bila1 čudodelna slika poškodovana. Kavarne brez kave. V Italiji so od L septemv bra dalje prepovedali kuhati kavo v kavarnah. S tem so kavarne pravzaprav zgubile podlago za svoj obstoj. ’ ' Francoske radio oddajne postaje so pričele prinašati posebne oddaje za Avstrijce. Radio Pariš. Lyon in Strasbourg oddajajo ta poročila ob 20. do 20.30 in ob 22. uri. Nemške radio oddajne postaje posebno podčrtavajo v svojih poročilih zadržanje Sovjetske Rusije, ki povsem stvarno poroča o razvoju voinih operacij. Angleške radijske postaje bodo oddajale tudi v srbohrvaščini. Srbohrvaške oddaje imajo tudi francoske postaje. Iz Češke Sovjeti in Protektorat. Plzenska »Nova Doba« prinaša po »Prager Zteitungsdienst« sledeče: »Sovjetska vlada je priznala novo ureditev političnih razmer v Češko-Moravskem prostoru, posebno pa je priznala ustanovitev Protektorata. Bivšemu češkoslovaškemu poslaniku v Moskvi, dr. Fierlingerju, so javili, da diplomatsko zastopstvo bivše Češkoslovaške v Moskvi ne more več obstojati. Bivše češkoslovaško poslaništvo v Moskvi, ki se je doslej vzdrževalo z denarjem g. Beneša, bo torej likvidirano. Bivšemu poslaniku Fierlingerju je »bilo začasno dovoljeno ostati v Moskvi, kot političnemu beguncu. Likvidacija bivšega češkoslovaškega poslaništva v Moskvi je torej zopet nov poduk za one češke sanjače, ki so stavili zadnjo karto na delovanje čeških in židovskih emi-grantov.S tem korakom sovjetske vlade so se razpršile vse fantastične vesti in govorice šepetajoče propagande, ki bi naj vzbudila nado na odrešilni povratek g, Beneša in njegovih miljencev. Danes je bil odstranjen tudi g. Fier-linger, eden izmed bivših zaupnih sotrudnikov bivšega prezidenta in zunanjega ministra.« Španija nevtralna Španska vlada je sklenila ostati nevtralna v evropskem vojnem konfliktu in je izdala poseben odlok o nevtralnosti, sličen onemu iz leta 1914. Družba je nastopala brutalno, Odpovedala je vsemu delavstvu, izgnala ga iz stanovanj in definitivno odpustila. Delavstvo s teh stvari in grožetfl ni u-strašilo, marveč je ostalo solidarno v boju do obnovitve nove kolektivne pogodbe, po kateri so se izboljšale tudi mezde rudarjev. veliki narodi, ker žive izključno od svoje moči in svoje delavnosti, medtem ko imajo drugi narodi tudi druge dohodke. Oni ne delajo sami za se, nego garajo za nje tudi drugi. Pa tudi sicer mnogo lažje prenašajo zgube, ker večkratni milijonar ne pogreša niti milijona, siromak pa čuti zgubo dinarja. Zato je vlada narodnega sporazuma čvrsto odločena voditi politiko nevtralnosti ter s tem pravilno tomači tudi voljo in razpoloženje tako Hrvatov, kot Srbov in Slovencev,« Delavski pravni svetovalec Zaostale obresti (Celje) Vprašanje: Pred več leti sem posodil denar nekemu posestniku. Glavnico mi je medtem že vrnil, ni pa iplačal obresti. Ali lahko plačilo obresti še zahtevam? Odgovor: Ako je minilo od talkrat, odkar j Vam je posestnik vrnil glavnico, že več kot tVi leta, ne morete zahtevati nikakih obresti več, ker je Vaš zadevni zahtevek že zastaral. S samim Vašim opominom zastaranje ni bilo prekinjeno in lahko zahtevate sedaj naknadno plačilo obresti le, ako je Vaš dolžnik v zadnjih treh letih obrestni dolg priznal, ali pa kaj plačal na račun. Ločitev zakona in plačevanje vzdrževalnine (Liboje) Vprašanje; Z ženo živiva že delj časa ločeno. Pred kratkim se je sicer vrnila k meni in pripeljala s seboj tudi otroka, ki ga imam z njo, sedaj pa se je z otrokom zopet odselila. Ali Socialisti v nov* belgijski vladi | Belgijska vlada je bila preosnovana [ n so v njo vstopili tudi predstavniki so- ; rialistov. Ministrski predsednik je predstavnik katoliške stranke Pierlot; so-:ialisti v novi vladi so: De Mann, minister brez listnice, Spaak, minister zunanjih zadev, Soudan, minister pravde, Vauters, minister za propagando. Vardarskl ban umorjen Umor iz maščevanja. Dne 6. septembra ob 12.30 je bil v Skoplju umorjen ban vardarske banovine Vladimir Hajduk-Veljkovič. Upiorit ga je iz službe odpuščeni podnadzomik policijske straže Ljubomir Ivaniševič iz Mostara. Streljal je nanj iz oddaljenosti enega metra in ga pogodil z dvomi streli. lahko zahteva od mene plačevanje kake vzdrževalnine, ali jo lahko tožim radi ločitve zakona in zahtevam otroka zase? Odgovor: Ako se je žena od Vas odselila brez tehtnega razloga, jo lahko tožite že samo radi tega na ločitev zakona in bo moral biti zakon ločen radi njene krivde. V tem slučaju ne bo mogla zahtevati od Vas zase nikake vzdrževa nine. Pa tudi, če Vajin zakon ni ločen, ne more zahtevati vzdrževalnine, ker je sama odšla in ji Vi niste dali za to nobenega povoda. Glede tega, komu nai pripade otrok, bo odločilo varstveno sodišče, če se sama ne sporazumeta. Predlog, da se .otroka izroči Vam, lahko stavite na sodišču. Ako pa bo sodisče otroka izročilo v vzgojo Vaši ženi, ibodete morali zanj plačevati vzdrževalnino, kot bo sodno določena.____________________________________ Nove volne nabovedi Dc 5. septembra so sklenile nasled-e države napovedati vojno Nemčiji: Egipt, Iran, Sirija, Indija, Avstralija, ega Zelandija, Kanada._________ Vseamerlška konferenca Prezident Roosevelt namerava koncem septembra sklicati v Panami vse-ameriško konferenco, ki se bo bavila z mednarodnim položajem in varnostnimi ukrepi teh držav. 118 človeških črtev je zahtevalo trpe- /šče se oskrbnika-čuvaja za Lovski dom na Bohorju! Prednost imajo starejši možje s penzi-jo: rudarski,, železničarski, žandarmerij-ski in drugi upokojenci, ki imajo veselje do planin in lova. Ponudbe je poslati na naslov: Lovsko društvo Bohor na Senovem, pošta Rajhenburg. Za začetek šole Potrebno obleko, obutev, perilo, nahrbtnike, aktovke, telovadne j potrebščine itd. nudi najugodneje Jakob Lah. Maribor 35 lavni trg štev. 2 Za šolo Šolske torbe, aktovke, nahrbtnike I d. priporoča Dobro Izvežbono stenotiplstinjo s slovenskim in nemškim jezikom se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. Dopise na upravo našega lista. Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 ljudska SAMOPOMOČ v Mariboru, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna niti-nova v Dravski banovini, kt plodonosno deluje že od leta '1927 ln je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti. Zavaruje xa pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— ln aa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva Ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI «upa> ie|o nAjcenetše pri našiti iMHerentltil Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom f. z. * Maribor. Frankopanova ulica 1. FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. zategnite gedno In pogsod M tn peclgo Iz Delagske pekarne g Mariani, ”, za kontorcil izdala in urelule Adolf Jelen v Mariboru. - Tiska Liudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavltel) Viktor Eržen v Mariboru. Teiatoe Sl. 2324