la íe = i po rabi )odje in itev las, Balsan ed 8-14 :oj rasti. ¡ni - íz brade, jamstvo! red pona- Inoma za-krepki. Po ma. H i^r Natisov 15.000. jtajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Seročnina velja za Av-'strijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt kia razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo kto; za Nemčijo stane Načelo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-icm na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.seprodajajopo6v. Uredništvo in upravnico se nahajata v Piuju, gledališko poslopje štev. 3. Štev. 38. Y Ptuju v nedeljo dne 18. septembra Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za l/4 strani K 16, za »/• strani K 8, za x/n strani K 4, za Vsa strani K 2, za */«* strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. XI. letnik. jO* Današnja številka „Štajerca'- ima strani priloge; torej obsega 10 strani in poleg tega 7 slik. Delajte za list, da postane pri-oga redna! 61 tev. 6 ko letno ii čevljev last edno v oa e in Iots ajo se t ila proti po pe kl< pri hi! tfariboi oerno 00 kroi estnik ii VO a, ostalo 1 žaga. 1 Hasse likih Ljudstvo, na noge! Resni časi prihajajo za štajersko domovino. V grozni naglosti hitimo proti prepada gozdarskega b e r a š t v a. Vsi čutimo bedo, vsi tiimo pod jarmom trpljenja! Kriva je temu v :r?i vrsti brezvestna politika. Z njo »prepreči sleherno gospodarsko delo v postav-lih zastopih. Doslej so se delale te postave proti ljudstvu. Za ljudstvo pa se ni ho-iplo ničesar napraviti. Slovenski poslanci so dr-avni in deželni zbor razbili in mi vsi trpimo ped tega . . . Kmetje! Dne 20. septembra se štajerski deželni zbor zopet snide. Treba je, h pove delavno ljudstvo odločno in resno, kaj '.ahteva od deželnega zbora. Povedati hočemo na ves glas, da ne moremo več i bremena, ki nam jih nalaga brezplodna a.Ljudski g 1 a s m o r a z a d o n et i po celi deželi in vsi, prav vsi moramo kati kakor en mož, da nas slišijo oni, ki nas ioslej niso hoteli slišati!... V ta namen skli-dije načelnik okrajnega zastopa ptujskega veliki ljudski shod, ii se vrši v nedeljo, dne 18. septembra dopo-hdae ob 10. uri na vrtu „Vereinshausa" v Ptuju (pri deževnem vremenu pa v veliki dvorani te gostilne). Dnevni red: ija v deželnem zboru in ljudstvo. 8, stroj« repe, 100, tri-o, ročne za mrro ja, oajno-h valčkih sadje in resswerke) dobijc le •ezenme noijo. — Ta shod mora biti velika manifestacija ljudske volje. Vsi moramo priti, kajti le na mogoče, da prisilimo odločilne pomagajo . . . vsi! Kmetje, obrtniki, delavci, vsi, ki si služite kruha z žulje-. . . Brezvestna politika razbila. Kmetje niso več ta način bode boge, da nam Pridite možje in žene, rimi svojimi rokami tam je deželni zbor stom len) dobili brezobrestnih posojil za uničene vinograde. Ustavilo se je podpore za nesrečneže, katerim je suša ali voda ali toča vse pridelke vzela. Ustavilo se je vsa regulacijska dela ob Dravi in Pesnici in pri drugih [otokih. In z a k a j vse to ? Za piškavi oreh brezplodne politike! To je naravnost nebovpijoče. Zdaj pa se čuje, da hočejo slovenski poslanci :adaljevati v deželnem zboru ob-itrukcijo. Ti gospodje hočejo torej i zana-prej preprečiti vsako ljudstvu koristno delovanje v deželnem zbora. Ako se to v resnici zgodi, potem smo izročeni najhujši bedi, potem se naša revčina nikdar lehala ne bode. Ako se to v resnici zgodi, — ;ctem čakate nesrečni kmetje zastonj na podpore in posojila, na pomoč in rešitev, na kroh in delo . . . Zato vas kliče naš okrajni zastop na shod, zato vas vabimo na protestno zborovanje. Brez razlike narodnosti in stranke moramo enkrat odločno poslance na njih dolžnost opozarjati. Tadi mi davkoplačevalci imamo pravico govoriti! Tudi nas se mora poslušati! Pridimo torej prav vsi na ta Shod, da nas ne bodejo več prezirali! Vsi, vsi v nedeljo v Ptuj na shod! Politični pregled. Državni zbor bode baje 8. ali 10. novembra skupaj stopil. Seveda je to še od raznih političnih razmer odvisno. Deželni zbori so torej zopet sklicani. Štajerski in koroški deželni zbor se snideta 20. septembra, ravno tako salcburški, vorarlberški ter nižjeavstrijski; gališki stopi 22., zgornjoavstrijski pa 28. t. m. skupaj. — Zasedanje štajerskega deželnega zbora je zelo važno; dokazalo se bode, ali hočejo slovenski poslanci še delali ali ne. Ako bi ti gospodje iz nerazumljivih „političnih" vzrokov obstrukcijo nadaljevali, potem se bode deželni zbor bržkone razpustil. Posledica tega pa bi bila grozovita gospodarska škoda zlasti za prebivalstvo naših pokrajin. Upamo torej, da bode slovenske poslance vendar-le pamet srečala. Na južni železnici je »pričela pasivna rezi-stenca. Uslužbenci zahtevajo, da jim direkcija svoj čas obljubljene priboljške takoj izpolni. Upati je, da se ta boj kmalu dokonča, kčr bi drugače vso gospodarstvo hudo trpelo. Kakor znano, delajo v pasivni rezistenci uslužbenci „po predpisih", to se pravi, kolikor mogoče počasi . . . V Gradcu vršila se bode pred porotnim sodiščem obravnava proti celi vrsti tržaških ire-dentovcev, ki so toženi zaradi veleizdaje. Katoliški shod se je vršil te dni v Inns-brucku. Posebnega pomena nima ta klerikalna prireditev. Zanimivo je, da so se od Slovanov edino Slovenci tega shoda udeležili. Govori se, da je ljubljansko klerikalno časopisje v velikih dolgovih in da hoče 50.000 K podpore od Pije-vega društva. In kadar se gre za denar, so slovenski klerikalci grozovito pobožni . . . Slovanski železničarji so imeli v Pragi veliko zborovanje. Prišlo je tudi nekaj slovenskih železničarjev, ki so si vzeli bivšega ljubljanskega župana Hribarja seboj. Hribar je moral seveda govoriti. Rekel je baje, da so „češki bratje" voditelji vseh avstrijskih Slovanov. Hribar že vé, zakaj hvali Čeho; saj je vendar v službi češke banke „Slavije". Sicer pa mu tudi to ne bo pomagalo. Možakar naj rogovili kakor hoče, — župan „bele Iblane" ne bode nikdar več. Naj torej v Božjem imenu s svojo „slovansko vzajemnostjo" naprej agentira . . . Manevri na jugu imajo letos prav žalostne posledice. Med 47. infanteristi se je v Kosta-njevci na Krasu griža grozovito razširila. Baje je več vojakov tudi že umrlo. Listi so svarili pred temi manevri, ali vojaška oblast je bila gluha in slepa. Hrvatske volitve. Na Hrvatskem pričelo je volilno gibanje na celi črti. Pri vasi Vidovicu so se volilci tako krvavo stepli in orožnike s kamenji napadli, da so ti streljali. Ena oseba je bila ustreljena, več pa ranjenih. Da bi se le enkrat na Ogrskem volitve brez prelivanja krvi izvršile. Politični atentat. V vladinem arzenalu San Estrao na Portugalskem se je ražpočila bomba, ki je 12 oseb težko ranila. Dopisi. Ponikva ob juž. žel. Res čudno je, da se sme dandanes vsakovrstne reči in neumnosti uganjati. In prireditelji teh neumnosti so sploh le tisti ljudje, ki jih kmeti z svojimi krvavimi denarji redijo. Tako so napravili tudi na Ponikvi predzadnjo nedeljo na 4. sept. neki mlade-niški shod, kjer so ti politični kaplani, ki nimajo kaj druzega delati, mladino hujskali in jo tako rekoč k uporu proti Nemcem ščuvali, kajti ta shod je bil v prvi vrsti proti nemštvu in Nemcem naperjen. Ne bodemo jih obrekovali in jim morebiti zavidali, ker se je njihov „shod" tako slabo ob nesel. Kajti polovica je bila otrok in starih babnic in kar je bilo mladeničev, te so pa tako rekoč prisilili, da so se udeležili shoda. Bilo jih je kakih 40 mladeničev iz vseh bližnjih občin in to sicer s kaplani vred. Prišel je tudi znani dr. Korošec, ki je glavni prireditelj vseh teh shodov in prav močno navduševal mladino za to blaženo „Slovenijo" in vmes pa še celo svoje rojake Slovence za „morilce" imenoval. Čudno je res, da je temu kaplanu vse zoperno, kar se ne skriva pod njegovo suknjo, k&r bi imel nasprotno vse ljubiti. Ja še celo nemški duhovniki so jim zoperni, kakor so si dali za-stopiti. Posebno lepo je pohvalil liberalne gospode in jih „morilce" imenoval in za največje brezverneže. Ali kadar se pa kake volitve bližajo, so si pa največji brati in prijatelji, samj^j da so le „slovenski", in dobri so jim tedaj 'vsi. „brezverneži" in „morilci". Posebno hudo ji kričal neki kaplanček Sinko iz Šmarja, da WjS'1 bilo bati da se bode cerkev podrla. (Opomba zapisnikarja: Shod se je namreč vršil ravno zadaj cerkve za velikim oltarjem.) Kričal in trdil je v svoji neumnosti, da hočejo Nemci vse slovenske pokrajine podjarmiti, ja, še celo do Šmarja bodo prišli in vse Slovence požrli . . . Tako bedasto so govorili ti „rešitelji naroda" mladini, in jo tako hujskali in sovraštvo delali do naprednih ljudi. Za sveto vero in Božjo čast seveda tem ljudem nič ni, jim je le za komando in*nadvlado ubogega slovenskega ljudstva in ga odtrgati proč od Avstrije in jih združiti z vsemi „slovanskimi brati" (Srbi). In tega ne pomislijo ti visoko leteči kaplani, da bi brez nemškega jezika nikdar duhovniki ne postali. Bilo je še mnogo govornikov, ki so svojo modrost razlagali. Med njimi je bil seveda tudi naš poslanec Vrečko, ki je prav smešno govoril, da so se mu ljudje smejali, ker je bil skoraj ob sapo prišel, tako se je stegoval. Kaj posebnega ni vedel povedati, ker sploh nič ne ve. Ne moremo objavit vseh komedij, katere so nam predlagali, ali toliko smo jih spoznali, da hvalijo samega sebe kakor jud svoje blago, ter jim tudi vsakovrstne knjige Y vsaki hiši naj bodejo „Štajerieve" nžigalice! kazali in nasvetovali naj jih hitro pokupijo. Toliko smo spoznali v teh klerikalnih bedarijah, da hočejo ti brezvestni kaplani našo mladino vso poneumiti in tako z sovraštvom napolniti za opor proti Avstriji. Fej takšnih ljudi! Kozje. (Davkarski uradnik kot botanikus.) Čudno je da se v tukajšnem okraju davkarski uradniki pečajo z nedolžnimi cvetlicami in da je takšni uradnik, ki bi imel s številkami računati tudi na plavice (Kornblumen) v svoj ozir jemal in se jezil, da so bile tukaj takšne cvetlice na javnem prostoru nasajene; še bolj pa se čudimo na tem da ima te cvetlice za pezdevke. — Ta uradnik se je večkrat jezil, ker so se na tem kraju med drugimi cvetlicami tudi dve ali tri plavice našle in ni cn otem nič govoril, da je tam bilo več kakor tisoč drugih cvetlic najti. — Nasajen je bil tam tudi slovenski rožmarin in tukajšnem fantom prijetni nagelc in še druge cvetlice. — Da so se plavice tam nasejale, se je le slučajno zgodilo, ker od začetka nobeden ni vedel da bode iz tega semena tudi ena plavica iz zemlje zrasla. — Za tega uradnika bi bilo ugodnejše, če bi on v tej vročini hodil kakšni krat te cvetljice polivati, kakor da bi pri tako nedolžni stvari svojo kačjo jezo izpuščal. — Seveda on je trdoglavni liberalec in ker se mu vsaki tudi od njegovih somišljenikov, izneverijo iz pota, nima drugega veselja kakor druge s svojim znanim sarkazmom motiti. — Ko je bil njegovi revizof tukaj, se je popolnoma mirno obnašal in ga kakor nedolžna ovca spremjal, ne da bi se mislilo, da se on tudi rad s politiko peča. — On se tudi rad spomni na tiste čase ko je še bil kadet in ko je na soldaški klopi sedel, misleč da je tam polno umetnost užival. — Zato si tudi želi, da bi ga zavoljo njegovih zaslužkov pustili avanzirati, če bi se podal v pokoj. — Tega veselja pa ne bode doživel, ker Dr. Oser in princ Lichten-stein. Te dni umrl je na Dunaju znani klinik dr. Oser, ki se je razumel zlasti na črevesne in želodčne bolezni. Smrt tega znamenitega učenjaka je vsa javnost obžalovala. — Težko obo- fVmz Alois zuLio^rjsJein Hotrat Prof.Dr Oser lel je tudi princ Alojz Lichtenstein, deželni maršal nižjeavstrijski in eden glavnih voditeljev krščansko-socialnega gibanja na Avstrijskem. Pravijo, da ne bode več okreval. Ministerski sestanek. Poročali smo že zadnjič, da sta se v Salz-burgu italijanski in avstrijski zunanji minister so njegovi zaslužki veči na herbarskem polju kakor v njegovi pisarni, kjer bi moral štibre lepo sprejeti in se bolj za svoj posel pečati kakor druge dražiti. — Drugo bomo pa še pozneje poročali o temu gospodu, kateri bi bil pri Guče-kovi sedmini letno v fašinku rad prvo gosel igral, kar se pa sicer ni posrečilo, ker se mu njegovi tovariši v pravem času vrata pokazali, in ga neškodljivega napravili. Novice. „Slovanska vzajemnost" je prav lepa za judi, ki ne vidijo dalje, nego meri njih nos. V resnici pa nima ta fraza nobenega pomena. Saj je vendar znano, da so morali zborovalci vseslo-vanskih časnikarskih shodov vkljub svojemu pan-slavističnemu mišljenju nemško govoriti; kajti drugače bi Čeh Hrvata, Srb Čeha, Slovenec Bul-gara, Poljak Rusa in Bulgar Rusina ne razumel. Sicer je pa tudi znano, kako krvavo se borijo Srbi proti Hrvatom, Poljaki proti Rusinom itd. Zadnjič se je vršil v mestu Narajeva v Galiciji ljudski shod Rusinov. Ti slovanski zborovalci so ednoglasno sklenili, vlado naprositi, da naj nastavi za Galicijo — Nemca kot c. k. namestnika. Slovanski Rusini imajo torej do Nemca več zaupanja, nego do slovanskega Poljaka . . . Slovenski „narodni" listi o tej stvari seveda molčijo; že vedo zakaj! Proti koleri. Vsa občinska predstojništva so dobila sledeči odlok: Vsled zadnjih slučajev kolere je nevarnost te bolezni tudi za naše kraje veliko večja. Vsled tega se mora že zdaj vse storiti, da se bolezen ne razširi. V ta namen morajo občinska predstojništva sledeče storiti: 1. Natančno vpoštevati morajo vse določbe gled6 naznanjenja in policijstva za tujce v gostilnah. Vse osebe, ki prihajajo iz od kolere okuženih dežel, se morajo od občinskega zdravnika preiskati in zdravniško nadzorovati. Ako bi se opazilo sumljive pojave, se mora bolnike takoj izolirati. Občina mora to takoj (najbolje brzojavno) c. k. okrajnemu glavarstvu naznaniti. -- 2. Treba je pripraviti poslopja za izoliranje; ravno tako postelje in sploh potrebščine za bolnike. Desin-fekcijska sredstva se morajo pomnožiti na predpisano mero; zlasti je treba pripraviti živega apna. Tudi ima občina skrbeti za primerne strežnike za slučaj pojava te grozovite bolezni. Torej pozor, občinski predstojniki! Iz Spodnje-Stajerskega. Kmetje, govorite! Poroča se, da skliče vlada deželni zbor štajerski za 20. septembra. Kakor znano, poslalo se je deželne poslance domu, ker je o b-strukcija slovenskih zastopnikov sleherno gospodarsko delo preprečila. Vse prebivalstvo Štajerske brez ozira na stan in narodnost je upalo od deželno-zbor-skega dela celo vrsto važnih uspehov. Vsled neprimerne državne politike so vse avstrijske dežele in kraljestva popolnoma zadolženi. Tudi štajerska kronovina ima mnogo dolgov, mnogo potrebščin in malo denarja. V tem stanju je žalostni gmotni položaj ljudstva temobčatnejši. Vsi ljudski stanovi so danes ob robu obupanja. Draginja na vsakem polju je naravnost neznosna. Delavec, uradnik, rokodelec in kmet, vsi jo * tijo, to brezusmiljeno draginjo in vsi vedo, da tako ne more iti naprej. Davki so vedno bolj neznosni in eksekutivne prodaje posestev se vsakim letom množijo. S skrbjo gre ljudstvo m čer počivati in s skrbjo ostane . . . Vsaki mora tedaj priznati, da bi bila prva skrb deželnih kakor državnih poslancev, da delujejo z vsemi močmi na gospodarsko zboljšanje našega položaja. Vse drugo je figa, — jesti potrebujemo mi injesti morajo i naši otroci! . . . Slovenski prvaški poslanci v štajerskem deželnem zboru pa nimajo tega prepričanja. Seveda, tem možakarjem se ne godi {Xi-sebno slabo. Vzemimo le dr. Korošca, ki ne izvršuje svoje duhovniške dolžnosti in poteguje vendar zanjo plačo, ki dobiva poleg tega lepe tisočake kot urednik farških listev, kot državni in deželni poslanec, kot prefekt itd. Ti ljudje gredo torej v poletju lepo v toplice, se zabavajo vkljub svojim „žegnam" s pol nagimi dunajskimi judovskimi babami in — se posmehujejo ljudski revčini in bedi. Doma na shodih znajo sicer vse mogoče obljubovati. Ali kdo bi že doživel, da bi slovenski poslanec svojo obljubo izpolnil? Brezvestnost, najgrša in najnesramnejša brezvestnost, to je bilo od nekdaj znamenje slovenske prvaške politi-k e. Ljudstvo naj v lakoti pogine, to je prvaštvu vse eno! Samo da se poslancem samim slabo ne godi . . . Ker stojijo slovenski poslanci na tem stališču, zato so tudi brez vzroka in povoda razbili deželni zbor. Opetovano že smo poročali, kakšne posledice je imelo to. Za poslance same sicer ni bilo nič hudega. Ti so vzeli svoj cilinder in se odpeljali v Krapino ali Rogaško Slatino. Ali volilcem so splavale vse nade po vodi. Stotero kmetov je prosilo za brezobrestna posojila za uničene vinograde, — prosili so letos zaradi prvaške obstrukcije zastonj! Tisočero kmetskih družin, katerim so toča, nevihta, suša itd. vse uničili, stoji danes poleg eksekntorja brez kruha in z lačnim želodcem. Vse regulacija ob Dravi, Pesnici in drugih potokih so bile ustavljene, kajti dežela ne more brez dovoljenja poslancev ničesar dati. Vse to in mnogi ednaki pojavi so bili posledica nezmiselne slovenske politikov štajerskem deželnem zboru. Kar je poštenih ljudi v slovensko-narodnem taboru, nam bodejo gotovo v srcu priznali, da imamo prlk Kajti s svojo zločinsko ob-strukcijo v deželnem zboruniso slovenski poslanci ničesar dosegli in tudi zanaprej ne bodejo in ne morejo z njo ničesar doseči. Čez par dni stopi deželni zbor zopet skupaj. Dela ima ogromno. Kajti storjenega ni ničesar in živeli smo doslej v nekakem nepostavnem ex-lex-stanju. Dela je ogromno, kajti nobena dežela ni v zadnjih letih vsled neviht, toče, po-vodnji itd. toliko trpela, kakor naša zelena štajerska. Deželni zbor bi moral tedaj vse svoje Španska kraljica-mati. /Aarchcsc d¡ San Giyliaflo sešla in da sta imela važne politične pogovore. Naša slika kaže italijanskega zunanjega ministra marchese di San Guiliano. Poroča se, da namerava španska kraljica-mati Kristina zaradi notranjih političnih zmešnjav svojo domovino zapustiti in se za stalno na Avstrijsko preseliti. Kakor znano je kraljica Kristina, ki je danes 53 let stara,hčerka pokojnega avstrijskega nadvojvode Karla in sestra nad- DasSde6 Erzhe-izog« Öjgcn In Frcudenfhal. ntgin^utternariaüirish'ne v-Spawten — - vojvode Evgena, ki je tudi veliki mojster I odslej živela. Naša slika kaže ta grad in tudi „Deutschmeister"-reda. Za kraljico se baje že kraljico-mati samo. grad v Freudentalu pripravljala, v katerem bode _ Zahtevajte v vseh trgovinah „Stajerceve" užigalice! moči porabiti, da bi velikansko bedo ljudstva vsaj deloma ublažil. To mora storiti, kajti drugače ne zasluži imena, da je „ljudsko zastopstvo". Odvisno pa je to edino od slovenskih poslancev. Ako bodejo ti svojo narodnjakarsko lenobo črez krov vrgli, potem mora deželni zbor do dela priti. Ako bi pa zaslepljeni prvaški poslanci nadaljevali svojo re-volver6ko politiko, no potem so tudi odgovorni za vso bedo našega ljudstva. Vsaka solza revnih slovenskih kmetov bi bilo potem prokletstvo za ošabne slovenske poslance! Radovedni smo, kaj bodejo ti možje. Btorili. Ali bodejo slovensko ljudstvo in njegove gospodarske interese zopet žrtvovali češkim protidržavnim zahtevam? Ali bodejo zopet „proč od Gradca" vpili, namesto da bi ljudstvu podpor pridobili ? Ali bodejo zopet celemu slovenskemu Jjudstvu v sramoto škandale delali ? Radovedni smo! Na vsak način so slovenski poslanci za vso svoje postopanje ljudstvu odgovorni. To slovensko ljudstvo na spodnjem Štajerskem je sicer zelo potrpežljivo in se je pustilo skozi desetletja od gotove izkorišče-valne gospode za nos vleči. Ali polagoma se bode to ljudstvo vzdramilo. Polagoma bode pričelo razumeti, da ni ovca, ki se pusti radovoljno k mesarju gnati. Polagoma bode ljudstvo svoje prave prijatelje in svoje prave sovražnike izpo-znalo! Že danes opozarjamo vse neodvisne in samostojno misleče slovenske kmete na spodnjem Štajerskem, naj se pripravijo naboj. Slovenske poslance se mora prisiliti, da izvršijo svojo dolžnost. In ta njih dolžnost je: delati, ne pa obstr nirati in postopati! * * * Dr. Tone Korošec se je klatil zadnjič po Gradcu in je baje spletkaril gledč obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. Fant je prišel s precej polno tonzuro in kislim obrazom nazaj. In kmalu nato je na nekem shodu izjavil, da bodejo slovensko-klerikalni poslanci to zadevo .častno" rešili. Stvar je ednostavno ta-le: De-želnozborsko obstrukcijo sta pričela pravzaprav le palček dr. Benkovič in dr. Verstovšek, to pa brez vsacega stvarnega vzroka, edino z ozirom na komando čeških politikov, proti želji vsega slovenskega kluba, ja celo brez da bi vprašali svoje lastne tovariše, klerikalne poslance. Javna tajnost je, da je bil n. p. jezuvitično gladki dr. Korošec hud nasprotnik obstrukcije. No, moral se je udati. Vlada pa je poslala deželni zbor domu. Zdaj so se pričele posledice obstrukcije čutiti. Kmetje niso dobivali podpor, ni se jim dajalo brezobrestnih posojil za uničene vinograde, ustavilo se je razna velekoristna in potrebna regulacijska dela. Tudi najbolj zagriženi klerikalni kmetje so pričeli mrmrati in grdo gledati. Ves vpliv farovških kuharic ni zamogel med ljudstvom zatreti hudega ogorčenja zoper to zločinsko politiko. Zdaj je oštel Korošec dr. Ben-koviča in dr. Verstovšeka kakor šolske pobe. In poslali so ga v Gradec na „kravjo kupčijo". Plazil se je okoli in poskušal merodajne kroge pridobiti, da bi nekaj „dovolili" kod „odkup" obstrukcije. Ali večina poslancev je gotovo mnenja, da se mora to brezvestno obstrukcijo pod vsakim pogojem zdrobiti. Prvaški poslanci naj le snejo neslano juho, ki so si jo skuhali. Doma jim bode že izobraženo ljudstvo svoje mnenje povedalo. Vbogi hofrat Ploj! Naš hofrat Ploj je človek, ki se noče na nobeno stran zameriti. Doma na shodih zna sicer prav radikalno govoriti in človek, ki ga ne pozna, bi po njegovem govorjenju mislil, da vsak dan par ministrov na Dunaju zadavi. Seveda, mi poznamo Ploja bolje in vemo prav dobro, da je krotek in da zna prav ponižno iz vladine roke cukerčke hrustati. Plo-jeva hrbtenica je iz kavčuka in zato se zna ta gospod zvijati kakor „Schlangenmensch" v cirkusih . . . Ljubljanski prvaki so se med seboj skregali in ves prepir je prišel pred sodnijo. Tam je slovenski vodja dr. Ribnikar nedvomno izjavil, da je gledč potrjenja eks-župana Hribarja v imenu vlade spletkaril — hofrat Ploj. Tega Ploja, ki je na shodih tako rrrradikalen, da je človeka kar strah, rabi torej slavna vlada za nekakega mešetarja pri svojih kupčijah ! !! Bolje se pač nikdar ni dokazalo, da je hofrat Ploj v vladini službi. No, mi smo to sicer že davno vedeli. Smilijo se nam le tisti vbogi volilci, ki so doslej na Plojeve limanice sedli. Ti zdaj pač natanko vedo, da jim hofrat Ploj nikdar pomagal ne bode. Mož, ki se je vdinjal vladi, ne more in ne sme ljudske interese zastopati. To razume dandanes pač sleherni človek. In zato naj Ploj le na Dunaju ostane; vlada ga bode že porabila v tej ali oni kancliji. Štajerski kmetje pa mu dajo z veseljem „urlaub" za vekomaj! „Narodna" politika. Celjska „narodna stranka" je pač najsmešnejši pojav v političnem življenju na Slovenskem. Prava karikatura resne stranke je to! Vsaka stranka mora imeti gotov program, pa ne samo na papirju. Pametna doslednost je prvi pogoj za stranko. In ravno doslednosti ni ta „narodna" stranka nikdar imela. Omenimo v dokaz le slučaj s hofratom Plojem, katerega je celjska „narodna stranka" svoj čas tako grdo in osebno napadala, kateremu pa leze zdaj že par let med frakove škrice. Dr. Ploj ni bil nikdar pristaš „narodne stranke", ker je „konzervativec" in vsled tega zagriženi nasprotnik slehernega napredka. In vendar je „narodna stranka", ki se je v svojih boljših časih imenovala „napredno", danes pač edina skupina, ki se ob vsaki priliki za dr. Ploja zavzema. Komedija! Na naravnost nebovpijoč način pa je dokazala ta dohtarska strančica svojo nedoslednost v slučaju obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. Mi smo gotovo odločni nasprotniki te zločinske obstrukcije, ki bije krvave rane v truplo našega gospodarskega življenja. Ali mi smo bili nasprotniki obstrukcije od prvega začetka sem. Drugače pa „narodna stranka". Celo pametnejši „narodnjaki", katerih se semtertja vendar katerega najde, čeprav se jih mora po dnevi z lučjo iskati, — celo ti so torej hudomušno godrnjali, ko je dr. Kukovec v deželnem zboru s tako otroško-naivno „politiko" nastopal. Vsak politični a-b-c-strelec mora razumeti, da je imela obstrukcija za klerikalce le strankarski pomen. Dr. Kukovec pa je bil nakrat kar pijan od samega „narodnega" navdušenja in je zlezel pod klop klerikalnih poslancev ter jim pridno pomagal. S tem je vzel svoji lastni stranki veliko agitacijsko sredstvo, brez da bi nje ali slovenskemu ljudstvu le toliko koristil, kolikor je za nohtom črnega. Kakor slepec je capljal dr. Kukovec za dr. Ben-kovičem. In slovenski učitelji so se pridušali, slovensko ljudstvo se je trumoma obračalo od obstrucijonistov. Mi smo pa vroče železo pridno kovali ... V Celju so pač „Štajerca" natanko čitali, da se jim je zdaj „narodna" glava malo zjasnila. Kajti „narodna" stranka nastopa zdaj proti — obstrukciji. V resnici: celjski doktorji so pričeli po toči zvoniti! In „Narodni dnevnik", ki mora tako plesati, kakor žvižga dr. Kukovec, piše zdaj z debelimi črkami, da povzroča obstrukcija veliko gospodarsko škodo. Aha, zdaj to veste, zdaj to razumete, vi „narodni" gospodje! Preje pa ste sami za obstrukcijo nastopali. Zdaj menda Benkoviči več ne potrebujejo trabantovstva „narodnih" vodij. Zato bije zdaj „Narodni dnevnik" dr. Kukovca tako nevsmiljeno po zobeh ... In to naj bo „politika"! Gospodje v Celju, pojdite se politike k Mešku, Pišeku, RoŠkarju in Ter-glavu učiti . . . Velika napredna zmaga. Te dni so se vršile občinske volitve vTeharjih pri Celju. Prvaški klerikalci in liberalci so bili zopet združeni in so napenjali vse moči, da bi dobili i to občino v svoje kremplje. Hujskaliso po znani svoji navadi zlasti v časopisju. In hvalili so se že naprej, da bodejo prav gotovo zmagali. Ali vrli volilci so jim napravili debelo črto čez te račune. Pri volitvah so namreč napre-dnjaki in Nemci v vseh treh razredih z veliko večino zmagali. Izid volitev je ta-le: V III. razredu so dobili napre-dnjaki 230 glasov, združeni slovenski prvaki pa samo 156 glasov. V II. razredu napredni kandidati 33, prvaški pa samo 22 glasov. Tudi v I. razredu so naši somišljeniki zmagali. Teharska občina ostane torej napredna. Volitev je bila jako živahna in so skoraj vsi volilci svoje glasove oddali. Število naprednih glasov se je od zadnjih volitev sem jako pomnožilo. Leta 1906 imeli smo v III. razredu 19 glasov večine, zdaj pa jih imamo 74. V II. razredu so takrat naši kandidati s 17 proti 31 glasovi podlegli; zdaj pa smo zli glasovi večine zmagali. Naša zmaga napravila je v vsej okolici veliko veselja. Prebivalstvo, ki se ne pusti od prvaških dohtarjev nahujskati, je jako zadovoljno z izidom te volitve. Ne vemo, ali bode „narodna stranka" zdaj zopet obhod z bando napravila ? ! Prvaki hodijo zdaj s presneto povešeno glavo okoli. Vsa celjska okolica še ni vaša. Prebivalstvo ne mara, da bi se v vsaki občini tako „gospodarilo", kakor v občini „celjska okolica". Naprednim davkoplačevalcem, ki so tako imenitno čast teharske občine rešili, čestitamo iz srca. Le naprej! Vera peša . . . Kot odgovor na hujskanje politikujočih duhovnikov v Šent Ilju izstopilo je 10 oseb v Mariboru iz katoliške cerkve. S farjem vera gor, s farjem vera dol! Občinske volitve v Naraplah so se vršile 4. septembra. Bile so dve stranki in na obeh straneh je bilo ednako glasov. Prišlo je do žrebanja. Poroča se nam pa, da se je od raznih strani prav nepošteno delalo in naravnost protipostavno nastopalo. O tej zadevi bodemo še natanko poročali. Dobili smo dopis, v katerem se gotovim ljudem naravnost volilno sleparijo očita. Dopi- PoYodenj na Mo-ravskem. Vsled tedne trajajočega dežja nastala je na Moravskem in v Šle-ziji velika povodenj. Tudi na Ogrskem so se zgodile ednake nesreče. Ali na Moravskem že desetletja sem niso take povodnji doživeli. Mnogo mostov je vzela voda in brezštevilno hiš se je podrlo. Podlaga železniških prog je tako poškodovana, da vlaki ne morejo voziti. Tudi mnogo ljudi izgubilo je svoje življenje v valovih. Vbogo prebivalstvo je težko prizadeto. V mestu Kunovvitz se je podrlo 120 hiš. Na tisoče ljudi je brez strehe. Naša slika kaže zgoraj uničene hiše v Kunovvitzu, spodaj pa ceste, katere je voda preplovila. Ali si se že na „Štajerčevi" kmetski koledar za leto 1911 naročil ? __Gberschvvonvnt* StraOemKvnovvftz Das Hochvvosser In Mahren v __ Kupujte „Stajerčeve" užigalice! Glavna zaloga firma SIawitsch v Ptuju. Zrakoplovee Spelterim Kapitin ¿pelt-crinis jüngste^ Ftuq Ü&er die Mwn * • • snika prosimo, da nas čimpreje obišče, kajti tega ne smemo in nočemo trpeti, da bi klerikalci tudi pri volitvah s švindeljnom nastopali. Torej še enkrat: govorili bodemo o teh volitvah še odločno besedo! Trbovlje hočejo zdaj prvaški klerikalci pod črni jezuvitovski klobuk spraviti. Ta občina je bila doslej vedno naprednega mišljenja. Delavci poznajo vsakdanjo kruto borbo za obstanek in se zato ne pustijo farbati s praznimi obljubami črnih „odrešenikov". Leta sem je bilo trboveljsko prebivalstvo do skrajnosti protiklerikalno. Nobene veljave in nobenega pomena niso imeli ti klerikalci, katerim so dali knapi zaradi raznih volilnih sleparij ime „ajmohtarjev". Vsak „aj-mohter" je vžival v Trbovljah splošno zaničevanje, kajti ljudje so ga takoj spoznali za brez-značajneža. Iz prepričanja ni nikdo klerikalec, razven tistih par tercijalk moškega in ženskega spola, ki mislijo, da je vsaka farovška kuharica „od Boga poslana" . . . Med to tercijalsko revščino spada poleg pobožne Šilkovke tudi paznik Župan. Mož ima gotovo daljšo brado nego pamet. Ali zbral je s pomočjo kaplanov nekaj ednakih bratcev skupaj, ki so temlažje agitirali, ker je stalo trboveljsko liberalstvo v znamenju Roševe bande. Klaverno in moralično propalo „Roševstvo" je diskrediti-ralo napredno misel v Trbovljah. Zato so imeli klerikalci lahko delo za agitacijo in Zupanova setev je šla v klasje . . . Preteklo nedeljo je bil v Trbovljah klerikalni „Društveni dom" otvorjen. Po vsem svetu se je nafehtal denar za to kočo in zato je vsa ta slavnost le smešna komedija. Rudarji se pač požvižgajo na te no-ratije popovskih hujskačev. Vsled tega so bili pri celi slavnosti domačini le gledalci, ki so z veseljem opazovali, kako so se Zupani, Korošci in Benkoviči na glavo postavljali. Pomagali so jim „orli", katerim je ljudstvo dalo pravo ime „čuki". Fantki so pokazali, da znajo skakati in — ministrirati. Zanimivo je, da je imel „cerkveni govor" dr. Tone Korošec. Možakar torej še ni pozabil, da je tonzuriran. Govoril je o „ljubezni do bližnega". Mi se ne šalimo: to je resnica! Tone Korošec je govoril o ljubezni do bližnega. Trboveljski tretjiredniki so temu poli-tikujočemu kaplanu seveda vse verjeli. Eden je bil tako ginjen, da se je ves solzen v Zupanovo suknjo vseknil. Na slavnosti sami pa je imel dr. Benkovič prvo besedo. Mož je tako velik kakor Miklavčičev Peter. Povedal ni niti besedice o svojih prevelikih računih. Rekel je pa, da naj bi se „društveni dom" imenoval „Zupanov dom"! Po našem mnenju bi bilo še bolje, ako bi se imenoval „ajmohtarski dom". Popoldne so pa „čuki" nastopili. Bil je veliki „hec" za knape. Ali se klerikalci v resnici domišljujejo, da bodejo Trbovlje „dobili"? Oj kako se motijo. Rudarji bo trezno misleči ljudje, ki ne bodejo nikdar v črni rog trobili. Kakor je za Roševo bando, tako bode i za črnuhe v Trbovljah odklenkalo! Tudi V Ormožu se je pričela v zadnjem času narodnjaška hujskarija živo razšiijati. V mestu samem je sicer prav malo „navdušenih" prva- kov. Zato se jih vedno od zunaj, zlasti iz Hrvatskega, vabi. Prvaški nadučitelj Rajšp pa niti s tem ni zadovoljen. On hoče oelo nedolžno deco z narodnjaško hujskarijo zastrupiti. To je pokazal zlasti ob letošnjem šolskem zaključku. Namesto da bi deco na Avstrijo ali na 60 letnico našega vladarja opozarjal, priredil je raje „Stanko-Vrazovo" slavnost. Ta Stanko Vraz gotovo ni kriv, da se ga danes Rajšpi spominjajo. Mož je bil „ilirskega" prepričanja in je spisal nekaj hrvatskih pesen. Izobraženi ¡Slovenci (kakor n. p. dr. Prijatelj) ga nimajo za posebno važnega. Rajšpu se todi gotovo ni šlo za Vraza, na katerega ga je bržkone šele kaplan Stuhec opozoril. On je hotel le v Ormožu narodnjaško demonstracijo napraviti in je v ta namen nedolžno deco izrabil. Prišla je čreda srbskih, črnogorskih in kranjskih narodnjakov, ki so se enkrat v čitalnici opijanili. Bog jim požegnaj! Otroci so Rajšpa poslušali. Potem so morali z anilinom barvane „kraherle" piti. Telesno se jih je torej z anilinom zastrupilo, duševno pa z Rajšpovim „govorom". Rajšpa je morala šolska oblast že opetovano na njegovo dolžnost opozoriti. Mož naj otroke pošteno vzgaja, kajti zato je plačan. Narodne hujskarije pa ne potrebujemo. Opozarjamo oblast na to postopanje in upamo, da se bode kmetske otroke varovalo pred neumnimi komedijami narodnjaških šolmaštrov. Amen! Infamija in to najgrša, najpodlejša infamija je, kar čečkari neki doktorski šribar v „Narodni dnevnik" glede požarniškega sestanka v Ptuju. Dotični smrkolin pač ni vreden, da bi zadnjemu gasilcu škornje slekel. Pribijemo le, da je vsa njegova čečkarija od prve do zadnje besede zlagana. Požarniška slavnost v Ptuju se je izvršila na tako znameniti način, tako krasno in dostojno, da je lahko ,vsaki ednaki prireditvi v vzgled. Slovenski hujskači pa so s svojo zagri-ženostjo le dokazali, da nimajo nobenega pojma o dostojnosti. Pljuvajte, prvaki, požarniki se vašemu bevskanju le smejijo! Oslovski glas ne gre v nebesa, pa čeprav je v „Narodnem dnevniku" natiskan! V Bukovcih pri Ptuju hočejo požarno brambo uresničiti. Vsak pametni; človek mora priznati, da je to velika potreba. Požarna bramba pa za-more le obstojati, ako je pri deželni zvezi. In j zato mora imeti tudi nemško komando. Pametni ' ljudje smatrajo to za samo ob sebi umevno. V uredništvu mariborskega „Slov. gospodarja" pa ni pametnih ljudi. Zato se dotični tepci in njih dopisuni jezijo in spodtikajo nad nemško komando. „Gospodarjev" dopisun sicer gotovo ne bode nikdar gasil, — k večjem svojo žejo pri farovški kuharici. Ali povemo mu, da so možje v Bukovcih dovolj pametni in se požvižgajo na njegove nauke ter nasvete. Požarna bramba je preresna uredba, da bi se zaradi nje s takimi smrkovimi dopisunčki prepirali! Toliko „Gospodarju" v odgovor! V spodnji sv. Kunigundi imajo fajmoštra Antona Kociper, ki nam je poslal na naš članek v 36. številki tako grozovito neumni „popravek" po § 19, da človek res ne ve, ali je ta pobož- Znameniti kapitan Spelterini preplovil je že opetovano visoke „Alpe ".Pred kratkem storil je to zopet v zrakoplovu „Sirius", katerega kaže naša slika. Balon se je dvignil pri mestu Murren v zrak in je preplovil bern-ske tenvalliserske „alpe". Na zemljo prišel je pri italijanskemu mestu Turinu. V gondoli balona sta se nahajala poleg kapitana še nadvojvoda Franc Salvator avstrijski in baron Rot-schild iz Dunaja. ni gospod pregloboko v glažek pogledal, ali pa e bolan v glavi. Ta duhoviti „popravek" je naravnost sramota za človeka, ki se prišteva k „inteligenci" in ki je vendar tudi po šolah hlače ,rgal. Vrgli smo to bedasto, otroško čečkarijo v toš. Kociper naj nas toži; kot zastopnika ma priporočamo dr. Rosino ali pa dr. Brumena, ki sta že obadva s svojimi „popravki" proti našemu uredniku sodnijsko propadla. Kociper pa naj vboga svojega nekdanjega tovariša Aškerca: vzame naj kozarec vode; s polovico vode naj si ohladi čelo, drugo polovico pa naj izpije . .. Zastrupljenje krvi. V Lačavesi pri sv. Bol-fengu se je ranila Marija Stampar s koso na nogi. Zanemarila je malo rano. Vsled tega se ji je kri zastrupila in revica je morala umreti. Tatvina. Hlapec Joža Gril v Žalcu ukradel je F. Piklu kolo v vrednosti 250 K in še nekaj drugih predmetov. Dali so ga pod ključ. Samomor. V Celju se je ustrelil račanski podčastnik Franc Heber iz Trgoviča v ptajskem okraju. Dolgoprstež je neki 16 letni kmetski fant, ki je te dni iz zapora v Konjicah ušel. Pokradel je celo vrsto predmetov; sploh je vkradel je ped roko prišlo. Tata so dali e ključ. 0 groznem umoru, ki se je izvršil v sv. Lovrencu v slov. gor. se nam še poroča : 60 letni kočar Johan Krepsa iz Podole bil je vodja večje tatvinske družbe. Kot priča je pa pri sodniji neke druge tatove zelo očrnil. Med temi sta bila tudi neki Hoinik in Sori. Ta dva lopova sta sklenila, da se nad Krepso krvavo maščujeta. Vpila sta po vasi: „Se danes mora biti Krepsa hin". Zvečer sta res v njegovo hišo vlomila. Krepsa je stanoval sam s svojima dvema otrokoma v starosti 4 in 7 let. Njegova žena sedi namreč 20 mesecev v mariborski ječi in to tudi zaradi tatvine. Njegov 20 letni sin pa je bil v bolnišnici; Šori ga je bil namreč težko na glavi ranil. Hojnik in Šori sta prijela Krepso pri rokeh in nogeh in ga vlekla v sadonosnik. Tam sta ga vrgla na tla in sta zbijala s poleni toliko časa po njegovi glavi, da je bil mrtev. Grozni udarci, s katerimi sta Krepsi glavo popolnoma zdrobila, so se čuli v sosednih hišah. Ali ljudje se niso upali vun. Popoldne istega dnč prišel je Krepso vi sin iz bolnišnice. Otroka sta mu jokaje povedala, kako je bil oče umorjen. Mrliča je našel na cesti. Kmetje se morilcev bojijo in hodijo oboroženi okoli, čas bi bil, da bi se par takih morilcev na vislice spravilo, kajti par let zapora jim itak nič ne stori. Nesreča. Pri oranju so se splašile krave posestnika Martina Sterbal v Stojncih. Plng je šel nesrečnežu čez noge in ga je težko poškodoval. I Vlomili so lopovi v kopeljsko hišico grašča-ka Janica pri Celju in ukradli precej perila. Pri vožnji udarila je štanga hlapca Franca Ferk v Panceču pri Slov. Gradcu tako močno čez želodec, da je kmalu nato umrl. Rudarska smrt. V jami v Fohnsdorfu se je podrl neki zid. Dva rudniška kovača in en rudar so našli pri temu svojo smrt. Nesrečneži se pišejo Gollob, Riener in Bratok. Porotno sodišče v Mariboru prične 19. t. m. svoje zasedanje. Doslej so naznanjeni sledeči slučaji: Dne 19. Marija Kaševic (požig); Franc Kobale (posilstvo); 21. Johan Traucer, Johan Kostenvein in Jožef Hercenjak (umor in uboj); 22., 23. in 24. Anton Kmetec (zopetna obravnava zaradi umora). < Iz Koroškega. \4t _ _______tr\ t trt o >-t rr Koroški „popravkarjr Z našimi članki o velikanskemu farškemu polomu na Koroškem smo slovenske posojilni-čarje v živo zadeli. Danes je d o k a z a n o, da je cela vrsta slovenskih posojilnic udeležena pri temu polomu in vsled brezvestnosti svojih črnih vodij zapravila tisoče kmetskih denarjev. Pod-načelnik bankerotne centralne kase je monsignore P od gore, glavni steber „Š-Mira" in slovenski voditelj. Ali zdaj se hoče to klerikalno lumpa-rijo, s katero se je koroškim kmetom skoraj 4 milijone kron oropalo, na nesramni način zatajiti. V ta namen so si slovenski prijatelji-sleparjev °Wei8s& W> ! riifvet™Na&ujskttli-1\tkfdtrt "vteö ¿MenfeU ^ 'etfjffiißb Uft" KördÄ? dä'-tei $» A+rrrff nH te' po § 19 t. z. Kakor znano, se da s i paragrafom vse popraviti. Dr. Brejc je hotel j tos z njim celo našo- trditev „popraviti", ¡odira slovenske kmete s previsokimi računi, ve že vsak človek, koliko je tak „po-vreden. Mi bodemo te v celovški f a-iki laži in lumparije sestavljene avkea objavili, da izpoznajo naši čitatelji izanikernost slovenskih klerikalcev. Za danes »rimo sledeče tri „popravke44: .Gospod Kari Linhart, odgovorni urednik Bjerca* v Ptuja. Na podlagi § 19 tiskovnega zahtevamo glede na članek „Velikanski likalni polom. „Milijoni kmetskega denarja avljeni", objavljen v Vašem listu z dne 28. sta t. 1., da objavite na postaven način na-Di popravek. Ni res, da so v Weissovi cen-kasi (Centralkasse der landwirtschaftlichen senschaften) združene tudi vse slovenske ¡jißice, in ni res, da bodo te posojilnice vse i denarje izgubile. Nasprotno je res, da pod-slovenska posojilnica ni članica nemške alkase. ter da s to nemško c e n-ilno kaso, kateri načelnik je Nemec monsignor Weiss, n i-prav nobene niti najmanjše leze in zato tudi vsled poloma pojilnica ne more niti vinarja ■■biti. Hranilnica in posojilnica v Podlju-Janko Arnuš, tajnik. Lovro Smole, pred-— Fajmošter Arnuš je le „tajnik", re-¡Smoleta pa je pri posojilnici za predsednika Kadar se zgodi v tej posojilnici polom, en bi bil Smole. Arnuš pa bi se kakor ej rešil. Taki so črnuhi! — „Gospod Karol odgovorni urednik „Štajerca" v Ptuju, [jodlagi § 19 tiskovnega zakona, zahtevamo ' na članek „Velikanski klerikalni polom", ai kmetskega denarja zapravljeni", objav-Vašem listu z dne 28. avgusta 1. L, da rite na postaven način nastopni popravek, da so v Weissovi centralni kasi (Cen-der landwirtschaftlichen Genossenschaf-iidrnžene tudi vse slovenske posojilnice, in da bodo te posojilnice vse svoje denarje ile. Nasprotno je res, da podpisana sloven-)jilnica ni članica nemške centralkasse, da sto nemško centralno k a-Ikateri načelnik je bil Nemec isignor Weis s, nima prav no-leniti najmanjše zveze in z a-indi vsled poloma v nemškem :orn podpisana p o s o j i 1 n i c a n e re niti vinarja zgubiti. Hranil-lin posojilnica Podravje, dne 6. septembra Jan. Šervic, leč. načelnik. Janez Vospernik. Karol Linhart, odgovorni urednik a" v Ptuju. Na podlagi § 19. tiskovnega zahtevamo glede na članek „Velikanski klerikalni polom". „Milijoni kmetskega denarja zapravljeni", objavljen v Vašem listu z- dne 28. avgusta t. 1., da objavite na postaven način nastopen popravek: Ni res, da so v Weissovi centralni kasi (Centralkasse der landwirtschaftlichen Genossenschaften) združene tudi vse slovenske posojilnice, in ni res, da bodo te posojilnice vse svoje denarje izgubile. Nasprotno je res, da podpisana slovenska posojilnica ni članica nemške centralkase, ter da s to nemško centralno kaso, kateri načelnik je bil Nemec monsignor Weiss, nima prav nobene niti najmanjše zveze in zato tudi vsled poloma v nemškem taboru podpisana posojilnica ne more niti vinarja zgubiti. Št. Jakobska posojilnica v Rožu dne 6. avgusta 1910. Matej Ražun, načelnik. Mat. Nagele, odbornik. — Matija Ražun je svoje fi-nancijelne zmožnosti že začasa prejšnega župana pokazal. Ali je bilo takrat tudi vse „pošteno" ? Vsi ti „popravki" so seveda le otroška igrača z neumnim paragrafom. V kratkem bodemo videli, kdo ima prav. Kajti gotovo je, da bode tudi med slovenskimi posojilnicami pričelo pokati. Gnilo je vso klerikalno gospodarstvo! Te resnice ne spravijo nobeni paragrafi iz sveta. Mi vzdržujemo svojo trditev, da so klerikalci na Koroškem kmete za štiri milijone oropali. In vsak otrok ve, da so nemški in slovenski klerikalci pod eno odejo. Le „popravljajte" torej, črni gospodje! Ljudstvo vam več ne veruje! * * * Velikanski polom na Koroškem. * Že par tednov sem je vsa koroška javnost razburjena nad grozno sleparijo političnih farjev, s katero se je okroglo 4 milijone ljudskega denarja zapravilo in tisočere kmete na beraško palico spravilo. Klerikalni listi sicer lažejo in zavijajo, ali vse to jim nič ne pomaga. Vsled velikanskega škandala morala se je vmešati i oblast. Monsignore Weiss jo je sicer pravočasno v Ameriko popihal; pravijo, da je preje še 500.000 kron ljudskega denarja pokradel. Monsignore Kayser pa sedi pod ključem deželne sodnije v Celovcu. Poleg tega je proglasilo sodišče konkurz nad firmo Kayser & Palese . . . Kar smo torej že leta sem pričakovali, se je zdaj žalibog uresničilo. Pravi povzročitelji bodejo sicer kakor vedno ušli. Nesrečni kmetje pa bodejo za te zločince, za te žegnane sleparje in goljufe, s svojim krvavo prisluženim denarjem plačevali ... Da se nam ne bode očitalo, da pretiravamo, hočemo svoje trditve takoj dokazati. Splošna zveza kmetijskih zadrug na Dunaju izvršila je namreč natančno revizijo. Iu s to revizijo se je dokazalo, da so Kayser, Weiss in sploh vsi merodajni kleri- Francoska politična šala. /U «J J/ ^V/T, O ¡r/ Ie dni se je snovalo po {¡ji 40 letni-ilike nemško-ske vojske 10/71), pri ka-I je bila Fran-popolnoma la. Fran-so že takrat rradi politične zbijali. Ena žal je bila itnra, kate-današnja slika. Slika amljevid Ev-na katerem ridimo posa-države v oseb. An- se priduša , i/ L in pozabi Karte von .j Irsko, katero ima privezano. Španska in se naslanja na Portugalsko. Francoska 'm proti Prusiji, katera polaga eno roko Holandsko, drugo pa na Avstrijo. Italija pravi «ku: Vzemi tvoje.noge proč, .Otok Kffrsika **$sgttmi E? s v.-HqIiteinu izgubila..' EvropejsBi JI 988SBucia «nodhfiM .BniiBiM blorinisfl Europa imJahre 1870 Turčiji se zdeha, kčr se ravno drami, medtem ko puši azijska Turčija naprej. Švedska skače kakor lev, medtem ko je Rusija podobna hlapcu, ki hoče svoj .koš jjapplnij;i . Mislimo, da ss< bodejo i našiCrtfttelji--*2abavali s to politično rfikftAnia ¡naab jui .(sffleh osolgihedpi ono j«i> -biq ni taonbed eiivosoig ono ¡Biogs .mrnsolod moi iioicj ojjodjsn BgBoiou iaonbrr kalci izvršili nebovpijočo lumparijo. Par točk iz tega poročila naj omenimo : Centralna kasa kmetskih zadrug na Koroškem bila je 1. 1900 uresničena in je do 1. 1908 pravilno delovala. Do 1. 1909 štela je 63 rajfajzenovih posojilnic, med katerimi je tudi razmeroma veliko slovenskih p o s o j i 1 n i c. Že pri prvi reviziji tega farškega podjetja (avgusta 1909) se je našlo mnogo napak. Tako ni bilo nobenega kasirja; predsednikovo delovanje (Weissovo) ni n i k d o kontroliral in sploh tudi ni bilo nobenega nadzorništva. Odbor sam stopil je le enkrat ali dvakrat na leto skupaj. Protokole se je pisalo na listke, tako da je predsednik neprijetne zapisnike ukradel in na stran spravil. S tem je hotel svoje razmerje k sleparski firmi Kayser & Palese skriti. Na občnem zboru je predsednik revizijsko poročilo na sleparski način ponaredil, da je imel odbornika na ta način za norca, bele julija t. 1. se je izvršila druga revizija, ki je potem prav žalostne stvari na dan spravila. Monsignore Weiss, ki je zdaj v Ameriko pobegnil, je naravnost grozovito „gospodaril". Bankerotni firmi Kayser & Palese je ta slepar polagoma brez vednosti odbora in občnega shoda okroglo 3Vj milijonev kron kmetskega denarja „posodil", čeprav je moral vedeti, da kasa ta denar nikdar nazaj dobila ne bode. Weiss je dal danes zaradi goljufije zaprtemu Kayserju hranilno knjižico za 350.000 K, brez da bi mu ta le za vinar vrednosti dal. Tako sta ta dva goljufa s kmetskim denarjem delala! Vsak korak je bil grda sleparija! Najbolj žalostno pa je, daje 51 posojilnic svoje denarje v to sleparsko kaso vložilo. Ti tuji denarji znašajo skupaj več kot tri milijone kron in vesta kmetski denar je izgubljen... Toliko je čitati v omenjenem revizijskem poročilu. Mi nimamo temu ničesar dostaviti. Srce nas boli za vboge, verne kmete, ki so bili na ta način oropani od voditeljev klerikalstva na Koroškem ! Vbogo slovensko ljudstvo! Slovenski klerikalci skušajo zdaj svoje nemške bratce zatajiti, ker se bojijo posledic velikanskega poloma. V „Ö-Miru" in v drugih klerikalnih časopisih kričijo in lažejo na vse pretege, češ da „Slovenci pri temu polomu niso udeleženi" . . . Nas bi gotovo veselilo, ko bi slovenski kmetje na Koroškem v resnici nič ne trpeli. Žalibog, da to ni istina. R e s je namreč, daje cela vrsta slovenskih posojilnic udeležena pri temu polomu. Resje, da bodejo slovenski člani teh slovenskih posojilnic bržkone ves svoj prihranjeni denar izgubili. To je danes dognano in se bode kmalu sodnijsko dokazalo. Poleg tega so pri tej grozoviti farški slepariji udeleženi razne slovenske cerkve in cerkveni zavodi. To se poroča iz popolnoma zanesljivega vira. Tako na primer izgube: c e r-k e v v Št. Rupretu i n podružnici sv. Urha ter sv. Neže pri Velikovcu za tamošnje razmere naravnost veliko svoto 14.700 kron. Vbogi, itak revni kmetski farani bodejo morali za farško špekulacijo in sleparijo plačati skoraj 15.000 kron. In kdo je kriv ? Župnik v Št. Rupretu je znani narodnjaški T r e i b e r. Ta možakar je bil vedno med najprvimi hujskači proti narodnemu miru na Koroškem. Zdaj se je pod njegovo komando zagospodarilo skoraj 15.000 kron ! ! ! In tako je še v raznih drugih krajih. Vbogo slovensko ljudstvo, ki se pusti od klerikalnih huj-skačev tako grdo odirati! Prevalje. Piše se nam: Naši črnuhi hodijo vsi potuhnjeni od tega časa, ko se je razširil glas velike farške goljufije na Koroškem. Ni se čuditi, da oznanujejo farji po cerkvah, ljudstvo ne sme nasprotne časnike brati, ampak le samo take liste, kateri izhajajo iz žegnanih farških rok; to samo zato, da bi ljudstvo ne zvedelo farškev lumparije. Nič ne pomaga, ako ravno list „Šmir" od tega farškega poloma ničesar ne pove. Vendar smo pa zvedeli, in celo pobožne ženske vedo od poloma farjev na Koroškem, kateri je edini v celi avstrijski državi. Prišel je dan in vemo zdaj, zakaj črnuhi tako hujskajp .zoper pošte« ;/%t^*<5Čejo trobit/v.injih (rog;-, satno j^a "Jeli dovolj gimpejjho^affvtefteritodtt v&i&lio{^kftfc/aamiqhcßejoi iu u^i ujeli satjihmi ¿daj*) kaj päj!farška rogar Bruck a. 'sem kme itelne m lorezuic« Juge, br ice ali p cjše stroj« edno ok< laročujem )!in, str O. i cement ¡roje im< ta zrnje & tudi na noč dom« P vrste; h zahtev fsak žnjin Vmičarja!!! Na dobro viničarijo se sprejme viničarja s 4 5 delavnimi močmi v Majberg. Oglasi se naj p gosp. Paul Kästner iz Ljubljani, zdaj v Majbsr štev. 69, zadnja pošta St. Veit bei Pettau. Pest -Cult ure n novo puvani hrami z opeko kriti, dobra to pri hiši, njiva, sadonosnik in pašnik, ao m preselitve za 3400 kron proda. — Ta hiši tudi sposobna za gostilno. Vpraša se pri FraK oeh v Ločkem vrhu, pošta sv. Urban §<] Ptuju. Pest-Bazillen s 4-5 delavskimi močmi se najkasneje do? Martina t. 1. sprejme. -— Vpraša se pri gosji Reinhold Kratina, Maribor, Draugasse 10. i Pridni, trezni in mladi Ičavničar ali kovač «prejme. — Vprašati je pri mestni upravi (Stadtverwaltung) v Ptuju._788 Za posestnike mlinov! Proda se lične stole (Walzenstühle) ije velikosti za žitne mline, samo 400 kron j komad, zaradi nabave večjih mašin. Vidi p v prometu Schwabov mlin („Aumühle") IPtojn. Več pove F. C. Schwab v Ptuju. 78i ¡Gostilna, in trgovina ecjim posestvom in v izvrstni legi s krasnim Jarstvom se proda. Cena nizka, dobiček , Posestvo je pri sv. Lenartu blizu Več pove upravništvo „Štajerca". 785 Ženitna ponudba. 150 let star mož, krojač, ima malo posestvo !orala zemlje, brez otrok, na koroški deželi, ; eno šiviljo v zakon stopiti, v srednji sta-katera ima nekaj denarja. Ponudbe na upravništvo „Štajerca". K-.V s 4 naj Aajber{ fja zaloga kmetskih strojev in sprejemanje popravil 7S9 rane Karnpuš l. Polskavi pri Pragerskem, Sp. Štajer. i kmetom priporoča najnovejše vitle ali geplne, i mlatilnice, najnovejše ročne mlatilnice, sla-oice, reporeznice, vejalnike, žitne čistilnice „brane, mline za jaboljka in grozdje, stiskal-lili preše, stroje za kosit, grabit, obračat, najno-festroje za sejati vsake vrste zrna itd. V zalogi imam i okoli dvesto strojev vsake vrste na izbir, tudi .fem vsake vrste motorje, na bencin in sesalni i stroje za opeko, opreme za opekarne, šamote nentne cevi delati, železje za mline in žage, vse imam od tovarne Ježek, tudi najnovejše mline ije mleti, da si lahko vsak doma melje na roko J na vitle, najnovejše mline na vodno in parno i domači izdelek, tudi najnovejše šivalne stroje vsake [ nste; zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, abtevanje pride vsakemu kmetu domu, da se lahko tujim dogovori brezplačno, ne da bi mogel kdo pot plačati, kak kdo želi._789 Pozor! dobro idoča gostilna s točenjem vina in z 8 oralov zemlje, vse v najboljšem _ v večjem kraju, eno uro od mesta Ptuja [¿koj zavoljo preselitve za 7600 gold. pod zelo ugodnimi pogoji proda, natančneje od Franz Petelinz, zgornja Polskava pri Pragerskem. 783 mašina za govorenje na ki igra b*ez igte. Izdelek svetovne firme Pathfe Frfcres. ir ) do i gosi e 10. na vsak način pESP najboljše. vse druge zisteme. Plate se ne obrabijo, |oe praskajo ; čuje se resnično »uziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. 633 G. ACKERMANN urar v Ptuju (teater.) Resti so 3—12 metrov dolgi od dobrega flanela, barhenta, kanevasa, oksforda, platna itd. Garantirano zelo solidna postrežba. Pošlje po povzetju. Pri naročbi naj se natančno naslov napravi. Wenzel Prousa, Hertin št. 15 b. Eipel (Češko). 728 Proda se na Dolenjskem radi ostarelosti 50 let obstoječa trgovina z mešanim blagom, ki ima velik krog stalnih odjemalcev. Hiša je enonadstropna in spada zraven gospodarsko poslopje in krasen vrt. Več pove upravništvo „Štajerca". 731 Po zelo znižanih cenah! ei7 Ivan Berna v Celju, gospodska ulica štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti po-_vzetju.____ Išče se za neko špedicijsko hišo 724 upravitelj ki se mora tudi razumeti na oskrbovanje konj. Naslov se izve v upravništvu „Štajerca". Zelo ugodna kupčija! Na prodaj je v nekem mestu na spodnjem Štajerskem fijakerija z 5 konji, 5 vOzov, 3 sani, več parov konjske oprave, lepa hiša, štala in gospodarsko poslopje. Cena 19.000 kron. Zamenja se tudi za gostilno. Vpraša se v upravništvu „Štajerca". 662 št. 00 po kg. 36 vinarjev, moka za kruh 22 vin., in vse drugo špecerijsko blago dobi se najceneje pri Hans Sirk, Maribor 719 Hauptplatz. Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni nakup Gamsova brada pod. jelenovi bradi, sova, zelo lepa, 15 cm dolga, dlaka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj IX, Altmiittergasse 3/123. Mnogo priznalnih pisem. 754 Hiša se proda v Novivasi pri Slov. Bistrici, zraven 8 oralov grunta, zelo dobra zemlja; cena 11.000 kron. Več pove posestnik Jos. Šlamberger V Novivasi pri Slov. Bistrici._755 Učenec mst* Učenec, ki govori nemško in slovensko, z zadostno šolsko izobrazbo, se začetkom oktobra t. 1. sprejme pri g. Jos. Srimz, Celje, trgovina s špecerijo, kolonialnim blagom, vinom in žganjem. 747 Izdatno kmetijstvo 10 minut pešpota od mesta Celje, oddaljeno z dobro zidanimi velikimi gospodarskimi poslopji, stanovalno hišo s 3 sobami, kuhinjo, dve kleti, hlevi, vodnjak, veliko dvorišče, 3 vrti s plodonosnim sadnim drevjem, špalir iz trsja, 5 minut oddaljeno prvorazredna njiva in travniki, preda se s pridelkom in nasadom. Šparkasa ima 8000 K. Ponudbe pod ¿J. M. na upravništvo tega lista. 751 Lepo kmetsko gospodarstvo v naj bližnji okolici Maribora z lepimi sadonosniki in vinogradi, gozdovi, njivami in travniki se takoj proda. Več pove uprava „Štajerca". Zavoljo preselitve je 743 % • M • hisa in in nekaj posestva vse v dobrem stanu, za prodati. Vse je skupno blizu Celja, zraven ceste proti Laškem trgu in vse s sadnim drevjem in trto zasajeno. Vpraša se pri upravi „Štajerca". Zanesljivi 3 m a j e r z dolgoletnimi spričevali in 4 delavskimi močmi, ki ima tudi veselje do živine in znanje v vinogradništvu, sprejme se s 15. septembrom ali tudi kasneje. Več pove uprava „Štajerca". Posestvo K Blaschitz na Bregu pri Ptuju, ki obstoji iz lepega stanovanja s 3 sobami, kuhinjo, nadalje vrt za zelenjavo, veliko dvorišče in svinjski hlev, da se takoj v najem. Tudi se tam proda 8 kompletnih, hrastovih svinjskih hlevov s Streho. Hiša s trgovino x mešanim blagom, tobak trafiko, 2 vrta za zelenjavo in sadje, ena njiva s pridelkom, vse kakor leži in stoji, proda se takoj zaradi slučaja smrti v Pekarjih št. 3 pri _Mariboru za 9000 K._774 V najem se da dobro idoča kovačija v Imenem pri Podčetrtku, ki leži na glavni cesti v Kozje, Brežice In na Hrvatsko; zraven se dobi tudi spalnico. Kovačnica leži pri moji dobro idoči gostilni, katero bi tudi čez leta zraven dal. Orodja je dosti v kovačiji. Pogovor pismeno ali ustmeno. Naslov : Janez Drofenik, posestnik in gostilničar v Imenem, pošta Podčetrtek. |> iz boljše hiše, ki zna slovenski in nemški, se takoj sprejme pri Sock in Kasimir, trgovina z špecerijskim in mešanim blagom v Mariboru, Tegetthoffova cesta 83.__752 Vili podobna hiša, 10 minut od Maribora, na državni cesti, obsega 3 sobe, kuhinjo, klet, podstrešje, veliko dvorišče in vrt za zelenjavo, 10 let davka prosta, se proda pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Vpraša se v upravništvu „Štajerca". 753 100 litrov jaboljčnega mošta za 10 kron oddaja F. C. Schwab v Ptuju klet jaboljčnega vina. 77s Ceno pemsko 765 perje za postelj ! 5 kil.: novo šlisano K 9 60, boljše K 12 —, belo, daunom podobno šlisano K 18-—, K 24-—, snežno belo Šlisano mehko kod daune K 30'—, K 36'—. Pošlje franko po pouvzetju. Izmenjava in vrnitev proti poplačilu poštnine dovoljeno. Benedikt Sacksel, Lobes št. 89 pri Plznu, Češko. Pridni, trezni in mladi ¡učavničar ali kovač sprejme. — Vprašati je pri mestni upravi (Stadtverwaltung) v Ptuju._788 Za posestnike mlinov! Proda se lične stole (Walzenstühle) linje velikosti za žitne mline, samo 400 kron len komad, zaradi nabave večjih mašin. Vidi Ijio v prometu Schwabov mlin („Aumühle") m-' Več pove F. C. Schwab v Ptuju. 78i iGostilna in trgovina ecjim posestvom in v izvrstni legi s krasnim Jarstvom se proda. Gena nizka, dobiček , Posestvo je pri sv. Lenartu blizu Več pove upravništvo „Štajerca". 785 Ženitna ponudba. ... let star mož, krojač, ima malo posestvo !orala zemlje, brez otrok, na koroški deželi, iz eno šiviljo v zakon stopiti, v srednji stali, katera ima nekaj denarja. Ponudbe na upravništvo „Štajerca". s 4 dc naj pi Aajberi m ;Čja zaloga kinetskih strojev in sprejemanje popravil 7S9 rane Karnpuš j. Polskavi pri Pragerskem, Sp. Štajer. i kmetom priporoča najnovejše vitle ali geplne, i mlatilnice, najnovejše ročne mlatilnice, slanice, reporeznice, vejalnike, žitne čistilnice „brane, mline za jaboljka in grozdje, stiskai-Iali preše, Stroje za kosit, grabit, obračal, najno-Istroje za sejati vsake vrste zrna itd. V zalogi imam i okoli dvesto strojev vsake vrste na izbir, tudi ¿jem vsake vrste motorje, na bencin in sesalni i stroje za opeko, opreme za opekarne, šamote nentne cevi delati, železje za mline in žage, vse imam od tovarne Ježek, tudi najnovejše mline ije mleti, da si lahko vsak doma melje na roko -i na vitle, najnovejše mline na vodno in parno [domači izdelek, tudi najnovejše šivalne stroje vsake fnste; zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, ehtevanje pride vsakemu kmetu domu, da se lahko finjim dogovori brezplačno, ne da bi mogel kdo pot plačati, kak kdo želi._789 Pozor! dobro idoča gostilna s točenjem vina in z 8 oralov zemlje, vse v najboljšem _ v večjem kraju, eno uro od mesta Ptuja [takoj zavoljo preselitve za 7600 gold. pod zelo ugodnimi pogoji proda, natančneje od Franz Petelinz, zgornja Polskava pri Pragerskem. 783 mašina za govorenje na ki igra b*ez igle. Izdelek svetovne firme Pathfc Frfcres. ir ) do i gosi e 10. na vsak način najboljše, vse druge zisteme. Plate se ne obrabijo, |oa praskajo ; čuje se resnično »uziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. 633 C. ACKERMANN urar v Ptuju (teater.) Resti so 3—12 metrov dolgi od dobrega flanela, barhenta, kanevasa, oksforda, platna itd. Garantirano zelo solidna postrežba. Pošlje po povzetju. Pri naročbi naj se natančno naslov napravi. Wenzel Prousa, Hertin št. 15 b. Eipel (Češko). 728 Proda se na Dolenjskem radi ostarelosti 50 let mr obstoječa z mešanim blagom, ki ima velik krog stalnih odjemalcev. Hiša je enonadstropna in spada zraven gospodarsko poslopje in krasen vrt. Več pove upravništvo „Štajerca". 731 Po zelo znižanih cenah! 617 Ivan Berna v Celju, gospodska ulica štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti po-_vzetju. ____ Išče se za neko špedicijsko hišo 724 upravitelj ki se mora tudi razumeti na oskrbovanje konj. Naslov se izve v upravništvu „Štajerca". Zelo ugodna kupčija! Na prodaj je v nekem mestu na spodnjem Štajerskem fijakerija z 5 konji, 5 vOzov, 3 sani, več parov konjske oprave, lepa hiša, štala in gospodarsko poslopje. Cena 19.000 kron. Zamenja se tudi za gostilno. Vpraša se v upravništvu „Štajerca". 662 št. 00 po kg. 36 vinarjev, moka za kruh 22 vin., in vse drugo špecerijsko blago dobi se najceneje pri Hans Sirk, Maribor 719 Hauptplatz. Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni nakup Gamsova brada pod. jelenovi bradi, nova, zelo lepa, 15 cm dolga, dlaka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj IX, Altmiittergasse 3/123. Mnogo priznalnih pisem. 754 Hiša se proda v Novivasi pri Slov. Bistrici, zraven 8 oralov grunta, zelo dobra zemlja; cena 11.000 kron. Več pove posestnik Jos. Šlamberger V Novivasi pri Slov. Bistrici._75& Učenec Učenec, ki govori nemško in slovensko, z zadostno šolsko izobrazbo, se začetkom oktobra t. 1. sprejme pri g. Jos. Srimz, Celje, trgovina s špecerijo, kolonialnim blagom, vinom in žganjem. 747 Izdatno kmetijstvo 10 minut pešpota od mesta Celje, oddaljeno z dobro zidanimi velikimi gospodarskimi poslopji, stanovalno hišo s 3 sobami, kuhinjo, dve kleti, hlevi, vodnjak, veliko dvorišče, 3 vrti s plodonosnim sadnim drevjem, špalir iz trsja, 5 minut oddaljeno prvorazredna njiva in travniki, preda se s pridelkom in nasadom. Šparkasa ima 8000 K. Ponudbe pod ¿J. M. na upravništvo tega lista. 751 Lepo kmetsko gospodarstvo v najbližnji okolici Maribora z lepimi sadonosniki in vinogradi, gozdovi, njivami in travniki se takoj proda. Več pove uprava „Štajerca". Zavoljo preselitve je 743 | «v • hisa in in nekaj posestva vse v dobrem stanu, za prodati. Vse je skupno blizu Celja, zraven ceste proti Laškem trgu in vse s sadnim drevjem in trto zasajeno. Vpraša se pri upravi „Štajerca". Zanesljivi s majer z dolgoletnimi spričevali in 4 delavskimi močmi, ki ima tudi veselje do živine in znanje v vinogradništvu, sprejme se s 15. septembrom ali tudi kasneje. Več pove uprava „Štajerca". Posestvo s Blaschitz na Bregu pri Ptuju, ki obstoji iz lepega stanovanja s 3 sobami, kuhinjo, nadalje vrt za zelenjavo, veliko dvorišče in svinjski hlev, da se takoj v najem. Tudi se tam proda 8 kompletnih, hrastovih svinjskih hlevov s Streho. Hiša s trgovino x mešanim blagom, tobak trafiko, 2 vrta za zelenjavo in sadje, ena njiva s pridelkom, vse kakor leži in stoji, proda se takoj zaradi slučaja smrti v Pekarjih št. 3 pri _Mariboru za 9000 K._774 V najem se da dobro idoča kovačija v Imenem pri Podčetrtku, ki leži na glavni cesti v Kozje, Brežice In na Hrvatsko; zraven se dobi tudi spalnico. Kovačnica leži pri moji dobro idoči gostilni, katero bi tudi čez leta zraven dal. Orodja je dosti v kovačiji. Pogovor pismeno ali ustmeno. Naslov : Janez Drofenik, posestnik in gostilničar v Imenem, pošta Podčetrtek. |> iz boljše hiše, ki zna slovenski in nemški, se takoj sprejme pri Sock in Kasimir, trgovina z špecerijskim in mešanim blagom v Mariboru, Tegetthoffova cesta 83.__752 Vili podobna hiša, 10 minut od Maribora, na državni cesti, obsega 3 sobe, kuhinjo, klet, podstrešje, veliko dvorišče in vrt za zelenjavo, 10 let davka prosta, se proda pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Vpraša se v upravništvu „Štajerca". 753 100 litrov jaboljčnega mošta za 10 kron oddaja F. C. Schwab v Ptuju klet jaboljčnega vina. 77s Ceno pemsko 765 perje za postelj! 5 kil.: novo šlisano K 9 60, boljše K 12 —, belo, daunom podobno šlisano K 18-—, K 24-—, snežno belo šlisano mehko kod daune K 30'—, K 36'—. Pošlje franko po pouvzetju. Izmenjava in vrnitev proti poplačilu poštnine dovoljeno. Benedikt Sachsel, Lobes Št. 89 pri Plznu, Češko. „btajer petek, nasl Naroč strijo 3 kror leta r; sko 4 leto;: za cel Ameri za dri račun rom nine. čati n štev.: Uredi ništvc Ptuju RAZGLAS Iz deželnih sadnodrevesnih šol v Gleisdorfu, Brnckn na Muri in Celju se oddajo štajerskim posestnikom v jeseni 1910 odnosno v spomladi 1911 v naslednem označena jaboljCna in h ruški na drevesa okroglo skupaj 70.000 komadov. Od tega se oddajo tri Četrtine po znižani ceni 70 vin. za komad kmetskim posestnikom in ena Četrtina ne kmetskim posestnikom po tržni ceni 1 krone 20 vin. za komad razven zavoja in voznine k železnici. NaroČila sprejema deželni odbor in imajo v gotovem sluCaju obsegati potrdilo občinskega urada, da je dotiCnik kmetski posestnik v obCini. Ako se potrebuje drevesa za jesensko sajenje 1. 1910, naj se to v prošnji izrecno omeni in se mora zgoditi naroČilo do 15. oktobra 1910. Prošnje se bodo, dokler je še drevja dovolj, ravno tako za jesensko kakor za spomladno sajenje takoj po objavi tega razglasa sprejemale in po Času njih doliajanja rešile. — VeC kot 120 komadov se enemu posestniku ne odda. Posestnik se tudi zaveže, da nasadi dobljeno drevje na lastni svoji zemlji. Drevesa se oddajo le proti gotovemu plaCilu. Ako je ena ali druga vrsta že oddana, dalo se bode kot nadomestijo drugo ednako vredno vrsto; naroCitelju stoji prosto, je li jo hoCe vzeti ali ne. B Ako se na to nadomestno vrsto ne reflektira, se mora to takoj naznaniti. Drevesa naj naroCitelj, ako je to le mogoCe, sam prevzame ali pa, ako se jih pošlje po železnici, takoj po dohodu ogleda. Pritožbe naj se takoj vodstvu drevesne šole vpošlje. Na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Seznamek sadnih dreves, ki se oddajo v sadni dobi 1910/11 iz deželnih sadnodrevesnih šol. se je prote čelni! Vklja nevei kate bil je okro£ kmet zbore več c občin okraj krva' pusti Velei ljuds najvž b) v Brucku a) v Gleisdorfu I. Vrste jabolk Na pol visoko deblo Na pol visoko deblo Visoko deblo* Na pol visoko deblo Visoko deblo pritljikavo drevesje Visoko deblo pritljikavo drcvesje pritljikavo drcvesje 12760 3724 140 280 250 320 Mašansker štajerski zimski...... Bobnapfel veliki reinski...... Ananas-Reinette.......... Baumanova reineta......... Damason-Reinette.......... Kanada-Reinette.......... Bellefleur rumeni.......... Astrachan beli........... Charlamoysky........... Gravensteiner........... Prestolonaslednik Rudolf....... Kardinal flaumani.......... London-Pepping.......... Ribstons-Pepping......... Schöner od Boskoopa........ Hagloe grab........... Lesno jaboljko rudeče pisano .... Huberjevo moštno jaboljko .... Danziger jaboljko (Kantapfel) . ... . Plemenito jaboljko, rumeno..... Landsberška-Reinette....... Parmene, zlate timska...... Jaboljka »Prinz«......... Poletna-Reinette, rumena ..... Kalvill jesenski, rudeči...... Champagner-Reinette....... Cox Orangen-Pepping....... Lichtenvaldsko voščeno jaboljko . . Reinski »Krummstiel....... 1!. Vrste hrušk Dieis putrasla hruška....... Forellen-hruška . . ........ Dobra Louise iz Avranches .... Hardenponts, putrasta....... Josefine od Mücheln........ Olivier de Serres......... Pastoren-hruäka......... Salcburgerica........... Sterkmannova putrasta hruška . . . Zimska dehantska hruška..... Jelenovka............ Weiler'jeva moštna hruška..... William »Christbirn*....... Böses flašnata hruška ....... Tepka .............. Rummelter-hruška........ Koroška moštna hruška.....• 16.115 Skupaj Od štaj. deželnega odbora