18. štev.
V Kranju, 4. maja 1901
II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. "SSttt
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Zakaj kmetu šole?
(Dopis z dežele.) I.
Ako bi bilo življenje na kmetih še tako, kakor v starejših časih in vse državno življenje tako kakor prej, ko so gospodje v gradovih, škofijah, samostanih, žup-niščih opravili na kmetiji vse, kar je bilo duševnega dela in ko je kmet opravljal tlako ter lovil lepo vreme za obdelovanje svojega polja, potem bi se dala opravičiti govorica, ki se še danes lahko sliši:  Kmetu ni treba šole.  Svet se je od časov tlake dosti izpremenil. Namesto grajskih uradov so stopili državni, namesto pobiranja davkov po grajski in duhovski gospodi državni davčni uradi, namesto male trgovine med meščani in kmeti veliki promet med tema dvema stanovoma, namesto deželnih zborov, v katerih se je posvetovala le grajska in duhovska gospoda z nekaterimi najbogatejšimi meščani, kako bi si olajšala življenje na stroške drugih, so prišli deželni in državni zbori, občinski, cestni, okrajni odbori, v katerih ima po svojih odposlancih govoriti tudi kmet ter zastopati svoje koristi. To vse zahteva, da se sleharni človek briga za to, kaj se tuintam godi, kaj trg in kupčija zahtevata, kaj mora kmet sejati, pridelovati, da ložje izhaja na trgu; v uradih mora vedeti se ravnati, drugače je kontumaciran in vsi izgovori, da ni vedel, kako se ravnati, so bob v steno.  V vsem tem življenju je treba kmetu znati brati in pisati, ne samo «buhšta-birati* ali s težavo podpisati svoje ime. Dokler se človek v tem ni povspel višje, je šteti še vedno med analfabete, o katerih se omikanejši ljudje spakujejo.
To vse je resnica, katera se mora šteti med tiste, o katerih ni dvoma. Ali pri nas moramo še posebno povdarpti to resnico, ker naš kmet prerad potrjuje: Kaj brati in pisati — kramp, motika, plug, kosa pa je in križe na vratih!
Tisti kmetovalci, ki bero n. pr. »Kmetovalca* imajo prepričanje, da je presneto dobro, da znajo brati. Tisti, ki bero kak političen časopis, pravijo tudi, da jim je všeč, da kaj zvedo, kako se kaj godi po drugem svetu.
Tisti, ki so si iz berila časopisov napravili kako mnenje
0 glavnih stvareh, ki so predmeti prepira med ljudmi, vedo ločiti to in ono. In tu se šele prav spozna dobrota teh znanosti, t. j. branja in pisanja.
Pred 50 leti so prej navedeni gospodje mislili za vse, oni so mislili tako, da se je svet tako uravnal, da se je njim dobro godilo in za svoje tlačane le toliko, da ni to «dobro ljudstvo* gladu počepalo, ker bi potem ne imeli delavcev. Zdaj so mase ljudstva tako daleč prišle, da si hočejo uravnati same svoje življenje, zdaj strižejo te mase, kjer morejo, dobičke prejšnji gospodi in tudi sedanji iz novejšega gospodarstva nastali bogatiji. Tudi kmet vstaja v tem oziru nekaj zgodneje. On se zbira in se začenja brigati za tiste zbore, v katerih se razpravlja o njegovi davčni in krvni moči; tudi on stopa v javnost z zahtevo, da se v njegov pricl obrne dosti več državnega in deželnega denarja, kakor hočejo to storiti na krmilu vlade stoječi drugi stanovi, da bi si mogel pridobiti le toliko življenja, da ne počepa gladu. Tako državljanstvo danes kmetu ni dosti vredno. Ker se nič ne doseže, če se ne pridobi moč v zborih, se kmet druži v dosego te moči. On pri volitvah zahteva, da so njegovi poslanci dobri kmetje, ker le ti poznajo, kaj je kmetiji treba, in ki bodo dobro delali ne le zase, ampak tudi za druge tovariše. V dosego tega je potrebno, da zna vsak kmet brati in da bere časopise.
Lumparije ,,Slovenskega Lista".
(Odgovor pisca «Gorenj    ega» članka «Boj aH mir?».) Konec.
Da se duhovnikom sedaj ne izkazujejo več tako visoke časti in tako splošno, kakor seje to prej godilo iz proste volje, krivi so sami in njihovi časopisi, ki se silijo s tako strastjo v ospredje celega našega javnega življenja, ko se ne za-d »voljujejo s tem, da imajo povsod prvo besedo, ampak
1 zahtevajo, da ni samo prva, ampak tudi edina beseda, d.t bi vsi drugi imeli le edino pravico reči «da aline». S to zahtevo, katero stavijo povsod, osobito po svojih listih na prvo mesto, izzvali so odpor pri tako sovraženi inteligenci in vsi narodno-napredni časopisi imajo dela dovolj, da pribijajo dan na dan nove dokaze za to našo trditev. In to je duhovnikom potem sovraštvo do vere in duhovnikov. Kdor ni z mano, je proti meni! To je rekel naš učenik. Tega pa ne sme reči kapelan, ker on ne pripozna, da kdo več ve, kakor on, da se je kdo kaj več naučil kakor on. Kdo je kriv prizorov kakor v Gočah in v Dragi ? Prenapeti duhovniki. In kdo
162
se zasluženi kazni odteguje in tožari druge. Duhovnik. Namesto da bi se ga obsojalo, plete se mu mučeniški venec. Posvetnjak s tisto pregreho bi ne videl več belega dne, ne svetili bi mu nedolžni otroci, če bi šli po »Domoljubu*, • Slovencu* in .Slovenskem Listu*. Vsaj je vera v nevarnosti !
• Slovenski List* vtika svoj nos v posvetne reči, liberalec bi pa nasprotno še omeniti ne smel duhovnika in cerkvenih reči. Da napada »Slovenski List* razne kranjske meščane z imenom na tako ostuden in zavraten način, to smemo po vsej pravici imenovati pravo pravcato lumparijo ali po nemški »hundsgemein*. Taka pisava potrjuje laži-moralo in dogmatiko, potrjuje, da lemenat še ni višek študij in omike.
V svojem članku nisem zagovarjal Grossmanovega, meni še neznanega pamfleta, dobil sem pa utis iz konfiskacije, iz .Slovenskega Naroda*, iz obravnav v državnem zboru, osobito iz govora duhovnika dr. Scheicherja, da morajo biti zdravila Liguorjeva za ozdravljanje duš res taka, kakor jih opisujejo Wolf in drugi, ker se seme-niščnikom nikdar ne da v roke izvirnik, učitelj-dogmatik sam pripozna, da to ne gre. Da to moralo razume, k temu je treba doktorata, ne lemenata. Ta moja trditev je s tem utemeljena.
Jako lepo iz zveze in v novo tovaršijo je spravil «Slovenski List* moje opazke o molitvi in o bratovščinah. Duhovniki naj le molče, da jim ne začnem računiti s številkami o prošnjah, o postih, o pogrebih, o ofrih, o porokah, o sprejemanju otročnic, o blagoslavljanju vod, o bratovščinah, o mašah i. t. d., sploh o vsem, kar prodajajo za denar. Štulijo se za največje sovražnike kapitalistov in denarja, a vendar pri njih ni očenaša zastonj. Komu se pa plačuje vse to delo? Bogu ne, ampak duhovnom. Kmet naj računi in zvedel bo začudeno, da ga vse omenjeno več stane, kakor vse drugo, kar mu ponuja svet. O tem pisati je prezgodaj, a če bo dražil muc muca, bo praskal tudi na ta način. Lumparija, seveda nedolžna je: Mestna hranilnica ljubljanska nazaduje. Lani je imela okolu 7 milijonov manj prometa nego leta 1898. Druge opazke se ni upal pristaviti. Lumparija je opazka o dvojezičnih napisih. Tu tiči prav Koblarjeva zlobnost. Tisto pregreho, ki jo sicer zagovarja, a zakrivila jo je pa njegova stranka, to šteje v zlo liberalcem.
PODLISTEK.
Sobotno pismo.
Častiti gospod Gorenjec! Ali veste gospod urednik, zakaj sem tole slabo pisanje naslovil na Gorenjca in ne na Vaš naslov. Previdnost nikjer ne škoduje, najmanj pri taki pojedini, kakršno sem imel danes jaz. Že vidim, kako si višete ponosne brke v svoji brezverski nevoščljivosti. • Krnet zabiti*, si mislite, .sedel je pri polni mizi in goltal je slastne klobase, lepo popoprane in osoljene, med tem, ko jaz poznam samo prah iz neslanih aktov.*
Le počasi, sedaj se Vam obesijo Vaše nikdar dovolj navite brke.
Potrpite, povem Vam vse. — Komaj zlezem danes nenavadno pozno iz gorkega morfejevega naročja v pusti «puklasti» svet, zabliska se, zagrmi in — Bog in sveti križ božji - - trešči v mene. No, hvala Bogu, meni se ni zgodilo nič zalega, kajti strela je bila vodena, kar vem, da mi boste verjeli, ker v tem mokrem pomladnem času ni mogoča drugačna strela kakor vodena. Omotila me je pa vendarle. Ne vem, kako dolgo sem živel v tem mučnem položaju, le toliko vem, da sem trpel več kakor trpe vsi liberalci v novem peklu, kajti brati sem moral — Bog nas varuj — zadnji dve številki .Slovenskega Lista*. S
Zoper žganje.
(Dopis iz radovljiškega okraja.) Dalje.
S tem sem ob kratkem popisal glavne vzroke nastankov in nasledke žganjepitja. katere sem ob mnogih prilikah opazoval med preprostim ljudstvom na Gorenjskem in tudi v drugih slovenskih krajih, ter se prepričal, da je žganje v sedanjih časih pri nas eden najhujših sovražnikov kmetskega stanu. Tudi razni slovenski rodoljubi že več let spoznavajo, da se naše kmetsko in delavsko ljudstvo najhuje zastruplja in uničuje samo s špiritovim žganjem. Mnogo so se že trudili, da bi z resno in prepričevalno besedo odvrnili nesrečne žganjepivce od njih pogubne razvade; ali vse njih prizadevanje je ostalo do današnjih I dni brezuspešno in žganjepitje, kakor že večkrat omenjeno, se širi vedno bolj in bolj. Nasprotno pa se žganjepivci, zlasti kovači in drvarji izgovarjajo in opravičujejo, češ, da pijo žganje le za potrebo in da bi pri svojem težavnem delu omagali brez njega. Ti si pač le domišljajo, da bi ne mogli delati in živeti brez njega, ker so se ga že preveč navadili. Kako so pa nekdaj, ko še žganja ni bilo, ljudje živeli v naših krajih. Tudi takrat so morali opravljati ravnotako težka dela kakor v sedanjih časih, se pri delu niso zalivali s špiritom in so bili prav zaraditega mnogo bolj trdni in so bolj dolgo živeli, kakor njih sedanji, žganju udani potomci. Ali bi se ne moglo tudi sedaj žganje nadomestiti s kako drugo pijačo, ki bi imela v sebi kaj redilnih in okrepčevalnih snovi in bi ne bila zdravju škodljiva? Saj žganje le nekoliko razdraži in razburi živce in to provzro-čuje neko gorkoto v životu pivca. Ko pa preneha ta učinek, se človek, ki je pil žganje, čuti še bolj slabega, kakor je bil preje. To pa se zgodi zato, ker nima žganje nikakih redilnih snovi v sebi in nastane gorkota v životu le vsled razburjenja krvi.
Iz tega je razvidno, da je vživanje žganja le škodljiva navada in strast, podobna kajenju tobaka. Vendar pa je žganjepitje mnogo škodljivejše in dražje kakor kajenje tobaka. Zatorej je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, ki mu je mar blagor in bodočnost slovenskega naroda, da po svoji moči deluje vedno in povsod na to, da se bode naše preprosto ljudstvo počasi zopet odvadilo žganja, posebno špirita. Ali posamezni brez vladne pomoči težko kaj opravijo v tej zadevi. Ljudska razvada se ne da lahko zatreti. Vlada pa bi zamogla hitro narediti konec zlu, ki
pasjim bičem stal je poleg mene neki Koblar in mi vlival v grlo to pasjo steklino, v nadi, da stečem tudi jaz, kakor je stekel že marsikdo, ki se je dotaknil krščansko-socijalne pasje stekline. Konečno prikliče mi v spomin še geslo: .Svoji k svojim* in mi zabiči, da moram vse potrebščine naročati le pri onih trgovcih, ki inserirajo v »Slovenskem Listu*. Žal, da »Slovenski List* zadnji čas nima nobenega oznanila, baje zaradi tega, ker mu primanjkuje prostora za hvalo dr. Šuštar-Pavšlarju.
Ko se prebudim iz teh peklenskih muk, vzamem hitro tri ledeno-mrzle polive na hrbet in 13 homoepatičnih kroglic. Vidite, taka je bila moja pojedina, za katero me lahko zavidate.
Drugih posebnih novic ne vem — potrpite malo, še nekaj. Zadnji čas so imeli v Vodicah tistega vraga, ki se okrog goni (Ringelspiel). Otroci, mali in veliki, sedajo na male in velike konjičke, plačujejo — in jahajo. Tri device Marijine družbe jahale so na teh konjičkih, kakor prave svetopisemske amazonke. Gospodu kapelanu pa se je to zdelo nekako čudno, saj veste zakaj. Poklical je device k sebi, posvaril jih je prav po očetovski, potem pa jih dal za tri mesece na opazovanje in poboljšanje. Če umrjejo med tem, ne bodo deležne nobenega privilegija Marijine družbe. Varujte tedaj svoje device, da jih ne suspendirajo.
ga provzroča žganjepitje med našimi delavci in kmeti, s tem, da bi prepovedala prodajati v naših krajih špirit kot pijačo. Dovažal naj bi se k nam in prodajal le tisti smrdljivi špirit, ki ga rabijo mizarji za loščenje in je dober tudi za kurjavo v samovarih, a za pijačo je neraben. Za kake druge potrebe n. pr. za razna zdravila i. t. d. pa naj bi se boljši špirit dobil le v lekarnah proti uradnem izkazilu, za kaj se bode rabil. Pri vsem tem pa bi se moralo ozirati na dejstvo, da prihaja vsako leto v naše kraje z Ogerskega in iz drugih dežel na tisoče in tisoče litrov iz špirita umetno narejenega žganja, in se potem to med našim ljudstvom prodaja kot pristno domače sadjevo žganje. Ker je ta židovska pijača zelo po ceni, dela hudo konkurenco pravemu domačemu žganju. Tudi to manipulacijo nekaterih naših žganjarskih trgovcev bi bilo treba ustaviti.   Se nadaljuje.
V Kranju, 4. maja.
Iz državnega zbora. Zanimiva seja se je vršila dne 1. maja. Dr. Sušteršičjje znan po vsem Kranjskem, kako predrzen in domišljav mož je. On misli, da se mu mora pokoriti ves svet. Neštetokrat je že razžalil voditelje narodno-napredne stranke in jih skušal osramotiti. A enkrat se je pošteno opekel. Pri znani Liguorjevi razpravi se je ta človek, ki je kazal že najraznovrstnejše barve, osmelil zaklicati nemškemu poslancu Wolfu: »Izprijen študent.* Zato je dobil vrnjeno plačilo v klicu: «lopov* (šuft) in še več drugih umestnih priimkov. Razžaljen, kakor hitro je dr. Šušteršič, je oni teden zahteval, da se izvoli grajalni odsek, ki naj izreče grajo poslancu Steinu. Tisti grajalni odsek pa je naslednje predlagal: Prvi predlog, da se Steinu ne izreče graja radi besed »Z Vami ne govorim, ker se Vam je trikrat reklo lopov (šuft) i. t. d.», je bil skoro soglasno sprejet. Proti predlogu so glasovali samo klerikalni Slovenci. Drugi predlog, da naj se Steinu ne izreče graja radi besed »vi imate od žlindre umazane roke*, je bil sprejet s 182 proti 33 glasom. (Viharno odobravanje v zbornici in na galeriji, kjer so bili tudi slovenski visokošolci.) Tretji predlog, da naj se izreče graja poslancu Steinu zaradi besede »Žlindra*, ker je to psovka, pa je bil s 118 proti 103 glasom odklonjen. (Viharno ponavljajoče se ploskanje v zbornici in na galeriji.) Šušteršič je torej popolnoma obsojen. Ako ima dr. Šušteršič še količkaj časti v sebi, mora sedaj odložiti svoj mandat. Ge je mož, bomo videli. »Božji mlini meljejo počasi — a gotovo,* je pisal »Domoljub*.
»Narodni dom* bodo dobili tržaški Slovenci. Tržaška posojilnica je namreč kupila za svoto 320.000 K hišo na trgu Gaserna.
Koncert
v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
Konec.
Kako se združuje junaštvo z ljubeznijo, smo posneli iz krasne Zajčeve pesmi »Crnogorac Crnogorki*, ki seje pela prav dramatično. — Tudi naslednji komad je bil slovanski, oni nedosegljiv šesterospev iz »Prodane neveste*. Z napeto pozornostjo je sledilo občinstvo briljantnemu igranju godbenega kluba, ki je bilo tako nazorno, da smo tajinstveno skoro slišali onih šest pevajočih glasov, ki ostanejo vsakemu v spominu, da jih je slišal le enkrat; zlasti tu smo občudovali umetniško naziranje članov godbenega kluba ter njih vrednega načelnika. — Prav radovedni smo bili na moški zbor »Cigani*. Že prvi zvoki so pridobili občinstvo zase. Stali smo v duhu v sredi zelenega loga, okrog nas cigani s svojo pretresujočo godbo, spremljali smo jih po njih potovanjih, slišali njih jok in vrisk, vse to pa še posebno iz samospeva g. Rusa, dovršenega tenorista, kakršnega v Kranju še nismo slišali; brez sape smo srkali divno melodijo. Oddahnili smo se pri lahkotneji zadnji točki godbenega kluba, ki je vsled hrupnega priznanja še priložil nameček.
163
V Pragi se vrši dne 29. in 30. junija IV. sokolski shod.
Vojna v južni Afriki se nadaljuje vzlic mirovnim glasovom. Buri so v boju ubili majorja Trvforda. — Kuga še vedno razsaja._
Dopisi.
Iz Gorij. V »Slovenskem Narodu* je bila kratka notica, da je v Gorjah radi nereda v občinskem uradu podala večina odbornikov (11) ostavko in to naznanilo C. kr. okrajnemu glavarstvu. To je dejstvo. In vendar je ta vest opekla zopet nepoklicanega »Slovenčevega* dopisnika, da napada v daljšem dopisu dozdevne gorjanske liberalce. Gospoda župnik in župan sta imela že večkrat povod klicati: Bog naju varuj preiskrenih prijateljev, sovražnikov se bova že sama ubranila. To hočem dokazati. Sporazumnost med šolskim osobjem in duhovščino je bila vzorna, da je g. župnik sam 1. 1899 pri učiteljski konferenci napil tej vzajemnosti ter primerjal skupno delovanje šole in cerkve vzornemu zakonu. Učiteljstvo v Gorjah je ostalo staro in se ni premenilo ne v načelih, ne v osebah. A prišel je predober prijatelj župnikov in županov, ki je bil takrat kot načelnik krajnega šolskega sveta tudi sila zadovoljen z gorjansko šolo, iznašel liberalno kugo v tej šoli in napadel v znanem dopisu vrlo mirnega in zaslužnega g. nadučitelja Žirovnika na prav pobalinski način. Zakonska zveza med šolo in cerkvijo je bila pretrgana in je še sedaj zakopana le za silo. Dotični predobri prijatelj je še enkrat zavihtel v »Domoljubu* svoj zarjaveli meč nad gorjanskimi šolami in obdolžil g. nadučitelja, da je izumil ekskurendno šolo v Radovni edino le v korist svojega žepa. Kdor pozna razmere in zakon, ve, da je z ekskurendno šolo dotični učitelj najmanj zadovoljen, ker mu nalaga veliko bremen, pa malo dobička, da je pa pri ustanovitvi tiste le peto kolo. — Prej se v Gorjah ni vedelo za liberalce. Brali in zgražali so se Gorjanci že prej nad temi ferdamanimi liberalci, a še na um jim ni prišlo, da je ta kuga že v Gorjah. Iznašla sta jo »Slovenec* in »Domoljub* v teh dveh dopisih. Do tja smo se obnašali gorjanski liberalci tako pohlevne, povsem enako in še bolj kot klerikalci. Opustili smo farovžu na ljubo še »Slovenski Narod*, le radi ljubega miru in nismo nikdar kršili v tihem spo-razumljenju sklenjenega premirja in se še v volitve nismo vmešavali. Kdo je kršil to premirje? Predobri prijatelji gospoda župnika z gori omenjenimi dopisi in g. kapelan, ki je strastno agitiral za Žlindro. Hoteli ste imeti liberalce, tu jih imate, izzivali ste boj, Bogu bodi potoženo, in nič se ne trudite, da bi ga udušili, dokler je še to mogoče. Gospod župnik napade na nadučitelja le radi tega ni zavračal tako, kakor zaslužijo, ker je gospod
S tem je bil končan koncertni del. Bil je to koncert, ki bi delal čtst tudi večjemu mestu. Godbeni klub se je proslavil že doslej z vsakim nastopom, to pot pa je kar samega sebe prekosil. Prav presenetil nas je pevski zbor; občudovali smo njegovo sigurnost in zaokroženo prileganje posameznih glasov, vse nam izpričuje lep napredek. Le na tem potu dalje! — Da je bil mogoč tak uspeh, je seveda v veliki meri zasluga obeh spretnih dirigentov, ki smo ju kot solista že pohvalili.
Zasluga vseh sodelujočih je tem večja, ker so položili svoj trud na žrtvenik dobrodelnosti, dočim so poslušalci imeli le užitek, ne pomislivši, koliko so se drugi trudili. Vendar so tudi poslušalci na svoj način prispevali v dobrodelen namen, kupujoč v obilnem številu listke za šaljivo loterijo, nekaj pod pritiskom nežne sile prijaznih in zgovornih prodajalk. Ob razdelitvi dobitkov — darovalci zaslužijo javno pohvalo — je bilo kakor običajno mnogo smeha. — Z veselimi obrazi se je razšlo občinstvo, veseleč se, da je koristilo po svoji moči stiskani Ciril-Metodovi družbi. —k.
164
nad učitelj še vedno naročnik »Slovenskega Naroda* in to je greha dovolj, da opravičuje najgrše napade. Enako nesrečni so zagovorniki g. župana. Gospod župan vživa največje spoštovanje v županiji, županoval bi bil lahko še veliko let, ker se za to breme nikdo ne poteguje. A nastala je mala diferenca med pregledovalcema občinskih računov in g. županom. Pregledovalca računov sta zahtevala skozi 9 let, da se računi pravočasno polagajo v pregled in da se to pojasni in popravi, kar sta dobila pomanjkljivega. To je pravična zahteva, to je dolžnost pregledovalcev in svojega posla bi ne opravljala po zakonu, če bi bila to zahtevo opustila. A zvita klerikalna duša našla je, da je gospod župan' klerikalec in — o groza — pregledovalca računov pa liberalca in koj je vedel vzrok, zakaj računi ne štimajo. Liberalcu noben račun klerikalca ne more biti pravilen, sklepa sam po sebi. Revizorja zahtevata liberalnega župana, trdil je g. kapelan in hajdi vsa gonja ne velja le pravilnosti računov, ampak je in mora biti le boj med klerikalci in liberalci. Tudi slednji zagovorniki županov v »Slovencu* je temu več škodoval, kakor koristil, ko povprašuje hinavsko župana, kje je tu goljufija, ko je vendar dr. Zbašnik vse račune našel v redu. O goljufiji župana pregledovalca računov nikdar govorila nista, zahtevala sta le red in pravočasno predlaganje računov in le to, da sta liberalca, da so jih nredobri prijatelji g. župana začeli pitati z najgršimi pso. ami, jih je prisililo, da sta v svojo obrambo spravila vso zadevo v javnost. Nepravilnost pa tiči že v tem, da se račun ni polagal nikdar pravočasno. Osebnega življenja, vrlih zaslug županovih iz prejšnjih let se nista nikdar dotaknila in tudi njihovi prijatelji ne. Komu velja pravzaprav njihov boj ve vsak otrok v fari in to naj zadostuje, imena dotičnika širšemu svetu ni treba vedeti. Da bi se bilo le to upoštevalo in nikdar bi ne bila nastala »kriza v Gorjah*.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Meščanski volilni odbor izreka tem potem naj-iskrenejšo zahvalo vrlemu kranjskemu meščanstvu, ki je pri občinskih volitvah minuli četrtek in petek na tako sijajen način pokazalo svoje napredno mišljenje in pripomoglo s svojo mnogobrojno udeležbo k izvolitvi vseh po volilnem odboru priporočenih kandidatov. Slava zavednim in poštenim volilcem!
Občinske volitve. V četrtek, 2. t. m. bil se je v Kranju volilni boj, kakor prej še nikdar. Nasprotniki so se pripravljali na boj kar tri leta. Dobrodošlega zaveznika so našli v dekanu Koblarju in njegovem »Slovenskem Listu*. Lagalo, hujskalo in pritiskalo se je nezaslišano in «vera» je bila v nevarnosti. Kranjsko napredno pošteno in neustrašeno meščanstvo je pa podalo Koblarju in različnim, ž njim združenim elementom lekcijo, da si jo bodo pomnili. Kranjsko meščanstvo je z vso odločnostjo odklonilo »vero*, katero vsiljuje dekan Koblar. Vsa čast zavednim volilkam, ki se niso dale preslepiti z »vero*, ki je od tega sveta. Pomagale niso niti »fabrke*, niti pijača, zmagal je zdrav razum. Cenjeni čitatelji naj nas oproste, ako se danes še ne bavimo podrobneje z občinskimi volitvami. V prihodnji številki bomo storili svojo dolžnost v popolni meri. Tu naj le konštatiramo z zadovoljstvom, da so bili izvoljeni vsi po meščanskem volilnem odboru priporočani kandidati. V tretjem razredu (volitev je trajala od dveh popoldne in skoro do poldesetih zvečer) so bili izvoljeni odbornikom J. Fock z 262 glasovi (kandidat tudi nasprotnikov), Jos. Kovač s 159, C. Pire s 162, Iv. Rakove s 162, Ferdinand Saj o vi c s 164, Ant. Šinkovec s 157 glasovi. Nasprotniki (F. Hlebš, M. Mayr, F. Omersa st, T. Pavšlar in F. Šumi) so dobili po 108 — 115 glasov. Namestnikom so bili soglasno odbrani J. Bučar, A. Kumer ml. in A. Pečnik. Nasprotniki, poraženi v tretjem razredu, so vrgli puško v koruzo. Včeraj ni bilo volilnega boja in bili so vsi kandidatje izvoljeni skoro soglasno, in sicer v II. razredu odbornikom: F. Krenner, J. M ajdi č, M. Matiašič, P. Mayr, F. Pol a k, K. Pučnik; namestnikom J. Krenner, j. Likozar, A. Rani; v prvem razredu pa od-
bornikom: Ant. Korošec, dr. V. Korun, dr. Fr. P reve, dr. E.Šavnik, K.Savnik, dr.V.Štempihar; namestnikom dr. F. Kropivnik, A. Zupan in V. Rus. — Po sijajni zmagi v tretjem volilnem razredu se je zbralo navdušeno občinstvo v P. Mayrjevi gostilni, kjer je g. C. Pire nazdravil zavednim volilcem, čitalniški pevski zbor je pa zapel nekaj lepih krepkih zborov.
Volilni shod, katerega je sklical na ponedeljek meščanski volilni odbor, se je obnesel sijajno. Tistega se je udeležilo nad 8Q najboljših in najuglednejših meščanov. Že pogled na te zavedne in navdušene volilce je moral prepričati vsakoga, da more biti zmaga le v taboru meščanskega volilnega odbora. Na shod pa ni bilo nasprotnikov, ker so se bali slišati resnice. Gospod dr. Franc Prevc pozdravi volilce in povdarja, da se nam je pri obč. volitvah prvič boriti s klerikalci. Na njegov predlog se izbere g. dr. Valentin Štempihar vzklikom za predsednika. Leta pojasni pomen občinskih volitev za kranjsko mesto in zlasti omenja, da so argumenti, s katerimi bijejo nasprotniki ob dosedanji občinski odbor, le slepilo za ljudi, ki ne marajo ali nečejo misliti. Na to dobi besedo g. Ciril Pire, ki v daljšem govoru poroča podrobno o delovanju občinskega odbora in zavrača neutemeljena očitanja nasprotnikov. Konečno izreče nado, da bo meščanstvo, kakor vselej tudi takrat izkazalo zaupanje meščanskemu odboru. G. Peter Mayr, ki omenja, da je bil že šesto dobo v mestni hiši, zagotovlja, da je občinski odbor vselej in z vso vnemo delal edino le v prid mesta Kranja. Navdušeno občinstvo je burno pritrjevalo posameznim govornikom. G. Ferd. Polak predlaga kandidate za tretji, g. Ferd. Sajovic za drugi in g. Ivan Rakove one za prvi razred. Brez ugovora in med splošnim odobravanjem se sprejmejo po volilnem odboru predlagani kandidati, na kar g. predsednik s primerno zahvalo na volilce zaključi zborovanje. Že iz tega lepega shoda smo sklepali na ugoden izid občinskih volitev.
Tukajšnje gasilno društvo se udeleži z godbo jutri ob osmih maše na čast sv. Florijanu kot zaščitniku ognja. Popoldne, kakor čujemo, se vrši ob lepem vremenu izlet na Kokrico.
»Slovenskemu Listu* ni nič prav, kar započne poslanec gorenjskih mest dr. Ferjančič. V zadnji številki se spodtika na tem, da je povabil poslance-sodnike, da osnujejo zvezo, v kateri se imajo razpravljati stanovske in druge sodnijski poklic zadevajoče stvari — češ, s to zvezo si bode prizadeval za koristi sodnikov, t. j. zase. Takega podtikanja je zmožen samo neumen in hudoben človek. Od nekdaj bijemo boj proti temu, da se slovenski sodniki zapostavljajo nemškim in laškim, od nekdaj bijemo boj, da pri sodnih uradih slovenski jezik ne uživa tistih pravic, ki mu gredo po zakonu. Vse to imajo razpravljati sodniki med seboj in delovati na to, da se te krivice odstranijo. »Slovenski List* pa ne vidi v tem drugega, kakor delovanje zase. Kaj pa to ? Poslanci-od-vetniki imajo že svojo zvezo odvetnikov, v kateri sta odvetnika dr. Šušteršič in Ven zaje. Ali bi ne bilo na mestu, da ,S1. List' tudi glede te zveze izreče svojo sodbo?
V dijaški kuhinji v Kranju se je izdalo meseca aprila 1.1. 1579 kosil in 1426 večerij ter plačalo 486*92 kron. Podpirani dijaki so prispevali 111 kron.
I. promenadni koncert bo jutri teden. Spored je naslednji: 1. J. Novotny: »Čast Avstriji,* koračnica; 2. J. K. Krauss; »Pomladanski glasovi*, valček; 3. Ertl: »Zvesta ljubezen*, pesem; 4. Horn: »V veselem krogu*, potpuri — in sicer pesmice: Prijatli, zdaj vesel' bodimo, Ljub'ca moja, kaj si st'rila, Bratci veseli vsi, Al' me boš kaj rada imela, Kol'kor kapljic, tol'ko let. Pridi Gorenj'c, Danes tukaj, jutri tam, Preljuba, zdaj zdrava ostani, Otok bleski, Zvedel sem nekaj novega, Hej Slovenci, Pijmo ga, pijmo, konec Živio, Živio! — 5. Eisenhut: »Oj Banovci*, koračnica.
Umrla je minulo soboto gospa Antonija Pettan, vdova pokojnega trgovca Martina Pettana.  N. v m. p.!
Tatvina. Na Brdu je bil v ponedeljek zvečer ukraden kovčeg z obleko in hranilnično knjižico, glasečo se nad 200 kron, hlapcu Valentinu Balantiču. Tatu zasledujejo.
Glas iz občinstva. Piše se nam: I"Ijuduo. prosimo g. ravnatelja Hubada, da naj on ne izvršuje svoje jutranje ravnateljske službe tako šumno in hrupno, kakor se je to dogodilo dne 20. in 27. m. m. od 5. ure zjutraj naprej, in naj blagovoli upoštevati dejstvo, da stanujejo v posameznih hišah tudi drugi ljudje, med temi tudi bolniki, katerim je stanje neohodno potrebno. Sicer pa, g. ravnatelj, smo prepričani, da bodete, če je že ravno ta služba strogo uradna tudi z golo palico kot simbolom in z vašo neomadeževano avtoriteto želi kar najlepše uspehe na res trnjevem polju aktivne pedagogike. Gospodarje in gospodinje pa opozarjamo, da naj zadostno zaznamenujejo vrata tistih sob, v katerih stanujejo dijaki, da se v prihodnje ne bodo vršile g. ravnatelju jako neljube pomote in nepričakovana presenečenja.    Več meščanov.
Mrtvo truplo so našli dne 24. m. m. v Savi pri izlivu Bistrice v Žejah pri Kranju. Truplo je ženskega spola. Iz vode ga je potegnil posestnikov sin Anton G ros iz Žej, ki se je mudil na bližnjem travniku. Sodi se, da je bila nesrečnica beračica, stara 30 do 40 let in najbrže doma iz Krope, Kamnegorice ali ondotne okolice.
Za cerkljansko in šenčursko občino je izdan pasji kontumac.
Požar. Dne 23. m. m. je začelo goreti ponoči v kozolcu Fr. Volčiča v Gorenji vasi. V eni uri je zgorel kozolec, okoli 30 centov sena, 70 centov slame, čistilni stroj za žito, slamoreznica, dva vozova in plug ter jo bilo uničenih 2000 opek. Ogenj so omejili in pogasili prebivalci iz Gorenje vasi in Rateč. Volčič ima škode okoli 2800 kron, zavarovan pa je bil za 1000 kron. Kako je nastal ogenj, doslej še ni pojasnjeno.
Obsojeni ljudski prijatelji. V pretočenem mesecu bila sta pri radovljiškem sodišču obsojena načelnika kon-sumnega društva na Bledu in konsumne podružnice na Bohinjski Beli, in sicer prvi na denarno globo 200 kron in 14 dnevni zapor in drugi na denarno globo 40 kron in 8 dnevni zapor, ker sta prodajala iz strupenih snovi narejeno vino. To stvar pa bi bilo treba še dalje preiskovati, da bi se prišlo na sled, kje tako izvrstno katoliško vino pridelujejo. Blejski svederci gotovo šo niso tako izvajeni in menda ne tudi tako hudobni, da bi sami delali tako pijačo. Najbrž so si v svoji nevednosti do-mišljevali, da prodajajo pošteno vinsko kapljico, katero je Bog ustvaril za to, da človeka poživi in razveseli. Zaradi tega bi zaslužili kazen v prvi vrsti tisti, ki strupeno vino delajo in tisti, ki tako vino vedoma dalje prodajajo. Blejski konsumniki pravijo, da so dobili strupeno vino od »Gospodarske zveze» v Ljubljani. Ako je to res, ne vemo, pač pa nam znana umazana manipulacija z žlindro pripoveduje, koliko smemo zaupati tej klerikalni organizaciji.
Iz Led se nam poroča, da je bil predzadnjo sredo od kazenskega sodišča v Radovljici obsojen tamošnji župnik Janez Tavčar na denarno kazen 100 kron zaradi pretepanja otrok v šoli. O tem vzglednem božjem namestniku smo slišali že toliko nekrščanskih dogodbic, da bomo izkusili v prihodnje še kaj več povedati o njem.
Iz Gorij se nam poroča: Ker že tako enega izmed nas odstopivših odbornikov izbirate za prihodnjega župana, bi bil jaz kakor nalašč zato, pa saj kakor čutim iz «Slovenca>, me že tako izbirajo, akoravno še nisem nikdar mislil na ta stolec, še manj pa kdaj agitiral. Najpoprej bi pa le rad vedel, kdo je vendar mene ua-svetoval Tinčku, saj on ne pozna drugega kakor nežni spol. No, pa naj bode tako! V slučaju izvolitve dal bom za štiri, ne pa za tri sodčke piva kakor .laka, samo tega ne bodem trpel, da bi nežni spol hodil v sobo plest, drugače ne, ako mi obljubi pod prisego, da bo kupil Tinčku tako zofo, kakor jo je Jožku. Ker dobro vera, da se Tinčku cede sline po taki zoli, agitira od jutra do pozne noči po občini, torej mu bodem v slučaju izvolitve privoščil in pregledal tudi jaz to za njegove utrujene kosti. Torej le pridno agitiraj za mene, ker Ti ne bo nikoli žal! Obljubim Ti vse, celo snužiti škornje, prenašati ljuba^ne liste i. t. d. Orati, sejali, gnoj voziti, mlatiti, kositi in posebno računati pa tako znam, da se nobeden  vrag  ne  bode   spoznal.    Pletenje, šivanje,
186
lliknnje, to je pa Tvoja reč in upam, da se bodeva prav dobro razumela in v vsakem oziru podprla našega kmeta. Tedaj le korajžo, Tinček, pa bombo v roke, saj bral sera že v gotovem času, da se največ doseže z bombo in najina zmaga je gotova. Samo paziti moraš, da te kak klerikalen kmet z brco ne zasači. Ves Tvoj Fojdl.
Ii Srednje vasi v Bohinju, se nam poroča, da se je ondi osnovalo gasilno društvo za vasi Jereka, Cešnjica, Srednja vos, Studor in Stara Fužina s sedežem v Srednji vasi. Pri občnem zboru, ki se je vršil 28. aprila t. 1. bili so izvoljeni: načelnikom Janko Gvirn, nadučitetj; namestnikom Ivan Korošec, župan in posestnik v Češnjici; četovodjem Jožef Odar, mizar, Lovro Skantar, kovač, in Blaž Hodnik, gostilničar, vsi trije iz Srednje vasi, namestnikom Anton Zvon", podobar, Ivan Stergar, posestnik; blagajnikom Ivan Arh, posestnik v Srednji vasi; tajnikom Ignacij Liibernik, učitelj; zaupnim možem Franc Stare, posestnik v Srednji vasi, Martin Hribar, posestnik v Češnjici, Ivan Žen iz Gešnjice.
Na Kranjskem sploh.
Odbor slovenskega trgovskega društva •Merkur*
vabi vse člaae k I. zabavnemu večeru, ki se vrši v areni na vrtu »Narodnega doma» v Ljubljani v soboto dne 4. t. m. ob poldevetih zvečer. Spored: 1. Godba. 2. Petje. 3. Prosta zabava. Vstop je dovoljen članom in po njih vpeljanim gostom brez vstopnine.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu aprila 1001 vložilo je 309 strank K 99.825*87, dvignilo pa 323 strank K 88.891*99, 9 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil K 22.700-—, stanje vlog iznaša K 2,483.781*37, stanje hipotečnih posojil K 1,(575.845-85 in denarni promet K 342.140*49.
Meswa hranilnica v Radovljici. V mesecu aprilu je 108 strank vložilo K r»7.o95*99, 1GG strank dvignilo K 48.563*88, 32 strank se je izplačalo posojil K 45.150*—. Denarni promet k 250.423*44.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. V mesecu aprilu vložilo je 78 strank K 23.587*97, dvignilo 23 strank K 3.473*90, izplačalo se je posojil 9 strankam k 10.000*—. Saldo blagajnice dne 1. aprila 1901 K 8.193*31. Prejemki v aprilu 1901 K 24.324*37. Izdatki v aprilu 1901 K 25.979*—. Denarni promet K 58.490*68. Stanje hranilnih vlog K 139.839*40. Stanje posojil K 97.554*—. Saldo blagajnice 30. aprila 1901 K 6.538*08.__
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju je daroval namesto venca na krsto pokojne gospe Antonije Pettan g. Iv. Pr. Lampret, tiskar ▼ Kranju, 6 kron.__
V>r. CdDard Globocrjifc
88—1 okrožni zdravnik
je nastopil zopet svojo službo v Kranju ter zdravi kakor popred v starem stanovanju.
rt
f
H. SUTTNER
urar v Kranju
priporoči svojo izborno zalogo ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga po najnižjih cenah. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosti.
Vabim uljudno vsakogar, da si Ogleda mojo v resnici najbogatejšo zalogo. 84—2
Priznano dobro blago.
o
(D 3
i
13 O
(O O D-
166
Tedenski sejem v Kranju dne 89. t. m.
Prignalo se je 26 glav goveje živine, — telet, 38 prašičev, 7 ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7 75, prosa K 7 50, ovsa K 6-50, rži K 7-50, ajde K 7'—, ječmena K 750, fižola semen, koksa 13.—, ribničana K 12—, krompirja belega K 180, rumenega K 2-—, deteljno seme K 45-—.
Gostilna
tik cerkve v Stari Loki se da v najem. Zraven spada ledenica, kleti, potrebno pohištvo i. t. d. H2—2
Nastop z dnem 1. oktobrom.
Natančneje se izve pri trgovcu Ivanu Bergantu v Stari Loki.
Kristjan Premru
krojaški mojster
v Kranju, glavni trg št. 130, I. nadstropje
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek po zelo nizki ceni. Dijakom znižane cene. Popravila se dobro m točno izvršujejo. 90—1
^o$tcr> r)lapcc
dobi takoj prijetno službo.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*.
Loterijska srečka dne 27. aprila 1.1.
(Jradec:       11      20       4      42 65
89—1
V Volbenku (K. Floriana posestvu)
87—1 se bode
jutri teden, t. j. 12. t. m. od 2. ure popoldne naprej
prodajala ste/ja.
o
»O
klinaste, peci,
z>a kopeli, fiakoi tudi ki^t, va&e> in
v   vseh   batvafi,   tepe&ne  i\\ cene priporoča y>tva in na^vzcya
tovarna
73—4
v £j,u££j,ani.
Kdor kupuje sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševijota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—5 cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige.
Št. 605. 81—L'
Razpis službe stražnika.
Pri mestni občini Škof j a Loka popolniti je služba mestnega nad stražnika oziroma stražnika z letno plačo K 800*— oziroma 480 kron in službeno obleko.
Dosluženi vojaki imajo prednost.
Prošnje na mestno županstvo do
20. maja 1901,
ter se naj dotičnik v tem času osebno predstavi županu, pri katerem se zvedo natančneji pogoji.
Mestno županstvo v Škof j j Loki
dne 20. aprila 1901.
Otroški vozički in košarice
se dobe po najnižji ceni pri
Albinu Rantu v Kranju.
42—5
Doktorja pl. Trnkoczyja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena. 188—16 že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroCa po posli, odkoder se ta zdravila vsak dan na vso Hrani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnk6czya r/ot-oA  cl'idni priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-
tVdKdU  aidUlIl IdJ   ^en^je hranilno sredstvo.   Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczja 7a1 nH r n p   kaplice.  Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-tcluu    u c   jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
odvajalne, želodec čistilne.  Čistijo želodec, odvajajo _ blato, odpravljajo napenjanje   in zabasanje  želodca brez
vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah.^ Škatlja 42 h, šest škatjic 2K 10 h. — Pocukrene kroglice. Skatlja 80 h, tri škatlje 2 K,
Kroglice
Prsni    plučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzhuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K.
Hranilni ali udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv i/l ^Milili je kot bojj upajoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in
nogah , kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
-./izkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, (Oljem in ozeblinam. Ima to veliko pršem«*. d» je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, šest steklenic. 3 K 50 h.
Ker je vedna skrb Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnk6czyja
Živinski  f,d|lni   P'-»*ek   za no-tran 10 rabo pri kravah,
volili in konjih. Ze blizu 50 let z
najboljšim    uspehom uporabljevan,
kadar krave nočejo  žreli,  in da se
zboljšujo mleko. Zavojček z navodilom
glede uporabe 1  K, pet zavojčkov
samo 4 K. _ PraŠiMi redilni in krmilni prašek. _»^^^e^^" 1 iaaiv,ji Var8tveno in dijetetično sred- \arstvena znamka.
stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Pozor!  Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedoj se tudi omenjenien kos pošlje takoj s poštnim povzetjem.
naznanilo preselitve in priporočilo.
70—3 P* n'
U9ojarn se p. n. gg. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javiti, da sem svojo, dosedaj v hiši gosp. Jos. Leuza v LJubljani pri mesarskem mostu nahajajočo se
trgovino 5 rajnimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cve*'?m i. t. d.
premestil na sv. Martina cesto št. 10 v Pongracovo barako v obližju sv. Petra cerkve.
Kakor dosedaj bodem tudi nadalje vse v mojo stroko spadajoče predmete, kakor: norično ali beladona-perje in korenine, ako-nitovo ali lisjakovo perje in korenine, arnikovo cvetje, češminovo lubje, podleskovo seme in korenine, lapuhovo perje in rožice, tršlikovo lubje, črno in belo čemeriko, jeternik, lipovo cvetje i. t. d. vedno po najvišjih cenah kupoval.
Posebno opozarjam p. n. gg. trgovce in nabiralce zelišč, da naj se vse moje pottne in železniške pošiljatve in pisma natančno naslovijo na
Jos. Leuza naslednika v Ljubljani
da se ne pripetijo neprijetne zamude in zamenjave.
Z odličnim spoštovanjem
Jod. Leuza naslednik.
IP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbsno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. 85—2
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna
„pri Tišlerju"
Kolodvorske ulice št. 26
gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času -veže pivo. Dedje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni.
Zahvaljuje se slavnemu  občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—51 Leopold Blumatier, posestnik in gostilničar.
167
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlane Jim stekleničice 101 a -41
mmm tinkture za želodeo 'mmm
in so njemu z diplomo dn6 27.. novembra 1897 podelili naslov • Dvorni založnik Nj. svetosti« s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelu* v Ljubljani, na dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 utekleničic sa gld. 1*26 a. v., po 24 steklenic za gld. 2*40, po 36 za gld. 3-50, po 70 za gld. 6-50, po 110 za gld. 10-30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
C. kr. priv. tovarna strojev, bnzgalnlc, kmetijskih strojev, I, moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu In s m i cho w- Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83—2
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste,-s patentom proti zmrzlini in spriredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašaneg.i strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba soLJna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica E. A. Smekal v Zagrebu.
168
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M.ph. Mardetschlfiger, lckar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80—3 čevljarski most.
Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 b, 6 stekl. 1 K.
Želodec ne kapljice.  1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehattih ikatujjah a 40 b, 3 ikauje t K.
Tinktura zoper kurja očesa in Raster zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h, 00 h, HO h.
Fluid za vnauje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, slit razkrajujoč, 1 škat. 40 b in 1 K. Želez o-kroglice T sladkorju ali oblatili delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. .Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 b in 1 K, pri odkupu
0 steklenic znračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redil na štupa za živino, za rogato, za
drašiče in konje v tkatuljuh 00 h in odprto pol kile 1 K.
G. Tdnnies
Ljubljana B6_5
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikar3ke turbine, bencin-motore in parostroje. R. LANG, LJubljana (Kolizej)
tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zdoga pohištva,
priporoča vsake vrste
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otroCjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (šola, kanape, divan) in sodno opravo 54—7
po najnižjih cenah.
Cenike I .100 podobami pošlje iustonj m poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Adolf Hauptmann
08«
7 s
tovarna
in Meja
v Ljubljani.
llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
S £
ji
----.......... ------ ——1—----- ••• t—......• l"u"'"' »J
Fera
BLED (Gorenjsko).
79—3
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljše praške in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trarčo št. I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 07—5
A. Tschinkel"a zet
bjubljeioa.
Prva in edina
domača tovarna
figove ^ai-Jc,
l*ar)ditOLJ, kar)dirar>cga $adja
ir> kor)5«rL>
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 08—5
Naj cenej i in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-resnic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 09—5
Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, zu četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi n;ij se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca>.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.