Posamezna številka 20 stotink izhaja — Izvzemši poned "'k — - - Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadsuopje. __ Dutovlje ništvu. — Kefrankirana pisma se ne Sprejemajo Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan G od in ž. — LtotaU: Ediro^ti - Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina inaSa na mesec L d.^ ie'a L 3°_ in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štđV. 11-57. V Trstu, v soboto 21. avgusta 1920 EDINOST Posamezna številka 20 stotink letnik XLV Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaj« v Jlrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila pc L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-57. Rešitev vladne krize v JugoslaoUt Kakor smo že sporočili, se je te dni resila vladna kriza v Jugoslaviji. Dne 17. t. m. se je vršil v Belgradu sestanek ministrov, ki so se ga udeležili Svetozor Pribičevič, Ljuba Davi-dović, dr. Vesnić in Velizar Jaaković. Dr. Vesnić je sporočal, da js protokol sporazuma podpisan in s tem je bila kriza rešena. V glavnem ostane kabinet nespremenjen. Na čelu vlade .ostane dr. Vesnić, namesto Stojana Protića pa prevzame portfelj za konstituanto dr. Mušič, Wati oravosedstvo in socialno politiko, predsednik ostane dr. Brejc, nrvaiSKi ban ostane dr. Lagin a, poobanom bo imenovan pa dr. Roje in demokrati dobijo poverjeništvo za notranje posle, narodr.o zdravje in gospodarstvo. V Dalmaciji ostane predsednik "lade dr. Krstelj. Poverjeništvo za notranje stvari v Sloveniji dobi nevtralec dr. Pitamic j(Tclmioec). Odloki pokrajinskih vlad se morajo oklepati sporazumno; vprašanja pa. ki bi b-la sperna, se morajo predložiti ministrskemu svetu. Vs4 minist« so položili prisego v roke regenta. Prč ako vati je, da je bila to zadnja ministrska kriza pred volitvami, ki naj dajo državi SHS ono trdno, ustavno podlago, brez katere »c neraožna notranja in tudi zunanja konsolidacija države. To upanje podkreplja tudi vest, da sporazum strank glede sklicanja konstituan-te oslaae v vsej veljavi in da se volitve doletijo še ta mesec, a vršile da se bodo meseca deccmbra. Pozdravljamo to vest, ker jc naš narod na zasedenem ozemlju vedno zastopal mnenje, da se mora narodno predstavništvo, ki ga ni nihre Izvoli!, čimprej razpustiti in petem veli1- v sklicati ustavodajno skupečmo, ki bo res prava zastopnica združenega naroda in glasnica njegovih mis1« in želja. Ta naj državi SHS ustvari širrko zasnovano an demokratično ustavo, ki ibo kot temeljna tečka in hrbtenica Jugoslavije prvi predpogoj za procvlt, kulturo in blagostanje! Takrat bo jugoslavenski narod vedel, da »linia s\cje hiše zidane na pesku, ampak na — skalil gospodarja, ki ima neomejeno moč nad njim. Tekmovanje z drugimi narodi, ali neomejen razvoj v okvirju svojih sil, je nemožen. Ne more se zanikati možnosti, da sc tudi narod, ki je politično zasužnjen, razvija; toda ta razvoj gre tako daleč, kakor hoče in dopulča to gospodar, ki ima v rokah vse uredbe države. Zasužnjeni narod, s svojimi takorekoč brezpravnimi zastopniki v parlamentu, je brez moči. Slediti mora ukazom poglavarja. Vsa njegova bodočnost je daleč, daleč za onimi gorami in nc pomaga mu tudi nobena takoimenovana avtonomija. Narod mora biti svoboden, »na svoji zemlji svoj gospod,« politično neodvisen, potem mu je šele zasiguran neomejen razvoj, v kolikor mu dopuščajo to njegove sile. Egipčani, n. pr. ki so se že 1000 let pr. Kr. nahajali na visoki kulturni stopnji so — ko so jih Per-zijci leta 525. pr. Kr. podjarmili, — začeli kulturno propadati. Vzrok temu je bila izčrpana razvojna sila in pa izgubljena politična svoboda. Enako o-nnžarno pri vseh kulturno visoko stoječih narodih, da so bili to poglavitni vzroki njihovega kulturnega propadanja. So bili pa tudi narodi, ki so kul turno precej razviti, biti podjarmljeni, toda so sc potem, zavedajoč se svojih zmožnosti, zopet osvobodili. Tak slučaj nam kaže tudi zgodovina Srbov Štefan L Nemanja (1159—1196), drugi vladar iz rodovine Nemanjičev, ki je vladal državi Zeta, v bližini Stcaderskega jezera, je v drugi polovici 12. stoletja Srbijo, ki je bila sestavljena iz samih ma-j - - , lih in večjih župani}, osvobodil bizantinskega jar-;Prt tel »lenzivi važno Uiogo. VARŠAVA, 20. (S.) Velika uspeR ki so jih dosegli Poljaki v zadnjih Mirih dneh« dokazujejo, da je poljska vojsku popolnoma, reocrgan-i-rana. V smeri ModUn-Ostnoienka napredujejo poljske čete na obeh bregovih reke Narewa in so prodrl© do zKva te reke z reko Bugotn. Od tod soi začele napad proti Pultusku. Armada, ki brani Varšavo, se ife zakadila^na vsej fronti proti sovražniku. Na desnem krilu je bdi obkoKlni -manever med Diewvinom in Litovskim izvršen z bliskovo naglico-. Ta manever •je imel za posledico, da je odrezal glavne mase boljševiške armade, ki so odsečene pri Varšavi od rdečih čet, ki operirajo ob gornjem Bugu. Podjske čete nadaljujejo svoje napredovanje pr,crti Mielniku in Drohičinu. Ob srednjem -toku te reke v tomskem okraju so bili bol ševiški oddelka, ki -o .prišli do Visle, obkoljeni. To gibanje stavlja izven vsake nevarnosti občevanje med Varšavo- in Gdanskim po Visli in po železnici. Resni uspehi poljske protlofeazlve VARŠAVA, 18. (S.) Uspehi poljske vojsKe so nadalju-jejo. Desno krilo čet maršala 'Pilsud-skega grozi, da cbkcli ruske kolone, ki korakajo prodi Poljski. Francoski častniki so igrali Klic po politični suo^od!, £ K ) — Če se narod rahaja v stanju neodvisnosti od tujih vplivov in v možnosti samoodločilve a vseh stvareh, razen gospodarskih, pravimo, da ,e ta narod politično svoboden. Za progresiven ne-..voj, i* taka svoScda načelne varnosti, pod pogojem, da hram dotični naiod v »ebi tv možnost razvoja. Ako narod te pogreSa, mu tudi politična svoboda ne nudi one priliko progresivno neomejenega razvoja, t. j. kulturnega napredka. pri katerem uporablja narod vse svoje sile za dosego najvišje momentanc stopnje, da stopi torej drugimi narodi. Če pa narod ma. Postal je Veliki župan vseh. Srbov. Pozneje se pa je odpovedal vladanju in stopil v samostan. Vlado je zapustil svojemu najstarejšemu sinu Štefanu II., Zeto pa svojemu sinu Vuku. Toda, med njima je nastal razpor. Vuk se je dvignil zoper svojega brata in v tej zmešnjavi so se Ogri polastili dela srbske zemlje. Vendar jo Uroš, ki je vladal dobrih 100 let pozneje, premagal Ogre in Bolgare in dvignil Srbijo v prvo državo na Balkan«. Njegov naslednik je bil Dušan Silni, najmogočnejši srbski car, car Srbov, Grkov, Bolgarov in Albancev. V njegovi državi sta cvetela obrt in kmetijstvo, omika je bila na precej visoki stopnji, ljudstvo zadovoljno m prpmožno. Tedaj je bila Srbija na vrhuncu svoje slave. T t .a k *}ušan umrl, so ponesli z njim tudi slavo r^-b.je k pogrebu. Njegov sin Uroš je b:; umorjen ,mcd velikaši so se vneli domači boji -j *•/> ?n dr?ava jc razpadla. In to ravno v času. ko so' priti, sovražniki. hujSi od BŠzantincev. ko so pridrli divji Turki. Kot hudournik so se zagnali na razcepljene Slovane. Sledila je žaloigra na Koscvem polju 1. 1389. in usoda Balkana je bila zapečatena. Začenjal se je najtemnejši čas zgodovine balkanskih Slovanov, čas spoznanja in pokore. Nič več niso narod, temveč lc skupina ijudi, zatiranih in ogroženih od vseh strani; njih kutu™ gine. njih jezik izginja, njih besede so psovke. V tem času trpljenja in sužnosti pa so se spomnili na nekdanjo svobodo, imajoč pred očmi samor v politični svobodi jc moč in neomejeni razvoj; zopet so sc združili v slogi v 19. stoletju proti zaliralcem in Tiranom Turkom, in so se osvobodili. Zavedali so se pomena politične svobode, čutili so v sebi še ne izrabljeno razvojno silo in priti je moralo, kar je prišlo. Tudi mi v tT» e i a Vi »Julijske Benečije,« se zavedamo tega in v interesu kraljevine Italije same zahtevamo brezpogojno plebiscit da na§e ljudstvo samo pokaže, hoče li živeti In se razvijati svobodno ali pod nadzorstvom. Narod ita-janski! Na Tebe apeliramo, da uplivaš na svoje zastopnike v parlamentu in da nam pokažeš z dej- v tekmovanje z drugimi narodi. Ce pa narod niitciupuav . t—----------— . . • . l!v ■ politično svoboden, je odvisen od milosti svojega t stvi, da je Tvoja država v resnici demokratična} „. uspehi pred vn PeijaRi zavzeli FultusK. - Rusi izpraznili Brest-LitsMK? O zadnjih vojnih dogodkih okoli Varšave so prispele danes samo pol ske vesti in vesti iz Porokom naklonjenega • ta borja, t. j. iz Pariza in Londona. Nekam čudno se mora zdeli, da prinaša agencija. Štefani v zadnjih dneh le zelo nemarno poročila; ruskega glavnega štaba, do-fcim pobira skrbno vsako .poročilo iz poljskega vira. Morda ruskih poročil tudi ni na; razpolago, dasi nismo bili navajeni, da .bi izostajala niti tedaj, ko je bila nesreča mnogo večja, nego jih je doletela v zadnjih štirih dnevih pred \ arša-\o. Tu so dosegli Poljaki, ki so prešli v energičen protinapad, velike uspehe, vsled katerih 6e danes lahko trdi, da '-e Varšava popolnoma izven vsake nevarnosti. V severovzhodni smeri ,c»d Varšave so zavzeli Polraki Pultusk in .prodiraj naglo proti Mlavi. Radi tega se bodo morale tistt iruske čete, ki so ogrožale zvezo inecJ Varšavo in Gdrnskim, umekniti, tako da bi postala ta pot svobodna, k3.r bi omogočila za\eznikom, posebno Franciji, pošiljati Poljski pomoč v ljudeh in v materijalu. Neko poroči'r> pravi zares, da jc bilo občevanje med poljskim glavnim me- stom in Gdasiskim popolnoma vzpostavljeno in . . ... .... . ... -p , o i- „ „j;l stroimc veliko mnozmo murne ie m nekcliko jL-sigura.no. t o je seveda za rol;ake veliki ' _ . .» . vse napade. Ko je sovražnik videl, da so njegovi napori zastonj, -Je bombardiral mesto. Mnogo poslopij med katerimi stc>lna cerkev in škofija, je bilo poškodovanih. Ugotovilo se je, da so podvržene pehotne kokaie s strani komunistične države pravi strahovladi in da so na ta način pnis-iljene boriti se. Naše operacije se razvijajo uspešno. Dne 17. t. an. smo zasedli Serock. Plen zadnjih dni znaša 2000 /ujetnikov in nekaj desetič strojnic in veliko število zalog municije. V odseku obrambnih položajev glavnega mesta se nadaljujejo sovražnikovi napadi brez uspeha. Armada srednje fronte in armada levega krila cbrambne črte glavnega mesta ste začeli napredovati dne 17. t. m. Iz ravni napad, ki smo ga spTožJlš, se .je končal proti poldnevu z zavzetjem Dembe Vielkega. Naši oddelki napredujejo dal e v odseku Novo-minskega. Na celi srednji fronti o-d VčsJe do Biiga, napredujejo številni oddelki z izrednim poletom in hrabrost^ ter reneja pred seboj sovražnika, ki beii v neredu in paničnem strahu. Divizija generala Koina-rzevskega, ki se je bila približala Novcminsku, je popolnoma po tolkla 17. sovjetsko brigado in dele 8. divizije Pni tem jc zajela 7 topov, nekoliko desetoric uspeh. Drurji poljski oddelki napredujejo v istem tasu navzgor po reki Narevu in se približuje o ak odpor se strani posadke v Vloclavku, k-1 je odblia sto pol kovnih voz. Pri operacijah smo ulovili 1000 ujetnikov. Oddelki, setavljeni od Pome-rar.cev in tatrskih gorjanov, so zavzeli dne 17. I. m. Lukov. Opoldne so opazili naši letalci povsod naglo umikanje sovražnikovih parkov. Na -jugu so čete generala Ried Svigly popolnoma potolkle 58 sovražnikovo divizijo. Naš plen znaša 20 strojnic in nad 700 ujetnikov, med katerimi je tudi pciveljnik ene brigade in njegov štab kakor tudi štab nekega, regimenta in veliko število častnikov. TudJ v predelu Pašatcsev in Cisov so bili vanje med Variavo in GdansUm vzpostavljeno VARŠAVA, 20. (S.) Pcljsko lero krilo je zavzelo Pultusk in nadaljuje pohod proti Mlavi. V sredini kdraiea poljska vojska proti Oslro-lenki. Na desnem krila so Poljaki rn^reifl? Si-elce in Bielsk. Krasno desno krilo koralen proti Bresi-LHorsku. Rusi izpraznili Brest -Lltovsk LONDON, 20. (S.) »Times« poroča, da so boljše viki dzpraznili Brest-Littovsk. Mesto 5e nahaja sedaj v rokah milicije. Pričakuje se prihod pol'ske konjenice. Ujeto je balo 10.000 Rusov, 30 lopov in 2050 strojnih pušk. General Vrangel m v skorajšnji konec boUieviikega režima v RasUi LONDON, 20. »Dailv Telegraph« . objavlja pegovor svojega pca-očevaloa z generalom Vrangclorn, iz katerega bi se dalo sklepati, da namerava ta Denjikinov rasle inik uporabiti v boju proti sovjetski vladi drugačno taktiko nego njegovi predhodniki. Predvsem smatra general Vrangel, da je konec sovjetskega režima v Rusiji blizu predvsem zaradi lakote, ki bo nastala prihodnjo zimo po vsej Rusiji, izvze-mši Ukrajino, -a tudi zaradi tega, ker kaže ta režim po svejem 20 mesečnem obstoju vedno večje pomanklivesti on napake. Ruske uspehe na poljskem bojišču pripisuje Vrangel vzbudiitvi ruskega narodnega čula, ki ga .je Ljenin izrabil v svoje namene. Kot dokaz resničnosti svojih izjav je Vrangel opozarjal na de>jstvo, da /e več nego polovica 30.000 ujetiih sovjetskih vojakov prosila za vstop v njegovo vojsko- Vr.nngel ;e tudii izjavil, da noče tuje vojaške pomoči, ker je ne potrebuje in ker bi bilo zelo napačno, če br se uporabljalo cuje vt*ja5t\ o boju proti ruskemu narc-du. Vprašanje je, sc veda, ali bo general Vrangel odklonil tudd luje orožje in municijo. RDEČA VOJSKA ZAPUSTILA ERSELJ IN BAKU LONDON, 19. (S.) »Daily Telegraphu* poro čajo iz Carigrada, da so bol še vi ki zapustili ErseJy, kjer so imeli le majhno posadko. Pri tem so fcoljševiki zapustile ladje ruske crnomorske flote, ki so vsidrane v pristanišču. Druge vesti oz verodostoj-nin virov zatrju ejo, da je rdeča vojska izpraznila tudi Baku, od koder se je umeknila v neredu. OBNOVITEV RUSKO-ROMUNSKIH MIROV NIH POGAJANJ BUKAREST, 17. (S) Poslanska zbornica. Ker sta bivši predsednik Vaida in poslanec Bracu vprašala vlado pojasnilo o novih predlogih sovjetske vlade za mir, je podal ministrski pred sednik general Averescu svoje izjave. Položaj srednje Evrope je zagotovo težaven in vlada bo morala odgovoriti o tem predmetu mirno in premišljeno. Res je, da je sovjetska Rusija obnovila mirovna pogajanja. Prejel sem radio-brzojavko iz Moskve in sem odgovoril. Naše zadržanje bo odvisno od odgovora, ki pride iz Moskve. Vlada ne mo-re dati drugih podrobnosti. Tudi bi belo brez primere — je dostavil govornik — ko bi se stavila tukaj na pretres pogajanja, ki so še le v teku. Zaupajte vladi, ki se bo rokovodila pri teh pogajanjih le z državnimi koristmi. Ob koncu je general prosil zbornčco, naj čaka izid pogajanj, izid, ki bo sporočen zbornici cd vlade. T ročki se pogaja z nemškim glavnim štabom LONDON, 20. .(S.) Kakor piše »Times« je prišel Trocki v Preskem na pruski meji, da se pogaja s častniki nemškega glavnega štaba o pcilitičnihf ia strateških vprašanjih. Albansko-Jugoslovanski boli m Skadru RIM, 20. Dckle>r se ni sklenilo premirje med ital:janskim poveljništvcan v Albaniji in Albanci, po katerem so se morale italijanske čete umekniti iz Albanije, so bili tukajšnji listi polni člankov, ki so ne samo priobčevali »ve-rodc6tc<;na« poročila o tem, kako da poveljujejo albanskim četam jugoslovenski Častniki in kako da nalaga jugoslovenska vlada albanske upornike z orožjem in municijo, temveč si mogel čitati o grozodejstvih, ki so jih Albanci počenjali na ujetih italijanskih vojakih. Po dokončanih sovražnostih so postali Albanci naenkrat najbolj kulturni ljudje, ki so na najbolj korekten način postopali z italijanskimi ujetniki, so postali od jugoslovenskih zaveznikov kar naenkrat njihove najnedol-žnejše žrtve. Sedaj so tukajšnji listi polni toplega zagovarjanja albanskih koristi, ogroženih od Jugoslovenov. Igra je jasna: umik iz Albanije je hudo zadel tukajšnje trgovske £n druge špekulante, ki delajo vse mogoče, da bi na ta ali oni način zopet pridobili izgubljena tla za svoje delovanje, oziroma rovarjenje. Po-liLlsa albanske vlade v Tirani, ki ja bila vedno pod vplivom Italije, in preti kateri vlada velik odpor v notranjosti Albacije, je sedaj, pc do- končanih sovražnostih 5e bolj nego prej pod vplivom italijanske vlade, ki to, seveda, izkorišča v svoje protajugoslovenske politične namene. Odpor proti vladi v Tirani je posebno velik v severni Albaniji, kjer je izbruhnila v zadnjem času vsta'ja, katero pa je tiranska vlada udu-šila, a njene čete so istočasno napadle jugo-slovenske straie, ki so se umeknile na črnogorsko ozemlje. Tukajšnji listi poročajo tudi o hudem spopadu med albanskimi tolpami in ju-goslovenskimi oddelki pri Tarabošu, kjer so baje imeli jugoslovenski oddelki velike izgube. Tudi na Kcsovem je baje pr.šl© do albanske vstaje. Tiranska vlada pričakuje napad jugo-slovenskih čet na Skadar in smatra, da bo mogla zbrati v kratkem 60.000 mož za obrambo mesta. Vlada v Tirani se igra z ognjeni, če smatra, da bo dobila svoje nasprotnike za se s tem, da nastopi proti Jugoslaviji, in njen načrt bi se znal -temeljito ponesrečiti. Zveza med Čehoslovclko in Jugoslavijo Vesti o mobilizaciji neresnične PRAGA. 20. Stalni odbor čehoslovaške ustavodajne skupščine je potrdil pogodbo sklenjeno z Jugoslavijo v svrho izjalovit ve prizadevanj reakcije, da bi se vzpostavila podonavska zveza. Minister za notranje zadeve Svehla je izjavil pri tej priložnosti, da so vesti o pripravah za mobilizacijo neresnične. BELGRAD, 20. Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je dr. Vesnić poročal o razgovoru s češkoslovaškim ministrom vnanjih stvari dr. Benešem in o rezultatih, ki so sc dosegli. Poročal je o zvezi, ki je sklenjena med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo. Ministri so vzeli na znanje in odobrili zvezo. Zanikanje irancosko-ogrskega dogovora. PRAGA, 20. Čehoslovaška vlada je bila formalno obveščena od francoskega polnomočncga ministra, da so vesli o francosko-ogrskem dogovoru nsr«-snične in brez vsake podlage. Jugosiavila, telioslavaika In Rusija BELGRAD, 20. »Tribuna« javlja: »Ker j« izju« vila češkoslovaška, da ostane nevtralne v poljsko-ruskem konfliktu, bo tudi naša vlada ententi odgovorila v istem zmislu. Želja vseh Jugoslovenov je, da sc nebratski odnošaji med Rusijo in Poljsko poravnajo, ter da obe državi sklenete mir, da bo moglo vse Slovanstvo ujedinjeno služiti samo idejam bratstva, miru in civilizacije.« Občinske volitve ▼ Srbiji. BELGRAD, 20. V političnih krogih se govori, da se skliče narodno predstavništvo nekaj dni po občinskih volitvah v Srbiji, ki sc bodo vršile 22. t. m. ____ ZBOLJŠANJE ^PROVIZACIJE V CE1IOSLAVIJI. PRAGA, 20. Glasom neke izjave ministra za A-provizacijo Johanisa je bil aprovizacljskl poloiaj v čehoslovaški republiki še pred kratkim retca Danes pa se ni treba več vznemirjati. Računa se, da sc bo kupilo od čeških posestnikov za aprovl-zacijo prebivalstva 94.000 vagonov žila. Iz inozemstva sc bo nabavilo 40.000 vagonov žita v zameno za 15.000 vagonov sladkorja. Do sedaj jo bilo kupljeno 8000 vagonov in prihodnji teden se skiene kupna pogodba za drugih 15.000 \agonov žita. Semenj za vzorce v Libercu. PRAGA, 20. Semenj za vzorce v Libcrcu (na Češkem) je imel velik uspeh. Bile so sklenjeno kupčije na milijone, posebno s tkaninami, usnjem, stroji in pohištvom. OtincšGji s sosedi, z zavezniškimi in Mmi državami DUNAJ, 19. (S.) Državni ianlk Renncr je izjavil odboru za vnanje stvari, da imajo sedanji avstrijski odnošaji z inozemstvom gospodarski značaj. V trdnem prepričaju, da bo Zveza narodov zadovoljila našim zahtevam :n zavedajoč se, da je avstrijska republika gospo-daeski preveč izčrpana in politično še ne utrjena — je izjavil Reiiner — je vlada .odklonila vsak predlog glede izpremenitve pravne podlage saintgermainske pogodbe in priporočila vsem član.cm države dai vsem državljanom, naj ne 'trosijo misli in meči v svrho udejstvitve neudcjstliivih ci^ev, temveč naj zastavijo svoje moči trajSii v delo za notranjo obnovitev. Madžarska izzivanja Če se odnošaji z vsemi sosednimi narodi razvijajo miirno in zaupno, se tega, žal, nc more trdoti o Madžarski zaradi raznih vprašan;', med temi vprašanja izročitve zapadne nemške Ogrske. V 'tem vprašanju se ni Avstrija pokazala nikdar sovražna in nestrpna in ni nikdar rrA-sl';la na nasilno zasedbo >te dežele. Obrnila se jc celo z vso lojalnostjo na mirovno konferenco, ki ji prisodia zapadno Ogrsko. Vkljub teinu ;je Madžarska odgovorila z izzivanji in z napaidom v Fustenfddu in Zalesegezergu. Madžarska nabira razen lega na sve]o roko vojake na našem ozemlju. V zadnjih tedn:h je Madžarska postavila garnizije an ojačala čete c-b naši meji. Note, ki jih je pisala madžarska vlada v svrho skritja teh dogodkov, no omenjajo na&ilj na mednarodnem pravu, kakor so bila ena v Furs,ten!eldu. Vojaške grožnje ne bodo nikakor izpremenile našega stališča. Avstrija, seveda, vztraja pri zahtevi po čim prejšnji izročitvi zapadne Madžarske. Odnošaji s Češkoslovaško in Jugoslavijo Kancelar Renner je izjavil razen tega, da ni sklenil s češkoslovaškim ministrom vnanj:h stvard nikakršnega dogovora ali sporazum i. Nc'ša nevtralnost — je rekel Renner — velja predvsem tudi nasproti našim sosedom, če bi nastali med njimi spori zarada teritorijalnih klavzul santgermaisne mirovne pogodbe. Ali bi ne imeli mogočnosti ne koristi od posredovanja ne od sklenitve kakih tozadevnih dogovorov, v katere narj bi vložili kake posebne upe za našo državno stvar. Napačna1 cenitev dejanskega stanja naše moča bi mo-gla postati usodna za našo državo. Kar se liče odnešajev z Jugoslavijo, je državni tajnik Renner poudarjal dve točki, o katerih se bodo morala vršiti težka poga;an;a, in sicer narodnostno in trgovinsko vprašanje. Toda drugače so odnošaji med Belgradom in Dunajem najboljši, kar velja tudi za Romunsko, s katero se bodo, kakor govornik upa, v kratkim razvili najtesnejši odnošaji. Nevtralnost v nisko-poljskeni sporu V težkem sporu med poljskim in ukrajinskim (ruskim?) narodom, mora Avstrija ostati popolnoma nevtralna, ker mirovna pogodba }i ne dovoljuje pravno nobene druge smeri, toda predvsem zato, ker bi najmanša oddaljitev od najbolj stroge nevtralnosti prinesla seboj nevarnost hudih neredov v inozemstvu. Kancelar je omenil nato dogovor v Kodanju glede povrnitve vojnih ujetnikov, ki se je vsled -nekega nesporazumljenja smatral kot znak nove vnanje politike in ne izvrševanje določeb saintgermainske mirovne pogodbe. To nespo-razumljenje se je sedaj popolnoma pojasnilo. Renner j« izjavil nato, da je ministrstvo vnanjih stvari razpravljajo o nekaterih vprašanjih, med temi posebno o vprašanju nevtralnosti, in da je sklenilo, da se mora nevtralnosi na vsak način ohraniti, kar sta odobrila toliko ministrski svet, kolikor glavna komisija. Danes kažejo dogodki, da je bil ta sklep pravilen, ka;ti razen Nemčije sta se izjavila tudi dva olana zavezniških držav, to je Češkoslovaška in Jugoslavija, za nevtralnost. Ouncšajl z Nemčifo Z Nemčijo nas veže vedno to nespremenjeno zaupanje in simpatija, ki proizhaja iz skupne zgodovine, jezika, kulture in usode v zadnjem času. .... in z zavezniki Renner je naglašaJ nato. da dokazuje ponMČ in penovno pokazano zanimanje treh glavnih velesil za mlado avstrijsko državo, vpisanih v Zvezo narodo, to je Anglije, Francije in Ita^ Uje, da razpravlja javnost teh držav z vcli'icim zanimanjem o skleivenem, trdnem in krivičn&m miru. Govornik je končno izrazil upanje, da b«? Zveza narodov delovala za avstrijsko noLronfa obnovitev in zaičito pcigodeb. ZOPET MADŽARSKI NAPAD NA AVSTRIJSKO OZEMLJE. DUNAJ, 20. Včeraj so vdrli niadiarski oboroženi vojaški oddclhi čez avstrijsko mejo pri Haimbargu z namenom, da bi oropali skladišče v Prelenkir« chenu. Napad je bil odbit. FrancosKo uradno poročilo o dogodkih v HattowItza Gibanje je imelo boij^eviško obeležje PAJUZ, 20. (S.) Agencija Havat, pravi, £o civilnih uradnikov -v okrali Raku je bilo zleeiavKenih in irgnanih. Izvr-So se kabetaže. t Domale vesti Gospod Iran Hribar poslanik države SHS v pragi 4n zvest prijatelj primorskih Slovencev, e je po dolgih šestih let'h povrnil iz .ruskega ujetništva v domovino. Veseleč se njegovega povratka £a pozdravljamo naj;skrenejše. Odgovornega urednika * Goriške Straže-, gospoda Josipa Vrfmpolžka so goriški karabinjerji na zahtevo arditoY odvedli v goriške zapore. Kaj je zagrešil? »Goriška Straža* je odločno grajala in obsojala nastop D'Annunrijevih arditov z Reke, ki po te dne 8. t. m. udeležili vojnega slavja v Gorici in zahtevali v knezoškofijski palači na surov način, jiaj razobesijo trikoloro. Sedaj pa so zaprli urednika Vimpolška, ker da je r Straža t razžalila — italijansko državo. V resnici pa nI razžalila ne države, ne italijanske armade, ampak je ožigosala samo postopanje arditovf Nastaja tu zanimivo vprašanje: od kdaj so D Annunzijevi arditi v Gorici nedotakljiva oblast, ki se je ne sme niti grajati?! Od kdaj so ti ljudje nad zakonitimi sodišči in nad organi varnostnih organol?! So-H sploh še kake druge oblasti v baši solnčni Gorici?! Umestno beseda je izpregovorila ie dni ljubljanska * Jugoslavija«. Omenivši, kako v Trstu, na Reki in v Puli preganjajo slovenski živelj, kako zahtevajo zagrižcnci, da ne bi smeli niti med seboj govoriti v svojem jeziku, pripominja: »V Ljubljani pa Čvctejo in prospevajo italijanske verižniške firme pod raznimi naslovi, da je veselje, in v Zagrebu snujejo kot konkurenco domačim zavarovalnicam Veliko zavarovalno družbo s kapitalom veleitali-janske Assicurazioni generali«. — Nismo posneli te ugotovitve morda radi tega, da bi poznali po geslu zob za zob, da bi klicali na maščevanje. Hoteli amo le opozoriti na razliko. V Jugoslaviji se Ac »krivlja Italijanom noben lap. svobodno in neovirano morejo razvijati 9vo|e posle, tu pri nas pa te i»vaja na naiih trgovcih, obrtnikih in vsem najem ljudstvu najhujši teror, tako. da naši ljudje lii&o $!ti na 9vojem pragu lastni gospodarji. So pod nadzorstvom neizprosnih teroristov, ki jim groze z razdev^niem, če se ne bi pokoril-' njihovemu terorju! Vprašamo: kje so razmere bolj — kulturne?! Cerkvenim upravam na znanje. Orožniškim poveljstvom je izdana odredba, da ne smejo v nobenem slučaju eekvestrirati drobiža v škrabljicah (blagajnah) cerkvene miloščine, ker je razvidno, da se take svote ne morejo smatrati kot dobiček, kažnjiv v smislu odredbe 16. marca t. 1. radi zadrževanja in trgovine z drobižem. Katehetski sestanek. Svečenikom Sv. Pavla javljamo, da se bo vršil katehetski sestanek dne 26. f. m. v Gorici, Via Carducci 4 ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu so sledeča poročila: 1. Dr. Jakob Ukmar: O osebi katehetovi. 2. Dr. Ign. Kobal: O pravnem položaju veronauka in veroučitelja. 3. v*anko Meierhofer: O metodi nov© učne knjige »Krščanski nauk ra prvence«. 4. Slučajnosti. Sestanek je aktualne važnosti. Prosimo za obilno udeležbo. — Ignacij Valentinčič, Leopold Cigoj. Popravljamo. V predzadnjem odstavku včerajšnjega članka pod naslovom »Rajni značilni pojavi«< te je Minil v p:edzadnjem odstavku prva koloni neljuba pomota. Izostalo je namžreč nekoliko besed. Dotična stavek se ima gtajsitj: s Šepav je tudi izgovor, da Italija ni jtornsla dc^le) drugorodnih manjtin L Pokojna babica grofa Belizarja ni znala drugega, I nego hrvatski. Belizarjev oče je govoril samo hr- ' vatski in latinski, ter le lomil nekaj nemški; Be-1 lizar pa ne zna hrvatski niti ziniti.« »Niti besedicc?« je vskiiknila Branka. »Niti besedice,vi je potrdil župnik. »Beiizarjcva mali. plemkinja in hči višjega uradnika, je bila vzgojena v nekem graškem zavodu, kjer ni le srečno pozabila tudi zadnje besedice hrvatske, marveč so ji vredne učiteljice usadile naravnost mržnjo proti maternemu jeziku, govoreč, da je sramota govoriti v pastirskem surovem jeziku. Ta načela je Belizarj«va mati, k temu le jako ohola in čudna ženska, donesla v Jalševo in je tem primerno uredila hišo. Okolo nje se nI smelo govoriti hrvatski. Sluga, komornik, soba-rioa, vse to je brbljalo nemški, in če je kaka sobarica pozabila na to prepoved, je bik. z mesta odpuščena. Dala bi — je vtegnila govoriti grofica — pol svojega imetja, da nisem Hrvatica. Celo tndi stari grof ie moral privoliti v ta red ter lomiti nemi čin o. Belizar j« edini plod tega zakona, •dinec starega plemena, po obrazu podoba ohole matere. Le pomislite, gosplca Branka, kako je mati s skrbnim očesom pazila na svojega sinčka, kako ga je z obema rokama držala daleč od šveta, kako ga je vzgajala samo za-se, za svoje srce. GroHca je hotela že v mladosti usaditi v Belizarjevo srce s prezirom do vsega ostalega sveta, posebno pa do tega kraja, ki jo je obkroieval, do hivatskega sveta. Ni sicer mogla napraviti iz dečka mizantropa, ali posrečilo se ji je. da 'e odvrnila njegovo srce od vsega, kar je hrvatskega. Mladič je imel v Zagrebu obiskovati šole; oče vsaj je odločil tako. da ga da v zagrebški plemiški konvikt. Ali grofica se je razjarila na tako misel. Grof Belizar je moral na Dunaj — v Tcrezijanum — v hrvatskih šolah bi bil mogel ostati ali postati Hrvat, v dunajskem učilišču se ni bilo bati tega. Vidite, take so bile prve kali Belizarjev« vzgoje. Pravim vam še enkrat, da v njegovi duši v obče ni mržnje; on ne mrzi svoje domovine, svojega naroda, ali rodbinski odnošaji, materina vnema za tujinstvo, tuje šole so slednjič napravile iz mladega Belizarja kozmopolita, ki ne govori o narodu, ampak o človeštvu; niti ne o domovini, marveč o svoji krasni zemlji božji.« jTo je v resnici čudno.« je rekla Branka žalostnim glafotn. Tako slavna hrvatsk* rodbina, vi» •ko šolat v Ker kavčih, je SoJaka oblast poklical* italijanskega duhovnika Don Giacinto Montado iz kraljestva, da bi jih z duhovsko suknjo privabil v ftolo. — A zapreko dela ba> dcmaCi dekan Škerbec. — Torej proč inpml Tdk pred prihodom italijanskega duhovnika-učitelja so orožniki izvršili pri dekanu strogo hišno preiskavo, da bi našli kak povod za njegovo odstranitev. A ker niso našli nič sumljivega, so odnesli le drobiž cerkvene miloščine in dekana ovadili sodišču, da je drobiž pošil al baje v Jugoslavijo. Italijansko časopisje je žc pisale, da je dekan aretiran. Znani hujskači so se silno veselili, črnili dekana pri ljudstvu, dobili brzojavnim potem dovoljenje na ples na slovesnost sv. Ane, 'ko bi italijanski duhovnik cb zvoku godbe imel slovesno sv. mašo in procesijo, domači dekan pa zdlhoval zaprt v ječi. Toda čudo! Plesa in godbe ni bilo. Slovesnost sv. Ane je odpravljal še domači dekan. Zvečer pa se je razlegalo pc:-vasd silno vpitje ali ne prota dekanu, ampak proti onim diruj&lm. 2aIcstmo so okeli pclnoči zapuščali vas »sfmJaco« kavalir Bartolich, cbčinski tajnik de Granica, orožniki in par gosped-e iz iKopra; za-sramovali so jih namreč lastni bivii privrženci in učenci »Legine« šole, a sedaj somišljeniki soci; allstov... A Keaenska razprava se je vršila na scdlšču v Kopru dne 13. t. m. proti Mateju škerbec, dekanu v Kerkavcih, radi prestopka odredbe z dne 16. marca t. 1. Orožniki so namreč o pri-•tiki hišne .preiskave našli Lir 340*— drobiža cerkvene miiofcdine, ga sekvestriraii in dekana cviadli sodišču, češ, da je drobiž pošiljal Čez mejo v Jugoslavijo. Bil je popolnoma oproščen krivde, ker ^e dokazal, d« se je cerkvena miloščina izmenjavala samo pri domačinih in se ni pošiljala čez mejo. Čitalnica v Postojni priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob 8'30 zvečer v dvcrrani g. Paternosta kcncert s pet em in godbo. Odbor vabi k obilni udeležbi. S Poljščine. Javnosti je poznano, da so hrvatske šole v puljskem okraju aH zaprte, ali pcdtalijančene. Z uspehi italijanskih šol se nočemo baviti na iem mestu. V krajih, k.er je naše ljudstvo predložilo prošnjo, naj se naše šole dvorijo — se je pretilo našim ljudem od strani občinskih »šindakciv« tu »sakretari.ev« z — zaporom. V tem letu je prerasla ledina nedolžne dece, ali, bejimo se, da preraste v tem letu še bolj. •Nedavno je bil eden gospodov učiteljev pri g. nadzorniku Beaza v Puli .ter ga je prosil, naj bi v tem letu odprli nekatere naše šole. Nadzornik mu -'e odgovoril s prezirljivim nasmehom, da »v kraju N. — ni Hrvatov!« Mi vsi (pa Ui-ii cm. v. svoji »kosmati duši«) vemo da nas je vsaj 8 dese'j'nk. V nadaljnjem razgovoru je vendar priznal, da bi za nekatere šole trebalo učilel ev, ali — da-jih ni!! To jc: »propagandistova da je, ali učiteljev, vzgojevaieljev dani! Ali ne ve gospod Beaz, koliko učiteljev je v minolem letu uložilo prošnje za namestitev v pul skem okraju in koliko je bilo nameščenih?!! Nehote prhaja na rrJsel da je gospod generalni civilni komisar izjavil, da je stanje šolstva v Primorju na boljem, nego po polomu Avstrije. Če prJjski okraj ne spada v Primorje, petem je imel morda prav. Varate se, gospoda, ako nas misk'te >iztrc-■bitl« s tem, da nam ne odpirate šol. S tem sejete le večjo mržnjo in razdor! Minuli so časi zaslepljenja! AJi, če želite, da vas bomo spoštovali ket kulturen nared, snemite si -mreno« z oči, pak boste dal e videli! Varate se, ako mislite, da s pomočjo ljudi kameleonskega značaja raznaredite Jugoslovene. Res je sicer, da so blagi in krotke naravi; ali ta krotka jagnjeta bi se utegnila pretvoriti v divje zveri. HALI OGLASI sa računajo po 20 stotlak beseda. — Nujmanjla pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor iiče službo plača polovično ceno. PRODAJALKA, z dobrimi spričevali, vešča slovenskega in italijanskega jezika želi primerno tlužbe v mestu ali na deželi. Naslov pri u- pravi. 144 IŠČE SE prodajalka za trgovino z mešanim blagom in služkinja. Ponudbe na M. Fcrjančič, Vipava 46. 143 PRODA upravi. SE močen otrofki voziček. Nasl< pri 146 DRUŽINA nujno iiče stanovanje 4 ali 3 sob in sobice, kjerkoli, z vodo. Naslov pri upravi. 147 Za tiskovni sKIad „Edinost!" — Milan Sašelj, župnik v Klancu 15 L, /»latko Koren 10 L, Košuta Martin, Sv. Križ 5 L. Finderlc 1%-an, Sv. Martin 10 L, Flego Fran, Buzet 10 L; do sedaj izkazanih L 4142.05, v današnjem izkazu L 50.—; skupno L 4192.05. FRANCOZINJA (slušatel|ica pariške univerze) po-dučuje francosko. Coroneo št. 9, J. nadstropje, desno. 14$ TVRDKA Milan Kutin v Postojni, sprejme iz dobre poštene družine vajena, s primerno na-brazbo. 149 PLANINO, glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, Trst ulica XXX. Ottobre 8. 129 KUUtCU oeteifo, motovuec, jesensko repo in vsa druga semena, prodaja trgovina Sever & Komp. Via Machiavclli 13. 23 T SKO izobražen mladenič z lepo pisavo, ioibe kot skladiščnik ali kaj sličnega. Napove uprava. 143 URADNIKA zmožnega italijanske korespondence išče trgovina z lesom Žnideriič & Zeta Ilirska Bistrica. 142 HI3A, obstoječa iz kuhinje, sobe. sobice, hrama in vodnjaka (zraven vrt) blizu železniške postajo Sv. M. Magdalena hšt. 694 se proda po ugo-* ceni. 141 OKRAJNI. ZDRAVNIK dan od 10—12. v Sežani sprejema vsaV. 13^ DELAVSKO konsumno društvo pri Sv. Jakobu prosi člane, da sc gotovo udeležijo občnega zbora dne 22. t. m., ker sc bo razpravljalo o deležih. t21 PRODAM ie rabljene vinske sode od 66 1 do !£00 1. Prodam tudi kotel za kuhanje žganja z vso o-pravo. Kotel je v jako dobrem stanju in drži 78 1. Prodam tudi 30 hI vipavskega vina Josip Cotič, vinogradnik, Vrhpolja p. Vipava. 100 (101) Spretnega o za kamene*sns išče takoj Jugosloven-sko inženersko podjetje v Maribor«. Pres. 228 (1 6/20 Pri podpisani soHniji jc izpisano mesto pomožnega pisarniškega uradnika s plačo določeno v naredbi skup nega Ministerstva od 25. januarja 1914 št 21 d. z. in dragirijsko doklado. Presilci sč znanjem deželnih jezikov naj vložijo prošnje pri podpisani sodni ji dc 10. septembra 1920. prčdstojništvo Okrajne sodnije v Kobaridu DAROVI _ Za pogorclcc Narodnega doma: Milan SaScIj. župnik v Klancu 15 L, Matko Koren 10 L, Finderle Ivan. Sv. Martin 10 L. Flego Fran, Buzet 10 L; do sedaj izkazanih L 3072.65, v današnjem izkazu L 45.—; skupno L 3117.65 in 10 jg«l. kron^_ njeno delo, vse čustvovanje, ve« dohodek velikega imetja, vse to je odtujeno naši domovini, nalemu narodu, ter gre samo tujincam na korist.« »Da,« je rekel iupnik, valih besedah je resnice. draga Branka; nesreča Je, da to v narodni borbi mnogi naži velikaii stali proti nam, misleč, da zmaga hrvatskega ljudstva uniči njihovo važnost in njihovo imet)«; mnogi si niso mogli niti misliti, da ta prezirani hrvatski jezk, ki se je oril samo po dolih in logih ob pastirski pesmi, zadobi razmaha tudi v hramovih zna dosti in da se prerine do samega^ prestola. Bila je to neka čudna malodušnost našega plemstva, n^ko nezaupanje v narod. neka nevera v svojo proSlost. K temu nimamo za središče kakega velikega svetovnega mesta, kjer tekmujete umetnost in z .anoftt, obilna oHrt in svetovna trgovina, in kjef st sijajna bogata družba J pokazuje svetu. Na3 Zagreb :e lepo skromno mestece, ki se siccr dviga In iiri, aH do svetovnega I : glasa in moči mu treba 5e mnogo časa, mnogo napora. a posebno iskrene Ij-.btml in nesebičnosti, lastnih sinov in hčeri. V čaru katastrofe narodne' borbe, ko se je skoro vsa aristokracija obrnila proti narodnim težnjam, je Zagreb precej blat-, no neurejeno gnezdo, ki ni d..jalp imovitniku tistih udobnosti, ki jih dajajo Graa-tc, Pešta in Dunaj; a ko je leta oseminštiridesetega aristokracija izgubila kmete, s« je povsem odvv*n}a od Zagreba, ki je postal gnezdo nemške birokracija, tar se ra**!n>"« tvoje posesti in v tuja mest«. fDaije J A AMALIJA JOSIP F1 danes p TRST, dne 21 PIŠČANC ERLUGA oročena avgusta 1920 1 1 JOS1PINA PIŠČANC MIROSLAV BARETTO danes poročena TRST, dne 21. avgusta 1920 Rozinama le M občinskega tajnika in organista v Št. Petru na Krasu, okraj Postojna. U2e-nieni in lašk ga je/ika zmožn imajo prednost Kot organist Ima prosto stanovanje. Pača po dogovoru. - Prošnje je vlagati do 30 avgusta t. 1. pri Županst\u v St. Petri' „a Krasu. Službo eno kot drugo je nast^ 10. septembra t. I. Želi se osebne p ako je možno. JADRANSKA BANKI Del glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 R^iarad. Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kra^J? LJubljana, Maribor, Metković, Ooa-{ija, Sarajevo, Split^Jlbenlk, TRST, Zadar, Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vlog« na hranilne knjiilce ter jih obrestuje po /.. a v bancoglro prometu po s /.. VIorc, ki se Imajo dvigniti hodni odpovedi, iprejeSn P0 P05-bn0 «£0dnlh pogojih, ki se pogodijo od Slučaja do slutaj^ Daje v najem varnostne predale (sates). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: nI. (issa <* Mlco<* Telefon : Stev. 1463, 1793, 2676 I Blagajna posluje od t do 13 JiiJoslOMnl, zbirajte pridno za Tiskovni sklad „Edinosti"! Edino mazilo Edino ma»Ho ki ohranjuje usnje In ga vzdržuje mehko. Skladište v Trstu, ulica Torre bianca Stev. 12 - Telefon štev, 10