388
Novičar iz raznih krajev.
Brati je, da se je prenaredbe v avstrianski civilni pravdi nadjati, ktere potrebo je c. kr. pravosodno ministerstvo neki samo spoznalo,  in komisija je postavljena
iz urednikov tega ministerstva, sodnikov in advokatov. — Mogunška nezgoda je v mnozih krajih pazljivost na nevarnost zbudila, ktero zamore smodnik vzrokovati. Začeli so se tedaj že tu in tam posvetovati, kako bi se dalo prihodnje takim nesrečam v okom priti, kolikor je v človeški moči. Pa res! skorej bi bilo misliti, da se je nemila osoda zarotila, da mora po smodniku ljudi in njih premoženje po-končevati. Ze zopet imamo tako žalostno novico povedati. 29. novembra zjutraj o poltreh je namreč v Vincennes na Francozkem se v taboru smodnik unel. Drugi dan so našli   trupla treh ubitih,   15  druzih je bilo pa še   zasutih!
—  Navadno imajo v dotičnih deželah deržavne zbore v pozni jeseni ali pa perve tedne novega leta. V mnozih deržavah so že zbrani. Enako so tudi v Parizu 28. nov. postavodajni zbor pričeli, kteremu je grof Moray predsednik. V pričetku zbora, kteri je iz novih voljencov sostavljen, je omenil imenovani predsednik velikosti fran-cozkega cesarstva in veljavnosti, ktero si je ondašna politika v celi Evropi pridobila. Redovne seje bo začel še le 18. januarja 1858  ta  zbor,  kterega   bo  cesar sam odperl.
—   29. julija t. 1. je poskusil M a z z i n i po svoji navadi, Italio pod svoj koš spraviti, kar mu je pa spodletelo. V Genovi je bil začetek pa tudi konec tega. On sam je, kakor vselej , pete odnesel, njegove derhali so jih pa v Genovi več zajeli. Višja sodnija v Genovi je 13. nov. izrekla, da se ima zoper 41 teh oslepljencov pravda osnovati, kar se je tudi zgodilo. Ob enem so 8 zapertih izpustili, več druzih vdeležencov imenovane prekucijske skušnje je pobegnilo. Zoper 22 teh je izdala sodnija povelje, jih zasledovati in zapreti. Sodna obravnava še ni sklenjena. — Spanj sk a kraljica Izabela je porodila 28. nov. sinčka. Ta prigodek je za celo kraljestvo velike važnosti in Špa-njolom je zasijalo upanje,   da bodo zopet kdaj  kralja imeli
—   če božja previdnost kaj drugega ne sklene z življenjem kraljevega novorojenčka. — VLizabonu amerikanski mačuh zopet huje mori ljudi in tudi visokim ne prizanaša. Tako je zadušil ondašnjega patriarha kardinala, kterega so 21. nov. z veliko slovesnostjo pokopali. Več kot 30,000 ljudi je iz mesta pobegnilo in bolezen je še dan za dnevom hujša. — Rusov s ka armada bo oddala po zmanjšanji 300 oficirjev, 200 tavžent vojakov, 80 tavžent kantonistov^ to je, sinov vojakov, ktere deržava redi in v posebnih šolah uči. — Iz Carigrada pišejo, da je neka kurdiška princeznja, Carga-Hanum, v noči med 10. in 11. oktobra osmerčke rodila, in sicer 5 fantkov in 3 deklice. Silno radi bi o tem še kaj več zvedli. — Jz Serbije beremo v „Agr. Ztg.a: Očitno nekaj tlači vse belogradske prebivavce, nad čimur se tudi tujci spogledujejo. Tudi si ljudje v ušesa šeptajo, da po deželi nikjer ni take dovoljnosti viditi, kakor si nek-teri domišljujejo in je o tem tu in tam brati. v Prihodnost mora pokazati, pri čem da smo. — Dopisi iz Cerne gore od 19. nov. govore: V naši deželici gospoduje strah s pla-hoto. Kolikor bolj se kak knezov prijatel s preganjanjem sprotnikov obnaša, toliko večjega poslavljenja je gotov. Pretečem teden je prejelo 17 ljudi vitežki križ Danielovega reda, med kterimi jih ni malo, kteri si še kervi niso zmili z rok, s kterimi so svoje najbližnje morili. To se piše iz Kotara. Najnovejši časnikarji še grozneje življenje Cerno-gorcov popisujejo. Bodi si brat ali kdor kolj; dosti je, da je ovaden prijatelstva stranke, ki s Turki vleče. Pregnanstvo iz dežele in beraška palica mu je znamenje na herbtu, in srečen, kdor more odtegniti pete iz grozovitih gora, po kterih skalah se ne razlega nič druzega, kakor jok in stok, osumljevanje in izdaja; po kterih moči in gnoji kri umorjenih pešico zemlje, kteri Bog daj kmalo sonce mini in sprave! — Kitajci so se, kakor novičarji pišejo, zaprisegli, kristjane preganjati, bodi si kakor kolj.