145
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
Ljubljana Law Review
2023, Vol. LXXXIII
© The Author(s) 2023
Article reuse guidelines:
sagepub.com/journals-permissions
DOI: 10.1177/13882627221095105
journals.sagepub.com/home/ejs
7
Znanstveni članek
UDK: 351.95:342.7
DOI: 10.51940/2023.1.145-169
Bruna Žuber,
*
 Aljoša Kalacanović
**
Zloraba procesnih pravic  
v upravnem procesnem pravu
Povzetek
Prispevek obravnava zlorabo procesnih pravic v upravnem procesnem pravu. Namen 
prispevka je predstaviti dosedanji razvoj zlorabe procesnih pravic v upravnem procesnem 
pravu ter na podlagi stališč teorije in sodne prakse nakazati smer nadaljnjega razvoja 
tega instituta. Raziskovalni cilj prispevka je tudi oblikovanje in predstavitev kriterijev 
za prepoznavo zlorabe procesnih pravic. Avtorja ugotavljata, da se bodo zaradi vse večje 
kompleksnosti procesnih in materialnih vidikov (upravno)sodnega odločanja upravni 
organi in upravno sodstvo v prihodnje še pogosteje srečevali s primeri zlorabe procesnih 
pravic, posledično pa se bodo oblikovala tudi vse natančnejša merila za prepoznavo in 
presojo zlorabe procesnih pravic.
Ključne besede
zloraba procesnih pravic, upravni postopek, upravni spor, sodna praksa, prepoznava 
zlorabe procesnih pravic.
* 
Docentka na katedri za upravno pravo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, bruna.zuber@pf.uni-lj.si.
** 
Absolvent I. stopnje študija Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, aljosa.kalacanovic@gmail.com.

146
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
1. Uvod
Prispevek obravnava zlorabo procesnih pravic v upravnem procesnem pravu. Najprej 
podaja splošna teoretična izhodišča o zlorabi pravic in se opredeljuje do koncepta zlorabe 
pravic v slovenski pravni doktrini. Nato se s teoretičnega in praktičnega vidika osredotoči 
na zlorabo procesnih pravic v upravnem postopku in v upravnem sporu.
V upravnem postopku se oblikuje procesno razmerje med posameznikom in uprav-
nim organom, ki odloča o posameznikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Zaradi 
enostranske in oblastvene narave odločanja je v upravnem postopku vzpostavljeno raz-
merje nadrejenosti upravnega organa nad stranko postopka. Drugače velja v upravnem 
sporu, kjer sta tožnik in toženec enakopravni stranki. Glede na navedeno je treba razu-
mevanje instituta zlorabe procesnih pravic v upravnem postopku in upravnem sporu 
prilagoditi pravni naravi posameznega postopka. Na opredeljevanje zlorabe procesnih 
pravic v upravnem procesnem pravu deloma vpliva tudi približevanje pravil upravnega 
spora pravilom pravdnega postopka, kar se kaže tudi v številnih novih stališčih sodne 
prakse. S primerjalnega vidika prispevek analizira zlorabo procesnih pravic v upravnem 
procesnem pravu v Italiji. Tako kot pri nas tudi v Italiji prepoved zlorabe (procesnih) 
pravic nikjer v zakonodaji ni izrecno določena, kljub temu pa je ta institut izjemno razvit 
tako na ravni teorije kot tudi prakse.
Namen prispevka je predstaviti dosedanji razvoj zlorabe procesnih pravic v upravnem 
procesnem pravu ter na podlagi stališč teorije in sodne prakse nakazati smer nadaljnjega 
razvoja tega instituta. Raziskovalni cilj prispevka je tudi oblikovanje in predstavitev krite-
rijev za prepoznavo zlorabe (procesnih) pravic. Prispevek je zasnovan na delovni hipotezi, 
da je kljub odsotnosti splošnega pravnega pravila o prepovedi zlorabe procesnih pravic 
v upravnem procesnem pravu ta institut pri nas že uveljavljen in da lahko pričakujemo, 
da se bo tudi v prihodnje še intenzivneje razvijal tako na ravni doktrine kot tudi prakse. 
Metodološko so temeljna vsebinska izhodišča prispevka zasnovana na proučevanju nor-
mativne ureditve in znanstvene literature ter študiju sodne prakse. Z navezovanjem na ta 
izhodišča, s pomočjo primerjalne metode in na temelju induktivnega sklepanja podaja-
mo stališča glede prihodnjega razvoja tega instituta.
2. Splošna teoretična izhodišča o zlorabi procesnih pravic
V rimskem pravu je veljalo splošno pravilo, da pravic ni mogoče zlorabiti.
1
 Zgolj 
kot izjemo so dopuščali, da se v posameznih primerih pravica lahko zlorabi,
2
 in poznali 
tudi institute za preprečevanje zavestnih zlorab procesnih pravic.
3
 Zametki sodobnega 
1
 Kranjc, 2018, str. 174.
2
 Prav tam
3
 Varanelli, 2009, str. 8–11.

147
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
pojmovanja zlorabe pravic segajo v 19. stoletje in sovpadajo z razvojem velikih evropskih 
kodifikacij civilnega prava. Pojem zlorabe pravice se je sprva štel kot zloraba materialno-
pravnih premoženjskih pravic.
4
Utemeljitev koncepta zlorabe pravic pomeni socialni pogled na pravice, ki ni več 
strogo individualističen, temveč narekuje, da pri izvrševanju pravic upoštevamo tudi pra-
vice drugih.
5
 V razvoju instituta zlorabe pravic se je oblikovalo več teorij. Liberalistične 
teorije skladno z duhom časa niso dopuščale možnosti, da bi bilo pravice mogoče zlora-
biti.
6
 Njihovo stališče opisuje maksima Qui suo iure utitur, neminem laedit.
7
 Izhajale so 
iz predpostavke, da kdor izvršuje pravico, ravna v skladu s pravom, njegova dejanja pa 
so dopustna.
8
 Druge teorije so zlorabo pravice dopuščale, razlikovale so se glede meril 
abstraktnega dejanskega stana zlorabe pravice, v splošnem pa so se delile na objektivne 
in subjektivne teorije.
2.1. Subjektivne in objektivne teorije zlorabe pravic
Subjektivne teorije o zlorabi pravice so se na doktrinarni ravni začele razvijati v Avstro-
Ogrski in v Franciji.
9
 Zastopale so stališče, da pravico zlorabi tisti, ki ravna krivdno, in zato 
drugemu nastane škoda.
10
 Subjektivne teorije omejevanje posameznikove pravice prizna-
vajo z vplivom morale na pravo, ko je podan krivdni odnos pravnega subjekta do izvrševa-
nja pravice.
11
 Da bi ugotovili, ali gre v konkretnem primeru za zlorabo pravice, se moramo 
vprašati po namenu storilca škodovati drugemu.
12
 Subjektivne teorije torej temeljijo na 
deliktni (civilni) odgovornosti pravnega subjekta, pri čemer se poudarja naklep škodova-
ti.
13
 Znotraj subjektivnih teorij sicer ni bilo konsenza, ali in kdaj za delikt zadoščata tudi 
culpa lata in culpa levis.
14
 Pavčnik ugotavlja, da slednje kaže na neobstoj istovetnosti med 
dejanskim stanom delikta in dejanskim stanom zlorabe pravice, s čimer se je pokazala nuja 
po večjem namenjanju pozornosti teleološki razlagi pravic.
15
 Največja slabost subjektivnih 
teorij je, da se čezmerno osredotočajo na dejanski stan delikta in da so zato preozke.
4
 Dondi v Taruffo (ur.), 1999, str. 109–111; Berden, 2000, str. I–VI.
5
 Dondi v Taruffo (ur.), 1999, str. 109–110; Pavčnik, 1986, str. 34–37. Josserand, 1939, str. 394–
400.
6
 Berden, 2000, str. I–VI.
7
 Pavčnik, 1986, str. 26; Berden, 2000, str. I–VI.
8
 Žuber, 2018, str. 41.
9
 Pavčnik 1986, str. 42–47; Zobec v Ude in Galič (ur.), 2010, str. 101.
10
 Žuber, 2018, str. 41.
11
 Berden, 2000, str. I–VI; Pavčnik, 1986, str. 31–32.
12
 Pavčnik, 1986, str. 30–34; Berden, 2000, str. I–VI.
13
 Pavčnik, 1986, str. 30–34.
14
 Prav tam.
15
 Prav tam, str. 39.

148
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
Objektivne teorije zlorabe pravic so se začele razvijati zaradi slabosti subjektivnih teo-
rij in kot posledica nesoglasij v francoski pravni doktrini.
16
 Drugače kot pri subjektivnih 
teorijah je podstat objektivnih teorij utemeljena na družbeni solidarnosti.
17
 Izvrševanja 
pravice ne določa zgolj posameznikov subjektivni odnos, temveč je za to bistven namen 
pravice.
18
 Posameznik torej ne odgovarja samo tedaj, ko ravna protipravno, temveč tudi 
tedaj, ko izvršuje pravico »nepravilno«; kdor od njenega namena odstopa, jo zlorablja in 
je za svoje ravnanje odgovoren.
19
Po objektivnih teorijah ima zloraba pravic tri elemente. Prvič, subjektovo ravnanje 
mora izhajati iz abstraktnega upravičenja, pri čemer mora meje upravičenja tudi prese-
či.
20
 Tako za zlorabo pravice ne bo šlo samo v primeru, ko izpolni dejanski stan delikta.
21
 
Drugič, pri izvrševanju abstraktnega upravičenja mora priti do konflikta dveh pravic, pri 
čemer subjektu, ki pravico zlorablja, ob njenem izvrševanju nastanejo manjše koristi od 
škode, ki jo prizadene nosilcu druge pravice.
22
 T retji element pa je vrednostna ocena, kdaj 
in zakaj je bila posamezna pravica zlorabljena.
23
 Vprašali se bomo, ali je pravica upora-
bljena v nasprotju z njenim namenom. Pri odgovoru na to vprašanje je treba upoštevati 
socialni namen konkretne pravice ter njeno tipično družbeno izvrševanje.
24
2.2. Koncept zlorabe pravic v slovenski pravni doktrini
Slovenski pravni red ne pozna splošne prepovedi zlorabe pravic, razen kolikor ta izha-
ja iz ustavnega načela pravne države (2. člen Ustave). 
25
 V slovenski pravni doktrini tudi 
ni enotnega stališča o tem, na podlagi katere teorije presojati, ali je izpolnjen dejanski 
stan zlorabe pravice. Pavčnik se zavzema za objektivno teorijo, ki temelji na objektivnih 
merilih presoje konflikta dveh medsebojno neizključujočih se pravic.
26
 Svoje stališče ute-
16
 Prav tam, str. 34.
17
 Prav tam.
18
 Prav tam, str. 34–37. Prim. Josserand, 1939, str. 394–400.
19
 Žuber, 2018, str. 41.
20
 Pavčnik, 2019a, str. 177.
21
 Pavčnik, 1986, str. 33–34; Pavčnik, 2019a, str. 179–180.
22
 Pavčnik, 1986, str. 37.
23
 Prav tam.
24
 Pavčnik, 2019a, str. 178. Prim. Zobec v Ude in Galič (ur.), 2010, str. 98; in Ude, 2020, str. 134.
25
 Pavčnik, 2019a, str. 176–178. Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-85/16, Up-398/16 z 
dne 14. julija 2016, točka 14 obrazložitve. Prim. Žuber, 2017, str. 626–631.
26
 Pavčnik, 2019a, str. 177–178. Tako tudi Berden, 2000, str. I–VI.

149
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
meljuje z omejitveno klavzulo iz tretjega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije,
27
 
po katerem so človekove pravice omejene zgolj s pravicami drugih.
28
Na drugi strani je glede zlorabe procesnih pravic mogoče zaznati tendenco po pove-
zovanju subjektivnih in objektivnih teorij o zlorabi pravic. Zobec zagovarja stališče, da iz 
drugega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku
29
 (ZPP) izhaja splošna prepoved 
šikane,
30
 čeprav so v teoriji širše sprejete objektivne teorije.
31
 Čeprav izhodiščno drži, da 
se subjektivne teorije objektivnim teorijam približujejo prek pravnih standardov (na pri-
mer vestnost in poštenje na področju civilnega prava
32
 oziroma poštena uporaba pravic iz 
11. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP),
33
 Zobec ne ponudi natančne 
utemeljitve, zakaj je treba v civilnem procesnem pravu upoštevati subjektivne teorije o 
zlorabi pravice. Dodatno se v zvezi s tem kot problematična kaže tudi dikcija prepoved 
šikane, saj pri šikani ne gre za zlorabo pravice, temveč za delikt (pravno kršitev).
34
Varanelli za pravdni postopek predlaga srednjo pot, po kateri bi se poleg objektivnih 
meril, kot je standard procesne skrbnosti, uporabil še subjektivni kriterij namena stranke 
škodovati.
35
 Tudi po njegovem stališču ni videti doslednega razlikovanja med dejanskim 
stanom zlorabe procesnih pravic skladno z objektivno teorijo in dejanskim stanom ši-
kane, ki ustreza deliktu. Ključna značilnost zlorabe pravice (s tem pa tudi zlorabe pro-
cesnih pravic) je namreč prav preplet protipravnega in pravnega ravnanja.
36
 Varanelli 
spregleda, da je v drugem odstavku 11. člena ZPP namen drugemu škodovati zapisan 
kot alternativa ravnanja, usmerjenega k cilju, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi 
običaji. Alternativna formulacija pogojev je namreč nujna zaradi razlike med intenziv-
nostjo sankcij, ki so posledica ravnanja v nasprotju s prvim oziroma tretjim odstavkom 
11. člena ZPP .
37
 V prispevku izhajamo iz objektivnega koncepta zlorabe pravic, saj oce-
njujemo, da ga poleg siceršnje doslednosti in izčiščenosti utemeljujejo tudi relevantni 
ustavnopravni argumenti.
Za dejanski stan zlorabe pravice je značilno:
27
 Uradni list RS-I, št. 33/91 do 92/21.
28
 Pavčnik, 2019a, str. 177–178. Tako tudi Ustavno sodišče RS v zadevi U-I-85/16-15, Up-398/16-
9 z dne 14. julija 2016, točka 14 obrazložitve. Prim. Pavčnik, 1986, str. 51–52; Grad, Kaučič in 
Zagorc, 2018, str. 747–750; in Kerševan v Avbelj (ur.), 2019, str. 126.
29
 Uradni list RS, št. 73/07 do 3/22.
30
 Ta dikcija odkazuje na uporabo subjektivnih teorij.
31
 Zobec, 2009, str. 1369–1372.
32
 Pavčnik, 1986, str. 38–40.
33
 Uradni list RS, št. 24/06 do 3/22.
34
 Pavčnik, 2019a, str. 180.
35
 Varanelli, 2009, str. 8–11. Prim. Zobec, 2009, str. 1369–1383.
36
 Pavčnik, 1986, str. 49.
37
 Tako tudi Zobec, 2009, str. 1369–1383.

150
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
– da nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga konkretizira in 
materializira tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja,
– da med dvema neizključujočima pravicama nastane konflikt,
– končna opredelitev o tem, kdaj in zakaj je bila posamezna pravica zlorabljena.
38
O zlorabi pravice na splošno govorimo:
– kadar subjekt izhaja iz abstraktnega upravičenja, vendar ga izvršuje tako, da posega v 
pravico, ki pripada drugemu,
– kadar se pravica uporablja v nasprotju z namenom, za katerega je bila ustanovljena,
– kadar je uporaba pravice popolnoma nerazumna in ne zasleduje legitimnega interesa 
oziroma
– kadar nekaj, kar imamo v rabi, preusmerimo v zlo(rabo).
39
Navedena teoretična izhodišča so splošno uporabljiva za prepoznavo zlorabe mate-
rialnih in procesnih pravic. Namen pravice ugotavljamo z namensko razlago, pri tem 
pa upoštevamo običajno izvrševanje pravice in njeno socialno funkcijo. Pri tem je treba 
že izhodiščno poudariti pomen restriktivne razlage prepovedi zlorabe procesnih pravic. 
Ustavna procesna jamstva, kot so pravica do izjave (22. člen Ustave),
40
 pravica do sod-
nega varstva (23. člen Ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave), so člo-
vekove pravice procesne narave, ki jih konkretizirajo področni zakoni. Vprašanje zlorabe 
procesnih pravic tako ne bo prišlo v poštev znotraj opredeljevanja dometa posamezne 
človekove pravice procesne narave, temveč v okviru vprašanja dopustnosti njenega ome-
jevanja.
41
 T emelj za slednje pa je že omenjena omejitvena klavzula iz tretjega odstavka 15. 
člena Ustave, ki je skupaj z načelom sorazmernosti iz 2. člena Ustave objektivna podlaga 
za omejevanje človekovih pravic.
42
 Načelo sorazmernosti je ključno tudi v kontekstu 
razumevanja, da iz ustavnih procesnih jamstev za posameznika ne izhajajo zgolj pravice, 
temveč tudi obveznosti.
43
 Država namreč posamezniku ne more zagotoviti poštenega po-
stopka v razumnem roku ob nerazumnem vlaganju zahtev za izločitev sodnika, večkratne 
zamenjave pooblaščenca zaradi zavlačevanja postopka in drugega zapletanja postopka.
44
 
Tudi Ustavno sodišče je v svoji praksi že poudarilo, da je pospešitev in koncentracijo 
postopka mogoče doseči le ob ustrezni aktivnosti in odgovornosti strank v postopku 
38
 Pavčnik, 2019a, str. 177–178.
39
 Glede opredelitve zlorabe pravice v teoriji glej: Pavčnik, 2019a, str. 177–181; Avbelj, 2005, str. 
90–91; Žuber, 2018, str. 41.
40
 Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-289/95 z dne 4. decembra 1997, kjer v točki 10 ob-
razložitve Ustavno sodišče prepoved zlorabe procesnih izvede iz načela enakega varstva pravic iz 22. 
člena Ustave RS.
41
 Barak, 2012, str. 19 in 71. Prim. Štefanec, 2018, str. 157.
42
 Kerševan v Avbelj (ur.), 2019, str. 127. Kerševan in Androjna, 2018, str. 72–73.
43
 Galič, 2004, str. 264–265 in 301. Prim. Knez v Kovač in Kerševan (ur.), 2020, str. 567–570.
44
 Galič, 2004, str. 349–352.

151
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
in da je zato nujno, da zakonska ureditev strankam nalaga obveznost, da s skrbnim in 
odgovornim ravnanjem v postopku prispevajo h koncentraciji in pospešitvi postopka.
45
Zloraba procesnih pravic je lahko tudi civilni delikt, za katerega lahko oškodova-
nec (denimo stranski udeleženec v upravnem postopku ali stranka v kontradiktornem 
upravnem postopku) zahteva povračilo škode.
46
 Možina ugotavlja, da je za deliktno od-
govornost za zlorabo pravice treba izkazati naklepno zlorabo pravice z izključnim name-
nom škodovati drugemu.
47
 Ker se dejanski stan delikta ne prekriva z dejanskim stanom 
zlorabe pravice, naklepna izvršitev zlorabe procesnih pravic pomeni šikano, kar ustreza 
civilnemu deliktu. Za samo zlorabo procesnih pravic pa po Pavčnikovem stališču zadošča 
tudi malomarnost.
48
 Plauštajner ugotavlja, da v kontekstu odškodninske odgovornosti 
zaradi zlorabe procesnih pravic v upravnih postopkih slovenska pravdna sodišča ne upo-
števajo objektiviziranih meril ravnanja, temveč se opirajo na subjektivne teorije o zlorabi 
pravice.
49
 Takšno stališče sodne prakse je pravilno, saj je dejanski stan delikta izpolnjen 
le, če se izkaže krivda stranke, ki šikanozno izvršuje svoje procesne pravice.
3. Zloraba procesnih pravic in upravno(sodno) odločanje
3.1. Normativne podlage zlorabe procesnih pravic v upravnem postopku in 
upravnem sporu
Procesne pravice se lahko zlorabljajo na različne načine, na primer kot kršitve resnico-
ljubnosti (primeri lažnih izjav in navedb, zavestno navajanje neresničnih podatkov), kot 
izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka (izogibanje 
vročitvam, vlaganje pravnih sredstev z namenom odložiti nastop dokončnosti oziroma 
pravnomočnosti, zaporedni in neutemeljeni predlogi za izločitev odločevalcev oziroma 
izvedencev, predlaganje številnih dokazov, ki jih ni mogoče izvesti v razumnem času), kot 
zloraba pravice do pravnega sredstva oziroma do sodnega varstva (vlaganje očitno neute-
meljenih tožb, pritožb), v obliki nedovoljenih žalitev, kot namerno škodovanje drugemu, 
kot izogibanje kogentnim pravilom o pristojnosti (dejanja, usmerjena v obid kogentnih 
pravil o pristojnosti).
50
 Zakonodajalca zavezuje pozitivna obveznost zagotavljati meha-
nizme, ki preprečujejo zlorabo procesnih pravic, pri čemer pa se ti mehanizmi pogosto 
dojemajo kot administrativne ovire, ki so sami sebi namen.
51
45
 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2443/08 z dne 7. oktobra 2009.
46
 Zobec v Ude in Galič (ur.), 2010, str. 107–109. Možina, 2022, str. 19; Pavčnik, 2019a, str. 178–180.
47
 Možina, 2022, str. 19.
48
 Pavčnik, 2019a, str. 178–180.
49
 Plauštajner, 2017, str. 16.
50
 Zobec v Ude in Galič (ur.), 2010 str. 103.
51
 Kovač in Remic, 2014, str. 21.

152
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
V ZUP je prepoved zlorabe procesnih pravic uvrščena med temeljna načela postopka, 
kjer je v 11. členu določeno, da so stranke dolžne govoriti resnico in pošteno uporabljati 
procesne pravice. Ureditev prepovedi zlorabe pravic v obliki pravnega načela pomeni, da 
je pri razlagi procesnih pravil to načelo treba uporabiti kot vrednostno merilo.
52
 Načelo 
prepovedi zlorabe pravic organu na splošni ravni omogoča, da določi izjemo od pravila in 
ne upošteva posameznega procesnega dejanja stranke, če je bilo to izvršeno v nasprotju z 
namenom procesnega upravičenja.
53
 Sodna praksa in doktrina še nista ponudili izčrpnej-
še analize interpretacijske vrednosti načela prepovedi zlorabe procesnih pravic v uprav-
nem postopku, kar v praksi povzroča nekaj negotovosti.
54
 V vsakem primeru bi morala 
biti posledica zlorabe procesnih pravic neveljavnost procesnih dejanj, ki ustrezajo ab-
straktnemu dejanskemu stanu zlorabe procesnih pravic oziroma bi bilo treba takim vlo-
gam odreči pravno varstvo. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da je zloraba procesnih 
pravic izjema od pravila, kar zahteva restriktivno razlago abstraktnega dejanskega stana.
55
ZUP ureja posamezne institute oziroma procesne rešitve, ki jih je mogoče razumeti 
kot izrecno predviden odziv za nepošteno uporabo posameznih procesnih pravic. Za 
vlaganje žaljivih vlog v postopku ZUP v 111. členu izrecno pooblašča organ, da lahko 
kaznuje udeležence postopka. Podobno je v tretjem odstavku 113. člena ZUP določena 
prevalitev stroškov na udeleženca upravnega postopka, ki je stroške povzročil po svoji 
krivdi ali iz nagajivosti.
56
 Taka normativna ureditev sankcije za zlorabo pravice sicer na 
jezikovni ravni odstopa od objektivnih teorij zlorabe procesnih pravic, saj se za procesno 
sankcijo zahteva krivda oziroma »nagajivost«. Ne glede na to bi po teleološki razlagi 
določbe prišli do razlage pojma »nagajivost« v smislu ravnanja v nasprotju z namenom 
posameznih procesnih upravičenj, s katerimi je udeleženec povzročil nepotrebne stroške. 
Pri tem je sicer krivdna odgovornost odveč, saj so objektivne teorije o zlorabi pravice 
širše, ima pa taka določba za upravne organe lahko vrednost z didaktičnega vidika ra-
zumevanja zlorabe pravice. Kot odziv na nepošteno uporabo pravic lahko razumemo 
tudi zakonske omejitve navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku in 
pri izrednem pravnem sredstvu obnove postopka.
57
 Dikcija tretjega odstavka 238. člena 
52
 Pavčnik, 2019b, str. 127–142; Novak, 2010, str. 217–225.
53
 Prim. Novak, 2010, str. 229–230.
54
 Žuber v Kerševan in Podlipnik (ur.), 2023, str. 200–203; Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), 2020, 
str. 154.
55
 Pavčnik, 2019a, str. 180–181; Žuber v Kerševan in Podlipnik (ur.), 2023, str. 201–203. Pirc Musar 
in Kraigher Mišič (ur.), 2017, str. 102–108. Prim. sodbo Upravnega sodišča RS I U 293/2020 z dne 
18. maja 2022, točka 28 obrazložitve.
56
 Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), 2020, str. 154.
57
 Glej tretji odstavek 238. člena in drugi odstavek 261. člena ZUP . Tako tudi Kerševan v Kovač in 
Kerševan (ur.), 2020, str. 154.

153
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
ZUP
58
 je z vidika uporabe objektivne teorije o zlorabi pravice ustrezna, saj se ne omejuje 
zgolj na subjektivni odnos stranke postopka do izvrševanja pravice do navajanja dejstev 
in dokazov. Namen pravice do izjave je namreč dati stranki možnost, da v postopku na 
prvi stopnji navede vsa pravnorelevantna dejstva in dokaze. Na drugi strani pa iz pravice 
do izjave izhaja tudi dolžnost, ki jo strankam postopka nalaga 238. člen ZUP . To je na-
mreč varovalka, ki stranke sili k aktivnemu ravnanju že v postopku na prvi stopnji,
59
 s 
tem pa stremi k zagotavljanju poštene uporabe procesnih upravičenj. Že prvostopenjski 
organ mora namreč ugotoviti popolno in resnično dejansko stanje,
60
 kar mu narekuje 
tudi načelo materialne resnice (8. in 138. člen ZUP). Drugače pa je z drugim odstavkom 
261. člena ZUP , ki izrecno omenja krivdo oziroma skrbnost stranke pri navajanju novih 
dejstev za obnovo postopka.
61
 Dejstva, ki upravičujejo obnovo postopka, morajo biti 
subjektivno nova dejstva, torej taka dejstva, za katera stranka ne bi mogla niti morala 
vedeti v postopku, ki se je končal z dokončno odločbo.
62
 T o pa samo po sebi ne vpliva na 
(ne)možnost uporabe objektivnih teorij o zlorabi pravice tudi v tem kontekstu. Obnova 
postopka je namenjena varstvu pravic oziroma pravnih koristi iz že urejenih upravnih 
razmerij, ki jih ni mogoče uveljavljati v novem postopku.
63
 Tako je v nasprotju z name-
nom izrednega pravnega sredstva obnove postopka, če stranka to pravno sredstvo upora-
bi za procesno taktiziranje oziroma zavlačevanje postopka, če bi dejstva lahko navedla že 
v prvotnem upravnem postopku.
Nekatere sankcije za nepošteno uporabo pravic so v ZUP določene zgolj posredno. 
Tako se lahko zaradi strankine podaje neresničnih navedb v postopku uporabita izredni 
pravni sredstvi obnove postopka (260. člen ZUP) in ničnosti odločbe (279. člen ZUP).
64
Za preostale primere nepoštene uporabe pravic oziroma njihove zlorabe ZUP sankcij 
izrecno ne določa, se pa te na temelju razlage zakonskih določb razvijajo v sodni praksi. 
Sodna praksa je v tem smislu že obravnavala nesorazmerno obremenjevanje upravnega 
organa zaradi zahteve vložnika po izdaji 697 izpiskov iz matičnega registra. Upravno so-
dišče je ugotovilo, da je bil v tej zadevi izpolnjen dejanski stan zlorabe pravice, posledično 
pa je potrdilo pravilnost ravnanja upravnega organa, ki je zavrnil izdajo izpiskov v delu, v 
58
 »Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času 
odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na 
obravnavi.«
59
 T akšno obveznost strankam glede navajanja dejstev v postopku nalaga tudi prvi odstavek 140. člena 
ZUP in drugi odstavek 146. člena ZUP . Prim. Kovač v Kovač in Kerševan (ur.), 2020, str. 95–98 in 
129; Kerševan in Androjna, 2018, str. 245.
60
 Knez v Kovač in Kerševan (ur.), 2020, str. 569.
61
 Žuber v Kovač in Kerševan (ur.), 2020, str. 669–670.
62
 Prav tam, str. 643–644.
63
 Prav tam, str. 637.
64
 Prav tam, str. 653; Kerševan in Androjna, 2018, str. 97. Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 
73/2014 z dne 25. novembra 2015.

154
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
katerem je presodil, da gre za zlorabo.
65
 Podobno velja tudi v primeru, če stranka organu 
ne sporoči pomembnih okoliščin glede razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem 
(na primer procesna sposobnost pooblaščenca, preklic pooblastila in vsebina novega po-
oblastila), saj v tem primeru zanjo nastopijo neugodne procesne posledice.
66
Na podzakonski ravni je prepoved zlorabe procesnih pravic izpeljana v prvem odstav-
ku 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju (UUP),
67
 ki določa, da organ (med drugim) 
ne odgovarja na dopise, ki so šikanozni. Tako je v UUP prepoved zlorabe procesnih pra-
vic, kolikor se ta nanaša na dopise, urejena kot pravna zapoved in ne kot pravno načelo. 
Določba prvega odstavka 17. člena govori zgolj o šikani v smislu delikta. Kot smo že 
pojasnili, je pojem šikane ožji od zlorabe procesnih pravic. Posledično se postavlja vpra-
šanje, ali je tu uredbodajalec namerno uporabil ožji pojem, ali pa lahko tako normiranje 
pripišemo površnosti. Ne glede na to pa so po načelu lex superior derogat legi inferiori 
upravni organi dolžni upoštevati tudi določbo 11. člena ZUP , ki je širša od določbe iz 
17. člena UUP .
ZUP se v številnih upravnih postopkih v slovenskem pravnem redu uporablja subsi-
diarno.
68
 Posledično lahko posebni zakoni, ki imajo specialnejše postopkovne določbe, 
kot je denimo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ),
69
 vprašanje 
prepovedi zlorabe pravice urejajo tudi podrobneje kot ZUP . Tako na primer ZDIJZ v 
petem odstavku 5. člena določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do 
zahtevane informacije javnega značaja, če prosilec zlorabi pravico dostopa do informacij 
javnega značaja oziroma je očitno, da je zahteva šikanozna.
70
 Tako kot prvi odstavek 17. 
člena UPP je tudi peti odstavek 5. člena ZDIJZ zanimiv, saj odpira vprašanje, ali je del 
določbe glede šikanoznosti zahteve sploh potreben, saj je pojem zlorabe pravice širši od 
šikane.
71
 Po stališču doktrine in sodne prakse je odveč besedilo, ki govori o šikanoznosti, 
saj vsaka šikanozna zahteva pomeni tudi zlorabo pravice.
72
 Šikana je namreč čisti delikt, 
65
 Sodba Upravnega sodišča RS II U 373/2016-17 z dne 11. oktobra 2017, točka 13 obrazložitve.
66
 Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 230/2015 z dne 11. februarja 2016.
67
 Uradni list RS, št. 9/18 do 135/22.
68
 Glej 3. člen ZUP. Več o tem Kerševan in Androjna, 2018, str. 30–31; in Kerševan v Kovač in 
Kerševan (ur.), 2020, str. 76–78.
69
 Uradni list RS, št. 51/06 do 141/22.
70
 Informacijski pooblaščenec je še pred spremembo ZDIJZ zahteve zaradi zlorabe pravice zavračal že 
na podlagi splošnih pravnih načel. O tem več v Pirc Musar in Kraigher Mišič (ur.), 2017, str. 102.
71
 Pavčnik, 2019a, str. 181. Prim. sodbo Upravnega sodišča RS II U 214/2016 z dne 7. februarja 
2017, točka 21 obrazložitve, v kateri je sodišče zapisalo, da je vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, 
tudi v osnovi huda zloraba pravice.
72
 Pirc Musar in Kraigher Mišič (ur.), 2017, str. 107. Prim. sodbo Upravnega sodišča RS II U 
214/2016 z dne 7. februarja 2017, točka 21 obrazložitve.

155
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
saj subjekt sploh ne izhaja iz abstraktnega upravičenja na določen način ravnati, ampak 
gre za protipravno ravnanje.
73
Procesne pravice v upravnem postopku lahko zlorabi tudi organ. Kolikor bi organ 
iure imperii zavestno odločal v nasprotju z namenom procesnih pravic oziroma pri tem 
ne bi spoštoval javnega interesa, bi taka zloraba procesnih pravic pomenila tudi zlora-
bo oblasti. Tako zlorabo procesnih pravic organa bi seveda stranke lahko uveljavljale s 
pravnimi sredstvi znotraj upravnega postopka in pozneje v upravnem sporu. Povsem 
ločeno od tega pa je treba upoštevati, da bi tako ravnanje organa strankam lahko povzro-
čilo tudi premoženjsko in nepremoženjsko škodo. V tem delu bi bila upoštevna pravila 
o odškodninski odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave ob smiselni uporabi 
določb Obligacijskega zakonika (OZ).
74,
 
75
 V zvezi s tem Kerševan ugotavlja, da sod-
na praksa Vrhovnega sodišča v zvezi z odškodninsko odgovornostjo države za sodniške 
in tožilske napake temelji na 148. členu OZ, ki po razlagi Vrhovnega sodišča izrecno 
izključuje osebno odškodninsko odgovornost oseb, ki odločajo v imenu državnih orga-
nov.
76
 Slednje pomeni, da subjektivna odškodninska odgovornost uradnika ne bo prišla 
v poštev; upravni organ je namreč vselej povezan z javno oblastjo in deluje iure imperii, 
pri čemer uživa določeno stopnjo neodvisnosti.
77
Drugače kot ZUP bomo zapoved poštene uporabe procesnih pravic zaman iskali v 
Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1),
78
 je pa načelo prepovedi zlorabe procesnih pra-
vic v obliki načelne generalne klavzule določeno v 11. členu ZPP .
79
 Na podlagi prvega 
odstavka 11. člena ZPP je sodišče dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo 
stranke in drugi udeleženci v postopku. Čeprav ZPP niti primeroma ne našteva ukrepov, 
ki jih sodišče lahko uporabi na tej podlagi, je v teoriji zastopano stališče, da lahko sodišče 
uporabi različne ukrepe, ki so primerni za preprečitev zlorabe (denimo neupoštevanje 
posamezne vloge ali procesnega dejanja).
80
 V drugem in tretjem odstavku 11. člena je 
73
 Pavčnik, 2019a, str. 179–180.
74
 Uradni list RS, št. 97/07 do 20/18.
75
 Možina (v Možina (ur.), 2015, str. 21–32) poudarja, da morajo stranke kvalificirano protipravnost 
zatrjevati že med upravnim postopkom in morebitnim upravnim sporom in ne šele v odškodninski 
pravdi zoper državo.
76
 Kerševan, 2013, str. 824–826.
77
 Prav tam. Za drugačno stališče glej Čebulj, 2018, str. 199–212.
78
 Uradni list RS, št. 105/06 do 10/17 – ZPP-E.
79
 Določbe od drugega do sedmega odstavka 11. člena ZPP so bile v preteklosti zaradi vprašanja 
dopustnosti posegov v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave predmet ustavnosodne 
presoje. Ustavno sodišče je ureditev z odločbo U-I-145/03-9 z dne 23. junija 2005 delno razvel-
javilo, saj je bilo za ravnanje v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena ZPP mogoče izreči celo 
zaporno kazen, ne da bi bila posamezniku zagotovljena kazenskopravna procesna jamstva iz 29. 
člena Ustave.
80
 Prim. Zobec v Ude in Galič (ur.), 2010, str. 104–105.

156
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
prepoved zlorabe procesnih pravic opredeljena kot pravno pravilo in ne zgolj pravno 
načelo v smislu interpretacijskega vodila.
81
 V teh primerih ima sodišče pravico izreči tudi 
denarno kazen, kar sta v preteklosti že storila tudi Upravno sodišče in upravni oddelek 
Vrhovnega sodišča.
82
 Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 11. člena ZPP se 
razlikujejo glede krivdnega elementa. Zobec ugotavlja, da je treba za delovanje po prvem 
odstavku 11. člena ZPP upoštevati širši dejanski stan, ki omogoča uporabo načela soraz-
mernosti pri tehtanju procesnih pravic, ki se znajdeta v koliziji, ni pa treba ugotavljati 
krivde posameznika. Kaznovanje po drugem in tretjem odstavku 11. člena ZPP pa je 
možno samo ob ugotavljanju subjektivne odgovornosti subjekta.
83
Pooblastila iz 11. člena ZPP nedvomno kažejo na namen zakonodajalca po zagota-
vljanju učinkovite pravice do dostopa do sodišča
84
 ter pravice do sojenja v razumnem 
roku.
85
 Kot izhaja iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), je 
to tudi pozitivna obveznost države iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o 
varstvu človekovih pravic (EKČP).
86
 Ločeno od ukrepov iz 11. člena ZPP so sredstvo 
za omejevanje zlorabe pravice do sodnega varstva tudi sodne takse.
87
 Skladno s tretjim 
odstavkom 105.a člena ZPP se v primeru neplačila sodne takse v predpisanem roku so-
dno varstvo odreče tako, da se vlogo šteje za umaknjeno, kolikor niso izpolnjeni pogoji 
za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
3.2. Zloraba procesnih pravic v sodni praksi
3.2.1. Zloraba procesnih pravic v naši upravnosodni praksi
Koncept zlorabe procesnih pravic v naši upravnosodni praksi še ni dokončno izobli-
kovan. Sodišča so se sicer v več zadevah opredeljevala do obstoja zlorabe procesnih pravic 
oziroma do posameznih elementov, ki tvorijo dejanski stan zlorabe procesne pravice. 
81
 Zobec, 2009, str. 1369–1383.
82
 Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 357/2014 z dne 27. novembra 2014, v katerem je 
Vrhovno sodišče pritožnico kaznovalo zaradi zaporednega vlaganja pravnega sredstva brez postula-
cijske sposobnosti. Prim. sodbo in sklep Upravnega sodišča RS I U 1568/2015 z dne 7. februarja 
2017, točka 25 obrazložitve, kjer je sodišče tožnika kaznovalo zaradi očitnega namena diskreditirati 
in zmanjševati ugled.
83
 Zobec, 2009, str. 1369–1383.
84
 Galič, 2004, str. 60–65. Tako tudi sodbe ESČP v zadevah Airey proti Irski, št. 6289/73, z dne 9. 
oktobra 1979, točke 24–27 obrazložitve; Golder proti Združenemu kraljestvu, št. 4451/70, dne 21. 
februarja 1975, točka 35 obrazložitve in sodba ESČP v zadevi Ashingdane proti Združenemu kral-
jestvu, št. 8225/78, z dne 28. maja 1985.
85
 Zobec v Ude in Galič (ur.), 2010, str. 108–109. Galič v Avbelj (ur.), 2019, str. 220–222.
86
 Zobec v Ude in Galič (ur.), 2010, str. 108. Glej tudi na primer Sodbo ESČP v zadevi Scordino proti 
Italiji (št. 1), št. 36813/97, z dne 29. marca 2006, točka 183 obrazložitve.
87
 Glej 105.a člen ZPP .

157
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
Do danes je upravno sodstvo odločilo o približno 200 zadevah, ki so povezane z zlorabo 
procesnih in materialnih pravic. V nadaljevanju bo strnjeno predstavljena analiza sodne 
prakse, ki obravnava zlorabo procesnih pravic.
Upravnosodna praksa je kršitve resnicoljubnosti že obravnavala v okviru vprašanja 
razmerja med kršitvijo prepovedi zlorabo procesnih pravic iz 11. člena ZUP in ničnosti 
odločbe zaradi drugega nedovoljenega dejanja iz 5. točke prvega odstavka 279. člena 
ZUP. Sankcija v primeru obeh procesnih situacijah pomeni poseg v pravico do izja-
ve iz 22. člena Ustave. Razlika med navedenima dejanskima stanovoma je po stališču 
Vrhovnega sodišča namerno podajanje neresničnih podatkov in je prav na podlagi teh po-
datkov organ odločil drugače, kot bi ob upoštevanju resničnega dejanskega stanja.
88
 T ako 
je jasno vzpostavljeno razlikovanje med dejanskima stanovoma, ko neresničen podatek 
stranka posreduje namerno in ko stranka neresnične podatke navaja iz malomarnosti.
Stranke svojih procesnih pravic tudi ne smejo uporabljati za zavlačevanje in oteže-
vanje postopka. Pavšalno navajanje novot ne bo dovoljeno, če stranka vlaga številne za-
poredne vloge, s katerimi želi doseči ponovno odločanje o mednarodni zaščiti, da ne bo 
vrnjena v državo, kjer zoper njo teče kazenski postopek.
89
 Relevantna dejstva morajo 
stranke navesti takoj, ko za njih izvedo, saj bodo le tako procesne pravice uporabljene 
skladno z njihovim namenom.
90
 Sklicevanje na prekluzijo je mogoče, ko se stranka ni 
mogla opredeliti do ugotovljenega dejanskega stanja ali pa je za navajanje novot podala 
enega od opravičljivih razlogov, pri čemer iz okoliščin ne izhaja, da je pravice zlorabila 
z namenom zavlačevanja.
91
 Tako posledice zlorabe procesnih pravic kot tudi posledice 
prekluzije pomenijo poseg v pravico po 22. členu Ustave.
92
Zlorabiti je možno tudi pravico do pravnega sredstva oziroma do sodnega varstva, če 
revizija ni pripravljena z dolžno skrbnostjo in pomeni kompilacijo vlog iz predhodnega 
postopka.
93
 Enako velja tudi za zaporedno vlaganje pravnih sredstev na Vrhovno sodišče 
brez postulacijske sposobnosti, kjer je sodišče poseglo tudi po pooblastilu za denarno 
kaznovanje iz tretjega odstavka 11. člena ZPP .
94
 T o pooblastilo je uporabilo tudi Upravno 
sodišče v primeru vloge brez ločil, ki je v 80 odstotkih predstavljala žalitve na račun 
88
 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 179/2003 z dne 19. januarja 2006. Prim. sodbo Upravnega 
sodišča RS III U 224/2015 z dne 23. januarja 2015.
89
 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 208/2022 z dne 22. februarja 2023.
90
 Stranke morajo na primer odklonitveni razlog za izločitev uradnika iz 37. člena ZUP uveljavljati 
takoj, ko zanj izvejo. Tako Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 40/2019 z dne 21. aprila 2019.
91
 Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 51/2021 z dne 12. aprila 2023.
92
 Prav tam.
93
 Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 141/2017 z dne 25. aprila 2018, točka 11 obrazložitve.
94
 Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 161/2014 z dne 5. junija 2014, točke 9–14 obrazložitve. Glej tudi 
sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 357/2014 z dne 27. novembra 2014, točke 10–13 obrazložitve.

158
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
Republike Slovenije, njenih organov, poimensko navedenih oseb, njeni zahtevki pa tudi 
očitno niso spadali v pristojnost Upravnega sodišča.
95
V upravnosodni praksi je razmeroma obširno obravnavana tudi prepoved zlorabe pra-
vice do informacij javnega značaja. Čeprav je pravica do informacij javnega značaja po 
svoji naravi materialna, lahko njeno uveljavljanje v upravnem postopku pomeni tudi krši-
tev procesnih pravic. Ta je denimo podana, ko stranka vlaga več funkcionalno povezanih 
vlog, v katerih zahteva izjemno obširno korespondenco zavezanca s številnimi organi, saj 
stranka izvršuje svojo pravico v nasprotju z njenim namenom demokratičnega nadzora ob-
lasti.
96
 Skozi razvoj upravnosodne prakse na to temo sta Upravno sodišče in Informacijski 
pooblaščenec (IP) sledila ustavnosodni praksi glede zlorabe pravic. Tako se za zlorabo pra-
vice šteje tudi poseganje v dostojanstvo organa z velikim številom vlog,
97
 vlaganje očitno 
nedovoljenih ali neutemeljenih zahtev,
98
 izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb 
in žalitev
99
 ter čezmerno vplivanje na delo organa in s tem na pravice tretjih.
100
3.2.2. Zloraba procesnih pravic pred ESČP
O dovoljenih ukrepih za preprečevanje zlorab procesnih pravic se je v svoji praksi 
večkrat izreklo tudi ESČP . Ukrepe v primeru zlorabe procesnih pravic je presojalo v okvi-
ru procesnih jamstev iz prvega odstavka 6. člena EKČP , v zvezi z omejitvami pravice do 
dostopa do sodišča
101
 in kot mehanizem zagotavljanja sojenja v razumnem roku.
Pri obravnavanju dometa prvega odstavka 6. člena EKČP se vprašanje zlorabe pro-
cesnih pravic pojavlja v zvezi z resnostjo in pristnostjo spora (angl. dispute, fr. contesta-
tion) o civilnih pravicah in obveznostih, kar sodišče načeloma obravnava v kontekstu 
95
 Sodba in sklep Upravnega sodišča RS I U 1568/2015 z dne 7. februarja 2017, točka 25 obrazložitve.
96
 Sodba Upravnega sodišča RS III U 240/2012 z dne 7. novembra 2013. Sodišče je obravnavalo 
zadevo, v kateri je od 86 prejetih vlog v letu 2012 zavezanec samo od tožnika prejel 66 vlog.
97
 Odločba Informacijskega pooblaščenca 090-99/2023 z dne 20. aprila 2023. Tako tudi sodba 
Upravnega sodišča RS IV U 108/2021-19 z dne 15. februarja 2022, točka 30 obrazložitve.
98
 Odločba Informacijskega pooblaščenca 090-29/2023 z dne 2. februarja 2023. Glej tudi sklep 
Ustavnega sodišča RS Up-448/12-11 z dne 21. junija 2012, točka 6 obrazložitve. Prim. sklep 
Vrhovnega sodišča RS I Up 357/2014 z dne 27. novembra 2014, točke 10–13.
99
 Glej na primer odločbo Informacijskega pooblaščenca 090-249/2016 z dne 2. januarja 2017 in 
sklep Ustavnega sodišča RS Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. februarja 2009, točki 5–6 
obrazložitve.
100
 Odločba Informacijskega pooblaščenca 090-99/2023 z dne 20. aprila 2023. Tako tudi sodba 
Upravnega sodišča RS I U 1816/2016-34 z dne 4. oktobra 2017, točki 15–16 obrazložitve, in 
sodba Upravnega sodišča RS IV U 108/2021-19 z dne 15. februarja 2022, točka 30 obrazložitve.
101
 Sodba ESČP v zadevi Golder proti Združenemu kraljestvu, št. 4451/70, z dne 21. februarja 1975, 
točka 35 obrazložitve. Glej tudi sodbo ESČP v zadevi Zubac proti Hrvaški, št. 40160/12, z dne 5. 
aprila 2018, točka 76 obrazložitve.

159
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
dopustnosti pritožbe.
102
 Resnost in pristnost spora se po sodni praksi sodišča domnevata, 
dokler ni dokazano drugače.
103
 Če spor ni bil sprožen z namenom, da bi stranka dejansko 
želela odločitev o civilni pravici ali obveznosti, jamstva iz 6. člena EKČP v postopku niso 
uporabljiva.
104
 Tako spor ni resen oziroma pristen, na primer kadar iz tožnikovih vlog 
ni mogoče razbrati konkretiziranih pravnih ali dejanskih navedb, s katerimi bi tožnik 
utemeljeval svoj odškodninski zahtevek.
105
 Prav tako spor ne bo resen, ko tožnik svojega 
zahtevka sploh ne bo podprl z dokazi,
106
 oziroma če je pritožnikov zahtevek očitno pre-
tiran ali nerealističen.
107
Poleg splošne omejitve s testom legitimnosti in sorazmernosti je pravica do dostopa do 
sodišča omejena tudi s 17. členom EKČP ,
108
 ki prepoveduje zlorabo konvencijskih pravic.
109
 
ESČP 17. člen EKČP uporablja zlasti glede zlorabe materialnih konvencijskih pravic, med-
tem ko zlorabo pravice do pritožbe na ESČP ureja tretji odstavek 35. člena EKČP . Zloraba 
pravice do pritožbe na ESČP bo podana, kadar je namen pritožbe očitno v nasprotju s 
ciljem varovanja konvencijskih pravic in povzroči motnjo v delovanju sodišča.
110
ESČP se z zlorabo procesnih pravic ukvarja tudi v okviru meritorne presoje dopust-
nosti posegov v pravico do dostopa do sodišča iz prvega odstavka 6. člena EKČP , s kate-
rimi so države želele onemogočiti zlorabo procesnih pravic v pravnih postopkih. Države 
pogodbenice pri izbiri ukrepov, s katerimi omejujejo dostop do sodišča, načeloma uživa-
102
 O obveznosti zagotavljanja jamstev iz prvega odstavka 6. člena EKČP v upravnem sporu glej Lovšin 
v Žuber (ur.), 2020, str. 62–68.
103
 Sodba ESČP v zadevi Kupiec proti Poljski, št. 16828/02, z dne 3. februarja 2009, točka 47 obrazlo-
žitve. Glej tudi sodbo ESČP v zadevi Rolf Gustafson proti Švedski, št. 23196/94, z dne 1. julija 1997, 
točka 39 obrazložitve.
104
 Glej na primer sodbe ESČP v zadevah Benthem proti Nizozemski, št. 8848/80, z dne 23. oktobra 
1985, točka 32 obrazložitve, Grzęda proti Poljski, št. 43572/18, z dne 15. marca 2022, točka 257 
obrazložitve, in Sporrong in Lönnroth proti Švedski, št. 7151/75 in 7152/75, z dne 23. septembra 
1982, točka 81 obrazložitve.
105
 Sklep ESČP v zadevi Skorobogathyk proti Rusiji, št. 37966/02, z dne 8. junija 2006.
106
 Odločba Komisije za človekove pravice v zadevi Kaukonen proti Finski, št. 24738/94, z dne 8. de-
cembra 1997.
107
 Sodba ESČP v zadevi Kupiec proti Poljski, št. 16828/02, z dne 3. februarja 2009, točka 47 obrazlo-
žitve.
108
 Sodba ESČP v zadevi Golder proti Združenemu kraljestvu, št. 4451/70, z dne 21. februarja 1975.
109
 Zloraba konvencijskih pravic je podana, kadar se pravice uporabljajo v nasprotju s temeljnimi vred-
notami EKČP oziroma za varovanje dejanj, ki so usmerjena h kršenju pravic iz EKČP. Glej na 
primer sodbo ESČP v zadevi Perinçek proti Švici, št. 27510/08, z dne 15. oktobra 2015, točka 114 
obrazložitve.
110
 Sklep ESČP v zadevi Zambrano proti Franciji, št. 41994/21, z dne 7. oktobra 2021, točke 18–21 in 
34–38 obrazložitve. Pritožnik je na sodišče vložil skoraj 18.000 funkcionalno povezanih pritožb.

160
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
jo široko polje proste presoje.
111
 Pri tem mora ukrep zasledovati legitimen cilj in prestati 
test sorazmernosti.
112
 Ta je prilagojen, kadar ESČP presoja omejitve pravice do dostopa 
do (naj)višjih sodišč.
113
V zadevi Ashingdane
114
 je ESČP presojalo nacionalno ureditev, ki je pomenila omejitev 
pravice do sodnega varstva osebam na psihiatričnem zdravljenju v zdravstvenih zavodih, da 
bi obvarovala zdravstvene delavce pred zlorabo sodnih postopkov. V zadevi so nacionalna 
sodišča odrekla sodno varstvo osebi s shizofrenijo, ki ji je bil izrečen varnostni ukrep obve-
znega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu. T o jim je omogočila ureditev, ki je 
omejevala odgovornost zaposlenih v ustanovah, kolikor stranka sploh ne bi očitala in doka-
zovala slabovernega ali malomarnega ravnanja. Sodišče je presodilo, da je tak ukrep zasle-
doval legitimen cilj, da je bil sorazmeren in tako ni izvotlil pravice do dostopa do sodišča.
115
ESČP se je v svoji praksi opredelilo tudi do dopustnosti denarnega kaznovanja strank 
zaradi zlorabe pravice do izjave
116
 ter naravo takega kaznovanja.
117
 Presodilo je, da je taka 
ureditev odsev pravice in dolžnosti sodišča, da skrbi za procesno disciplino v postopku 
in ne spada v domet avtonomnega konvencijskega pojma kazenske obtožbe, če višina 
denarne kazni ni preveliko breme za stranko.
118
 Bi pa v domet pojma kazenske obtožbe 
spadali primeri, ko lahko sodišče za zlorabo procesnih pravic izreče zaporno kazen ali ko 
se lahko na mesto denarne kazni izreče zaporna kazen, ne da bi se stranka imela možnost 
izjaviti o tem v ločenem postopku.
119
111
 Sodbi ESČP v zadevah Grzęda proti Poljski, št. 43572/18, z dne 15. marca 2022, točka 343 ob-
razložitve, in Ashingdane proti Združenemu kraljestvu, št. 8225/78, z dne 28. maja 1985, točka 57 
obrazložitve.
112
 Sodbi ESČP v zadevah Ashingdane proti Združenemu kraljestvu, št. 8225/78, z dne 28. maja 1985, 
točka 57 obrazložitve, in Golder proti Združenemu kraljestvu, št. 4451/70, z dne 21. februarja 1975, 
točke 37–40 obrazložitve.
113
 Sodišče v tem primeru upošteva 1. predvidljivost omejitev, 2. kdo nosi škodljive posledice procesnih 
napak v postopku in 3. kriterij prekomernega formalizma. Glej sodbo ESČP v zadevi Zubac proti 
Hrvaški, št. 40160/12, z dne 5. aprila 2018, točke 87–99 obrazložitve.
114
 Sodba ESČP v zadevi Ashingdane proti Združenemu kraljestvu, št. 8225/78, z dne 28. maja 1985.
115
 Prav tam, točki 59–60 obrazložitve.
116
 Sodbi ESČP v zadevah Putz proti Avstriji, št. 18892/91, z dne 22. februarja 1996, in T proti Avstriji, 
št. 27783/95, z dne 14. novembra 2000.
117
 Ugotavljalo je torej, ali gre v zadevi za »kazensko obtožbo« v smislu prvega odstavka 6. člena EKČP . 
Glej sodbo ESČP v zadevi Engel in drugi proti Nizozemski, št. 5100/71 idr., z dne 8. junija 1976, 
točka 82 obrazložitve.
118
 Sodba ESČP v zadevi Putz proti Avstriji, št. 18892/91, z dne 22. februarja 1996, točka 33 obrazlo-
žitve. Prim. sodbi ESČP v zadevah Ravnsborg proti Švedski, št. 14220/88, z dne 23. marca 1994, 
točka 35 obrazložitve, in Sace Elektrik Ticaret ve Sanayi A.S ̧. proti Turčiji, št. 20577/05, z dne 22. 
oktobra 2013, točke 27–34 obrazložitve.
119
 Sodba ESČP v zadevi Putz proti Avstriji, št. 18892/91, z dne 22. februarja 1996, točka 37 obrazlo-
žitve. Prim. sodbo ESČP v zadevi Ravnsborg proti Švedski, št. 14220/88, z dne 23. marca 1994, 

161
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
ESČP se je v svoji praksi opredelilo tudi do sistema sodnih taks, s katerimi želijo drža-
ve preprečiti zlorabo pravice do sodnega varstva.
120
 Sistem sodnih taks bo preveč tog, če a 
priori ne dopušča oprostitve večmilijonske sodne takse v primerih, ko so posamezniki in 
pravne osebe v hudih finančnih težavah.
121
 Prav tako je v neskladju s prvim odstavkom 6. 
člena EKČP sodna taksa v višini povprečne letne plače, če nacionalna sodišča ne upora-
bijo pooblastila za oprostitev sodne takse, tega pa ne sanira niti instančno višje sodišče.
122
3.3. Prepoznava zlorabe procesnih pravic in materialna izčrpanost pravnega 
sredstva v upravnem sporu
Pri prepoznavi zlorabe pravic je poleg uporabe splošnih kriterijev prepoznave, ki so 
bili v prispevku že predstavljeni, ključno zavedanje, da je presoja nastopa zlorabe pravic 
vedno vezana na konkretno življenjsko situacijo. Trditveno in dokazno breme glede zlo-
rabe procesnih pravic je na sodišču. Pri identifikaciji zlorabe procesne pravice je ključna 
ugotovitev, ali je stranka iz taktičnih razlogov posamezno procesno pravico uporabila (ali 
opustila njeno uporabo) za dosego nekega namena, ki je drugačen od osnovnega namena 
pravice. Zaradi pravnih posledic, ki sledijo ugotovitvi, da je stranka zlorabila svoje pravi-
ce, in po vsebini pomenijo omejitev do pravnega varstva, mora sodišče zlorabo praviloma 
ugotoviti s standardom prepričanja v kontradiktornem postopku, v katerem se stranka 
glede očitkov zlorabe lahko izreče.
123
 Ta pristop pri presoji zlorabe (procesne) pravice je 
smiselno uporabljiv tudi v upravnem postopku. Glede na to, da posledice zlorabe pro-
cesnih pravic pomenijo poseg v ustavna procesna jamstva, je treba k tej presoji pristopati 
restriktivno, odločitev o tem, zakaj je bila v posameznem strankinem procesnem ravna-
nju prepoznana zloraba procesne pravice, pa je treba skrbno obrazložiti.
Iz sodne prakse izhaja, da je v preteklosti precej težav pri prepoznavanju zlorabe 
procesnih pravic povzročalo razmerje med institutom materialne izčrpanosti pravnega 
sredstva in zlorabo procesnih pravic. V 6. členu ZUS-1 je za dopustnost upravnega spora 
predpisan pogoj pravočasno vloženega rednega pravnega sredstva. Iz navedene določ-
be jasno izhaja pogoj formalne izčrpanosti pravnega sredstva, v teoriji pa so se pojavila 
posamezna stališča o tem, da iz te določbe izhaja tudi zahteva po materialni izčrpanosti 
vloženega pravnega sredstva.
124
 Na to stališče se je sodna praksa Upravnega sodišča v 
nekem obdobju začela precej opirati in ni upoštevala tožbenih ugovorov, ki niso bili 
točka 35 obrazložitve.
120
 Da je analogen sistem obstajal že v rimskem pravu, opozarja Varanelli, 2009, str. 8–11.
121
 Sodba ESČP v zadevi Nalbant in Drugi proti T určiji, št. 59914/16, z dne 3. maja 2022, točke 41–47 
obrazložitve.
122
 Sodba ESČP v zadevi Kreuz proti Poljski, št. 28249/95, z dne 19. junija 2001, točke 61–67 obrazložitve.
123
 Žuber v Kerševan in Podlipnik (ur.), 2023, str. 202–203.
124
 Smrekar v Kerševan (ur.), 2019, str. 56.

162
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
materialno izčrpani.
125
 Hkrati je Upravno sodišče pogosto poseglo v pravico do sodnega 
varstva s sklicevanjem na zlorabo pravic (češ da je namen omejevanja ugovorov v uprav-
nem sporu preprečevati zlorabe procesnih pravic), pri tem pa ni vzpostavilo ločnice med 
zlorabo procesnih pravic in materialno izčrpanostjo pravnega sredstva, čeprav so pravne 
posledice omenjenih institutov različne.
126
Pravne posledice nastopa zlorabe procesnih pravic in materialne neizčrpanosti prav-
nega sredstva učinkujejo kot odklonitev pravnega varstva, zato je bilo pričakovati, da 
bodo stranke sprejeta stališča Upravnega sodišča izpodbijale in da se bo o teh pomemb-
nih pravnih vprašanjih moralo izreči Vrhovno sodišče.
127
 Slednje je v svoji najnovejši pra-
ksi zavzelo stališče, da iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1 izhaja le zahteva po formalnem 
izčrpanju pravnega sredstva in da te določbe ni mogoče razumeti kot zahteve po izčrpa-
nju posameznih vsebinskih ugovorov. Po presoji Vrhovnega sodišča zahteve po materialni 
izčrpanosti tožbenih ugovorov ni mogoče utemeljiti niti s sistemsko razlago ZUS-1.
128
 
Upoštevajoč to stališče bo moralo Upravno sodišče v prihodnje presojati vse tožbene 
ugovore, ne glede na to, ali je stranka posamezne očitke uveljavljala že v postopku s 
pravnimi sredstvi ali ne. Z vidika osrednje teme tega prispevka to novo stališče pomeni, 
da izjemno zahtevno vprašanje kriterijev razmejevanja med materialno izčrpanostjo prav-
nega sredstva in zlorabo procesnih pravic ter njunih procesnih sankcij v prihodnje ne bo 
več relevantno. Gotovo pa je, da se bo sodišče tudi v prihodnje še srečevalo z zlorabami 
procesnih pravic v postopku, moralo jih bo prepoznavati in se do njih opredeljevati.
5. Zloraba procesnih pravic v upravnih razmerjih v Italiji
5.1. O izvoru koncepta zlorabe (procesnih) pravic v Italiji
V Italiji se je koncept zlorabe (procesnih) pravic začel razvijati na področju civilnega 
prava in ima dolgo pravno tradicijo, uveljavljen pa je tako v teoriji kot tudi praksi. V 
Italiji poznajo institut zlorabe pravice (it. abuso del diritto) in institut zlorabe postopka 
(it. abuso del processo). V širšem smislu institut zlorabe pravice ustreza našemu razume-
vanju zlorabe materialnih pravic, institut zlorabe postopka pa zlorabi procesnih pravic. 
Italijanska zakonodaja zlorabo pravice in zlorabo postopka opredeljuje le parcialno, oba 
instituta sta se razvila v sodni praksi in doktrini.
Italijanska doktrina institut zlorabe pravic opredeljuje kot izkrivljeno uporabo pra-
vice s strani njenega imetnika, ki brez uresničevanja lastnega interesa povzroča škodo 
125
 Če bi bile vse tožbene navedbe materialno neizčrpane, bi to vodilo v zavrženje tožbe.
126
 O tem Žuber v Kerševan in Podlipnik (ur.), 2023, str. 201–202.
127
 Glej na primer sklepa Vrhovnega sodišča RS X DoR 219/2022-5 z dne 6. julija 2022 in X DoR 
33/2022 z dne 9. marca 2022.
128
 Sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 17/2022 z dne 7. junija 2023.

163
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
drugim.
129
 Predlog italijanskega civilnega zakonika iz leta 1942 je predvideval določbo, 
da »nihče ne sme uveljavljati svoje pravice v nasprotju z namenom, za katerega mu je 
bila pravica podeljena«, vendar ta določba v končno besedilo zakona ni bila sprejeta. 
Italijanski zakonodajalec je namesto splošne opredelitve zlorabe pravice raje predvidel 
posebna pravila za sankcioniranje zlorabe posameznih kategorij pravic. Nekateri najbolj 
tipični primeri zlorabe pravice, ki se navajajo v teoriji, so: zloraba starševske pravice,
130
 
zloraba pravice do uporabe,
131
 zloraba premoženja s strani zastavnega upnika.
132
 Posebej 
je treba omeniti določbo 833. člena italijanskega civilnega zakonika, ki določa, da »la-
stnik ne sme opravljati dejanj, katerih namen je škodovati drugim ali jih vznemirjati«, in 
jo poleg izraza splošnega načela prepovedi zlorabe lastninske pravice mogoče razumeti 
tudi širše, tj. kot prepoved zlorabe katerekoli pravice. Tudi sodna praksa se je že večkrat 
izrekla o zlorabi pravic, opredeljevala njene različne oblike in elemente. Italijansko kasa-
cijsko sodišče je opredelilo naslednje konstitutivne elemente zlorabe pravic:
1. imetništvo pravice,
2. možnost večkratnih, nepredvidenih načinov izvrševanja pravice,
3. sporno izvrševanje pravice v konkretnem primeru,
4. nesorazmerje med ugodnostjo, ki jo na podlagi spornega izvrševanja pravice pridobi 
ena stranka, in poslabšanjem položaja druge stranke.
Namen škodovati ni opredeljen kot konstitutiven pogoj zlorabe pravice.
133
Iz koncepta zlorabe pravice se je razvil koncept zlorabe postopka, ki pomeni zlora-
bo pravice do pravnega sredstva in do obrambe pred sodiščem.
134
 Podobno kot zloraba 
pravice tudi zloraba postopka v zakonodaji ni izrecno predvidena. Zloraba postopka 
ima podlago v ustavnih načelih poštenega postopka
135
 in v pravilih, s katerimi italijanski 
zakonik o civilnem postopku sankcionira procesne zlorabe.
136
 S tega vidika je posebej 
zanimiva določba prvega odstavka 96. člena zakonika o civilnem postopku, ki določa:
»Če se izkaže, da je stranka, ki je izgubila postopek, ravnala ali se je pred sodiščem 
upirala v slabi veri ali hudi malomarnosti, sodnik na zahtevo druge stranke tej 
stranki ne naloži le plačila stroškov, temveč tudi plačilo odškodnine, ki jo v sodbi 
določi tudi po uradni dolžnosti.«
137
129
 Kot primer starejših razprav o opredelitvi zlorabe pravice glej na primer: Rescigno, 1965, str. 205; 
Salvi, 1988; Sacco, 2012. Kot primere novejših razprav glej: Astone, 2017; in Carpentieri, 2019.
130
 Italijanski civilni zakonik, 330. člen.
131
 Italijanski civilni zakonik, 1015. člen.
132
 Italijanski civilni zakonik, 2793. člen.
133
 Odločba italijanskega kasacijskega sodišča, št. 20106, z dne 18. septembra 2009.
134
 Glede (civilne) zlorabe postopka glej: Ansanelli, 2007; Dondi, 2010; Cordopatri, 2000.
135
 Italijanska ustava, 111. člen.
136
 Glej 88., 92. in 96. člen italijanskega zakonika o civilnem postopku.
137
 Ta določba je, upoštevajoč specifike 26. člen italijanskega zakonika o upravnem sporu, uporabljiva 
tudi v upravnem sporu.

164
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
Iz italijanske doktrine in prakse izhajajo naslednje štiri temeljne kategorije zlorabe 
postopka:
1. delitev zahtevka, ko bi stranka lahko dosegla določen sodni rezultat z enim sodnim 
postopkom, namesto tega pa aktivira dva ali več postopkov,
138
2. uporaba pravnega sredstva za dosego drugačnega učinka od njegovega siceršnjega in 
običajnega učinka,
139
3. neprimerno ravnanje stranke ali njenega odvetnika v postopku,
140
4. drugi primeri, v katerih sodnik oceni, da gre za zlorabo.
141
5.2. O zlorabi procesnih pravic v upravnih razmerjih
V zadnjih letih postajata pojma zlorabe pravic in zlorabe postopka vse pomembnejša 
tudi v upravnem pravu.
V italijanskem upravnem materialnem pravu je pojem zlorabe pravic omejen le na 
razmerja med strankami in upravo, ko ta ne ravna oblastno. Kadar uprava oblastno od-
loča, ima v italijanski pravni ureditvi stranka v razmerju do odločevalca šibkejše upravi-
čenje od dejanske (javne) pravice, tj. legitimni interes (it. interesse legittimo).
142
 T o je tudi 
poglavitni razlog za neuporabljivost koncepta zlorabe pravic v oblastnih upravnopravnih 
razmerjih.
Podobno kot naš ZUP tudi italijanski zakon o upravnem postopku določa, da »za 
odnose med državljanom in javno upravo veljata načeli sodelovanja in dobre vere«.
143
 To 
sicer ni pravilo, ki bi neposredno prepovedovalo zlorabo pravic v upravnem postopku, 
vendar pa dolžnost dobre vere po sami naravi stvari prepoveduje zlorabo. Načelo dobre 
vere je bilo v italijanski zakon o upravnem postopku dodano šele leta 2020, zato lahko 
pričakujemo, da se bo praksa glede zlorabe v upravnem postopku šele razvila.
Drugače kot zloraba v upravnem postopku je bila zloraba v upravnem sporu v zad-
njih desetletjih bistveno obširneje obravnavana.
144
 K temu je najbolj pripomogla uvelja-
vitev zakonika o upravnem sporu leta 2010, ki je izrecno določil načelo učinkovitosti 
varstva,
145
 načelo poštenega postopka
146
 in predpisal posebne sankcije za hujše procesne 
138
 Ta zloraba je povezana zlasti s povečevanjem stroškov postopka. Glej na primer odločbo italijanske-
ga kasacijskega sodišča, št. 23726, z dne 15. novembra 2007.
139
 Glej na primer odločbo italijanskega kasacijskega sodišča, št. 6420, z dne 3. novembra 1986.
140
 Glej na primer odločbo italijanskega kasacijskega sodišča, št. 2723, z dne 8. februarja 2010.
141
 Glej na primer odločbo italijanskega kasacijskega sodišča, št. 8513, z dne 9. aprila 2010.
142
 O pomenu pojma zakonitega (legitimnega) interesa v italijanskem pravnem sistemu glej Scoca, 2017.
143
 Odstavek 2-bis 1. člena Zakona št. 241/1990, odstavek dodan s prvim odstavkom 12. člena, črka 
0a), Zakon št. 120/2020.
144
 Glej na primer Paolantonio, 2008; T ropea, 2015; Sandulli, 2013, str. 155; Gallo, 2008, str. 1007.
145
 Zakonik o upravnem sporu, 1. člen.
146
 Zakonik o upravnem sporu, 2. člen.

165
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
kršitve.
147
 V doktrini in sodni praksi se kot pravne podlage za preprečevanje procesnih 
zlorab v upravnem sporu navajajo načela evropskega prava, 24., 111. in 113. člen itali-
janske ustave, 88., 91., 94. in 96. člen zakonika o civilnem postopku ter 1., 2. in 26. člen 
zakonika o upravnem sporu.
148
Zlorabe upravnega spora je v svoji praksi obravnavalo tudi pritožbeno upravno so-
dišče v Italiji (it. Consiglio di Stato), ki v upravnem sporu odloča na drugi stopnji. Takoj 
po začetku veljavnosti zakonika o upravnem sporu iz leta 2010 je presodilo, da zlorabo 
pomeni ravnanje pritožnika, ki je izpodbijal določitev pristojnosti, potem ko se je na prvi 
stopnji sam zavzemal za prav tako določitev pristojnosti.
149
 Kmalu zatem je sodišče ob 
sklicevanju na načelo lojalnosti in načelo pravičnosti kot zlorabo označilo ravnanje, ko je 
javna uprava, ki ji je bila izdana začasna odredba o ponovitvi tehnične presoje, namesto 
izvedbe izrečenega ukrepa vložila pritožbo zoper poznejšo sodbo v glavni stvari.
150
 Sodna 
praksa je opredelila tudi številne druge primere, v katerih je mogoče ravnanje strank 
opredeliti kot zlorabo v upravnem sporu.
151
 Doktrina na podlagi primerov iz sodne pra-
kse zaključuje, da je sicer ustrezno uvesti prepoved zlorabe tudi v upravni spor, da pa je 
treba zaradi občutljivosti in pomembnosti interesov v upravnih sporih v izogib sporom 
pred najvišjimi sodišči ta institut uporabljati z največjo stopnjo previdnosti.
152
6. Zaključek
Sklepno lahko ugotovimo, da je institut zlorabe procesnih pravic uveljavljen tako v 
upravnem postopku kot tudi v upravnem sporu. Na normativni ravni je zloraba pravic 
v ZUP predvidena v obliki pravnega načela, posamezni primeri zlorabe pravic pa so tudi 
izrecno sankcionirani v obliki pravnega pravila. Za preostale primere zlorab se sankcije na 
temelju pravnih razlag oblikujejo v upravni in sodni praksi, kar lahko povzroča pravno 
negotovost. V upravnem sporu je splošna podlaga za ravnanje v primeru zlorab procesnih 
pravic 11. člen ZPP . Ta podlaga za varstvo pred zlorabo procesnih pravic je strožja od 
(zgolj) načelne prepovedi zlorabe procesnih pravic iz 11. člena ZUP .
Izziv za nadaljnji razvoj teorije in sodne prakse glede zlorabe procesnih pravic v uprav-
nem postopku so zlasti tisti primeri zlorab, za katere zakonodaja ne predvideva sankcij 
147
 Zakonik o upravnem sporu, 26. člen.
148
 Taruffo, 1998, str. 435 in nasl.
149
 Odločba italijanskega pritožbenega upravnega sodišča, št. 656 z dne 7. februarja 2012.
150
 Odločba italijanskega pritožbenega upravnega sodišča, št. 1209 z dne 12. marca 2012.
151
 Med novejšimi glej na primer naslednje odločbe italijanskega pritožbenega upravnega sodišča, št. 
10439 z dne 28. novembra 2022; št. 3543 z dne 6. maja 2021; in odločbe italijanskih regionalnih 
upravnih sodišč, št. 7670 z dne 10. junija 2022, št. 1459 z dne 3. decembra 2021 in št. 2992 z dne 
5. maja 2021.
152
 Tako Sandulli, 2013, str. 155.

166
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
in jih je zato treba oblikovati primeroma. Zakonodajnih sprememb z vidika zlorabe pro-
cesnih pravic v splošnem upravnem postopku ni pričakovati. vVrjetnejše je, da se bo mo-
rala na nove oblike zlorab ustrezno odzvati upravna in sodna praksa. Dopuščati je treba 
tudi možnost, da sankcije za posamezne procesne zlorabe določi procesna zakonodaja. V 
upravnem sporu je zaradi vse intenzivnejšega približevanja pravil upravnega spora pravi-
lom pravdnega postopka in posledično čedalje aktivnejšega načina sojenja v upravnem 
sporu mogoče pričakovati, da se bo upravno sodstvo v prihodnje še pogosteje srečevalo 
s primeri zlorabe procesnih pravic, posledično pa bo po vzoru italijanske sodne prakse 
primorano oblikovati splošna merila za prepoznavo in presojo zlorabe procesnih pravic.
Literatura
Ansanelli, V. (2007) ‘Abuso del processo’ v Digesto delle discipline privatistiche – Sezione 
Civile, Aggiornamento III.
Astone, A. (2017) Il divieto di abuso del diritto: diritto scritto e diritto vivente. Milano: 
Giuffre.
Avbelj, M. (2005) ‘Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja – kritična 
analiza doktrine zlorabe referenduma’, Revus: revija za evropsko ustavnost 2(4), 
str. 83–96.
Barak, A. (2012) Proportionality: constitutional rights and their limitations. Ponatis. 
Cambridge in New York: Cambridge University Press.
Berden, A. (2000) ‘Zloraba pravice’, Pravna praksa, 19(26), str. 15–20.
Carpentieri, L. (2019) L‘abuso del diritto: evoluzione del principio e contesto normativo. 
Torino: Giappichelli.
Cordopatri, F . (2000) L ’abuso del processo, I e II. Padova: CEDAM.
Čebulj, J. (2018) ‘Odškodninska odgovornost za nezakonito odločanje izvršilne in sod-
ne oblasti: (stališča ustavnosodne presoje) = Liability for illegal decisions of 
executive and judicial branches of government’, Poslovodno računovodstvo, 
11(3/4), str. 199–212.
Dondi, A. (1999) ‘Abuse of Procedural Rights: Regional Report for Italy and France’ 
v Taruffo, M. (1999) Abuse of Procedural Rights: Comparative Standards of 
Procedural Fairness. Haag, London in Boston: Kluwer Law International, str. 
109–125.
Dondi, A. (2010) ‘Abuso del processo (diritto processuale civile)’ v Enciclopedia del diri-
tto, Annali III. Milano: Giuffre.
Galič, A. (2004) Ustavno civilno procesno pravo: ustavna procesna jamstva, ustavna pritož-
ba – meje preizkusa in postopek. 1. natis. Ljubljana: GV Založba.

167
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
Galič, A. (2019) ‘Komentar 22. člena’ v Avbelj, M. (ur.) (2019) Komentar Ustave 
Republike Slovenije. 1. natis. Nova Gorica: Nova univerza, Evropska pravna 
fakulteta.
Gallo, C. E. (2008) ‘L‘abuso del processo nel giudizio amministrativo’ v Diritto e proces-
so amministrativo 37(4), str. 1005–1022.
Grad, F., Kaučič, I., in Zagorc, S. (2018) Ustavno pravo. 2. spremenjena in dopolnjena 
izdaja. Ljubljana: Pravna fakulteta.
Josserand, L. (1939) De l’esprit des droits et de leur relativité: théorie dite de l’abus des 
droits. 2. izdaja [splet]. Pariz: Dalloz, <https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt-
6k3413740p.r=josserand?rk=85837;2> (dostop: 24. maj 2023).
Kerševan, E. (2013) ‘Odškodninska odgovornost za odločanje v upravnem postopku’, 
Pravnik, 68(11/12), str. 815–834.
Kerševan, E. (2019) ‘Komentar 15. člena’ v Avbelj, M. (ur.) (2019) Komentar Ustave 
Republike Slovenije. 1. natis. Nova Gorica: Nova univerza, Evropska pravna 
fakulteta.
Kerševan, E., in Androjna, V. (2018) Upravno procesno pravo: upravni postopek in uprav-
ni spor. 2. spremenjena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: IUS Software, GV 
Založba.
Kerševan, E. (2020) ‘Dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic: 11. člen’ v 
Kovač, P., in Kerševan, E. (ur.) (2020) Komentar Zakona o splošnem uprav-
nem postopku (ZUP). Knj. 1, 1. do 124. člen. 1. natis. Ljubljana: Uradni list 
Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, str. 153–156.
Knez, R. (2020) ‘Oblika in vsebina pritožbe: 238. člen’ v Kovač, P ., in Kerševan, E. (ur.) 
(2020) Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Knj. 2. 1. na-
tis. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v 
Ljubljani, str. 567–570.
Kovač, P ., in Remic, M. (2014) ‘Izbrani vidiki razvoja ZUP – prek današnjih problemov 
k jutrišnjim ciljem: razvoj upravnih postopkov v prostoru in času’, Pravna 
praksa, 33(2), str. 21–23.
Kranjc, J. (2018) Rimsko pravo. 3. pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Lexpera, 
GV Založba.
Leskovec, B. (2021) ‘Prekluzije na glavni obravnavi v upravnem sporu’, Pravna praksa, 
40(6/7), str. 16–18.
Lovšin, Š. (2020) ‘Obveznost izvedbe glavne obravnave v upravnem sporu in standardi 
Evropskega sodišča za človekove pravice’, v Žuber, B. (ur.) Glavna obravnava 
pred upravnim sodnikom. Ljubljana: Pravna fakulteta, Založba Pravne fakulte-
te, str. 59–87.

168
Zbornik znanstvenih razprav – LXXXIII. letnik, 2023
LjubLjana Law Review , v oL . LXXXiii, 2023
Možina, D. (2015) ‘Odškodninska odgovornost države’ v: Možina, D. (ur.) (2015) 
Odškodninska odgovornost države. Ljubljana: IUS Software, GV Založba, str. 
17–59.
Možina, D. (2022) ‘Obseg varstva pravnih dobrin v deliktnem pravu: kako generalna 
je generalna klavzula’, Pravni letopis: zbornik Inštituta za primerjalno pravo pri 
Pravni fakulteti v Ljubljani, str. 9–27.
Novak, A. (2010) ‘Zmuzljiva narava pravnih načel’, Zbornik znanstvenih razprav, (70), 
str. 211–241.
Paolantonio, N. (2008) ‘Abuso del processo (diritto processuale amministrativo)’, v 
Enciclopedia del diritto. Milano: Garzanti.
Pavčnik, M. (1986) Zloraba pravice. Ljubljana: Uradni list SR Slovenije.
Pavčnik, M. (2019) Argumentacija v pravu: od življenjskega primera do pravne odločitve. 3. 
spremenjena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: GV Založba.
Pavčnik, M. (2019) T eorija prava: prispevek k razumevanju prava. 5. pregledana in dopol-
njena izdaja. Ljubljana: Lexpera, GV Založba.
Pirc Musar, N., in Kraigher Mišič, T. (ur.) (2017) Zakon o dostopu do informacij javne-
ga značaja (ZDIJZ): (neuradno prečiščeno besedilo): s komentarjem. Ljubljana: 
Uradni list Republike Slovenije.
Plauštajner, K. (2017) ‘Zloraba pravic v upravnem postopku: odškodninska odgovor-
nost’, Odvetnik, 19(1), str. 15–17.
Rescigno, P . (1965) ‘L ’abuso del diritto’, Rivista di diritto civile, 11(1), str. 205–291.
Sacco, R. (2012) ‘Abuso del diritto’, v Digesto delle discipline privatistiche. T orino: Utet.
Salvi, C. (1988) ‘Abuso del diritto’, v Enciclopedia giuridica T reccani I. Rim: Istituto della 
Enciclopedia italiana fondata da Giovanni T reccani.
Sandulli, M. A. (2013) ‘L’abuso di processo’ v Libro dell’anno del Diritto. Rim: T reccani.
Smrekar, N. (2019) ‘Komentar 22. člena’ v Kerševan, E. (ur.) (2019) Zakon o upravnem 
sporu: (ZUS-1): s komentarjem. Ljubljana: Lexpera, GV Založba.
Štefanec, I. (2018) Kolizija človekovih pravic v ustavnosodni presoji: o dejavnikih omej-
ljivosti človekovih pravic: doktorska disertacija, <https://repozitorij.uni-lj.si/
IzpisGradiva.php?id=103573> (dostop: 27. april 2023).
Taruffo, M. (1998) ‘Elementi per una definizione di abuso del processo’ v L‘abuso del 
diritto. Padova: Cedam.
T ropea, G. (2015) L‘abuso del processo amministrativo: studio critico. Neapelj: 2015.
Varanelli, L. (2009) ‘Zloraba procesnih pravic: od rimskega prava do spremenjenega 
Zakona o pravdnem postopku in novega Zakona o sodnih taksah’, Pravna 
praksa, 28(7/8), str. 8–11.

169
Bruna Žuber, Aljoša Kalacanović – Zloraba procesnih pravic v upravnem procesnem pravu
Ude, L. (2020) Civilno procesno pravo. Ponatis 2. natisa. Ljubljana: Uradni list Republike 
Slovenije.
Zobec, J. (2009) ‘Zloraba procesnih pravic’, Podjetje in delo, str. 1369–1383.
Zobec, J. (2010) ‘Komentar 11. člena’ v Ude, L., in Galič, A. (ur.) (2010) Pravdni posto-
pek: zakon s komentarjem. Ponatis. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije 
in GV Založba.
Žuber, B. (2017) ‘Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma z vidika nekaterih 
temeljnih pravnih načel’, Pravnik, 72(9/10), str. 623–652.
Žuber, B. (2017) Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma: doktorska disertacija, 
<https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=97608> (dostop: 3. junij 2023)
Žuber, B. (2020) ‘Obnova postopka: 260.–272. člen’ v Kovač, P ., in Kerševan, E. (ur.) 
(2020) Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Knj. 2. 1. na-
tis. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze, 
2020, str. 636–723.
Žuber, B. (2020) ‘Ustavna izhodišča javne obravnave v upravnem sporu’ v Žuber, B. (ur.) 
(2020) Glavna obravnava pred upravnim sodnikom. Ljubljana: Pravna fakulte-
ta, Založba Pravne fakultete, str. 17–42.
Žuber, B. (2023) ‘Temeljne pravice strank v davčnih postopkih’ v Kerševan, E., in 
Podlipnik, J. (ur.) (2023) Splošno davčno pravo. 1. natis. Ljubljana: Lexpera, 
GV Založba.