Slev. M8. Posamezna številka stane 1 Din. V UDU«, v mm (in* 5 foIIja 1923. ib_ Naročnina ■■ za državo SHS: do preklica: ») po pošti mesečno Din 14 b, dostavljen , na dom mesečna...... r 12 za inozemstvo: mesečna.......01': 23 « Sobotna izdaja: ~ r Jugoslaviji.....Um 20 v Inozemstvu...... 40 im LI. »Cene Inseratom:^ Enostolpna ;ibUma vrsta mali oglasi po Din. 1*50 In Din. 2-—, veliki oglasi nad 45 mm višine po Din. 1 50, poslana Itd, po Din. 4 —. Pri večjem naročila popust Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln flneva po praz. nlku ob 5. url zjutraj. IMF* Uredništvo Je v Kopitarjevi altoi štev. 8/IU. Rokopis! se ne vračajo; nelranklrina pisma se ae sprejemalo. Oredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328. Oprava |e v Kopitarjevi al. B. — Račan poštne hraa. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, zagreb 39.011 sarajev. 7583, praške ln dunaj. 24.797. Dr. Fr. Grivec: Sv. Ciril in Metod. Malo je svetnikov, ki bi tako globoko posegli v verski in kulturni razvoj krščanskega sveta, kakor slovanska apostola, a prav tako malo je svetnikov, ki bi bili v življenju in po smrti toliko prezirani, sum-ničeni in preganjani, kakor sv. Ciril in Metod. Bila sta prevelika za ono malo dobo, ki je po ozkosrčnosti svojih narodov pripravljala cerkveni razkol. V bizantinski domovini sta se umikala v samostansko tihoto, ker sta bila po svojem duhu v prevelikem nasprotju s tedanjo bizantinsko cerkveno in politično javnostjo. Apostolska gorečnost ju je vodila k misijonskemu delu med zapadne Slove-ne, a tudi tam sta bila osamljena. Preprosto slovansko ljudstvo je ljubilo svoja apostola. A sicer so ju na zapadu razumevali samo rimski papeži, a tudi ti samo takrat, kadar so neposredno občevali s svetima bratoma, da ni moglo vmes posegati intri-gantstvo ozkosrčnih nasprotnikov. Zato je razumljivo, da sta sveta brata o razmerju do papeža zapustila mnogo lepih spominov, zabeleženih v verodostojnih staroslo-venskih životopisih (panonskih legendah) in v prevodu svetih knjig. Sv. Ciril in Metod sta bila brez dvoma zastopnika onega vesoljnega cerkvenega edinstva, katero so takrat še odločno zastopali grški menihi. A kakor grški menihi, tako sta tudi sveta apostola jako spoštovala vzhodne tradicije iz dobe pred razkolom. Spoštovanje vzhodnih tradicij, a vdanost cerkvenemu edinstvu, ohranitev vzhodne in narodne individualnosti v harmonični enoti katoliške vesoljnosti — to je izraženo v bogoslovju svetih bratov. V njuni osebnosti, v nju življenju in delu je izražen zadnji veliki poskus, p*3prečiti razkol med krščanskih vzhodom in zapadom. Sloveni naj bi tvorili posredujoči most oziroma nevtralno ozemlje med nemškim in grškim bizantinstvom. Delovanje svetih bratov je služilo vesoljnemu cerkvenemu edinstvu. Izvirno misijonska metoda, slovansko bogoslužje in slovanska cerkvena organizacija, neposredno združena z Rimom — vse to so bila samo sredstva za vzvišeni verski namen. Zato so papeži blagoslavljali delo slovanskih apostolov. A oz-kosrčni Nemci so se z intrigami in z nasiljem borili proti sv. Metodu, dokler niso uničili njegovih uspehov v srednji Evropi. Bizantinci pa so tako prezirali slovansko misijonsko delovanje dveh svojih velikih rojakov, da v tedanji bizantinski književnosti ni niti najmanjših sledov o tako velikem delu. Usoda slovanskih apostolov je značilna za zgodovino delovanja za vesoljno cerkveno edinost Ozkosrčnost in sebičnost krščanskih narodov na vzhodu in zapadu je kopala prepad med vzhodnim in zapadnim krščanstvom, po razkolu pa zavirala delo za obnovitev cerkvenega edinstva. Kakor veliki papeži prejšnjih stoletij, tako Leon XIII., Benedikt XV. in Pij CI. kličejo: >Že-limo, da bi vzhodni narodi postali katoličani, a ne latinci.« To je bilo tudi geslo bv. Cirila in Metoda. A še so mnogi, ki tega ne razumejo. Nekateri katoliški zgodovinarji trdijo, da so srednjeveški narodi šele potem postali sposobnejši za delo za cerkveno zedinjenje, ko so bili prej ponižani po dolgotrajnem zapadnem razkolu. Vladimir Solovjev pa se je po bridkih izkušnjah utrdil v prepričanju, da bo cerkveno zedinjenje mogoče šele ob koncu sveta, ko bodo kristjani do skrajnost ponižani. Ako hočemo, da se ne bodo uresničile temne slutnje, moramo visoko dvigniti prapor naših apostolov sv. Cirila in Metoda. V zadnjih letih so znanstvene raziskave izbrisale mnogo madežev z zgodovinske slike naših apostolov. Dve staroslovenski (panonski) legendi o svetih bratih sta se izkazali kot zgodovinsko in bogoslovsko verodostojni; ohranjata nam celo doslovne odlomke iz nauka in govorov svetih bratov in dosti jasno sliko nju življenja. V Rimu v cerkvi sv. Klementa so odkrili Cirilov nagrobni nauis in nagrobno sliko, ki je bi- la po pričevanju panonske legend^ naslikana takoj po Cirilovi smrti; slik a pozna, kako so Rimljani častili sv. Cirna. Jako verjetno je, da je v tej sliki ohranjen por!ret našega apostola. Cirilovo truplo je bilo pozneje prenešeno v novo zgornjo cerkev sv. Klementa; v 18. stoletju se je izgubilo, a še je ohranjenih nekoliko relikvij. Zgodovinske raziskave so z veliko verjetnostjo potrdile, da je sedanji Velehrad res na mestu nekdanje Bratislavove in Metodove prestolnice, kjer je bil sv. Metod pokopan v stolni cerkvi. Staroslovenska književnost zbuja vedno več zanimanja v znanstvenem svetu. Potrjeno je, da je bila najstarejša hrvatska glagolska književnost res v zvezi z moravsko-panonskim starosloven-skim književnim delom, a znano je, da se je jezik sedanjih glagolskih bogoslužnih knjig od Ciril-Metodove staroslovenščine oddaljil podobno kakor jezik vzhodnih cer-kvenoslovanskib liturgičnih knjig. Zgodovinska slika slovan. apostolov ter zgodovina njunega verskega kulturnega dela je mnogo jasnejša nego je bila pred desetletji. »Samo nekatera bogoslovna vprašanja niso še zadosti preiskana. Čas je že, Belgrad, 4. julija, (Izv,) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je nadaljevala razprava o uradniškem zakonu. Zakonodajnemu odboru so bili predloženi predlogi zagrebške in ljubljanske univerze, da pridejo profesorji vseučilišč po 15 letih službe v drugo, rektorji pa v prvo skupino državnih uslužbencev. — Nato se je začela debata o tretjem poglavju. K temu poglavju je govoril posl. S u š n i k , ki je dejal, naj se zakon smatra v tem oziru kot okvirni zakon, ki naj velja za vse državne uslužbence, izvzemši za univerzitetne profesorje, ker za te morajo veljati samo disciplinarni predpisi, ugotovljeni v zakonu o univerzah. V obče je govornik proti temu, da služi državni nameščenec 3 leta začasno, ker je že 1 leto dovolj, da se spozna uradnikova sposobnost. — Nato sta govorila poslanca K r e m ž a r in dr. H o h n j e c. Dr. Hohnjec je govoril zlasti o čl. 17 in je splošno kritikoval delo zakonodajnega odbora, kojega sedanja glavna naloga je, da delo zakonodajnega odbora ovira in zavlačuje. Štilizacijo posameznih členov bi morala ugotoviti posebna sekcija, ta pa ni bila izvoljena, samo da delo zastaja. Glavno vprašanje uradniškega zakona je materialnega značaja. Kar pa se tiče čl. 17, ki govori o sprejemu v državno službo tudi onih oseb, ki nimaio kvalifikacije, izraža govornik bojazen, da se bo tu širila korupcija na vse strani. Po njegovih mislih ne more biti sprejet v državno službo noben uradnik brez kvalifikacije. Seja ministrskega sveta. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je notranji minister poročal o položaju v državi, vojni minister pa je poročal o dobavah za vojaštvo. Minister Trifkovie je predložil zakon o zavarovanju proti toči. Ta zakon je vlada sprejela in pooblastila ministra Trifkovica, naj ga čimprej predloži narodni skupščini. Končno je bil sprejet predlog, da se sestavi komisija, ki bo šla v Baker, da preišče vzroke stavke mornarjev. V tej komisiji bodo zastopniki železniškega, notranjega ministrstva in ministrstva za socialno politiko. Francosko posojilo za orožje, Belgrad, 4. julija. (Izv.) Vlada je sprejela od francoske vlade uradno poročilo, da Francija posodi Jugoslaviji posojilo v znesku 300 miljonov frankov. Ta švota je bila stavljena na razpolago finančnemu ministru. Kar se tega posojila tiče, je sledilo potovanje francoskega generala Le Rouda po naši državi in se bo Dosoiilo vporabilo uod posebnim da slika apostolov preide v splošno last našega naroda in da se po posredovanju duhovnih voditeljev vtisne ljudstvu globoko v srce. S hvaležnostjo moramo pozdraviti prizadevanja jugoslovansLih škofov, da bi se spomin slovanskih apostolov kar najsloves-neje proslavljal. Jako idealno je delovanje Ciril-Metodove dijaške lige, ki je našo SKSZ navdušila za proslavo slovanskih apostolov, češčenje in proslavljanje sv. Cirila in Metoda se mora poživljati in poglabljati, da jima bo naše ljudstvo postavilo oltar v svojih srcih in da bo njima tudi zunaj gradilo cerkve, kapelice in oltarje. Slovenci smo kot majhen narod še posebno dolžni, da v duhu sv. Cirila in Metoda izvršujemo veliko versko in kulturno nalogo ob meji krščanskega vzhoda. Vzgajanje za to nalogo mora biti ena najvažnejših točk v programu naše verske, kulturne in narodne vzgoje. Bog nas varuj ozkosrčnega preziranja in zanemarjanja te naloge! Bilo bi v škodo cerkvi in kulturi, nam pa v sramoto in pogubo. Naj torej med nami oživi duh sv. Cirila in Metoda, slavnih apostolov vzhodnih in zahodnih Slovanov! S tem predlogom je soglašal Ljuba Davidovič, ki je predlagal, naj zakon in spremembe izdela izvoljena sekcija in naj se zato zakon vrne sekciji. Za časa debate je govorilo več ministrov, tako n. pr. železniški minister dr. Vclizar Jankovič o železniških uslužbencih; izjavil je, da je mnenja, da bi sc a tem zakonom imele urediti tudi materialne razmere železničarjev, ostale odredbe bi se pa uzakonile s posebnim zakonom. Ker je opozicija dokazala, kakšna Skoda bi v tem slučaju nastala za železničarje, ki potrebujejo nujno zboljšanja svojega stanja, ki bi pa s tem zakonom ne bil popravljen, je minister Jankovič izjavil, da umakne svoj predlog in da bo zakonodajnemu odboru predložil poseben zakon o železniških uslužbencih. Da pride do sporazuma o malih spremembah v 3. poglavju, je odredil predsednik kratek odmor, Po odmoru je bilo sprejeto 3. poglavje izvzemši člen 26. Nato je predlagal minister Trifkovie, da se na prihodnji seji razpravlja o 6. poglavju, a na nadaljni o 4. To je značilno raditega, ker govori 4. poglavje o dohodkih državnih uslužbencev in bi bile v slučaju, da bi bilo to poglavje sprejeto, uradniške plače povišane. Zato je to poglavje odloženo, da bo materialno stanje uradnikov tem pozneje rešeno. Prihodnja seja zakonodajnega odbora bo jutri ob 4. uri popoldne. nadzorstvom francoskih strokovnjakov za nabavo rnunicijo in orožja. Naročilo se bo izvršilo v Franciji. IZENAČENJE DAVKOV. Belgrad, 4. julija. (Izv.) V finančnem ministrstvu se izdeluje zakon o izenačenju davkov ter zakon o centralizaciji in izenačenju davčne službe. Vsa davčna služba in vsi davčni uradi bodo god kontrolo edinega ravnateljstva v elgradu. NAVODILA ZA POGAJANJA Z ITALIJO. Belgrad, 4. julija. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se je danes vršila konferenca, na kateri so bila dana posebna navodila delegatom za sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo in delegaciji za železniško konvencijo z Italijo. 35.000 grških vojakov pomor jenih ? Atene, 4. julija. (Izv.) Dognalo se je, da so Turki pomorili 20.000 grških ujetih vojakov, drugih 15.000 ujetih vojakov jc pa vsled lakote pomrlo po taboriščih ali pa so bili pobiti. Revolucija v južni Bolgariji? Sofija, 4. juljja. (Izv.) Vlada dementira carigrajsko poročilo, po katerem je izbruhnila v južni Bolgariji revolucija. Vprašanje saarskega ozemlja. Ženeva, 4. julija. (Izv.) Včeraj dopoldne je svet Društva narodov razpravljal o angleškem predlogu, da se prouči položaj v saarskem ozemlju, če odgovarja določbam mirovne pogodbe. Lord Robert C e c i 1 je kot zastopnik angleške vlade utemeljeval stališče angleške vlade in predlagal, da se povabi komisija v saarskem ozemlju pred svet Društva narodov, da se zagovarja radi tamkajšnjih razmer. Zastopnik Francije je izjavil, da soglaša z angleškim predlogom. Švedski zastopnik Branting je predlagal, naj svet Društva narodov zasliši tudi delegate prebivalstva saarske kotline. Svet Društva narodov je sklenil, da bo tekom svojega zborovanja proučil angleški predlog in da bo pozval člane saarske vladne komisije, da pred-lože tozadevne spise in se opravičijo. O predlogu švedskega zastopnika Brantinga se ni glasovalo. Diplomatski razgovori o Poruhrju. PAPEŽEVA AKCIJA. Rim, 4. julija. (Izv.) Nemški poslanik von Berger je bil včeraj od papeža sprejet. Poslanik von Berger se je tudi delj časa razgovarjal z državnim tajnikom kardinalom Gasparrijem o atentatu pri Duis-burgu. Berlin, 4. julija. (Izv.) Danes je papežev nuncij posetil državnega kanclerja. Razgovor je bil kratek, toda bržčas se bodo ti razgovori nadaljevali. Razgovori so diplomatičnega značaja in imajo namen olajšati sporazum med Nemčijo in velesilami antante. FRANCOSKI POSLANIK PRI CURZONU. . Pariz, 4. julija. (Izv.) Agcnce Hava* poroča iz Londona: Francoski poslanik v Londonu Saint Aulaire je danes povedal lordu Curzonu mnenje francoske vlade. Pismenega poročila ni izročil. SOGLASJE MED BELGIJO IN FRANCIJO. Bruselj, 4, julija. (Izv.) Belgijski po« slanik v Londonu je danes izročil lordi: Curzonu odgovor belgijske vlade. Odgovor popolnoma soglaša s francoskim odgovorom. ŽRTVE NEMŠKEGA ATENTATA. Duisburg, 5. julija. (Izv.) Od ranjenih belgijski vojakov sta umrla dva. Mesto Uuisburg je obsojeno na 30 milijard mark globe. BEPRESALIJE V NEMČIJI. Kiiln, 4. julija. (Izv.) Belgijske oblasti so v Duisburgu prepovedale vsak promet na ulicah od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj ker se je ponoči na belgijske vojake streljalo. Mažarska opozicija za sporazum z malo antanto. Budimpešta, 4. julija. (Izv.) V današnji seji narodne skupščine je poslanec Ra-tay v proračunski razpravi ostro kritikoval notranjo in zunanjo politiko vlade. Odločno je nastopil za sporazum s Češkoslovaško in Jugoslavijo in pripisoval krivdo, da do tega ni prišlo, izključno vladi rofa Bethlena. V imenu opozicije je za-teval, da ta nesposobna vlada odstopi. RUMUNSKO-ITALIJANSKI ODNOŠAJL Rim, 4. julija. (Izv.) Rumunski ministrski predsednik Bratianu je došel semkaj in se razgovarjal z vodilnimi političnim? krogi o finančnih vprašanjih obeh držav PAPEŽEVA SKRB ZA OTROKE. Rim. 4. julija. (Izv.) Papež Pij XI. j<* odredil, da se 800 otrok, ki so v Filimi pri Hajder paši, oskrbujejo na njegove stroške. Uradniški zakon. PREDLOGI POSLANCEV JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. — POSEBEN ZAKON ZA ŽELEZNIČARJE. IZJAVA PATRIARHA TIHONA'."^ Moskva, 4. julija. (Izv.) Patriarh Ti-hon, katerega so sovjetske oblasti izpustile na svobodo, je objavil pastirsko pismo, v katerem polemizira proti pristašem »Žive cerkve« in izjavlja, da je njegova odstavitev od patriarhskega mesta kanonično neveljavna. Potem pa pravi, da se je od onega časa, ko je bil proti sovjetski oblasti, mnogo izpremenilo. Danes se mora pravo-slavje obrniti za pomoč na sovjetsko vlado, da vzame v zaščito pravoslavne brate v Poljski, kjer jih poljska vlada kruto preganja. »Jaz izjavljam«, piše patriarh, »vsem monarhistom in belogardistom, da bo vsi njihovi naklepi proti sovjetski vladi brezuspešni in da njihovo akcijo proti-njej odločno obsojam.« Končno patriarh izjavlja, da so vesti, da je bil v zaporu mučen, popolnoma izmišljene. TOŽBA PROTI RODBINI PARMA. Lansanne, 4. julija. (Izv.) Sodišče v Bernu se je včeraj bavllo s kreditno zadevo kreditnega zavoda v Altstattnu proti rodbini Parma, ki je 1. 1917./18. tam napravila večji dolg. Leta 1921. je zavod kredite odpovedal. Ker pa so hoteli dolžniki plačati le nominalne zneske, je zavod vložil tožbo. ZA MEDNARODNO ORGANIZACIJO URADNIŠTVA. Dunaj, 4. julija. (Izv.) Na konferenci delegatov mednarodne uradniške konference 2. in 3. tega meseca se jo soglasno sprejela resolucija, da je ustanovitev mednarodne uradniške organizacije edino najmogočnejše sredstvo, da uradni-štvo doseže boljši gmotni in moralni po- BnsvEmrm-s.iBm rm MAROŠKA KONFERENCA, London, 4. julija. (Izv.) Konferenca, ki se bavi z ureditvijo vprašanja Tangera, se je danes na nedoločen čas od godila. Vzrok še ni znan. PEGAVEC IN KOZE V CARIGRADU. Carigrad, 4. julija. (Izv.) Tu sta se pojavila dva slučaja pegavca, od katerih je bi leden smrten. Nadalje so sc pojavili štirje slučaji koz; dva bolnika sta umrla. DVA MILIGRAMA RADIJA — 10 MILIJONOV KRON. Budimpešta, 4. julija. (Izv.) V bolnišnici sv, Janeza sta bila ukradena dva mili-grarna radija. Škoda znaša 10 milijonov kron. Radij je bil češkega proizvoda. -f Vatikan je za vse pravoslavne kristjane odnekdaj neko grozno, fantastično in nepojmljivo strašilo. To jim je ubila v glavo grška fanarijotska duhovščina. Vsled tega priobčuje belgrajsko »Vreme«, ki se ima za svobodomiselno, v svoji številki od 3. julija najbrž ob priliki pogajanj za konkor-dat članek, ki je poln naivnosti o Vatikanu, da bi se jim celo Voltaire smejal. V Vatikanu vidi srbski list neko tajinstveno, strašno in celo vesoljstvo obvladajočo silo, ki ves svetovni položaj suče in dirigira ter ima vse niti svetovne politike v svojih rokah. Ker pa je Vatikan po mnenju »Vremena« sovražnik pravoslavne Srbije in ker ne sanja o ničemer drugem nego o katoliškem vladarstvu nad celim svetom, si razlaga »Vreme« vse dogodke zadnjega časa iz teh Vatikanovih strašnih in pošastnih mahinacij. Da, celo zahteva dr. Korošca po avtonomiji je Vatikanovo delo! Zato, pravi »Vreme«, Srbija pri vsej svoji volji ne more Korošca zadovoljiti in bo vedno izpostavljena notranjim homatijam in sporom s katoličani, ker pač Vatikan gre za tem, da Srbijo uniči, ako Srbija ostane »u ovakvoj zajednicic. Strah »Vremena« pred Vatikanom pa je tako velik, da obenem svari pravoslavno srbsko cerkev, naj ga po nepotrebnem ne izzivlja, kakor je na primer akcija za pravoslavje na Češkoslovaškem. Pravoslavni »ierarhi« bi po mnenju »Vre-emna« imeli veliko bolj pametnega posla doma. To ima »Vreme« čisto prav, vsa ostala njegova izvajanja pa so otročje čvekanje, ki meče zelo slabo luč na resnost in kulturno poučenost belgrajskega časopisja. -f Nerodno demagogijo uganja gospod bivši minister Pucelj. Začel je v »Kmetijskem listu« na vse pretege hvaliti Stambo-lijskega in se zavzemati za kmetsko samovlado na podlagi kmetsko-delavske skupnosti, socializacije in pravilne razdelitve svetovne produkcije ter konsuma. Čudno, da se gospod Pucelj za tako kmetsko-de-lavsko socialistično ureditev države ni zavzemal, ko je sedel v vladi, marveč podpiral veleburžuazno politiko radikalov in demokratov! Sicer pa še v isti številki, kjer hoče svetu dopovedati, kakšen agrarni socialist da je, bije samega sebe po zobeh, napadajoč hrvatskega »kmetskega kralja« Radiča. So pač simpatije gospoda Puclja do Pašičeve vslekapitalistične centralistične in bankokratske vlade večje nego njegove črez noč zrastle simpatije do kmetsko-delavske samovlade! '+ Nedostojnost očita našemu tisku venomer »Kmetijski list«. Mi lahko o sebi rečemo, da smo strogo stvarni, se ogiblje-mo vsake ordinarnosti in nikomur ne delamo krivice; če pa nasprotnika pošteno okrcamo, je to le v korist dobri stvari in splošnim interesom. Nasprotno pa vsaka številka »Kmetijskega lista« mrgoli očitnih laži. Tako n. pr. piše v svoji zadnji številki, da je »Slovenec« pozdravljal vlado g. Cankova. V resnici pa smo mi o prevratu na Bolgarskem zgolj nepristansko poročali, in je naš sofijski dopisnik, ki je eden najboljših poznavalcev bolgarskih razmer delo Stambolijskega za kmetsko ljudstvo visoko povzdigoval,, pač pa je grajal njegove nasilne metode, ki so ga pogu-bile. To je bilo tudi popolnoma v smislu tistega stališča, ki ga je naš list napram Stambolijskemu vedno zavzemal, dočim ga je »Kmetijski list«, preden je odkril svoje simpatije do kmetske samovlade v Bolgariji, napadal kot sovražnika Srbije itd. To je bilo namreč takrat, ko je gospod Pucelj sedel v vladi in trobil s Pa-šičem v isti rog odkrito, dočim danes v svoje demagoške svrhe igra v »Kmetijskem listu« nekakega opozicionalca, v Belgradu pa vlado podpira. + Radikalsko nasilje v Trijpvljah. — Zadnji pondeljek so prevzeli upravo trboveljske občine radikali s Korenom na čelu. Radikali so pri zadnjih volitvah od 6000 glasov kupili 36; saj so pripovedovali sami člani NRS, da jih stane vsak glas v Trbovljah '28.000 K. In pristašem te stranke je sedaj izročena občinska uprava v Trbovljah. Vse stranke so podale protestne izjave in si pridržale, da na primeren način uveljavijo svoj protest. Oblast je tudi prepovedala vse shode v Trbovljah pod pretvezo, da v nekaterih občinah celjskega glavarstva razsaja škrlatica, dasiravno v Trbovljah in v bližini ni nobenega slučaja nalezljive bolezni. Tako je onemogočen protest radi gerentstva in zavlačevanja občinskih volitev, obenem pa je tudi prepo- V znamenju režima. Belgrad, 2. julija. Danes je mirno v parlamentu. Zakonodajni odbor, ki naj obravnava uradniški zakon, se je sestal eno uro pozneje kakor je bil sklican. Vladni poslanci so pobegnili domov in tekom seje so jih srečno spravili 17. skupaj. Opozicija je bila v večini, slovenski zastopniki so bili zbrani polnošte-vilno. Tik pred glasovanjem o prvi glavi pa je predsednik zaključil sejo in napovedal drugo za jutri popoldne. Tako se trati dragoceni čas po krivdi vladne večine, ki se je zbala poraza. Čemu pa naj se režim trudi, rešiti Uradniški zakon? To je odveč! Po pojmovanju belgrajskega vsakokratnega režima, se državni uradniki dele v 2 kategoriji: v pristaše vlade in one, ki niso njeni pristaši. Prvih je več v srbskih krajih, drugi pa imajo večino v prečanskih deželah. In režim je za svoje privržence že poskrbel — z raznimi komisijami. Režimsko uradništvo zaseda številna mastno plačana mesta raznih komisij. Teh komisij kar mrgoli v državi in izven države. Omenjam le komisijo za nabavo reparacijskega blaga v Nemčiji. Tu so le režimski ljudje z bogatimi dnevnicami in postransko »zarado«. Omenjam posvetovalno komisijo za reško vprašanje. V Belgradu je številna komisija za ruske begunce. Tu ima vsak član po 100 Din na dan. Pri tej komisiji, ki pravzaprav nič ne dela, ne sodelujejo le uradniki, ampak tudi vodilni politiki režima. Sedaj se je osnovala posebna izseljeniška komisija, katere člani bodo zaslužili po 130 Din na dan — seveda poleg svoje uradniške plače. Ta denar bo šel iz žepov najrevnejših ljudi, ki so tako revni, da si morajo iskati kruha v tujini. — Komisija za sekvestre dobiva kar mesečno plačo. Vsak član te komisije dobiva poleg svoje uradniške plače še 1000 dinarjev na mesec od države. Da pa se tu baje tudi postrani zaslužiti še mnogo več! Tu pa so našteti le nekateri vzgledi. Takih komisij je še cela vrsta. Tako skrbi režim za svoje ljudi. Potem ni čudno, da ti ljudje niso ravno navdušeni, da bi podpirali svoje slovenske in hrvatske tovariše. Te dni so bile zaplenjene >Subotieke flovine«, glasilo vojvodinskih Hrvatov — Bunjevcev. Zakaj? Prinesle so opis nekega dogodka, ki je razburil vso Subotico. Tam je srbski internat, v katerem se vzgajajo pod vodstvom srbskih vzgojiteljev sr-bijanski in macedonski otroci. Z oken tega vzgojevalnega internata otroci pljujejo na glave mimoidočih in mečejo razne predmete. Pritožbe ne pomagajo nič. Te dni je vrgel nekdo na cesto kar cel kozarec, ki je priletel na glavo neki ženski. Žena je s krvjo oblita padla na tla. Dvajset korakov od nje je stal policajac, ki se ni ganil. Ko je Ženska ustala, je prosila policaja pomoči. Obrnil ji je hrbet, češ da ne sme zapustiti svojega mesta. Žena je — še vedno vsa krvava — odšla na mestni fizikat, proseč on-dotnega zdravnika, da jo obveže. Ta je dejal, da to njega nič ne briga, naj gre na kvart (komisar i jat). Žena je na to na novo omedlela. Dobri ljudje so jo spravili domov. Ali ni to idila? tn list, ki to idilo moti, je zaplenjen. Pa mi povejte, kdo je državotvoren v takih razmerah? Režimski uradniki — po večini celo nekvalificirani ljudje — so z režimom zadovoljni in režim z njimi. Tudi na Slovenskem — 9e zdi —: je nekaj takih eksem-plarov, ki slepo služijo vsakemu režimu in pozabljajo, da so sinovi slovenskega naroda. Za kako ceno? Edgar Allan Poe: Znameniti doživljaji Arturja Gortlona Pyma. (Dalje.) S tem namenom sem se dvignil; kmalu pa sem spoznal, da ga je težje izvršiti, kot sem si v največjem strahu predstavljal. Na vsaki strani ožine se je dvigal pravcati zid najrazličnejše težke ropotije, ki bi takoj padla name, če bi se le spotaknil obnjo, ali pa bi vsaj s padcem zaprla pot za mano, tako da ne bi mogel nazaj. Zaboj je bil podolgovat in robat, nisem mogel varno stopiti nanj. Zaman sem se trudil doseči pokrov in se speti; pa če bi se mi to tudi posrečilo, gotovo se ne bi mogel več potegniti čezenj; zato je bilo kar najbolje, da se mi je ponesrečilo. Slednjič sem obupno poizkusil dvigniti zaboj in pri tem sem začutil močno tresenje prav blizu. Po-tipal sem tjakaj in začutil, da je popustila deska pri zaboju, ki je bil ovit z železnimi obroči. Z nožičem, ki sem ga srečno imel pri sebi, sem jo po težkem delu odtrgal; zlezel sem skoz odprtino in z veseljem opazil, da ni ograje na drugi strani; z eno besedo: pokrova ni bilo, spla.sil sem se skoz dno. Zdaj je bilo lahko doseči žebelj pri loputL Močno mi je bilo srce, ko sem stal pokoncu pred vrati in nalahno pritisnil nanje. Loputa se ni dvignila tako hitro, kakor sem upal; zato sem pritisnil moč- | neje, še vedno v strahu, da najdem v kabini tujca in ne Augusta. Vendar se na veliko začudeni* vrata niso odorla in začelo me je skrbeti, kajti poprej so se otvorila skoro sama od sebe. Sunil sem z močjo — brez uspeha; z vso silo — vrata niso popustila; srdito, burno, obupno — upirala so se skrajnemu naporu in bilo je jasno, da so ali odkrili odprtino in jo zabili, ali pa da so navalili nanjo ogromen tovor, ki ga na noben način ne bo mogoče odstraniti. Groza in malodušnost sta me obšli. Zaman sem ugibal, zakaj so me tako pokopali. Nisem zmogel logično misliti; vrgel sem se na tla in brez odpora sem se uda-jal najtemnejšim mislim, v katerih so kot najpoglavitnejše strahote gospodovale; žeja, lakota, zadušenje, prenagel pokop. Nazadnje sera si vendar priboril del duševne prisotnosti. Vstal sem in pretipal loputine špranje. Nato sem jih natančno preiskal, če ne sije luč skoz nje, vendar tega ni bilo opaziti. Nato sem prcril nožič skoz špranjo in naletel sem na trd predmet; popraskal sem obenj in spoznal sem, da je iz trdne železne mase; na ostrini je bilo čutiti, da je valovit. Bil je verigast kabel. Preostalo mi je torej le še, da se pretipam nazaj do zaboja in tam ali podležem žalostni usodi ali pa se pomirim in premislim nove rešilne možnosti. Po neskončnih težavah sem se srečno prekopal in se docela brezmočen zgrudil na žim-nico; Tiger se je podolgoma zleknil zraven mene, kakor da bi me hotel tolažiti z do-brikanjem in me vzpodbujati k hrabremu prenašanju nesreče. Tigrovo čudno ponašanje je slednjič vzbudilo mojo pozornost Nekaj časa mi je lizal obraz in roke; hipoma pa je Drene- hal in nežno zacvilil. Tako je storil večkrat in kadar sem stegnil roko, je ležal na hrbtu z dvignjenimi tačkami. Čudno se mi je zdelo in nisem si mogel raztolmačiti, kaj naj to pomeni; ker je bil pa jako žalosten, sem sklepal, da se je kje ranil; preiskal sem mu šape, - vendar o rani ni bilo sledu. Nato se mi je zdel lačen; ponudil sem mu velik kos gnjati, ki jo je hlastno pogoltnil; vendar pa je takoj spet prešel k prejšnjemu početju. Zdaj sem mir slil, da je žejen kakor jaz in sem bil že skoro prepričan o tem, ko sem se spomnil, da sem mu dozdaj preiskal le tace, da pa je morda ranjen na telesu ali na glavi. Skrbno sem otipal glavo, a našel nisem nič. Ko pa sem ga pog'adil po hrbtu, sem začutil, da je dlaka na nekem mestu, povprek hrbta nalahno privzdignjena. Otipa-vaje sem našel nit krog telesa. Ko sem pobliže preiskoval, sem naletel na list pismenega papirja, ki je bil z nitjo pritrjen prav pod Tigrovo levo ramo. Trelje poglavje. Takoj mi je prišlo na misel, da je papir Augustovo pismo; nepredviden slučaj ga je gotovo oviral, da me nI rešil iz ječe in zato je izbral to pot, da me pouči o položaju. Tresoč sc vnetosti sem začel znova iskati vžigalic in sveč. Gotovo celo uro sem iskal zaman; bil je brezploden, razburljiv lov; ni bilo še tako mučne skrbi in napetosti Slednjič sem vendar opazil, z glavo tik ob balastu blizu zabojeve odprtine, v smeri proti mornarski kajiti slabotno tlečo luč. Skrajno presenečen sem ________________ 8t&v. i>9» ved velika krivica napram delavstvu, ki se ravno nahaja z družbo v mezdnih pogajanjih, pa se ne more na shodih razgovoriti o svojih zahtevah. To krivično postopanje radik^ov si bodo rudarji dobro zapomnili. Kongres učitelTstva meščarf skih šol. Včeraj ob 4. uri popoldne se je prt« čel kongres Zveze učiteljstva meščanskih Sol, ki zboruje v realki. Na kongres je prišlo veliko učiteljev in učiteljic meščanskih šol iz Hrvatske, Vojvodine, Bosne, Dalmacije in iz Slovenije. Otvoril in vodil ga jo zvezni predsednik Josip Koračevic, direktor trgovske šole v Zagrebu. Predposvetovanje je bilo zelo stvarno in se je določila vsebina resolucijam, ki se bodo stavile 5. julija t. 1. na glavnem zborovanju. Ravnatelj meščanske sole v Mariboru g. Humek je povdar- 1 ,ial, da morajo biti meščanske šole vzgo-jevalisce srednjemu stanu. Vzgojiti morajo učence, kateri bodo kot preddelavei izrinili tuji živelj iz industrije, za to mora biti pouk na njih tako usmerjen, da se bo tudi lahko ta namen dosegel. Na predposvetovanju se je grajalo, ker ne sprejema pošta absolventov meščanskih šol in se jim tudi vstop v trgovsko akademijo otežkoča. Želji Slovencev, da bi bil imenovan v naučnem ministrstvu slovenski referent tudi za meščansko šolstvo v Sloveniji, ker bo baje imenovan za referenta slovenskih osnovnih šol g. Pavel Flere, zborovalci niso pritrdili. Razpravljalo se je nato o stanovskih razmerah; razprava je pokazala, da so pravzaprav učitelji slovenskih meščanskih šol, ki jih je v Sloveniji 34, glede na učne ure na najslabšem stališču. Izvolil se je končno redakcijski odbor 4 članov, ki bo izdelal besedilo resolucijam, o katerih se bo sklepalo na glavnem zborovanju. Dnevne mme, — Seja vodstva SLS se bo vršila prihodnjo nedeljo 8. julija ob 9. uri v Celju v dvorani hotela »Beli vol«. Vsi člani vodstva naj se seje zanesljivo udeleže, —< Tajništvo SLS. — Razglas višjega šolskega sveta. Višji šolski svet je prejel naknadne kredite za nagrade dušnih pastirjev — veroučite-ljev, učiteljev na ekskurendnih šolah, oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljenih učiteljic ženskih ročnih deJ. za čas od 1. avgusta 1922 do 30. junija 1923. Da se bodo mogle nagrade čimprej nakazati, se poživljajo prizadete učne osebe, naj pošljejo prijave po vzorcih v zmislu razglasa višjega šolskega sveta z dne 16. jan. 1923, štev. 467 št. 8 Ur. 1. s to razliko, da mesto tamkaj navedenih treh dob, loči čas od 1. VIII. 1922 do 28. iebr. .1923 in od 1. marca 1923 do 30. junija 1923. Vsa druga določila omenjenega razpisa ostanejo v veljavi. Poseben razpis se ne bo razpošiljal, zato naj prizadeti uradi in prizadete učne osebe vzamejo razpis takoj na znanje ter predlože prijave vsaj tekom julija. — Ža predsednika: Poljanec s. r. — Za rektorja na zagrebški umetnostni akademiji za leti 1923.—24. in 1924.—25. je bil zopet izvoljen Ivan Me-štrovič, za prorektorja pa dr. Branimir Šenoa. — Za evharistični kongres v Zagrebu je dovolil zagrebški občinski svet 20,000 Din prispevka. se skušal približati, kajti zdelo se je, da je le par korakov oddaljena. Komaj pa sem se premaknil, že je luč izginila in moral sem se spet pretipati do prejšnje točke k zaboju nazaj, da seru jo znova ugledal. Previdno sem obračal glavo na vse strani in prišel do zaključka, da se luči približujem, če se oddaljujem polagoma in oprezno. Naenkrat je bila pred menoj (seveda sem se pretolkel skoz neštete hode) in spoznal sem, da je izvirala iz ostankov vžigalic, ki so ležale v praznem sodu. Kaj vendar jih je zaneslo sem? Zagrabil sera dva ali tri kose svečnega voska, ki je izgledal kakor oglodan. Takoj mi je bilo jasno, da je pes požrl vso zalogo sveč in za vselej je prešlo upanje, da bom preči-tal Augustovo pismo! Malenkostnim voščenim ostankom je bilo toliko drugega primešanega, da se jih je bilo nemogoče poslužiti in pustil sem jih. Preostali fosfor pa sem pobral, kakor se je pač dalo, in povrnil sem se z njim k zaboju, kjer je Tiger ves čas ostal bil. Kaj zdaj? nisem vedel. Podladje je bilo tako temno, da nisem videl roke, tudi če sem jo držal tik pred očmi. Beli list sem jedva videl, toda ne, če sem naravnost zrl nanj; moral sem obračati robne dele očesne mrežice proti njemu, to se pravi, ga gledati od strani, da sem ga opazil. Predstavljajte si torej, kakšna tema, temnica je bila ta ječa! Prijateljevo pismo (če je to sploh bilo pismo) me je pač le še bolj razžalostilo in moje oslabljeno in razburjeno živčevje še močneje in brez smisla vznemirjalo, '"Mie sledi.) % —Združene papirnice Vevče-Goričane-Medvode ustavijo obrat v Vevčah z današnjim dnem za šest dni, potem bodo pa obratovale samo tri dni v tednu. Vzrok je stagnacija v trgovini s papirjem, ki jo pospešuje centralna vlada. — Dvorni lov v Bclju. Čitali smo, da fe dvor odpotoval v Belje, kjer se bodo vršili veliki lovi. Čudno se nam zdi, kako more uprava Belja vabiti v tem Času na lov, ko so jeleni v teh krajih še kosmati in se specielno na državnem posestvu niso nikdar v tem času streljali. Kak vtis bo to napravilo v sosednji Mažarski in drugod, kjer se najživahneje zanimajo za vse športne pojave in z vso strogostjo obsojajo vse nekorektnosti. Ali ni nikogar v Belgradu, ki bi se vsaj nekoliko zanimal za lovske običaje in opozoril na merodaj-nem mestu, kaj da dela uprava Belja? —Umrl je v Našicah v Slavoniji sin bivšega hrvatskega bana grof Marko Pe-jačevič. Pobrala ga je škrlatica, na kateri* so oboleli tudi njegovi otroci in več grajskih uslužbencev. — Pomanjkanje dela v Italiji. Cementna tovarna v San Giovanni a Tedduccio pri Neaplju jo vsled pomanjkanja naročil ustavila obrat in odpustila vse delavce. — Pomorski arzenal v Neaplju je odpustil 1600 delavcev. — 20 letnica »Hrvatskega Radiše«. Meseca aprila t, 1. je poteklo dvajset let, odkar deluje najagilnejša hrvatska socialna organizacija »Hrvatski Radiša«. Tem povodom je izšlo društveno glasilo enakega imena v okrašeni obliki in znatno povečanem obsegu. List prinaša podrobna poročila o društvenem delovanju in gmotnem stanju društva. Na oodlagi teh podatkov zavrača uprava napade na društvo, ki so se baš v zadnjem času pojavili v delu hrvatskega časopisja. Iz poročil posnemamo, da je štelo društvo 1. 1904., t. j. drugo leto svojega obstoja, 2148 članov in 60 društvenih organizacij, društvena imovina je znašala 16.374 K, za vajence se je ponudilo društvu 1189 dečkov, delodajalci so ponudili 930 vajeniških mest, nameščenih je pa bilo 541 dečkov; koncem meseca aprila t. 1. pa šteje »H. R.« 10.215 društvenih članov in 415 organizacij, imovina znaša 7,407.743 K, dečkov se je ponudilo tekom vseh 20 let 11,311, delodajalci so iskali vajencev v 10.980 slučajih, nameščenih pa je bilo 6592 dečkov. Društvo je vsem dečkom, za katere je posredovalo, začasno preskrbelo s hrano, mnogokrat tudi z obleko, obutvijo i. dr. Ustno in potom svojega glasila ter dopisovanja se je društvo prizadevalo tudi vzgojno in izobraževalno vplivati na svoje zavarovance. V bodoče namerava društvo zidati za vajence svoj lastni dom. V to svrho je započelo akcijo med hrvatskimi izseljenci v Ameriki, kamor se je sedaj že drugič odpeljal ravnatelj Jobst. Prva akcija v Ameriki je prinesla društvu 5 in pol milijona kron. Društvo so ustanovili ti-le možje: Župnik dr. Stjepan Boroš, župnik Mate Ilijaševič, kanonik Cvjetko Rubetič, vojaški duhovnik dr, Luka Senjak in bančni uradnik Milan Vaniček. — TehniSka srednja šola v Ljubljani. V Šolskem letu 1922-23 se je vršil pouk na 10 oddelkih, ki bo bili razdeljeni vsega skupaj na 28 razredov. Poučevalo je 48 stalnih in 4 pomožni učitelji. Začetkom leta se je vpisalo 572 rednih in 117 izrednih učencev(-nk), od katerih je ostalo koncem Šolskega leta 529 rednih in 82 izrednih učencev(-nk). Od rednih učencev, oziroma učenk je dovršilo s pozitivnim uspehom: 433, z nezadostnim: 29, s po-navljalnimi izpiti: 63 in neizprašani so ostali: 4. — Matarantinje in maturanti goriškega učiteljišča iz 1. 1918 sc pozivajo, da se oglase na pod. pisani naslov glede domenjenega petletnega sestanka, ki bi so vršil koncem avgusta v Ljubljani. Čas in kraj se objavi naknadno po dogovoru. Vabljeni so tudi g. profesorij. — Mira Aickholzer, Ljubno, p. Podnart, Gorenjsko. — Paskijevič t rokah Jugoslovanskih oblasti. fteSko sodišče je včeraj izročilo večkratnega roparskega morilca Paskijeviča iz Zagreba našim oblastem. Paskijeviča so prepeljali v zagrebške sodnq zapore. — Šola na Dobrovi pri Ljubljani je priredila Ba sv. Petra in Pavla dan mladinsko gledališko predstavo »Pogumni Tonček«, ki je v vseh ozirih kar najbolje uspela. — Nepošten nečak France Košnik, rojen ». 1906 v Tržiču, je ukradel svojemu stricu Frančišku Košniku v Zg. Dupljah 89.000 K in pobegnil. Tat je na desnem očesn slep, leva roka mu je bila odrezana pod komol cem, je male, močne postavo, zagorelega obraza, kostanjevih las, topastega nosu. — Slavenska banka d. d., podružnica v Novem Sadu. Slavenska banka d. d. v Zagrebu je prevzela vsa aktiva in pasiva podružnice Slovenske banke v Novem Sadu ter bo Isto vodila pričenši s 1. julijem 1923, pod imenom: Slavenska banka d. d., podružnica Novi Sad. 4025 — Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustmeni dražbi dno 1. avgusta t. 1. 4000 kg kartona od »Mirjam« cigaret. Pogoji dražbo so objavljeni v »Uradnem listu« ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne v Ljubljani. 3947 Prima moderni brzopiaalnl »Stoewer«. Zaatoo Ljubljana. Šelenb. ul. 6-1. •V/ Gospodarstvo. BORZA. Zagreb, 4. julija. (Izv.) Devize: Pešta 1.05—1.08, Berlin 0.0550-0.0570, Italija 4.05— 4.0825, London 426.50—428, Newyork 93.25— 94, Pariz 5.50—5.5750, Praga 2.8225—2.8825, Dunaj 0.131250—0.1325, Ziirich 16.3250—16.3550, Varšava 0.0910—0.0950. — Valute: lira 4.04, dolar 92.25-92.75, čsl. K 2.75—2.78, n. a. K 0.1320-0.1330. Curih, 4. julija. (Izvirno.) Devize: Pešta 0.0650, Berlin 0.0034, Italija 25, London 26.28, Newyork 576.75, Pariz 34.30, Praga 17.3750, Dunaj 0.008150, Sofija 5.80, Belgrad 6.20, Varšava 0.0045. — Valute: n. a. K 0.008150. Dunaj, 4. julija. (Izv.) Devize: Pešta 7.75, Berlin 0.38, Italija 3056, London 322500, Newyork 70935, Pariz 4174, Praga 2132, Ziirich 12245, Sofija 699, Belgrad 754, Varšava 0.68. g Žitni trg. Na uovosadskl produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 435 —437.50, koruza 265—280 Din, oves 305 Din, ječmen 300 Din, fižol 675 Din, pšeniena moka št. 0 667.5 Din, št. 2 635 Din, št. 5. 570 Din, št. 6 600 Din, mekinje 135 Din. g Stanje papirnatega denarja se jo po izkazu Narodne banke z dne 22. junija znižalo za 37 miljonov dinarjov iu znaša sedaj 5.437,700.000 Din. g Naši gozdovi. Skupna površina gozdov v Jugoslaviji znaša 7,391.111 ha, to je 31 % celokupne površine naše države. Na onega prebivalca pride okrog 0.62 ha gozdue površine. g Povečan nvoz sladkorja v Nemčijo. Medtem, ko jo Nemčija v prejšnjih časih sama izvažala sladkor, ga mora sedaj uvažati in ta uvoz se dan na dau veča. Od 1. oktobra lf"22 do 1. junija 1923 je dosegel 602.100 met. stotov napram 162.200 met. sto-tom v istem časti v prejšnjem letu. g Koliko vina imamo še na razpolago? Po podatkih poljedeljskega ministrstva razpolagamo še z 1,800.000 hI vina. — Zato ni verjetno, da bi se cene vinu dvignile. g Rudniki v Sloveniji. L. 1922 je bilo v Sloveniji 85 rudnikov in 3 topilnice. Od rudnikov jih je obratovalo samo 63. g Nove izvozne pristojbine v Romuniji so sledeče: Za izvoz volov, krav, bikov in bivolov za komad 10.000 lejev, koštrunov 600 lejev, za izvoz jajc 2.50 lejev pri komadu, za izvoz gnjati 15 lejev pri kilogramu in salame 30 lejev pri kilogramu. g Cene žita v Avstriji so bile zadnje dni sledečo: pšenica 4000 n. a. K, ječmen 2700 n. a. K, koruza (nova) 2550 n. a. K, oves 2550 n. a. K. g Cene žitn v Češkoslovaški so bile zadnje dni sledeče: pšenica 171 čsl K, rž 104 čsl kron, ječmen 132.50 čsl K, oves 138.50 čsl K, koruza 129 osi K, pšenična moka št. 0 802,50 čsl K. tJubSJanske novice, lj šentjakobski Orel, Ljubljana. Vse naše prosvetne organizacije vabimo, zninar 4021« Kuharico ki bi pospravljala tudi po sobab, Išče mala obitelj dveh oseb. Plača 1003 K 'mesečno. Pisati na naslov: Sofija D. Slmouoviča, od vet. soproga, Osijek 1. Vječnički trg 11. 4004 ?.a MIZARSKO OBRT takoj sprejmem. "Plačam nekaj odškodnine tedensko brez hrane. IGNAC ŠARC, Kolegijska ulica štev. 6, Ljubljana, Trnovo. 4018 iščem za fino hišo. — Plača mesečno 80u kron. Julka ProdanoviC, Osijek III. Crkvena ulica 22. 4U(M Ti konjem za posestvo na Hrvatskem. Vprašati pri INŽ. ŠNELLER Resljcva cesta 31, I. nadstropje. Sedlar in tapetnik 57 let star. zmožen vseh v to stroko spa-rlajočih del samostojno, IŠČE trajno mesto. Dopisi pod 'SEDI.AR' na upravo. Mesečno SOBO tfEMEBLOVANO, s separatnim vhodom v sredini mesta, IŠČEM ZA TAKOJ. — Ponudbe pod -:SOBA 4022c na upravo 'Slovenca«. Krasno posestvo KAMENJAM ali PRODAM. Vinognidi r Bojniku (s HIŠO), v Pijani gori, v Za-gvedu; gozdovi, niive in gospodarska poslopja v Goriški vasi. — Cena zmer-naa. — Pojasnila (ako priložena znamka za odgovor) daje ANTON KOVAČIČ, Goriška vas št. 5, p. Škocijan pri Mokronogu. 4017 Kupim MRVO, 'JOSIP CIHLAft, Ljubljana, Vodovodna cesta 1. 4010 UGODNO NAPRODAJ: t)VE dobro ohranjeni POSTELJI in pa STOJALO za note (Notenvvagerl). Blei-vveisova cesta 15, III. nadstr., vrata 16. Prodam težak voz (dira za 3000 kg), popolnoma nov, naj-solidneje izdelan. Ev. zamenjam za lažji voz. — Naslov se izve pri Aloma Com-pany, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 4027 (LANDAUER), dobro ohranjen, proda za Din 15.000 Uprava gor-njegradskih posestev ljubljanske! škofije v Marijinemgradu, pošta ! Mozirje. 3890 NAPRODAJ JE 99P©SE§T<€ realitetna pisarna, Ljubljana Poljanska cesta 12. HUPI: 81359 s prostim trgovskim lokalom in stanovanjem na prometnem kraju v mestu ali na deželi. z vrtom v Ljubljani, Celju ali Mariboru do Din 150000-— PRODA: MlfO v predmestju Ljubljane s 3 trgovskimi lokali in stanovanjem vse takoj na razpolago. HMjSS z vrtom njivo, mesarijo gostilno in koncesijami, vse nanovo urejeno-, ev. s pridelki in inventarjem v mestu na deželi. Sta^ssa parcele vTivo- liju in ob Tržaški cesti. ISCE: za vreditev male trgovine na tnometnem kraiu even. adaptacije na Iisne stroske. (Bandsage) 700 mm rolno. — ALFRED AMANM, Tržič. 3032 ODDAM V NAJEM trgovino meš. hlap na DEŽELI evenl. sprejmem DRUŽAB- trgovski na prometnem kraju v me^tu s stanovanie n. in e«nico v na jem v promet em Kraju. STAI103!mIIJE 3. sob in pri- tiklin, najemnina za več let vnaprej, visoka nagrada. * ©S^JILO hipotečno do Din 200.000-— sigu-nust kritja dvojna. Inserirafte m Jteai"! NICO. Za mlajšo agilno moč lepa bodoe- 99 nost! Potreben kapital vsaj 50.000 Din. „ ,., r,. ... „ ' „ „ , ^ . Pozot peki! »Diamalt«, tTornice Hanser i Ponudbe pod «TRGO\ INA na DOLEM- Sobolka, Beč-Stadlau. v predvojni kako- SKEM 3943.- na upravništvo cSlovenca . vosti, se edino dobi pri glav. zastopniku a Jugoslavijo EDltARD dužanec, Za- Priporočam se tudi v bodoče za naklonjenost ter zagotavljam ««••■""«- ......--«.....solidno in točno postrežbo. Nabauka sena i s Na osnovu naredjenja Komandanta IV. Armijske oblasti E. broj 7.836 od 26. Juna ove godine, održat če se na dan 28. Jula ove godine u 11 časova pre podne Prve javne usmene licitacije za nabavku i isporuku sena i slame i to: 1. Za garnizon LJUBLJANA 630.000 kilograma sena i 280.000 kilograma slame, kod intendanture Dravske diviz. oblasti u Ljubljani. 2. Za garnizon MARIBOR 630.000 kilograma sena i 270.000 kg slame, kod vojnog okruga v Mariboru. 3. Za garnizon CELJE 54.000 kilograma sena i 49.000 kilograma slame, kod vojnog okruga u Celju. 4. Za garnizon SL. BISTRICA 250.000 kilograma sena i 90.000 kilograma slame, kod Komande mesta Slovenska Bistrica. Isporuka sena i slame po mesečnim partijama franko magacin (senjak) intendantskih slagališta navedenih garnizona do 15. oktobra ove godine. Kaucija 5 % polaže se u gotovom novcu ili vrednosnim papt« rima po odredbama čl. 88, Zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova pre podne na kasarna navedenih Komanda, gde če se licitacije održati. Uslovi po kojima če se ove licitacije izvršiti, mogu se videti svakog dana pre i posle ppdne u kancelarijama označenih Komanda. Svaki ponudjač (licitant) ima. da preda na dan licitacije predsedniku komisije pismeno svedočanstvo nadležne trgovačke komore o svojim preduzimačkim podobnostima kao i uverenje o tome, da je svoju radnju prijavio poreskim vlastima i platio porez za tekuče tromesečje. Pozivaju se zainteresovani, da prisustvuju ovim licitacijama. Iz kancelarjje intendanture Dravske div. oblasti, E broj 9.942, od 29. Juna 1923, godine u Ljubljani. Preselifveno naznanilo. Cenj. naročnikom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo tapetniško delavnico fJMSff^.,1* Kolodvorsko ulico št, 27. flB n ■ H ggl M H RS SB ea £9 gieb. Skladišče Strossroajerova 10. Varujte se ponaredb v prahu ali tekočini! razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu«. HIŠA naprodaj v TOPOLAH pri MENGŠU z 2 sobama, <-ežo z vodnjakom, sadnim vrtom, skoro OVES - na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta | novat PF'Pravna za kako obrt ali kakega -X : „„ penzionista pol ure od kolodvora ali od st. 3-» pri «Balkanu« po najnižjih farne cer^ Naglov. BARBARA KL,. dnevnih cenah. 1 RENT, Topole 26. 8901 i RODBINI RUŽIČKA in DOLENEC naznanjati, da je na?a predobra mati, stara mati, prababica in tašča, gospa Ida Bezeljak vdova po notarju v sredo, dne 4. julija 1923 v visoki starosti 94 let mirno za večno zaspala. — Pogreb se vrši dne 6. julija 1923 ob 16. uri iz Sodne ulice štev. 2. Ljubljana, dne 4. julija 1923. RODBINI RUŽIČKA IN DOLENEC. Brez posebnega obvestila. raznih najpotrebnejih trgovskih in tehničnih izrazov z objašnjenjem njihovega pomena pod naslovom terminologija trgovskih znanosti" je ravnokar izšla. Po povzetju pošilja Privredna kijižara Zagreb, Peščenlca VI. br. 9 H Knjigarne dobivajo velik popust! Franc Jager. tapetniški mojster, Llnblfana, Kolodvorska ul. 27. Banatsko moko ia. na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri »Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3696 Izdaja konzorcij Slovenca«, Hambura-Amolka llnlfa in United-Amcrican Lines lic. lUUalka Simon ifmcfcc, Ljubljano, Koio^m mm s*, n. Sprejema potnike v luzno In severno Amerlho. izdata focna polasnlla In prodaja vozne liste. Ofliiofl U lluDžiflne tsuK teflen. Glavno zastopstvo za luigoslavUo l. 0. DrašttovtC, Zagreb •B" cesta prt državnem Kolodvoru Podrainice: BEOGRAD: Balkanska ullea 25. SUŠAH: lovo OJ. IvoSevtt. Karolinška cesta t«0. SPUT: Ante Dnie, Dlohleclionova obala is. GRU2: IVO LOVTlCevIC DITOU: Gjoraie i. Dtmlfrucvic a Homp.. »ulevard Hra||a Aleksandra is?. VEL DECHCREK : DuSan lj. MlhallovIC, Trg MraJja Petra 4. Potnike spremita do Hamburga družbeni uradnih. Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc y LiublianiT Jugoslovanska tiskarna V Liubliani,