Kdo ruši višjo pedagoiko SoloT V svoje-m člatnku: »Koliko smo na boljšem« sem se pokig gmotne strani' absolventov »Višje pedagoške šole« (V. p. š.) dotaknil s povzdig.njenim glasom tudi vprašanja V. p. š. Ta moj ipovzdignjeni glas, kaitegorično narekovan ipo ;razmeraih, ki sem jih spoznal na V. p. š. je »več absolventov V. p. «.« razume- 10 kot ironijo, kot sarkazem, kot rušenje — kot udarec z najtežjim kladivom. Onih. mojih. par isker je vžgalo, ogenj je podpihal šc tiskarski škrat, ki je iz »šaile« napravil »šolo« (to tovariši <ni šala«). Seve so se za tiskarsko napako oprijeli orui, Iki mi odgovarjajo in dkrenili stvar tako, da izgledai: Kunst ruši; mi »z vso silo svoje vesti in prepričanja« držimo. Da ne bom delal krivice niti znanstveni ustanovi niti učiteljski javnosti, ki mora vedeti, kakšne so učiteljske institucije, pa tudi ne glrupi absolventov, naij v prav krai-kih poiezah razložim, zakaj isem povzdigniil svoj glas. Ne delam to zaradi svoje obrambe, nitj nimam namena rušiti, nego moram opozoriti na glavne nedostatke V. p. š. Pri tem naštevanju me bo vodila misel, da bi bilo v veliko korist prosveti, ako bi bilo malo več, četudi ostre kritike in mado manj strahu in pretirane hvale. O vprašanju, da li nam je Višja pedaigoška šola potrebna aili ne, ni treba izgubljati besed. Potrebna nam je, iprepotrebna: >pedaigoska. Pred vsom pedagoška. Podčrtavam to radi tega, ker hočem razdvojiti pojma »pedagoška« in »aikademis.ka«. »Akademska« inamreč v zmislu, ki se danes meče levo in desno kot »dober dan«. »Akademske« so nam na žalost 'dan.es skoraj vse šole — mislim: v vseh šolah se »predava«. Castno rzjemo v tem tvori osnovna šolai, ki se ima zaihvaliti za svoje metode dejstvu, da je učiteljistvo šlo skozi metodičen, pedagoški ogenj naših uoiteljišc in se hvala bogu ni pokvarilo z »akademskim« sistematizmom in dociranjem, temveč obrača svojo pažnjo raizvoju vseh sposobnosti. Potrebna nam vo tara\ predvsem pedagoška šola. Ni dovolj, 5e se na pedagoški šoli predava pedagogika, nego mora, biti vse delo na šoli v skladu s pedagoškimi težnjami. Dve višji pedagoški šoli imamo. Eno v Beogradu, drugo v Zagrebu. Na šoli v Beogradu se vzgajajo »bodoči nadzorniki«, na oni v Zagrebu pa »nastavmiki« meščainskih šol. Kaj piše v programu, je za mene vse eno, glavno je, kako se po»topa. To, vidile. je že ena od velikih napa!k V. p. š. Ena vzgaja nadzornike, druga nastavnike. O'be pa delata 'približno enako. Kje je tu .pedagoškai osnova. Visja pedagoškai šola pa mora biti posvečena obči pedagoaiki in to v največji meri. Absolventom mora po diplomskem izpitu biti dana svoboda, da sami izbirajo, hočejo 11 na meščansko šolo aii na osnovno (zakaj je baš ta zapostavdjena) ali »za nadzornike«. Na obe šoli se spTejemajo odlični kandidati po konkurzu Ministrstva prosvete. Na ta način je preprečen vstop na šolo onim našim učiteljem. ki se ne morejo ponašati z odtfkami, pa so v praksi odlični delavci. Ni pedagoško, sodobno pedagoško, prezreti to važno dejstvo. Ravno Višja pedagoška šola bi morala temu zlu stopiti na glavo s tem, da bi pois.kada drug pravičnejši, sodobnim težnjam odgovarjajoč način izbiranjai, pa bi ,potein našla tudi drug način dela. O 'podrobnem delu vse šole ne morem govoriti ker je vse delo podeljeno na pct grup. Poznam pa podrabino delo v 5. skupini in smatram za svojo dolžnost, da delo v tej skupini starvim v paralelo z najosnovnejšimi pedagoškimi zahtevami. Peta grupa je po mnenju slušateljev najlažja. »Kaj je tu treba? Pisati, delati v delavnici — no edimo maitematika bi se smatrala kot težji predmet in še morda deskriptiva. Teoretsiko pedagogiko se itak moramo učiti vsi — praktična pedagogika pa sploh ni prcdmet.« Take izjave samih .sdušateljev jasno karakterizirajo, da so slušatelji nmenja, da jc predmet v svoji polni vrednosti takrat, kadar je treba sesti in se guliti. Tora.j ostriti sipomin in zopet ostriti spomin. Za praktično pedagogiko ni bilo skript. Bile so samo beležke in kritikc — pa razgo vori. Upoštevalo ise je mnenje vsakogar, tudi onih, ki ,pri drugih sorodinih predmetih »še niso smeli« imeti svojega mnenja. In? Mar nc bi morala biti ravno pedagogika eden od glavnih, da ne rečem najglavnejši predmet na pedagoški šoli. Ne teoretična. nego praktična. Delo v semiin.arjih, v razredih. z materiaJom, ki ga bomo vedno imeli pred seiboj. Takeaa dela se človek \z laijige ne more naučiti. In zakaj je bilo taiko? Radi tega, ker je celokupno delo v šoli u'perjeno le na čimveč znanja, vefbalnega znanja. Onega, o čemer ife lahko vprašam, pa ti vzdignem šest prstov, da veš, da je šeist točk. Za praktično pedagogiko je v Zagrebu en sann profesor, strokovnjak za jezik, pisec čitank. človek, ki je bil učitelj, ki je v metodi v^-rastel. ki ves diši po modernih metodah. Ali ta, en sam profesor, ne more voditi metodike vseh predmetov. »Vedite: brez ilaistovke ni pomladi — a: ena sama* lastavica še ne napravi pomladi. Praktiona pedagogidca na Višji pedagoški šoli zahteva toliko strokovnjakov, kolikor je predmetov in <to takih strokovnjakov, kot je oni za jezik. Ako bi se pristopilo k tej reformi, bi odpadlo v seminarjih pisanje po diktatu. To ni samo.kritika. Pisali smo ves 6emester, pisali in ptsali, po diktatu!! Kje je tu pedagogika?? Kje je tu gospodarsitvo? Pogle.jte v PToračun V. p. š. in izračunajte koliko staine eina ura predavanja. Izračunajte, koliko je ur v semestru, po dve na teden. AH najjespše šele pride. V tem diktatu smo predelali zgodovinski razvoj do tam, kjeir bi prav za prav V. p. š. morala pričeti: do svetovne izložbe v Parizu. In še to — vse, kar 6em naipisal, ,sem po študiju kupil na Dunaju vezano za IDin 50.—. Mnogo obširnejše in ilustrirano. Ako bi se mogli naučiti vse iz knjig, bi nam Ibila šola nepotrebna. Če nam diktirate. iiam pišete knjigo in ukinjate sijajen naslov zarvoda sami. Poznam mnoge slušatelje, ki na tiekatera dolgočasna predavanja sploh niso prihajali, pa so se vendar naučili iz knjig in skript in položili izpite. V ostalem, talko smo delali vsi. Saj smo motrali predelati in polagati izpite tudi iz snovi, ki se v šoli sploh ni predavala. No in če smo zamogli naučiti se to, bi nas rajše ilepo pustili na svojih mestih, nam določili snov in mi bi polagali izpite. Imeli 'bi časa, da stvar preštudiiramo, vršili 'bi službo in bi država prištedida lepe milijone. Interesantno je to, da* se je to dbgajalo zopet baš pri čisto pedagoških predmetih. Prepotrebneiga dela v razredih smo videli malo. Vsi jiiso priali niti na vrsto. O delu v razredih meščanske šole, ki so sestavni dtel V. p. š. je v seminafrjih padlo mnogo težkih besed. Ves študij pedagogike bi morad biti navezan več na delo v razredih in manj na knjige oziroma skripte. Če je že trenutno tako, da so absolventi šole v Zagrebu namenjeni meščamskim šolam, jim je treba podati metode dela v meščanski šoli. Risanju in ročnemu delu je treba na šoli posvetiti pažnjo, kot io ono zasluži in kot jo uživa v ostalih evropskih državah. Baš na osnovi novih metod risanja je v celokupni pedagogiki nastala revoluciia o kaiteri smo na V. p. š. malo, premalb čuli. Risanje samo sem si predstavljal povsem druigače. Tn sem bil najbolj razočairan, saj mi je bido glavni predmet. Pričedi smo namreč — z meandrom. V osnovni šoli sem ga risail, risal sem ga v gimnaziji, risal na učiteljišču in prerisoval na Višji pedagoški šoli. Takrat isem se zaklel, da ga nikdar več ne bom. Od mealndra smo prešli na prerisavanje mavrskih motivov, prepletov. Kunzfeld, refo>rmator risanja v Avstriji piiše v svoji knjigi: »50 Jahre Zeichenunterricht umd Kunsiterziehung« tole: »Es wurde (Das Figurale Zeichnen — okoili leta 1850.) neben Kopfzeichnungen von den Schiilern entschieden bevorzugt, wahrend die Zeichenlehrer Wert darauf legten, das auch «Ornamente« nachgezeichnet wiirde-n — — wdche zunachst nur wertlose Arabesken vorstellten.« Od itega preTisovanja smo prešli na risanje po naravi: na: »gledanje — in risanje«. Tudi te metode so v sodobni pedagogiki že zdavnaj zavržene in opušečne istotako, kot so zapuščene metode bratov Dupuis, po katerih smo pričeli risati v Beogradu. Mar pedagoška šola za nove edino pravilne, v vsem svetu priznane metode ne ve?! Naš narodni ornamerot nam ni prišdl niti v bližino. V bližini V. 'p. š. stoji etnografeki muzej z zbinkami, ki se jim divi ves svet. Nam ni bilo dano, pod strokovnim vodstvom znanstvenikov višje ped. šole dobimo v*x>glled v te narodne zaklade. Nam ni bilo dano, da pod istrokovnim vodstvom V. p. š. razgledamo zbirke slik in zagrebško arhite^kturo -^ a niso pozabili »pedagogi«, da nam nadrobijo imen in del izvlečenih iz knjig in da nam zapretijo, da moramo i imena i dela znali nai pamet. Ako hoče takemu postopku dati kdo ime pedagoški, naj se podpiše, da bomo vedeli kdo je to. A kje je pisanje. Ne lepo piisanje. Sodobno pisanje. Ni ga. Risanje in ročno delo, ta nerazdvojna prodmeta, ta jezik, nimalta na V. p. š. nikakršne organske zveze. Vse drugače se nam je predavala deskriptiva. Mefodično dovršen posto/pek odličnega profesarja nam je vcepif silno ljubezen do predmeta. Menda gal baš radi tega nekateri niso smatrali za prodmet. Velika ie škoda, da isti profesor ne predava matematike. Matematiko smo nalmreč požirali. Zdelo se mi je, da 6O nam hoteli nastaviti lijake in v nje vlivati vso matematično znanost s tako vehemenco. da so se kanali zamašili. »Non mu'lta sed multum« nam je podagail očetovsko na srce pokojni Pirc. Ako krenem s te poti zopet v bližino naslova, moram iz navedenega za.ključiiti: Vsaiko delo mora dovoliti in 'prenesti kritiko. Če je kritika ostra, je to samo iznak, da so priHke, o katerih se govori. take, da se dado popraviti samo z ostro kritiko. Ironija ie 1© tam, kjer se vsiljuje sama, sarkazme pa ustvarjajo ljudje. Pedaigoška šola je potrebna. Nibče nima pravice, da udari po njej. Ne rušijo šole oni, ki so z odprtimi očmi šli skozi njene učilnice, nego oni, ki so naučeni vedno le prikimavati, pritrjevati in hvaliti. Hram naj ostane, svet nam je. Svečeništvo v njem pa naj »gre v sebe« in na|j se reformira vsaj v toliko. da bo samo verovalo v vero, ki io mora oznanjevati in da 'bo po tej veri tudi živelo! Kunst Vilim.