■...... IBIIliMlMII
Thm largest Shmdu ThBj b
list slovenskih delavcev TAmeriki*
and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 244. — štev. 244.
Entered « Becond Claas Matter September 21, 1908, »t the Port Offioe MX New York, N. Y, under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: OHelaea 3—1242
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 17, 1936-SOBOTA, 17. OKTOBRA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV«
FASISTI ODDALJENI DVAJSET MOJ OD MADRIDA
SPLOŠNO BOMBARDIRANJE MADRIDSKIH UTRDB SE LAHKO VSAK TRENUTEK PRIČNE
Trije oddelki so v dvrfi dneh prodrli 20 milj. — Oviedo še vedno pozorišče vročih bojev. — Uporniki obljubljajo kmalošnje osvobo jenje branilcev Ovieda. — Republikanci bombardirajo Toledo.
BRUNETE, Španska, 16. oktobra. — Uporniki so potisnili branitelje Madrida do Brunete, ki se na haja samo 20 milj od glavnega mesta.
Fašisti so tedaj v dveh dneh napredovali za 20 milj od San Martin de Valdeiglesias.
Vladne čete so bile pognane iz Pelayos soteske, toda so se umaknile v dobro utrjene postojanke med Chapineria in Brunete pod Guadarrama pogorjem.
Iz Madrida so bila poslana ojačenja; vojaki so se v ozili na tovornih avtomobilih in na potu srečevali ambulance z ranjenci.
Obramba Pelayos soteske je postala obupna, ko so fašisti s tanki prebredli reko Alberche in so prišli braniteljem v bok. Vladne čete so se umaknile čez San Juan prelaz ter so se takoj utrdile za bodečo
Rusija bo pomagala španski vladi
žico.
SE VIL A, Španska, 1 6. oktobra. — Poveljnik južne fašistične armade general Gonzalo Queipo de Liano naznanja, da so njegove Čete zavzele Naval-carnero, ki se nahaja samo 20 milj jugozapadno od Madrida.
BURGOS, Španska, 1 6. oktobra. — Motorizirane kolone generala Franca so dospele skoro do strelne razdalje do Madrida v svoji veliki ofenzivi. — Bombardiranje madridskih utrdb se more vsak čas pričeti.
Tanki in oklopni avtomobili ropotajo po cesti in nad njimi letajo prav nizko aeroplani ter s strojnicami streljajo na umikajoče se vladne vojake.
MADRID, Španska, 1 6. oktobra. — Boji v Oviedo se nadaljujejo. Rudarji so zasedli že več važnih poslopij, med njimi dve bolnišnici.
Rudarji so dinimitirali governerjevo palačo. Prednja straža se nahaja samo še 50 jardov od municij-ske tovarne, katero branijo fašisti.
S ALAS, Španska, 1 6. oktobra. — Fašistične čete, ki pritiskajo na Oviedo, so se z bajoneti borile z vladnimi četami, ki so utrjene pred mestom.
Polkovnik Martin Alonso je prodrl 4 milje do Ovieda. Po posebnem odposlancu je polkovnik Alonso prišel v stik s poveljnikom Ovieda generalom Arando. Odposlanec, ki je prišel po ovinkih v severni del mesta, je generalu Arandi prinesel naročilo polkovnika Alonso, da naj vzdrži in da bo prišla rešitev v 24 urah.
Rudarji imajo tri vsporedne vrste strelskih jarkov, ki so zavarovani z bodečo žico. Fašisti si morajo priboriti vsako pet zemlje. V strelske jarke mečejo ročne granate, nato pa naskočijo z bajoneti.
RABAT, Španska, 16. okt. — Fašisti so po radio iz Jerez de la Frontera naznanili, da so njihovi aeroplani zopet bombardirali Madrid. Poročilo pravi, da je bilo uničenih več vojašnic in vladnih poslopij.
SAN SEBASTIAN, Španska, 16. oktobra. — Baski se zopet bojujejo po ulicah Bilbao z anarhisti. Baski so zavzeli v mestu strategične kraje in streljajo na anarhiste, ki hočejo požgati mesto.
BURGOS, Španska, 16. oktobra. — Gen. Franco je zagrozil, da bo kaznoval one dežele, ki sprejemajo zlato španske narodne banke, s tem, da ž njimi ne bo podpisal gospodarskih pogodb.
General Franco je rekel, da je neprestano pošiljanje španskega zlata izven dežele nesramen napad na gospodarstvo dežele. Franco tudi pravi, da bodo zadnje čete iz Madrida odnesle zadnje zlato, predno bodo fašisti zavzeli mesto.
BELGUA JE ZAVRGLA VOJ. POGODBE
, Belgija je postala nevtral-I na kot pred svetovno I vojno. — Kralj Leopold je ta ukrep sporočil (svojim ministrom.
BRUSELJ, Belgija, 36. okt. — Kralj Leopold je ministrskemu svetu naznanil, da je Belgija preklicala svoje vojaške zveze in da je prevzela nevtralnost, kakoršna je bila preti svetovno vojno.
Kabinetna seja je bila sklicana v namenu, da razpravlja o vojaškem stanju Belgije.
"Zopetna okupacija Pore-nja, s čemur je bila zavržena. Locarnska pogodba, je postavila našo deželo na predvojno stališče,'1 je rekel kralj. Naša zemljepisna lega nas sili, da obdržimo armado, ki bo v stanu preprečiti vsakemu našemu sosedu, da bi korakal čez našo deželo, da bi napadel drugo deželo.
"Zveze, pa če so tudi ofenzivne, nam ne pomagajo, nas ne morejo doseči pred prvini napadom, ki bo mogoče močnejši kot smo mi in moramo biti pripravljeni, da se borimo sami.
"Zato moramo, kot je pred kratkim rekel vnanji minister, od sedaj naprej zasledovati iz ključno belgijsko politiko. Ta politika mora iti v smeri, da se naša dežela izogiblje prepirov našili sosedov."
S tem je Belgija zavrgla i svojo vojaško zvezo s Franci-1 jo in Loearnsko pogodbo.
Posledica tega bo, da bo Belgija ojaeila svojo obrambo in še posebno proti Nemčiji.
Kralj je dalje rekel, da se Belgija ne bo pripravljala za kako zmagovito vojno, temveč se bo omejila samo na to, da bo svoje meje branila proti vpadom.	/
Diplomatski krogi pa so mnenja, da Belgiji prav nič ne pomaga, če je odpovedala isvo-je vojaške zveze, kajti če bo napadena, bo prisiljena iti v vojno.
Kralj Leopold zasleduje v svoji politiki edini .cilj, da je Belgiji z vojaškim pogodbami za medsebojno pomoč ne bo j treba iti v vojno za drugo dr žavo.
Kralj bo tudi to svojo politiko razložil parlamentu, ki se bo sestal 27. oktobra.
TISOČ MRTVIH NA FILIPINIH
Po tajfunu pogrešajo še 600 ljudi. — Preti lakota in kužne bolezni. — 150 rudarjev je utonilo.
MANILA, Filipini, IG. okt. ■— Oblasti so poslale-pomožno komisijo na severni del otoka Luzon, kjer je dva dni divjal tajfun in kjer se je bati lakote in kužnih bolezni.
Število mrtvili je narastlo na 408 in še vedno je pogrešanih 600. Zakasnela poročila naznanjajo, da je tajfun zasačil 1500 rudarjev na neki reki v [provinci Zamlbales, severoza-padno od Manile, in so 'v»si u tonili. Deset ljudi je utonilo v provinci Pampanga.
Kraji, ki so bili prizadeti po tajfunu, prosijo za cepivo proti koleri, legarju in griži. Ravnatelj pomožne akcije dr. Jose Fabela je poslal ljudi v prizadete kraje da pospravijo trupla ljudi in živali. V mnogih krajih je bila voda vsled poplave okužena in bati se je le-garja.
Iz mnogih krajev prihajajo poročila o lakoti, toda zaradi povodnji pomoč ne more do tja. Poselbno primanjkuje živeža provinci La Union, ker so bila žitna polja uničena do 60 odstotkov.
HAMILTON
JE NAPADEL _R00SEVELTA
Enajst milijonov brezposelnih jezamudilo predsednikov vlak. — Vojaki so korakali kot pred diktatorjem.
THOMAS NAPOVEDUJE R00SEVELT0V0 IZVOLITEV
CHICAGO, 111., 16. okt. — Socijalistični predsedniški kandidat Norman Tliomas je dejal danes časniškim poročevalcem: — Po mojem mnenju bo predsednik Roosevelt ponovno izvoljen. Tega sicer ne želim, toda izvoljen bo, ker bo pretežna večina volilcev glasovala zanj. Predsedniku je treba samo reči: — Spomnite se, kako je bilo pod Hoovrom! — pa vsa javnost zakriči:—Očka Roosevelt, reši nas!
PROTISEMITSKI IZGREDI V GDANSKU
GDANSK, 16. oktobra. — Narodni socijalisti so zaceli sinoči na ulicah napadati Žide. Enega so usmrtili, devetnajst je pa ranjenih.
AMERKANEC JE PLAČAL ODKPUNINO
GUANAJUATO, Mehika, 16. oktobra. — Nedavno so mehiški banditi odvedli ameriškega voditelja Peregrina rudnika, C. C. Boyla in njegovo ženo. Ko jim je plačal 95 dolarjev odkupnine, so oba izpustili. — Spočetka so zahtevali $1200.
DEVET NOVIH OTOKOV ODKRITIH NA SEVERU
MOSKVA, Sovjetska unija, 16. oktobra. — Kapitan ledo-lomca "Sedoff" poroča, da je ruska ekspedicija, ki ji je na-čeloval polarni raziskovalec profesor Otto Schmidt odkrila v polarnem morju devetnajst poslej še neznanih otokov.
CHICAGO, III., 16. okt. — Predsednik republikanske g a odbora John D. Hamilton je v svojem govoru rekel, da je II miljonov brezposelnih zamudilo trgovski vlak, katerega je predsednik Roosevelt, kot pravi sam, zopet postavil na železniški tir.
Republikanski glavni stan pa je izdal izjavo, ki pravi, da Rooseveltovo prizadevanje, da pride zopet do vlade, obrača vodo na mlin onih, ki hočejo, da je premenjen ves sistem a meriške vlade.
Med drugim je rekel Hamilton naslednje:
4'Mr. Roosevelt se je vozil no čikaških ulicah, ne kot predsednik, temveč kot kandidat za predsedniški urad. Vojaki so korakali v vrstah, kar je nekaj novega za Ameriko, toda star običaj za evropske diktatorje. Delavci so se pridružili sprevodu, mnogi, ker jim je bila zagrožena kazen, ako ne bodo šli v parado.
"V svojem govoru je kandidat Roosevelt zopet drzno prezrl dejstva ter se je, kot je njegova navada, zana-šal na svoje govorniške zmožnosti, da preslepi ameriški narod z medenimi besedami.
"Trgovski in industrijski vlak je potegnil iz jarka. Popravil ga je. Postavil ga je zo pkt na tir. Kaj pa so milijoni ameriških delavcev in trgovcev delali ves ta čas? Ali niso bili saj deloma udeleženi pri delni preobrazbi, ki Združene drža ve še vedno postavlja na 13. mesto med vodilnimi državami sveta, ako se meri po industrijski produkciji
PREISKAVA PRI NUNCIJU T0RREGR0SSI
RUSIJA PONOVNO ZAHTEVA
BLOKADO PORTUGALSKE
LONDON. Anglija, 1 6. oktobra. — Politično o zračje Evrope je zelo napeto, ko je Rusija ponovno zahtevala, da Anglija in Francija blokirate portugalska pristanišča, da bi bila španska državljanska vojna omejena.
Ruski poslanik Ivan Mavski m njegova namestnik Samuel Kagan nista zadovoljna z za-l vrnitvijo prve slične zahtevo ter sta takoj zopet predsedniku neumeševalnega odb o r a lordu Plymouthu vročila drugo zalitevo, da takoj skliče sej .j neumeševalnega odbora in mu predloži rusko zahtevo.
Lord Plymouth pa je Ma jskega zopet obvestil, da st»-Anglija in Francija istega mnenja, da ruska zahteva ne vsebuje nikakega dokaza, da l>i Portugalska ali katera fašistična država kršila neumeševal-no pogodbo.
Portugalska uradno še ni odgovorila na rusko obdolži te v, toda neuradno je neznanila, da je pripravljena dovoliti, da njena pristanišča postavljena pod nadzorstvo pod pogojem, ako bodo' nadzorovana tudi španska pristanišča, kot sta Barcelona in Valencia.
Ruska delegata na to nista odgovorila, temveč sta se obrnila v Moskvo za nadaljna navodila.
Ta molk pa je dovedel do mrzličnega ugibanja, ako bo mogoče Rusija izpolnila svojo grožnjo, da bo izstopila iz lic ■ umeševalnega odbora in da bo z vso svojo silo pomagala madridski vladi.
Poročila iz Moskve naznr-njajo, da je sovjetska vlada pod močnim javnim pritiskom, da pomaga španski vladi. Delavske organizacije odločno zahtevajo, da se nobena država ne umešava v špansko državljansko vojno, ali pa je span« Ai vladi dovoljeno dobiti o-rožje za svojo obrambo.
Monakovska policija je preiskala hišo papeževega nuncija. — Zaplenila je listine, ki se na-nanašajo na mladinske organizacije.
MONAKOVO, Nemčija, IG. oktobra. — Tajna državna policija je preiskala stanovanje msgr. Alberto Vassalla-Torre grosa, titularnega nadškofa v Emesi in bivšega papeževega nuncija za Bavarsko. Najbrže gre pri tem za dokazilni mate-rijal proti katoliškim mladinskim organizacijam.
Pri preiskavi, ki je bila že druga v enem mesecu, je bilo zaplenjenih več listin. Nadškof je že odposlal protest v Vatikan.
0 tej preiskavi pa noče ničesar povedati niti tajna policija, niti msgr. Vassalla-Tor-regrossa. Toad merodajni krogi menijo, da je policija izvedela, da hočejo katoliški duhovniki zopet obnoviti mladinsko gibanje, ki je bilo prepovedano in je zato hotela dobiti v svoje roke dokaze.
BIVŠA ŠPANSKA KRALJICA V WASHINGTON
WASHINGTON, D. C., 16. oktobra. — Bivša španska kraljica Viktorija je dospela sem. Pri tej priliki bo obiskala soprogo angleškega poslanika sir Ronalda Lindsaya.
D'ANNUNZIO PRESTAVLJA DUCEJEV GOVOR
JAPONSKI CESAR ZBOLEL
TOKIO, Japonska, 16. okt. — Japonski cesar se je močno prehladil, vsled česar ne bo mogel biti navzoč pri velikih verskih cerimonijah, ki se bodo vršile jutdi.
naroČite se na "glas
NARODA", največji slo venski dnevnik ^ 7rvr DRŽA VAB.
RIM, Italija, 16. oktobra. — Zopet je nekaj slišati o Gabri-elu d'Annunzio. Prestavil bo v latinščino Mussolinijev govor, ki ga je imel ob koncu italijanskih jesenskih manevrov in v katerem je povdarjal il du-ce, da more Italija poklicati 8,000,000 pod zastave.
D'Annunzio je o svoji nameri seveda obvestil Mussolinija in mu po svoji navadi v vznesenih besedah pel hvalo.
"Toda še ne veste,v piše po uvodu pisma, "da sem se za to odločil, da Vaš velikanski govor predstavim za narod Irpi-nije šele po velikih tezkočah, ki bi bile vredne Sallusta.
"Ta gola latinščina boljše kaže kot vsak še tako strog po-iskus duha Vaše zgovornosti.
"O, tovariš, ne razburjaj se nad tem, da bi moral stopiti v ženevsko -vlado.
"Prosim za dovoljenje, d a um rem za Vašo stvar, ki je moja in neumrljivega latinskega ženija. Potrt visled starosti iti samote želim slednjič umreti za novo, staro Italijo."
UPOR NA ANGLEŠKI BOJNI LADJI
LONDON, Anglija, 15. okt. — Angleška admiraliteta poroča o uporu, ki se je za vršil na bojni ladji "Guardian". Častniki so pozvali mornarje na krov, slednji se pa niso hoteli odzvati pozivu. Mornarji so se že dalj časa pritoževali nad ^lab;> hrano in napornim delom.
1 EPIDEMIJE SE BOJE
MANILA, Filipini, 15. okt. — Oblasti se resno boje, d* bodo v severnem delu otoka Luzon, ki ga je opustošil strašen tajfun, kateri je zahteval tisoč smrtnih žrtev, izbruhnile nalezljive bolezni. V opustoše-no ozemlje se je podal pred^ «ednik Manuel Quezon v drui žbi zdravnikov in bolničarl;.

NeWYo^	17, 1936

"Glas Naroda"
ul^
0
(A Corporation) M	Owned and Published by
4L0VENIC PUBLISHING COMPANY
Frank Bakser, President__L BoMdlS, Trees.
Place of Clf West 184k
of the corporation el
<* above
our. BL X.
"GLAS NARODA" (Veiee ef Ike Fn^li)
lamed Every Day Except Sundays and Holidays .
Ea celo leto velja aa Ameriko In
Kanado	...----....... $6.00
Ea pol leta....................$3.00
Ea te trt lets..................guso
Za New York aa celo leto......97.00
Za pol leta..............................$3.60
Za Inozemstvo aa celo leto......$7.00
Za pol leu....................$3jso
Subscription Yearly $6.00
AdTertlsement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja rsald dan
nedelj In praznikov
^OLAS NARODA". 21$ W. ISth Street. New Ysrfc. N.
Telephone: CHelsea 3—1242
LANDON IN USTAVA
Eden glavnih argumentov, ki se jih poslužujejo republikanci proti predsedniku Rooseveltu, se glasi: — Ce bo Roosevelt ponovno izvoljen, bo temeljito izpremenil ustavo Združenih držav. Ustavo, ki je vendar naša nedotakljiva svetinja.
V	zvezi s tem navajajo, da je «v času .svoje administracije izdal precej odredb, ki jih je pozneje najvišje sodišče raz glasilo za protiustavne. Najbolj značilna meti njimi je bila NRA.
Ne eni strani cn-itajo .pretisedniku protiustavna stremljenja, na drugi strain pa skušajo predstaviti ameriški javnosti svojega kandidata Landona kot največjega zaščitnika ameriške ustave in ameriških svoboščin.
Volitve so pred durmi. Republikanci naipenjajo vse sile, da bi očrnili pred ameriško javnostjo demokratskega kandidata.
Očitajo mu zvezo z boljševiki in komunisti, ki je ni nikdar imel, ampak se je le v nji hovih glavah rodila.
Nedavno je govoril v Detroitu repiiblikanski predsedni ški kandidat governer I^andon in pozval predsednika na odgovor, kaj namerava storiti njegova administracija z ustavo Združenih držav.
Predsednik mu na to še ni odgovoril, toda odgovora ^e pričakovati v kratkem.
Medtem pa ix»glejmo, kaj bo storil governer Landon z ustavo Združenih držav, če bi bil izvoljen.
V	kratkem razdobju, ko vrši governersko službo v državi Kansas, je kansaško najvišje sodišče pritisnilo na osem njegovih po-tav pečat neustavnosti. Med njimi s?ta bili tudi dve farmski postavi.
V	Združenih državah je oseminštirideset governer je v, in resno dvomimo, če je kateri izmed sedeminštiridesetih go vernerjev dosegel »v tem pogledu takšen rekord kakor ga je Landon.
Predsednik Roosevelt se je v Beli hiši bavil s povsem drugačnimi in dosti bolj važnimi problemi kot so bili tisti, s katerimi je imel ^andon opravka.
Kaj če bi moral Landon reševati splošna narodna vpra sanja? Koliko njegovih postav bi ovrglo najvišje sodišče? Sodeč po njegovem kansaškem rekordu, skoro vse
Predsednik Roosevelt ni nikdar priporočal diktatorstva, še manj pa stremel po njem.
Governer Landon ga je pa priporočal in sicer leta 1933, ko je bila depresija na višku.
Na konferenci oljnih magnatov v Washingtonu je rekel, da bi bila železna roka narodnega diktatorja bolj priporočljiva kot pa slaboten udarec.
Kongres je označil za družbo prepirljivcev, ki ne more v slučaju potrebe ničesar storiti.
Governer Landon se tolče po prsih in poudarja ljubezen do ustave. Ko je pa divjal vihar, je bil za diktatorstvo.
Kaj če prihrumi nadaljni vihar?
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
2a $ 2.55 _________________ Din. 100
$ 5.00 __________________ Din. 200
$ 7.20 __________________ Din. 300
$11.70 .................... Din. 500
$23.00 ____________________ Din. 1000
$45A0 .................... Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 _______________ Lir 100
$ 12.25 .................. Lir 200
$ 30.00 ................... tir 500
$ 57.00 ___________________ Ur 1000
$112*0 ................... Lir 2000
$16750 ................... Lir 3000
KEM BE CEME BXDAJ HITRO MENJAJO 80 NATEVENE CENE PODVRŽENE 8PEfkHfBt GOBI ALI t>6tl
Za tzplafilo vetjih zneskov kot zgoraj navedene, bodisi v dinarjih aH lirah dovoljujem* le boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za tzplaiSo 1 5.— ■		m ______	___* S.1*
tii-	m	n	
$t&r—	m	M	d it
	m	m	
	m m	m »	-$41* .tnif
Prejemnik dobi v st		krajo lspli	iflltt v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO QABUE LETTER ZA PRISTOJBINO $Lr—.
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY «Gla» Naroda"
tlC WEST 18th STREET	NEW YORK. N. V.
Barberton, O.
Mislim, da se ni nikdo te dni tako oddalmrl, kot so ?e bar-be rtonski obrtniki in trgovci. Skozi več dni, Itednov in mesecev so se ponavljali spori med delodajalci in delavci. Kakor hitro je bil spor v enem kraju poravnan, je nate tal v drugem kraju. Spori in stavke pa seveda tudi paralhsirajjo trgovino in zato se razume, da to trgovcem ni všeč. To sklepam tudi iz tega, ker sem jih sam sliišal nekaj, ki so se .pritoževali. No, sedaj se je pa vse zasukalo in obrnilo na bolje, ker poravnane so vse stavke in tovarne obratujejo normalno, deloma pa tudi s polno paro. Nihče pa ne ve, kako dolgo bo šlo tako, kajti do nesporazuma salamensko rado hitro pride.
Ni baš dolgo tega, ko je bilo v listu poročano, kako je bila nadaljna pošiljatev iz neke slovenske naselbine odposlana v staro domovino za Dom slepcev. Tedaj je bilo od uredništva tudi omenjeno, da imamo v Baribertonu nabrano precejšnjo vsoto za Dom slepcev. Nekaj dni pozneje sem pa dobil pismo od upravitelja lista, ki me je prosil, da bi mu nekoliko pojasnil o omenjeni nabrani vsoti za slepce v stari domovini. Jaz !sem mu pojasnil, kolikor sem vedel in znal: da je bil tisti denar, ki se je tukaj nabral, odposlan v staro domovino, ker pa sam nisem bil v odboru tudi mi ni znano, koliko se je v resnici nabralo, oziroma koliko je bilo čistih dohodkov od veselice, ki se je priredila v ta namen.
Od upravitelja sem potem prejel odgovor, da je pregledal seznam ostalih pošiljatev, ki niso <biie poslane s posredovanjem "Glas Naroda** in med tistimi pošiljatvami je končno našel zapisano vsoto iz Barber-tona. Uprava Doma slepcev je prejela 15 tisoč dinarjev leta 1925. Torej denar je šel tja, kamor je bil namenjen.
To sem sdaj omenil, ker sem bil v pogovoru z nekaterimi rojaki in bil t ml i vprašan glede tistega [poročila v listu, ki !je bilo omenjeno, da je naibrana vsota še tukaj. Odbor, ki je bil izvoljen, da odpošlje denar tja, za kar je bil prispevan, je svojo dolžnost izvršil. Barber-tonska naselbina je v tistih pre-tekliih dneh tudi pokazala, da se mora pomagati nesrečnikom, ki so izmed vseh nesrečnikov največjega pomilovanja vredni.
Slana je že opalila lidtfje po drevju in zeieni listi se hitro iz-preminjajo v zlatorumeno barvo. To je tudi znamenje, da je sezona piknikov končana. Družabno življenje se bo preselilo v zaprte dvorane ter se nadaljevalo z vsakovrstnimi prireditvami: plesne veselice, vinske trgatve, igre, koncerti, itd. Vsega tega bo dovolj, če ne bodo kakšni temni dnevi zasenčili deželo.
Z glavno otvoritvijo v tej jesenski sezoni bo nastopilo društvo "Ljubljana" SNPJ, ki viprizori s pomočjo Dramatičnega društva "SIovenija" igro "Trije Vaški ^Svetniki." Igr$ je tri-dejanka in se bo igrala v soboto 24. oktobra ob sedmi uri zvečer v dvorani samostojnega društva "Domovina" na 14. cesti. O "Treh Vaških Svetnikih" sem tže večkrat slišal. Kjerkoli je bila ta igra igrana, je vzbudila obilo smeha, zato je upati, da ga to tudi v Baribertonu. Gotovo bo privabila mnogo posestnikov iz naselbine in bližnje okolice.
Pozdrav!
Frank Troha.
mm
TEB LAm^BT^UWmmiMtt^mj^SL
- --—-r——— - -—rj-^tyzrz--
IŠČE SE ČEVLJAR)^
izvežban na "Hand Made Shoes", ki zna vse od kraja delati, stalno delo, plača po dogovoru. Pišite na M. JANSHA. MABYSVTLLE,
VOL&NA KAMfAflJA
Za "Glas Naroda" napisal V. P., Coraopolis, Pa.
Sedaj smo v polnem zamahu volilne kampanlje. Nenavadno atrakcijo je imela v tem pogledu zapadna Pennsylvanija v četrtek 1. oktobra. Ta dan sta namreč v Pittsburgh, Pa., imela volilne govore predsednik P. D. Roosevelt ter polkovnik Knox, republikanski kandidat za pod-predsedniško mesto. Republikanski kandidat je govoril ob 8.30 v dvorani Duquesne Garden. Isrti večer ob 9130, komaj štiri mestne bloke v stran, na baseball igrišču Foribes Field, je pa imel shod predsednik Roosevelt. Predsednik je imel okraj 60 tisoč hvaležnih in navdušenih poslušalcev, njegov n aSprotnik do 8 tisoč.
Republikanci so imeli iz dvorane napeljan na ulico tudi zvočnik, toda le malokdo se 'je ustavil, in niti dvorana ni bila polna.
Glavna tema predsednikovega govora je bila, da je poraba denarja rešila Ameriko, medtem ko je polkovnik Knox v svojem govoru skušal popraviti vtis in potlačiti vihar, ki ga je povzročil z nekim svojim prejšnjim govorom v AHentown, Pa. Takrat se je namreč izrazij, da pod New Deal-om "nobena zavarovalna polica ni sigurna, noibena bančna vloga varna."
Predsednik je žel burno priznanje za svoja izvajanja, pa tudi republikanski kandidat je imel med svojimi pristaši hvaležne poslušalce. Do sedaj se je namreč že skoro sleherni odločil za eno stran ali drugo, ter je razumljivo, da v takem slučaju gre vsakdo najrajši tja, kamor ga vlečejo njegove simpatije, in dosledno mu ugaja vse, kar izvaja predstavnik njegovih načel. Kar se tiee obsega množic, ki so mu navdušeno nazdravljale, pa je predsednik svojega nasprotnika na daleč porazil in je v tem oziru lahko ponosen in zadovoljen.
Vso pot iz Elkins, Va., so ga navdtdšeno množice burno pozdravljale, kjerkoli se je n'je-gov vlak vstavil V malem mestu Crafton, W. Va., v čigar bližini »grade na Tygart reki velik nasip za prepreČenje poplav, ga je pričakovala nepregledna množica njegovih častilcev. Še večja množica — na čelu majnerska godba iz Mo-nongah v majnerski obleki — in še večja razigranost v mestu Fairmont, W. Va.
V Unioritown, Pa., se vlak ni vstavil in velika množica, ki se je zbrala okrog kolodvora, se je odpeljala v mesto Connells-ville, kjer se je vse mesto zbralo okrog železniške potstaje. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. To mesto je bilo namreč središče koksove industrije. Izmed vseh premogarjev so bili ti najbolj izkoriščanih Večkrat so si poskušali s štrajki izboljšati položaj, toda so bili vedno po družbah in okrajnih oblastih kruto potlačeni. Šele ko je nastopil službo sedanji predsednik Roosevelt, se je posrečilo tudi n'ji m uveljaviti ranijo in si gmotno opomoči. Ni čuda, da to ljudstvo pri !tej priložnosti ni poznalo ne mej, ne načina, dovolj dobrega, da bi se kar najbolje izkazalo hvaležnega možu, Ivi jim je kot človekoljub s svojo odločno voljo- toliko pomagal do boljšega položaja.
Neki opazovalec, ki je bil priča teh prizorov, se je izjavil napram nekemu Rooseveltove-inu spremi jevaicn: "Morda
rr f^t,: n	" • . *	— j %•
ra na enega človeka, zaupno, kot na svojega najboljšega prijatelja in vodnika* se mi začne porajati velika kepa v mojem goltancu." -
4'Gotovo," je odvrnil Roose-veltov spremljevalec, "jaz sem bil ž njim pri podobnih demonstracijah. že neštetokrat, pa
ravno nekaj takega se dogaja v mojenn grlu še sedaj, in nekaj podobnega je (tndi s predsednikom."
Ko je dospel predsednikov vlak v Pittsburgh, so se vršrti isti prizori, samo še v večjem obsegu. Od B. & O. železniške postaje do Forbes Field znaša razdalja 10 milj. Dasi je radio raznaŠal predsednikov govor po celi deželi, si ne more nikdo, ki ni bil navzoč^ predstavljati gneče in vika na vsej tej dolgi poti.
Ne more se pa popisati prizorov, ko je dospel predsednik do svojega cilja. Tam je množica, broječa 60 tisoč oseb, skoraj ponorela navdušenja, in varnostna straža je imela dovolj dela, da je zadrževala ljudi od predsednika.
Se trije <logodki so gotovo v veliki smeri prispevali k dobremu razpoloženju in k predsednikovemu zadovoljstvu.
Patrick T. Fagan, predsednik 5. distrikta F. M. W. of A. mu je poklonil zlato medaljo v znak hvaležnosti in priznanja, kar je predsednik dobrega naredil za majnerje. Izvedel je tudi, <la so demokratje v Allegheny County, to je Pittsburgh in okolici, pri registraciji dobili večino nad republikanci, prvič v zgodovini dežele. Še na vlaku je dobil brezžično obvestilo iz Washingtona, D. C., da v teku enega leta ni propadla nobena banka v Združenih državah — prvič po 55 letih.
Končno še to: — Kot je bilo že prej omenjeno, sta bila kraja shodov demokratične in republikanske stranke, le štiri mestne bloke narazen.
Dasi !je predsednik govoril šele ob 9.30, so se začeli ljudje abirati na prostoru že pred četrto uro, iz bojazni, da ne bi pozneje dobili ugodnega prostora. Predno je polkovnik Knox nastopil na republikanskem shodu (8.30), je bil na predsednikovem prostoru že tak h nap, da je bilo čuti do republikanskega zbirališča. To je tako razkačilo državnega republikanskega načelnika M. H. Taylor-ja, da je zagrmel z odra na svojo avdijenco: "Vi menda ja ne boste dovolili oni množici na Forbes Field, da bi vam kradla pravice vaisega rojstva."
"Nikakor ne," odgovorila množica.
In v tem !je vsa razlika. To pojasni, kakšna skupina ljudi ise Mbira na republikanskih sestankih, in zakaj je veČina
Iz Minnesote poročajo:
V	Hibbingu je umrl Frank Lunka, star 45 let in rojen v Žerovnici. Zapušča ženo, dva sinova, hčer in brata, v Cle-velandu pa sestro Mary, orno-ženo Bizjak.
■Miss Louise Seme na Ely-ju se je poročila z Jos. Boni-cattom.
Municipalno sodišče *v Hibbingu je oprostilo 25 - letnega Milana Hajduka, ki je bil obtožen napada na Fr. Juričiča.
V	Virgin i ji se vrši sodna razprava proti 36-letnemu Nic-ku Tliomasu, ki je obtožen u-boja rojaka Johna Bajuka iz Eveletha.
Jos. Strle, star 54 let in hišnik na pošti v Virginiji se je zadnje dni težko obstrelil v samomorilnem namenu. Kasneje-je umrl v bolnišnici.
V	bolnišnici v Buhlu je umrl Marko Petrušic, star 75 let. Bil je upokojen rudar in zapušča ženo in štiri pastorke.
Rojak Math Lavrich iz Murray, Utah, se zdravi y Rochester, Minn.
DOTA HČERE PBOLETAR-SKEGA DIPLOMATA.
Pariška družba govori te dni samo o poroki hčere pokojnega sovjetskega poslanika Leonida Krasina z nositeljem enega najbolj znanih francoskih plemeni-taškili imen, vojvodo de la Ro-ehe-Toulcoudom. Kot pikant-I no podrobnoi4t navajajo, da je hči enega najbolj glasnih nasprotnikov kapitala dobila za doto 20 milijonov zlatih rub-fjev.
Krasin je svoječasno izdal odredbo za nacionalizacijo zasebnega kapitala v RJusiji. Svoje zasebno imetje v znesku 37 milojonov rubljev pa je že leta 1917 naložil na ime svoje družine v inostranih bankah. Na dan Krasinove smrti je to imetje znašallo že 60 milijonov zlatih rubljev ,torej mu 'je prole-tarsko urejstvovanje dobro neslo. Seveda se njegova družina po njegovi smrti ni več vrnila v Rusijo. Ustalila se je v Parizu. Ljudmila Krasinova je zelo lepa, izobražena in inteligentna mlada dama ki so jo vzgajali v inozemstvu. Njena poroka se je vršila z velikim pompom, a so se je udeležili le najožji sorodniki.
Moški je v gotovih ozirih avtomobilu podOben.
Tisti ženski, ki dobro skrbi zanj, ni treba vsako leto drugega.
*
Politiku ni treba, da bi vse ljudi vlekel nekaj časa za nos, ali pa da bi vlekel ve* čas nekatere ljudi za nos.
Politiku zadostuje in je zmagal, če potegne na voli vni dan večino za nos.
Stara devica, ki bi se rada poročila, pa ji je že neštetokrat spodletelo, je pripovedovala :
— O, jaz imam pa rada to-bakov dim, bodisi od cigaret ali od cigar. Meni tobakov dim nič ne škoduje. O, duh po tobaku imam takorekoč najrajše na svetu. Kajti, kjer po tobaku smrdi, je ponavadi vedno kak dedec zraven.
Prijatelj, če se hočeš lepi ženski prikupiti, ji nikar ne govori, kako je pametna.
Ce je zares lepa lahko tudi brez pameti izhaja in se ji dobro godi.
*
Ko so rojaka vprašali, kake se mu godi, je odvrnil:
— No, dokler bom jaz zdrav in dokler bo moja žena delala, bo že šlo nekako.
preprostega naroda za predsednikom Rooseveltom. O tem pa mogoče kaj več prihodnjič.
Važno
m
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od (m, Je potreboo, da Je poučen v vseh tfUkreh. Vaied na5e'dolgo-
letne akuSnJe Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi potrebno pfakrbeO. da je ptftonbje^ odobno in hite:, »-to * vsa pojasnila.
vse
Mi preskrbimo vse, bodisi preinje za povratna dovoljenja, potni Uste, vtseje in sploh vse, kar Je xa potovanje potrebno v najhitrejšem tasn, In kar je flsvne/ ta naja^njfis rtroHte.'
Nedriavljani naj ne odlafiajo do zadnjega trenntka, ker . se dobi ii Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PER&gT* trpi najmanj en---
Pišite torej takoj ra brezplačna navodila in zagotavljamo Tam. da bOSte poceni hi udobno potovali.	" «- ^ - - - ----
SLOVENIC PUBLISHING *£QMBANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
' •	K •	* .
New York, ty Y.
Nekoč so me vprašali za mnenje, ki ga imam o ameri škem romanu. Ameriški roman je vsakdanja in vedno ponavljajoča se zadeva. Naprimer:
Tom je bil zaljubljen v Ellio-noro.
Bili je bil zaljubljen v Lilli-ano.
Oba sta bila čez ušesa zaljubljena.
Nekega lepega dne se je pa Tom zmotil ter je namesto El-Iionore Lil liano objel.
Ko ga je Bili videl, je hotel potegniti iz žepa •škatli««^ cigaret, pa se je zmotil.
Potegnil je revolver in sprožil.
Toma so pokopali- Billa so uklenili.
Tomu so posadili spomenik na grob. Billa so posadili na električni <$tol.
Ellionora se je zaljubila v Franka in se poročila ž njim. Lilliana se pa kaže v gledali-Šču ter ima tristo dolarjev pla« če vsak večer.
*
— Ljubim vas! — pravi moški ženski, — in bi bil srečen, da bi vam mogel to dokazati.
In da bi ji dokazal, ji je pripravljen storiti isto, kar je včeraj storil ženski, ki jo je slučajno srečal na cesti in je bila toliko dobra, da ga je hotela poslušati.
#
Mihec piše neporočeni teti pismo. Piše ga zelo pazljivo in zaključi takole : — Sicer pa ni pri nas nič novega, le naša mucka je dobila devet mladih muck. Isto želi tebi tvoj nečak Mihec.
Policist je pripeljal dva človeka na policijsko stražnico.
—	Kaj je žnjima? — ga je vprašal policijski sodnik.
—	Zdi se mi, da sta nora.
—	Čemu bi bila nora t
—	Tako je bilo: "Ta tukaj, ki je gosposki oblečen, je hodil (po česti in metal dolarje po tleh. Ta tukaj je pa hodil za njim ter je dolarje pobiral in mu jih je nazaj dajal.
Sodnik je da| oba zapreti, naslednjega dne jn je pa poslal y opazovalnico.


New<York, Saturday, Qctol
OBLEGANEC PRIPOVEDUJE
ABKADLT AVBBCENKO:
jaz in gledališče
Že od nekdaj sejn si želel biti — in zato opustimo to pogla
■ nlnlrloIičr>ii o nilrnli rtn	— t t>in	VA "_'____• ______v _
pri gledališč«, a nikoli se mi ni nudila prilika za to. Pa sem nekoč podedoval prav čedno premoženje — neki stric, ki sem ga komaj poznal, je bil umrl — in imel sem sredstev dovolj, da sem otvoril svoje lastno gledališče. v
Naje? sem si lepo, a prazno gledališče, nastavil sem najboljše igralce in voditelje igre, ki so ibili nekoč vsi v Reinhard-tovi šoli, in menil sem, da bo moje gledališče pač najboljše v meJstu.
"Mislim, da bi bilo najboljše, če bi igralsko sezono otvorili z Cthelo©!.", sem dejai prvemu režiserju.
"Prav; sklical bom sejo, pa se 'bomo posvetovali o tem."
"Zakaj pa sejo?"
vje. — Začnimo zdaj z vprašanjem o intserciji. Jutri zarana se odpeljem v Stratford-on-Avon."
"Kaj? Odpeljite se?" sem vzklical ves osupel. "Sedaj šte pravkar deljali, da boste razpravljali o vprizoritvi."
Smehljaj velike gledališke zvezde je bil neizmerno mil in d ob ro t no-vzvišen.
"Vi ste otrok! Zato se pa odpeljem v Stratford-on-Avon, ker bo govor o inserciji. Saj vam je vendar mogoče le znano, da je bil strattordski cerkvi svete Trojice krščen neki Slin-kespeare? Če ste sploh že kdaj kaj slišali o tem človeku?"
"O, lepo zahvaljeni!"
Višji režiser ni vedel, kako naj si razlaga moj vzklik in za-
*'Ne vem, čemu vprašate. Saj; to je nadaljeval: ni kar tako preprosto vprizori-' *Prav tam bom vse foto-ti kako igro po Reinhardtovih grafiral, Ibani Henley Sheets.
navodilih, kot si vi to mislite." "Seveda, preprosto že ni, to
kjer je bil pesnik rojen, natančno prouči1!. Bom prebivai-
ze Vem. Preden porazdelimo \ ce natančno izprašal, ali imajo
vse >vloge, treba je narisati ku lise."
Višji režiser je ves prestrašen bril j iti vame.
"No, vi pa zares veste, ka!j je gledališče! Mislite, da je že dovolj, če imate gledališko dvorano! Vse drugo je igrača, kajne?"
"Dovolite, toda ..."
"Prav ničesar ne dovolim! — Vi . . . Sicer pa — pridite k
seji, pa boste vse zvedeli." *
Pri seji je vse osebje resnih in važnih dbrazov strmelo pred se. Ko sem vstopil, je višji režiser vstal, globoko zavzdihnil in dejali:
"Gospoda moja! Najvažnejše je, da se ozremo na nazira-nja Bacona. Do leta 1889 je bilo Baconovo gibanje * proti pesniku "Othela" samo teoretično. Ko je pa leta 1924 profesor Leo napisal oster članek proti Baconovim teorijam, tedaj je . .
In tako dalje — govoril je še pol ure. Nato sem ga prekinil:
"Kdo bo pa prav za prav igral Othela?"
Če bi mogli pogledi abijati, vllšji režiser bi me bil brez dvoma prebodel. A tako je le dvignil obrvi in je nadaljeval:
"Zdaj bi morali prav za prav slišati mnenfje grofa Eekstadta v tej zadevi. A za jutri sem povabil dva profesorja z akademije, da bosta govorila o tem vprašanju. , Ta dva bosta vse to opravila bolj izčrpno ko jaz
moratm voziti. Prav moram v Benetke!"
41 Benetke ? Ni napačna misel! Jaz grem tudi z vami!" je dejal dekorater.
4 4 In kaj bo^te vi ondi?" sem nejevoljno vprašal.
"V Benetkah so prav svoj-ske tvorni ce čipk in mogoče vam je znano, da ima Desdemo-na beneški robček v roki. To je treba proučiti. Sicer se pa nato koj odpeljem v London, ker je v Britskem muzeju ono bodalo, ki ga je imel Othelo. Vse je treba natančno posneti."
"Jaz pa," je dejad intrigant, "se moram odpeljati na otok Ciper, da ibom mogel dobro igrati Kasija. Videti moram, kako ondi upravljajo otok in kako ondi službujejo."
Poročnik Toma Kaltina, ki je (sodeloval pri obrambi toledske-ga Alcazarja in ki leži sedaj ranjen v bolnišnici v Talavere, je nekemu ameriškemu poročevalcu opisal, kako je bilo v stari trdnjavi med strašnim obleganjem.
Glavno zaslugo, da se je moglo 1800 mož, žensk in otrok držati deset tednov, pripisuje Katina temu, da je bilo v trdnjavi 250 konj in mezgov. "Brez teh živali," pravi, "bi
		
m	L. Ganghofer: Grad Hubertus	
	:: Roman::	
48
Ni ga takoj razumela, potem je zardela in se zasmejala: "Ah tako? Tas je pač izblebetal, oa sem .se jezila na vas. Res je! Toda ne glejte tako prestrašeno! Prav za prav sem govorita vpričo Tasa le zato, ker sem menila, da vam bo dal o priliki prijateljski nasvet. Meni za te
vsi pomrli od gladu. Najprvo jstvari nK5 ni> a vidite~" Pri tem se ie Poknrvi-smo zaklali konje, potem so:telisko zresnila. "Povem vam to zaradi va< prišli na vrsto mezgi. Iz tošče' samih. Teta Gundi je silno natančna v vsem, teh živali smo delali pveče, ki , kar imenujemo spodobnost, in če hočete dosti-so bile naša edina razsvetl'ja-; krat in dolgo tu slikati, jo morava ohraniti pri va, kajti dovod električnega toka je bil prerezan.
Sprva je bilo vode v izobilju. Globoki vodnjaki so bili napolnjeni do vrha. Ta vodna zaloga pa se je začela poftem zavoljo velike suše naglo krčiti, tako da nas je bilo kar straih. Vsak dan je imel vsak izmed nas le liter vode na razpolago. Možje so se delu svoje porcije odpovedali v korist žensk, po-
Ted^j som vsta'1. in povedal: sebno maler obell otrok; k'} sta
kake spomine na Shakespearja, in če jih imajo, kakšne imajo — in poltem bom ..."
"A kdo bo vendar igral O-tliela," sem spet vprašal.
"To bom pa »le jaz zmogel," je dejal Koralov, igralec junaških vlog, in je ukazujoče dvignil roko.
Višji režiser ga je priprtih oči dolgo motril.
"Prav," je slednjič povzel. *'Saimo vi . . ."
''No," je dejal Koralov "potem moram »še danes odpotovati."
"Tufdi vi?" sem za vznemirjeno vprašal. "Kam se boste pa vi odpeljali?"
"V Abesinijo."
"Za prostovoljca? Zz negu-ša ali proti? In za vlogo se ne boste nič več brigali?"
"Nasprono! Saj ne vem, kako je z vami, vendar vam je iz-iemoma mogoče znano, da sestoji prebivalstvo Severne Afri ke iz raznih plemen ? Vsa ta ple mena moram prouč?ti, da dože-nem, h kateremu plemenu je pripadal Oht^o."
"V redu. In kdo bo za Des-demono?"
"Jaz," je odvrnila zvezdnica. "A žail nežna m niti besedice ialijanskega jezika."
"Saj ne bomo igrali v itali-janščijii J,"
"Da bi vsaj zmeraj ne vme-šavaJi, zato, ker je gledališče vaša last. Kako pa naj pristno igram, če nisem bila še nikoli v doeevi -palači? Tudi v gondolo po Cana'lu Grande se
Gospoda moja, srečen sem. ko vidim s kakšnim navdušenjem ste se zavzeli za prospeli fe ,igre. A da bo igra zares takšna na odru, kakršno bi vprizoril Reinhardt, bom pa jaz storil še več. V seznamu igre je še: dalje nastopajo: poslaniki, godbeniki, pomorščaki, in tako dalje. Mislimi, da moramo igralca, ki bo za poslanika, poslati na kako poslaništvo, <da se bo ondi naučil svoje vloge. Godbeniki bodo šli v šolo k profesorjem konzer-vatorija. In za pomorščake bom dal zasidrati na reki kak star torpedni rušilec, da se bodo mogli ondi vaditi. Ker v igri tudi streljajo, si bomo najeli nekaj aktivnih topniških častnikov za inštruktorje. V prvem dajanju zavpije Bra-bancio: Ogenj! — Zaltorej bo treba, da dobimo stike s tvorni-čarji za vžigalice in gorilne naprave. Tudi jaz, vaš ravnatelj se bom pobrigal za inscenaci-jo."
"Kaj boste pa vi storili?" so vsi soglasno vprašali.
"Jaz? Gospoda moja, če hoče kdo vprizoriti igro po Rein-hardtovem nauku, potrebuje mnogo denarja."
"Res je!" so vsi vzkliknili.
"No, vidite! Ali veste, kaj bom storil? Jutri boan šel v državno tiskarno. Začel bom kot navaden delavec. Učil se bom delati bankovce od A do Z. In ko bom vse to do dna j proučil, šele tedaj bomo mogli mislitiw na vprizorStev Othela. Tako čez Štiri »leta, mogoče čez pet let, pa mislim, da bi šlo."
"Doklej pa; na svidenje!'*
In Jako smo se razšli.
trdnjava alcazar v plamenih
Na sliki vidite del trdnjave Alcazar, ki so jo zažgali izstrelki iz vladnih topov. Pozneje so vladne čete razstrelile jpod trdnjavp dre toni dinainit*. v	_ ^_
RADA BI ZVEDELA
za mojo teto, doma iz Desin-ca pri Črnomlju. Pred poro ko se je pkala Micka Kukar, zdaj je pa poročena z Andrew Klopčičem. Kdor ve za njen naslov, naj mi ga sporoči, ali naj se mi pa sama javi. Mrs. ANA POŽEK - WARD 930 California Avenue BUTTE, MONT. __________C2x)
RADA BI ZVEDELA
kje se nahaja Frank Zbačnik, doma iz Sajevca št. 1 pri Ribnici na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake sirom Amerike, če je kateremu znano, naj mi sporoči na spodaj označeni naslov. Če on čita ta oglais, je prožen, naj se oglasi ustmeno ali pismeno na naslovu: KRISTINA MAHNE, Box 36, James City, Pa.
Advertise in Naroda*
se rodila v Alcazarju. Ženske, ki so kazale nepopisno junaštvo, pa -so se hranile vsakih posebnih ugodnosti. Posrečen izpad nam je zalogo živil povečal za 200 vreč žita, ki smo jih u-plenili v nekem skladišču pred alcazarskimi zidovi. Iz tega smo si pripravljali črn, trd kruh. Dobro voljo smo si delali z radijskimi aparati. Oddajati sicer nismo mogli, lahko pa smo poslušali Madrid in Se-viljo. Kadar so oddajali plesno godbo, so mladi ljudje plesali. Ta duh nas je držal pokonci, dad nam je prenesti bombardiranje in dinamitne raz-strelitve. Madrid je vedno znova poročal, da so bile nacionalistične čdte tepene. Koliko je bilo na tem resnice ali laži, nismo vedeli, bilo nam je pa tudi vse eno, ker smo bili prisegli, da borno zdržali do zad-rijega moža.
Častnik je potem or>isal noči v kazematah, ki so bile skopo razsvetljene s svečami iz konjskega loja. "Vsako noč so patruljirale straže po utrdbah, i drugi izmed nas pa so držali ženske v dobri volji. To ni bilo težko, kajti razpoloženje med ženskami je bilo sijajno. Bavile so se s krpanjem in so popravljale naše uniforme. Mnogo noči nismo zatisnili očesa. Nasprotniki so napadali, straže so nas prebudile. V najhitrejšem tempu smo se zbrali pri strojnicah in streljali, dokler niso rdeči izginili."
Najhujši so bili dnevi, ko so nasprotniki vrtali razstrelilne rove. To je šlo najbolj na živce. Posebno ženske in otroci so komaj se" vzdrževali večni vrtal. "K sreči ni zahtevalo bombardiranje po topovih in letalih niti razstreljevanje z di-namitom nobene ženske ali o-troške žrtve. Spravili smo jih bili v podzemeljske kazemate, ki jih ni moglo razbiti nobeno razstreljivo."
dobri volji. Kajne, to vendar razumete?"
"Seveda!" je zajecljal Forbeck in se olajšano oddahnil; In ko se je v istem hipu prikazala na verandi gospodična Kleesberg, je stekel k njej in ji s slovesno spoštljivostjo polju bil okroglo rdeče roko.
Kazalo je, da je teta Gundi zmedena in srečna ; pri tem je bila tudi radovedna: Tasilo je bil pripovedoval, kako delo pri sliki čudovito napreduje. Forbeck je stopil po platno in ga na verandnih stopnicah postavil v dobro luč. Gospodična Kleesberg je začela glasno hvaliti in se čuditi, Kati je molčala in upirala svoje velike oči zdaj v sliko, zdaj v malega umetnika. Na umetnost se ni kaj prida spoznala. Vendar je občutila prvotnost in pre vzemi jivost mlade
sile, ki je govorila iz tega vrtinca blešČih barv,,	vv
iz tega viharja prepletajočih se drznih Črt,- Pomalem se je je pač začela polascati utru-Oklevaje je pokazala na bežno naznačen par sre joenost. Vendar je bila skora.i nejevoljna, ko cli slike. "To naj bi bila jaz in naš France?"
skrbljivostjo je uredil Forbeck gube na Katini obleki, stopil potem pred platno v senci pod ipo, dočim je teta Gundi odprla svojega Hey-seja. Toda pesnik je bil danes pri njej ob vse pravice. Vedno znova ji je uhajal pogled čez njigo in ji obviselo oko na mladem umetniku, obrnjenim z obrazom napol prti njej, zagta-bljala »se je v misli, se ovedela in spet poizkusila brati.
Listje dreves, že blizu na tem, da bo začelo veneti, je rahklo šelestlo, od gradu je prita-je no žuborel vodomet in v mehko tišino poletnega dne je kdaj pa kdaj trdo udaril krik orla v hrestnem drevoredu.
Kati je molčala. Tudi Fonbeck je spregovoril le če je želel, da bi se prekrenila, ali jo vprašal, če je že utrujna. Slonela je z licem na stol tako, da je upirala oči naravnost v Forbecka. Z rastočim zanimanjem je opazovala slednji njegov gib, kadar se je umaknil, da bi od daleč premotril sliko, in stopil potem spet bliže tei z urno roko nadaljeval delo. Zdelo se je, da je pri tem res drugi ko sicer; nič več v zadregi in negotov, temveč umirjeno samosvesten v sem svojem vedenju, njegov ozki, strogi obraz je bil lepši, hi če je pogledal kvišku in se ozrl, je v njegovih temnih očeh zažarelo. Čim večkrat s je Kati srečala s tem opojnim umetniškim pogledom, tem bolj so ji lica gorela.
Počasi je pogledala Forbecka, ki je molče prikimal. Tedaj ga je prijela za roko. "Ali ne bi takoj pričela?"
Prišel je Tasilo in napotili so se vsi skupaj po parku, da bi Forbeck izbral pripraven in dobro osvetljen prostor za sejo na prostem. In res so našli poleg peščene poti tratico, okoli katere so rastie bukve in lipe, njeno zelen pa preprezale luči in sence. Tu so namestili stojalo in *za teto Gundi prinesli vrtno klop. Malo težavno je bilo najti za Kiti vzvišen prostor, kjer bi mogla sedeti udobno in tako, kakor je zahtevala slika. Tudi za to so našli izhod; Tasilo se je spomnil na naslonjač v gro-tovi lovski izbi; njegovi obstranski naslamki naj bi nadomeščali Francetovo roko. Ko je Kiti sedla na svoj prostorček, se je Tasilo vrnil k svojemu delu, in seja se je pričela. S plaho
' jo teta Gundi sejo prekinila, da bi si Kati za nekaj miiuut odpočila. Počasi so krenili po parku in obstali v brestovem drevoredu pred orljo kletko. Kati je pripovedovala, kako je njen oče eno teli ptic snel z gnezda, in kako je pri tem samica, braneč svoj dom, bila s perot-mi in sekala s kremplji. Tedaj je opazila, da je Forbeck ne posluša, če tudi ji je neprestano gledal na ustnice in 'v oči. "Menda ste že spet pri svoji sliki?" je vprašala smeje se in nehala pripovedovati. "Pojdiva, dovoli sem že počivala."
Spet sta prešli dve tihi uri in seja se je nehala šele, ko je na grajski strehi zapel opoldanski zvon.
"Zdaj vas pač smem prositi, da bi kosili pri nas?" je rekla teta Gundi. In Kati je ročno priteknila: "Seveda, ostati morate."
VALJE PRIDE
200 MOŽ DOBI DELO
pri sekanju kemičnega lesa za Clawson Chemical Co. Dober les in dober prostor. Plača $1.50 od corda. Male kempe za peč-larje. Orodje proti mesečnemu odplačilu. Vprašajte pri: Claw-Chemical Co., Ridgeway,
son Pa.

■VT"
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, Id bodo zanimale ljubitelje leposlovje
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti £ Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja \ **Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1

IZ BAGiiADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Naer
Cena __________________1-M
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige. 698 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Mo] roman ob Nilu: Kako sem t Mefeko romal; Pri Šamarlb; Med Jezldl
Cena ________________LM
PO DITJKM KITRDISTANU
4 knjige, 594 rtrani, s slikami
Vsebina:
Amadlja; Beg ls Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ------------.......1JS0
PO DEŽELI SRIPETAKJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Alad£Ua; Koča v soteski; Mlridlt; Ob Vardarjn	Cena _________________
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina:
Isaeljend; Ynma Setar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;
Naročite jjh lahko pri:

7 216 West 18th Street
Izdajalec; Na lovu; Spet n^ divjem sapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena __________
V GORAH BALKANA
4 knjige, 8 slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šlmen; Zarota z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanski svetnik
Cena .....................L56
WINLTOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina.	— •
Prvikrat na divjem sapadn; Za Življenje; Nfio-čl, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; < Za detektiva; Med Komanči ln Apačl; Na \ nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka
Cena______IH
Ž U T I
4 knjige, s *Ukaml, 597 strani
Vsebina:
Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, ln njegova poslednja pot
Cena _______________L5«
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
mwzsra waaaVft*
New York, Saturday, October 17, 1936'
TEJBISAMGE8T J3WWIFE D2JLY IN UJ93.
Pot-navzgor
□
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
NOV TIP VISOKE ŠOLE
Veš, ob sobotah
in gre v posteljo. Pa Z odprtimi očmi
4'Pa tadi t bodoče se bove vedno razumeli. K tebi bom prihajala, kadar mi bo mogoče, pa tudi ti me boš pridno obiskovala."
"Res! Ali ne bos pozabila in me pustila samo?"
"Pfuj, Julija, kako moreš kajj takega o meni misliti? Saj si mi vendar bila vedno kot mati. Videla boš, kako te spoštujem. Počakaj samo, kadar bom imela majhnega otro-čička, mu boš morala biti za botro."
**Otroka — kako moreš kaj takega spraviti skozi ustnice! O *tem vendar ne sineš govoriti."
Gita za trenotek za t i sne oči. Kurja poli jo pol.je in vroča kri ji stopi v lica.
"tmasš prav; ne sme se povedati. Preveliko in presveto je o tem govoriti," pravi tiho.
44In preti vsem se ne spodobi," se razgrfje stara gospodična.
Gita vstane.
"Sedaj pa greve s pat. Tvoj čas je že davno potekel, draga duša."
"Da, Gita, sem tudi pošteno trudna, je v hiši toliko dela."
V svoji sobi se Gita naglo sleče tndi navzlic najboljši volji ne more zaspati, strmi v temo. Iz teme pa se dvigajo solnčne, svetle podobe. Blaženost ji gori v srcu kot ogenj.	1
Kako je bilo vendar mogoče, da mu je bila všeč in da jo je ljubil? Ali je bilo na njeni neznatni osebi res kaj poželjivega? Se enkrat vstaaie, prižge svetilko in stopi prd ogledalo, da si ogleda svojo podobo. Velike, pekoče in vendar neskoliko zaspano žareče oči ji gledajo nasproti. Razpušče-ni lasje ji v težkih kitah padajo čez pleča in na temenu se ji dvigujejo v visok kup. Lica so ji rdeča in okoli uSt ji leži blažen nasmeh. Naenkrat izgleda tako nenavadno mlada in cvetoča. — Pogled ji poleti čez beli vrat in okrogle rame, ki so se dvigale iz nočne srajce. Prvikrat se je videla z zave-dajočpmi se očmi in se je zahvalila usodi za zdravo krasoto svojih udov.
Naglo vpili ne luč in skoči v posteljo.
Dsorz Feidman je potem, ko se je poslovil od Gite, še neka.) časa ostal pred vrati svoje sobe in je poslušal, dokler niso zgoraj utihnili njeni koraki in se niso zaprla vrata njene sobe Nato hoče s ključem odkleniti svoja vrata, ko se naenkrat vstavi in gre se enkrat po stopnicah navzdol. Nekaj časa še mora biti sam; sedaj še ne more stopiti pred svojo mater.
Z globokim vzdihom obstoji spodaj in si z roko boža vroči obraz. Vse je prišlo tako nenadoma čezenj. Naenkrat ie imel malo učiteljico v svojih rokah in jo je poljubil, in iz njenih ustnic je -šlo nekaj skozi njegovo telo kot električni tok \ edno mu je bila všeč in je bil vedno vesel, ako jo je
no d™kle	Tak° ,lahk° je bII° "°VOriti Ž nj°; bila je mič"
Včasih je prišel tudi prepozno. Tedaj jo je videl iti pred eeboj in njegovo lepote žejno oko se je naslajalo na plemenitem soglasju njenega prožnega telesa in na debelih kitah katerih mali klobuček ni mogel zakriti. Njen obraz pa mu ni posebno ugajal, na njem je bil vedno nek izraz, nekaj nasilno dostojanstvenega, kar nikakor ni soglašalo z izrazom v njenih Seveda m vedel, da si je Gita vsako jutro zaradi
očeh.
svo-
jih učenk p risilila ta izraz na svoj obraz.
Z1,,a duhovito leP° sejati in je takoj nato izgledala popolnoma drugačna, je opazil šele zadnje čase. In malo pre>j, ko. je ako vneto govorila ž njim in je stala ž njim v veži in mu z velikimi, zlato žarečimi očmi mnogo bolj kot z usti voščila srečo, tedaj ga je -pogledala tako ljubeznivo in čarob-no da ni mogel drugače, kot jo objeti. Ta trenutek je jasno občutil, da jo zeh imeti za ženo, da jo ljubi iz celega srca.
v ™GOrk°in ™ehk° mU- je biI° V ri Srca> ko ie PozneJe sedel z njo v maijhni Kavami in govoril o vsem, kar je imel na svojem srcu — predvsem o svoji ljubljeni umetnosti, katere navzlic vsem ov.ram ni mogel opustiti. S kakim razumevanjem so ga gledale rjave dekliške oči! Njen obraz je bil ves dC gacen, tako razsvetljen s srečo in žareč in ji je iabrisaTz2-raza vse, kar ni spadalo vanj.
Sedaj pa je b ila njegova nevesta, bila je njegova. Imel skuli7ztta;et WUmeVa Djeg0Ve teŽnjG in We S jih ne bo
ekusal zatreti kot njegova mati. Pri materi ni našel raeu mevanja za to kar je v njegovi duši kričalo po razvoju S
da bi W«** sv°j° umetnost, njego-IZ^ ni rada videla m ga je zmetala, kadar je izrabi svil
evanJellJ- Sda življenja jo je utrdila in ztreznila in ho-
Tujerodci, ki pošiljajo svoje otroke na visoke šole, so dostikrat zmedeni glede organizacije šolstva v Združenih državah. V starettii kraju gre fant, oziroma dekle po vsaj štirih letih ljudske šole v srednjo šolo (gimnazijo ali realko) in ko dovrši to, na vseučilišče, da postane pravnik, zdravnik, profesor, inženir itd.
V	Združenih državah pa je osem let ljudska šola (Public school), po kalteri sledi tipična ameriiška srednja šola (High school), ki obsega Štiri leta. Kdor ho<V posvetiti se učenim profesijam, mora potem pohajati dve ali več let visokošolske pripravljalne tečaje, tako-zvani "college", ki je šola za splošno višjo izobrazbo. College" more biti priključen univerzi, ali pa je samostojna šola. Se le po absolviranju "kolegija" se dijak vpiše v tako-zvane profesijonalne šole, kjer se izuči za to ali ono učeno stroko in ki približno odgovarjajo sta rok rajnki ni fakultetam.
V	zadnjem času pa se čim dalje, več razširjajo takozvani
Kaka šola je tol Fe^feralni" prosvetni u-rad, ki podaje poročilo o item novem tipu visoke šole, pravi: 4 4Junior college je v eksperimentalni stopinji. Ne znamo, kaj bi moral biti, ker neznamo natančno, kaj je."
V	splošnem rečeno "junior college" utegne biti posebna šolska organizacija, ki nudi dijakom tradicijonalne kolegijske tečaje za prvoletnike (fresh man) in drugoletnike (sophomore). Na dragi strani utegne predstavljati dva dodatna razreda k srednji Šoli (High school.)
Imamo sedaJj 550 "junior colleges" v Združenih državah. Ko je Aimerika Vstopila v svetovno vojno, jih je bilo le 80. Jasno je torej, da je ta razvoj vpra v i čen kolt odgovor na zahtevo, da se nudi mladini več šolskih priložnosti. Imamo mnogo krajev, kjer ni rednih kolegijev in kjer 'je vprašanje višje izobrazbe spojeno z visokimi stroški za starše. Kjer pa so uvedli 44junior college", more fant ali dekle ostati doma, dokler ne dovrši dveh kolegijskih tečajev. .
V	27 državah tvori 4 4junior college" del javnega šolskega sistema brez šolnine. Seveda je tudi mnogo privatnih 44 junior colleges."
HISA S 1700 VRATI
Ze precej časa je tega, kar smo poročali, da se je začela Liga narodov seliti v svojo novo palačo v Ženevi. Ta selitev še davno ni končana, ker tudi dela v palači še niso popolnoma izvršena.
Najprvo se je preselil svet Lige narodov, ki sestaja, ker njegova sejna dvorana še ni gotova, v eni komisijskih dvoran, ki napravi ja vtis elegantne kinematografske dvorane. Predstavniki tiska sede prvič na elegantnih, z usnjem prevlečenih stolih in se čutijo zelo poraščene. V drugih dvoranah deluje vseh pet komisij in vsaka teh dvoran je na najlepši način okrasila in opremila kakšna državna članica.
Težko je najti pravo pot skozi zmešnjavo vrat, hodnikov in stopnic, potrebno je bilo vsepovsod označiti pota in nastaviti uniformirane vratarje, ki neutrudno razlagajo iščočim ljudem, kam naj gredo. Pri tem je šele eno krilo ogromne zgradbe v obratu. Ko bodo u-porabni še drugi neštevilni prostori, hodniki, stopnice, dvigala, bo treba od časa do časa odpošiljati kolone vodnikov, da bodo iskali izgubljene popotnike.
Palača ima 900 pisarn in dragih prostorov, 1700 vrat, 1650 oken, 950 telefonov in oprostite, 668 shranišč ter umivalnili naprav. Večji del zgradbe je še mittev in čaka, da ga zasedejo. Pred zgradbo se razprostira velikansko dvorišče, na katerem je videti človek majhen kakor komar. Delegat mora imeti že zelo razvit čut samozavesti, če hoče v teh neskončnih visokih hodnikih in mamutskih dvoranah 44delati še kakšno dobro figuro." Preostane samo se to, da se bodo znali državniki, da se bo znala Liga narodov prilagoditi te'j orjaški stavbi in biti tako velikopotezna kakor, je ona sama.
KAKO ODNAŠAJO PODGANE JAJCA
Znani francoski pisatelj La Fontaine je napisal tudi pravljico o dveh podganah, lisici in jajcu. V nji pripoveduje, kako sta spravili dve podgani ukradeno jajce na varno v strahu pred lisico. Ena je legla na hrbet in objela jajce z
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do *daj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skuSate naro&ii-no pravočasno poravnati. Pošljite naročniuo naravnost nam aU Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju aU jia kateremu izmed Eastopikor, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nagih rojakov naseljenih.
CALIFORNIA: San Francisco,
.	Da Pa je s
svojem sunu najvišje n najboljše, tega se ni
tela je da bi bil tudi njen sin trden in trezen, tem uničevala v * zavedala.
t«l.f1je V prflem Casu doma slikal podobo za podobo
Pritoževala ^Cjr ^	Janja časa!
• J^ f J«? zaradi dragih barv in platna. Moral se fe
*}Jal£	J m ker V™«* zmerjanja ni mogel po-
Se^^^eljea^^Tč^love^L^D& ^ ^ ^
nede^Tn^^^r^0 ? ^	da * apravlja
hJ^S J"* ** nove
kaj imel cS te™ I v J tovarna plača. Potem bo saj
samo nepotrebno izdaja denar? i..... * T.? platno, ki mu ne donaša nikakeea dobičto vr,-
Kovib slik kak nikdo m^T^t?^** dobička'
^.i. (Dalje prihodnjič.)
Jacob I .mi t ali »n
KOLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftM Walsenburg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zoputii
'LUNOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero,
in Illinois) Joliet, Mary Bamblcb La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik
MARYLAND:
Kitzmiiler, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar
MINNESOTA: Chisholm, Frank Gonie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Loula Vessel Hibblng, John Povfie Vlrgina, Frank Brvatlch
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK: Gowsnda, Karl IJttleFniU.
m
OHIO:
Barber ton, Frank Troha
Cleveland, Anton Bobek, Chu. Karl* linger. Jacob Resnik. John Slapnik Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John KumSe
Youngs t own, Anton Klkelj
OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Brought on, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove«
Coverdale in okoUca, M. Rupnik
Export, Louis SupuiU
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin
Greensbnrg, Frank Novak
Johnstown, John Polants
Krayn, Ant. TauželJ
Luzerne, Frank Balloch
Midway, John Ž ust
Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pr.)
gar
Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. Skok
Sheboygan, Joseph Kaket WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar DiamondvUle, Joe Rollch
NAJ VAM BO
QUEEN MARY
Najhitrejši P a mik na Svetu
Vaš božični parnik za obiske v Jugoslaviji. Presenetili Vas bosta njegova le> pota in udobnost.
Preko Atlantika v 4 dneh.
Iziet pod osebnim vodstvom se vrši ii
NEW YORKA 2. DECEMBRA
DRUGA ODPLUTJA: DERENGARIA — 9. DECEMBRA QUEEN MARY 16. DECEMBRA

Prtljas^ se poSlje naravnost Pomoč- ple-de fKitnih listov in drugih potnih potreb. 7L.-X podrobnosti se obrnite na
SLOVENIC PUBLISHING CO.
Frank Sakser 216 W. 18th STREET	NEW YORK
CUNARD WHITE STAR
BOZICNI
IZLETI
v Jugoslavijo
PARNI KI IZ NEW YORKA:
EUROPA. . . .5. decembra NEW YORK. .10. decembra HAMBURG ..15. decembra BREMEN ... 1 6. decembra
Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bremer-haven zajaniti udobno potovanje do LJubljane. Izborile železniške zveze od Cberbourga ali Hamburga.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
57 BROAD W A Y NEW YORK
* HAMBURG-AMERICAN LIHE NORIH GERMAN LLOYD
vsemi ištirimi nozicami, druga
je pa odvlekla za rep z jajcem vred, kakor da jo pelje na saneh. Na to pravljico so gledali vsi naravoslovci doslej kakor na vse druge pravljice, kakor na golo izmišljotino. Zdaj se pa stvar obrača in kaže se zanimiv primer, kako se pri-rodoslwna razi ska vanja združujejo z literarnimi študijami. Profesor newyorskega muzeja dr. Gudger je hotel dognati, kakšno podlago je imel La Fontaine za svojo pravljico. Zdaj je namreč znano, da je vzel La Fontaine za svoje pravljice mnogo pobud iz del indijskega filozofa Bidbale.
V tej smeri dr Gudger ni našel ničesar, pač je pa našel v muzejski knjižnici perzijski rokopis iz 13. stoletja z napisom "Manafi al Ha ja van" popis žU. vali. V item r ok opi su, č i ga r a v-tor je Ibn Ba^tišu, sta naslikani tudi dve podgani, kako vlečeta jajce na način, kakor ga je opisal La Fotftaine. Slika je opremljena z besedilom, Ivi se glasi v prevodu: Podgane znajo na poseben na/'in spraviti u-kradena jajca na varno. Ena leže na hrbet, držeč jajce s sprednjimi in zadnjimi nogami na trbuhu, druga jo pa vleče za rep v luknjo.
Ker je znano, da podgane rade kradejo kurja jajca in da se najdejo lupine večkrat daleč 'od gnezda ali od shrambe, iz katere so jih ukradle in iker se ta način prenašanja jajc po podganah v znanosti nikjer ne opisuje, je šel dr. Ghidgr dalje in vprašal o tem v strokovnem listu "Journal of Mammalogy" Tn zopet |je prišlo presenečenje. Oglasile *so se namreč tri priče, ki so dale staremu perzijskemu rokopisu v polni meri prav. V enem takem primeru so spravile v svoj brlog Itudi debel krompir. Zadeva je iz naravoslovnega vidika tajvo zanimiva, da se nemška revija "Kosinos" ki v nji poroča o tern Willy Ley, obrača na svoje čitatelje s prošnjo, naj ji sporoče, če jim je znan še kak podoben primer iz življenja podgan.
RUSKE LADJE DOVA-JO 2IVE2
MOSKVA, Rusija, 16. okt. — Kapitan ruskega parnika Kuban, ki se vrača v Odeso iz Alicante in katerega dolže Italijani, da je razložil municijo za madridsko vlado, je po radio zanikal italijansko obdol-žbo in jo označil za laž in izzivanje.
Iz Rusije je bilo do sedaj na Špansko poslanih 4000 oblek in sukenj in pošiljatev osem železniških voz mora dospeti v Odeso do sobote. Tovarne v Ljeningradu in Moskvi naglo izdelujejo .na tisoče oblek in čevljev.
Prisrčne pozdrave sta si po novi radio - brzojavni postaji izmenjala ministrski predsednik Francisco Larko Caballero v imenu madridskih ministrov in predsednik Mihael I. Kalinin za osrednji izvrševalni odbor sovjetske unije.
"V imenu vlade in delavcev U. S. S. R. se vam zahvaljujem za tople pozdrave in se poslu-žim priložnosti ter izrazim re-volucjonarni vladi in junaškemu narodu prijateljske špan-
i Eoooooooooooooooooopooooe
PlSlte nam za 6ene v ornih 11-s tov, reservacijo kabin in pojasnila za potovanj«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18th St, New York

Na parulkih, Id M debel« tiskani, vrve v domovino izleti pod vadstve ixku&enefa spremijevalea.
20.	oktobra: Koma v Genoa
21.	oktobra: (jueeu Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra : Res v Genoa I^afayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra: Aquitanla v Cherbourg
29.	oktobra: lie de France v Havre
31. oktobra:
Vuleanla v Trst
4. novembra: Queen Mary v Cherbourg
6. novembra: Europa v Bremen
7. novembra:
Champlain v Havre Conte dl Savola v Genoa
11.	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre
14.	novembra: Rex v Genoa
18. novembra:
Queen Mary v Cherbourg
20.	novembra: Bremen v Bremen
21.	novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst
25.	novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra: Coate dl Savola v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	decembra: Champlain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trat
9. decembra: Normandie v Havre
Berengaria v Cherbourg
12.	deecmbra: Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
26.	decembra: Normandie v Havre
v j '{ i


ske vlade izkrena voščila za uspešen boj za svobodo in pravice, naroda,'' je rekel Kalinin.
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
Vsak to, katera
Izda potrdil« za it« prejet Zasijpttike topi«
TTPIUVA "fllJM NAHODA*
Naročite se na "Glas Naroda' največji slovenski dnevnik » Združenih državak-
DOMAČE ŽIVALI 72 strani. Cena .......... .8»
{jODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena JS& HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. JiS
SANJSKA KNJIGA ...........................60
SANJSKA KNJIGA .......................... .90
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 stranL Cena...... .40
SPAKE IN SATIRE. 150 'strani. Cena........ JK)
TIK ZA FRONTO. 150 stranL Cena.......... .70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 stranL Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Snloigro "Vse naše").
189 strani. Cena ........................ J>0
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA*......1.50
VESELE POVESTI. 79 si rani. Cena...........35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA'
211 WEST Uth STREET ^; ____ NEW YORK, N. X.