POROČILO  O  SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH 
OSNUTKOV SAM0UPRAVNIH SPORAZUMOV 
O UST l\OVITVI SIS NA PODROČJU 
DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
SIS so na osnovi zakona o skupnih oanovah svo-bodne menjave dela (Uradni list SKS, št. 17/79) in zakonov s posameznih področij družbenih dejav-nosti, sprejetimi v letu 1979 in 1980, ter na osnovi ocene delovanja delegatskega sistema, razvitosti SMD, pristopile k oblikovanju sprememb in dopolnitev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi SIS. Osnov-ni namen oblikovanih sprememb je v tem, da je treba samoupravno organiziranost urediti tako, da bo omogočala uveijavljanje SIS kot mesto za dogovar-janje in sporazumevanje. Plan oziroma samoupravni sporazum o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti je poglavitno sredstvo in metoda povezovanja druž-benega dela na področju materialne proizvodnje in na področju družbenih dejavnosti in v zvezi s tem mora organiziranost SIS omogočiti kar najbolj nepo-sredno in enakopravno dogovarjanje med tistimi, ki opravljajo storitve in uporabniki storitev.
Glede na to, da mora skupščina občine k samo-upravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS, katerih skupščine odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščin DPS ter njihovim statutom, dati soglasje, je potrebno, da se v tej fazi skupščino informira, v kateri smeri gredo spremembe.
V   dosedanji  aktivnosti  sc  akupščine  SIS  sprejele osnutke samoupravnih sporazumov, ki so bili obrav-navani   v   delegatski   strukturi   posamezne   SIS.   Na osnovi dosedanjih razprav bodo IO SIS osnutke do-polnili in spremenili ter jih s pooblastilom skupščine SIS  prekvalifieirali v predloge, ki jih bomo poslali v   začetku  oktobra  v   enotnem  paketu   v  sklepanje vsem tistim, ki jih določa zakon oziroma odlok DPS, ki temelji na zakonu.
V  sprejetih osnutkih samoupravnih sporazumov o ustanovitvi  SIS, ki  so  zasnovani na  dokaj  splošnih opredelitvah,  je  največ sprememb  v  poglavjih  ozi-roma določilih, ki opredeljujejo organiziranost, me-tode   in  načine   delovanja.   Pri   dograjevanju  samo-upravne organiziranosti so skupnosti tudi upoštevale ugotovitve  in  usmeritve  sveta  za  družbenopolitični sistem pri RK SZDL Slovenije o načinu oblikovanja samoupravnih organov in metod dela SIS, ki so jih prejeli meseca oktobra 1980. Te ugotovitve in usme-ritve  so  omogočile  bolj   enoten  pristop  in  organizi-ranje  učinkovitejših   aktivnosti   v   SIS   za   pripravo delovnih gradiv za osnutke samoupravnih sporazu-
V čem so spremembe in dopolnltve organiziranosti SIS?
Pri oblikovanju skupščin samoupravnih interesnih skupnosti so dosledno upoštevane določbe zakonov, tako da se zagotavlja na vseh področjih, kjer določa zakon, dvodomna sestava skupščin. V praktičnem delovanju skupščin pa predvsem ločene seje skup-ščinskih zborov. V samoupravnih splošnih aktih skupnosti pa bo potrebno natančneje opredeliti pri-stojnosti posameznih skupščinskih zborov s tem, da bi posamezne zadeve na podlagi ocene urejali v večji meri po pooblastilu skupščine oziroma njenih zborov v okviru njihovih odborov in komisij.
Skupščine skupnosti so oblikovale predsedstvo, ki predstavlja le metodo oziroma koordinacijo dela skupščine pri zagotavljanju pogojev za nepretrgan vpliv uporabnikov in izvajalcev na proces sporazu-mevanja o svobodni menjavi dela na posameznih področjih družbenih dejavnosti. Predsedstvo po svo-
jem predstavniku hkrati sodeluje v delu predsedstva skupščine družbenopolitične skupnosti glede tistih vprašanj s posameznega področja dejavnosti, ki so v pristojnosti skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, ki se vključujejo v skupščinski sistem in o njih enakopravno odločajo. V tem smislu se onemogoča oblikovanje predsedstev kot osamosvojenih kolektivnih organov, ki bi pre-vzemali vlogo nekdanjih izvršilnih odborov. Predsed-stvo skupščine sestavljajo funkcionarji skupščine: predsednik skupščine, predsednik zborov in po pre-soji posamezni predsedniki skupščinskih teles.
Skupni samoupravni organi oziroma delegatsko se-stavljena delovna telesa skupščine skupnosti, kot so odbori in komisije, so oblikovani na podlagi ocene stanja in potreb skupnosti. Praviloma je oblikovano več takih organov, npr. odbor ali komisija za plani-ranje; odbor za razvoj družbenoekonomskih odnosov; odbor za vprašanja samoupravne organiziranosti in kadrovske zadeve; odbor ali komisija za normativno dejavnost, ki bi proučevala zlasti tiste akte skupnosti, o katerih le-ta odloča kot enakopraven zbor v skup-ščini družbenopolitične skupnosti; odbor za investi-cijsko dejavnost; odbor za socialna vprašanja ipd. Ob tem pa bo skupščina oblikovala tudi občasna delovna telesa, ki bi jih po opravljeni nalogi ukinila. Stalna samoupravna organa skupnosti sta odbor za samo-upravni nadzor ter odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Mandatna doba funkcionarjev skupščin samouprav-nih interesnih skupnosti, ki so sestavni del skupščin-skega sistema, je praviloma enaka mandatni dobi funkcionarjev skupščine družbenopolitične skupnosti, v katero se le-te vključujejo (praviloma 2 leti z mož-nostjo enkratne ponovitve). Prav tako je možno upo-rabiti to pravilo pri določanju mandatnih dob funk-cionarjev skupščin tistih samoupravnih interesnih skupnosti, ki niso sestavni del skupščinskega telesa.
Mandatna doba skupnih samoupravnih organov oziroma stalnih delovnih teles skupščine oziroma skupnosti je enaka mandatni dobi skupšeine. Pred-sednik in člani teh organov oziroma delovnih teles opravljajo to delo praviloma neprofesionalno.
V  zvezi z uresničevanjem načela deprofesionaliza-cije funkcij je bilo poudarjeno, da naj bi opravljali v samoupravnih interesnih skupnostih na ravni obči-ne   oziroma   regije   te   funkcije   neprofesionalno,   na ravni republike pa naj bi imela vsaka skupnost pro-fesionalnega funkcionarja (enega, lahko pa tudi več), npr. predsednik skupščine glede na to, da naj bi bili predsedniki skupnih samoupravnih organov oziroma delovnih teles neprofesionalci.
Predsednik skupščine predstavlja skupščino in jo zastopa v pravnem pomenu. V primeru, da predsed-nik ni profesionalec, lahko skupščina prenese poobla-stila za opravljanje določenih pooblastil v pravnem prometu na drugega funkcionarja oziroma vodilnega delavca delovne skupnosti.
V  okviru nove samoupravne organiziranosti skup-nosti tudi ni več opravil in nalog tajnika skupnosti kot njenega funkcionarja. Pripravo in sklic sej zbo-rov  skupščine  bo  opravljal  za  ta  opravila  posebej pooblaščen strokovni delavec v delovni enoti pri ko-miteju  za  družbene  dejavnosti.  Ta  delavec  je  član delovne skupnosti v upravnih organih.
V  zvezi  z  organiziranjem strokovnih služb samo-upravnih interesnih skupnosti je potrebno tudi v pri-hodnje nadaljevati z racionalizacijo dela strokovnih služb, ki naj bi jo zagotovili predvsem z združeva-njem teh služb v skupne službe   (skupne strokovne službe za 4 SIS na nivoju mesta), prenosom določe-nih del in nalog na OZD izvajalcev in uporabnikov storitev   oziroma   na  druge  ustrezne   organizacije   in skupnosti  s  tesnejšim  povezovanjem  s   strokovnimi službami organov državne uprave. Glede na organi-ziranost strokovnih služb SIS na nivoju mesta uve-ljavljamo v občini združevanje služb SIS pri komi-teju za družbene dejavnosti.
Samoupravne interesne skupnosti morajo čimprej pripraviti ustrezne strokovne podlage za predvidene rešitve oziroma način samoupravnega organiziranja in metode dela skupnosti. Pri tem je potrebno doseči tako vertikalno kot horizontalno uskladitev načina organiziranosti, pristojnosti in medsebojnih odnosov,
26
odvisno od tega, kakšna je vsebina dela in vrste po-treb na posameznem področju dejavnosti, s čimer bi dosegli večjo učinkovitost dela samoupravnih interes-nih skupnosti in s tem hitrejše razvijanje svobodne menjave dela oziroma delegatskih odnosov v skup-ščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Komite za družbene dejavnosti