PROLEVAREC JE DELAVSKI LÏST ZA MISLECE ČITATELJE Glasilo Jugoslovanske Socialistične iE veze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1881. ■m, te «. HB. .« Ifc. p»t wnn «I Ckku«. II. tk. Act al C—...« •< •«"<* V HM. CHICAGO 23. ILL, 28. SEPTEMBRA (September 29), 1943 Pubn.h.d w„kly ,t 2S01 8. Uwnd.le A„. LETO—VOL. XXXVIIL NJEMSKE ČETE V ITALIJI »i pri»*Ue**jo th v .roji «eti utteeiti pro4iv»Bj« uveinikov proti Rimu is «Ulj« a« »«»«r. Mcita, ki jifc braaijo, •• iprcmltojajo * ruševine. Gern j« j« slik« iutUlucij« nemškega topa na bojiU«, katerega »o morali Nemci vtlod saeesniškega prodiranja opustiti. Zmage Rusije na I ••V V«l • bo|iscih in v diplomaciji Angleški tajnik vnanjih zadev Anthony Eden je nedavno odprto priznal, da razlike med zavezniki res obstoje. On je državnik, ki «pr isto ja sode bnosti in. bilo bi dobro, ftiko bi tudi ameriški toriji imeli slišnega, kajti skrajni čas je, da se te tri dežele saj za silo zmagujejo. Vse so v "globua-ni" vojni, to je, vse križem sveta. Moskvi ni všeč, da se le London in Washinjton zaupn d sestajala, in potem šeJ« spro-rečita Molotovu, kako in kaj sta se domenila. Obetana konferenca naj bi temu napravila konec tako, da domenijo, kaj pcčeti, kadar bo bi se vse tri vlade zedinile ne vojne konec, da ne zaidejo v nev oborožen konflikt. Priprave za konferenco V teku so priprave za konferenco predstavnikov Anglije, Zed. držav in Rusije, kateri ANTHONY EDEN naj bi sledi) petem še sestanek Churchilla, Roosevelta ir Stalina. Churchill je enkrat v sali omenil, da ae bi bilo z Rusi lahko dcmenV.i, če bi ¡znali angleško. Namreč paj Stalin in Molotof. Majski in Litvinov znata dobro angleško, a ne odločujeta. Neznanje angleščine v resnici ni €iikArien vzrok, da so med zavezniki nesoglasja, kar Anthony Eden prav debro ve. Vzrok «o imperialistični »motri treh vediinih velesil, ki Eser: .................. ' M< o .\aroeite knjig» "My Native Land" ki jo je spisal LOUIS ADAMIČ iz PrcJetarceve knjigarne. Stane $3.50, kakor v drugih knjigarnah. samo kako skupno nastopati v vojni, temveč ¿e posebno, kako skupno obnoviti »vet. pred vsem Evropo, ko bo konec vojne. Nepremostljive razlike Jasno je, da so angleški toriji in ameriška vlada za ohranitev kapitalističnega sistema, to je, za svetost privatne svo-jine. V tem imajo podporo vseh za mejnih vlad, razen češke, in Vseh kraljev in kraljic. Sovjetska unija pa je nastala v borbi za zrušenje dvorov in kapitalizma, in potem svojo revcliucijo nadaljevala toliko, da je celo male kmetije socia-izirala in jih spremenila v kolektivne zadruge. A ko terej angleški in ameriški diplomat cd Stalina zahtevata jamstvo, ( da bo po zmagi Ru-dja spoštovala ave-ort privatne svojine, to je, da :e njegova vlada ne bo umeša-/ala v Notranje zadeve Nemčije, Poljske, Balkana itd., kaj laj on odgovori? Ali ne bi ia- (Nadaljevanje na 2. strani.) t, ■ Narodi v Evropi se,boje, i ~ "'ii' da jim usiljujemo kral|e in z njimi staro gnilobo Ko j€ no proteste proti podpiranju savojske dinastije in zapostavljanja borcev za demokracijo v Italiji Churchill v parlamentu odgovoril, da naj se liberalni in "levičarski" italijanski krogi rajše oklenejo kralja in Badoglija, ako hočejo dobro Italiji, so se zdrznili vsi zastopniki angleškega proletariata. Kaj tako- določnega v prid "izpreobrnjenim" fašistom iz ust premierja Velike Britanije delavski poslanci niso pričakovali. Tako poroča Friderick Kuh iz Londona v depeši z dne 22. ,sept., priobčena v čikaškem dnevniku "Sun". Badoglio je reakaonar. Kralj Viktof Emanuel je bif eden glavnih stebrov fašizma in bil je prvi, ki mu je pomaagal priplezati na krmilo Italije. Oba sta fašista, ki sta se izneverila svojemu "dučeju" zato, da rešita njuno kožo in sistem privatnih privilegijev s kapituliranjem Angliji in Zed državam. Izvršila sta kontrarevolucijo, da preprečita socialno revolucijo v Italiji. Oba sta v "zamejstvu", kot drugi tibežni vladarji. Badoglio in kralj Viktor Ema-. nuel zastopata sebe in privilegirane sloje Ko se vrneta v Rim> jima bo to mogoče samo v senci ameriškega in angleškega orožja. Italijansko ljudstvo ju ne mara Ono hoče republiko in odpravo privilegijev. Torej politično in ekonomsko demokracijo. Monarhisti, izkoriščevalci in Vatikan pfavfjo, da bi bil tak red "anarhija' in "komunizem", zato smo rajše za "red in mir" in s tem za moronskega kralj »čka" in njegovega prestolonaslednika, ki ima ti-tel generala in vrhovnega poveljnika italijanskih polkov v Rusiji, kjer pa so propadli še predno je sa-vojska dvorna hiša "zavrgla fašizem", V tej vojni za demokraerjo smo naklonjeni tudi dri^irn dvorom^ ... - % V Quebecu je dne 31. avgusta Churchill izjavil, da storita kralja Grčije in Jugoslavije "vse v njuni* moči, da osvobodita njuni deželi, in da nista v tej nalogi omahovala niti en sam trenutek " Kajpada, dodal je, da ko se vrneta, bo njuno ljudstvo lahko o svojem vladnem sistemu svobodno odločevalo, kar pa je, kot pravijo delavski poslanci, le pesek v oči. 2urnalist Frank Smothers ugotavl,a, da smo s to politiko med milijoni zatiranih v Evropi in drugod podrli zaupanje v nas, ker so spoznali, da pod gesli demokracije rešujemo stari sistem izkoriščanja in vzrokov za vojne. Izkazalo se je, da nismo zoper fašizem, temveč te proti tistim fašistom, ki so sovražni Angliji in Zed državam. Tako ugotavlja ne samo omenjeni časnikar, pač pa vsi liberalni krogi pri nas in na Angleškem. Za socialiste to ni novo dognanje Posedujoči sloj si prizadeva, da ostane na površju, neglede, kdo zmaga. Zato tudi tolikšna nesoglasja med sovjetsko vlado in drugimi zavezniškimi režimi. Ogenj in voda ne gresta skupaj. Kapitalizem in socializem tudi ne. Kako je s cenami: ali se višajo, ali res nižajo?... Delavska . tajnica France« Pcrkins je minuli mesec iz svojega statističnega biroja poročala, da gredo cene 'živi jen j-kih potrebščin navzdol. SIcer e v velikem, ampak vendarle aj po malem. National Industrial Confer-ence Board pa pravi v poročilu, objavljeno # dne 23. sept., da je stalo preživljanje povprečnega človeka v mesecu avgustu 4.8% več kot pa v avgustu 1942, in 19.S odstotkov več kakor januarja 1941. Statistični biro AFL, ki je zelc zanesljiv, ne ve nič o kakih zniževanjih, niti ne urad CIO, ki se z vprašanjem cen življenjskih potrebščin tudi veliko peča. Glavno merilo so hišne gospodinje, ki pripovedujejo, da takozvana kontrola in ukazi za dostropne cene le malo pomenijo, in če hoče« jesti, je treba plačati zahtevano ceno. Spreminjanje cen delnic merilo vojne sreče PRETEŽNI DEL INDUSTRIJE ODVISEN ZA DOBIČKE LE OD VOJNIH NAROČIL. — TRETJE VOJNO POSOJILO NAGLO RASTE V NAD PETNAJST MILIJARD SEJA ODBORA JSZ Prihodnji petek 1. oktobra bo v SDC seja odborov JSZ. V*i člani so vabljeni, da se je udeleže. Miado dekleta velik socialni problem V poročilih FBI, kateremu načeljuje J. Edgar Hoover, je razvidno, da povzroča sedanja vojna med mladimi dekleti nagon po pustolovščinah, radi katerih jih mora mnojro v ječe, ali pa v bolnišnice za spolno bolne, ali pa v porodnišnico in v pobcijApvalnice. V prvi polovici tega leta je bilo aretiranih nad 18 odstotkov več deklet pod 20. letom starosti kakor pa v enaki dobi v prejšnjem letu, dasi so taki prestopki ie takrat jako narasli. Cerkve apelirajo najbolj na st&rše, naj skrbe, da se jim hčere ne izgube sebi in drugim v nerrečo, a dosedaj je imela ta kampanja jako malo ha.«na. Ker je problem splošen. je pričakovati, da se ga merodajne oblasti lote z večjega vidika kot pa s cerkvenih priinic. V tej številki na 3. strani je priobčen izkaz narcinin in prispevkov v zvezi s kampanjo za tisoč novih naročnikov. Ttsti, ki so se dela lotili, so doscigdi ie lepe uspehe. Ampak jih bo treba še mnogo, ako hočemo cilj—tisoč novih naročnikov v resnici doseči. Italijani se streznujejo Ko je Mussolini udaril v Etiopijo, je bila Italija vsa pijana vojnega navdušenja in Se bolj ko je junia 1940 udarila v Francijo in si domišljala, da je zmaga dobljena in miza po-ifirnjena. Sedaj je črnosrajčna masa v nji streznjena in strmi otb spoznanju kaj vse se ji je vrtelo v glavi v neni Imperialistični pijanosti. Učinki zmag na borze Kadar so vesti z bojišč za ameriško armado jako ugodne, so slabe za borze. Na njih »e špekulira sedaj večinoma z delnicami tistih velikih družb, ki so za svojo prosperiteto in profite, in s tem za dividende, cd vime od vojnih naročil in vojnega prometa. PaJec Mu?solinija in premirje z Italijo je spravilo mnoge borzijane v nervoznost. Kaj, če se dogodi isto še v Nemčiji, pa bo konec vojne v Evropi! Ogromna vojna naročila, ki segajo v milijarde dolarjev, bi ponehala. Nagel kcnec vojne bi spravil vso družbo špekulantov z delnicemi v paniko. Tudi perazov ne msu-a A tudi porabi, ki bi obetali, da vojno izgubimo, povzročajo skrb borzijanem. V obeh s'učajih delnice na borznem trgu padajo- v ceni. A če pa se vojna «počasi in ugodno razvija v *meri nase končne zmage, tedaj se^delnice dvigajo, ker borzijani vedo, da vojnih naročil ne bo še konec. Tako je z borzami v vsaki kapitalistični deželi. Rusija edina izmed velikih držav nima teh "skrbi" in profitarstva na Btrožke vojne. Sebičnost pred patriotizmom Kadar kupčuje človek z delnicami, misli le na dobičke. Pa-triotična nagnjenja so mu pri tem deveta briga. Sicer pa, čimvečji so doibički, več lahko vloži v »vojne bonde. Toda da bi si vojni dobičkar želel čimprejšnjega konca vojne, to mu še v glavo ne pride! Ko je predsednik Roosevelt v svojem poročilu kongresu dne 17. septembra izvajal, da bodo naše izgube velike in da konca vojne še ni videti, je to na delnice vojne industrije dobro vplivalo in so se takoj dvignile v ceni od enega do dva pojnta. Njegova izjava, da smo še daleč od zmage, jim je dala pogon. 894,155 delnic je tistega dne menjalo lastnike, dan prej pa 534,217. iPri tolikšnih transakcijah se zvišanje ali pa znižanje veliko pozna. v Tudi delnice tistih družb, ki producirajo potrebščine ali kar (Nadaljevanje na 3. strani.) ■ ■ ~ ' Cerkve v Moskvi V Moskvi in okolici je šedaj 50 pravoslavnih cerkva. Pred revolucijo jih je bilo stotine. Njih no število se spet veča. Dva tajnika za vnanje zadeve — kdo je kdo?. Ko je predsednik Rooetffrelt končno le priznal, da je pod-tajnik državnega oddelka Sumner Welles odstopil "vsled slabega zdravja svoje žene"» m oznanil, da «i j« itbral za njegovega naslednika Edwarde R. Stettiniu«a, je bilo v An-liliji istega dne objavljeno, da je bil imenovan za podtajnika vnanjih zadev v angleški vladi George Henry Hall. Stvar je sato zanimiva, ker prikazuje, kako mogočno so u-sidrani v naii deželi privatni privilegiji, in kako močno se v politiki Velike Britanije uveljavlja delavska stranka. Edward R. Stettinius je sin onega Stettiniusa, ki je v prej-inji vojni v družbi s finančnim mogotcem Mor^enom- financi- ral vojno — kajpada na stroške ljudi, ki delajo za preživljanje. O sinu pravijo, da je veliko bolj libersdnih nazorov, kakor je bil njegov oče. Tudi •in je kapitalist, ki se je povzpel že do najviije službe, ki jo sploh more kdo doeeči v a-mer i «kern kapitalističnem svetu... Bil ie namreč predsednik direktorija jeklarskega trusta in pred tem član direktorijev največjih drugih industrialnih korporacij in bank. Pravijo, da je on kapitalist, ki razume razvoj in ako je to res, je to zelo dobro za — kapitalizem. George Henry Hall v Angli-jI, ki je »tega dne dobil slično službo za pomočnika tajniku ▼nasijih zadev Anhonyju Edemi, pa je le premogar. Boril se je za pravice svpjik tovarišev, propagiral sccialiaem in dogodilo se je, da je zmagal v kandidiranju za poslanca v parlament. Sedaj mu je 62 let. ..V revu ze dolgo ne dela, ker ja zaposlen v boju za koristi delavcev v poslanski zbornici. V Zed. državah, ki so največja industrisdna dežela na svetu, si v vladi ne morete misliti nikogar, ki ni iz "višje" družbe. Ako si proletarec, pa ie tako moder, in Še tak strokovnjak, nimaš priložnosti priti v vlado. Lahko pa se dokop-Iješ vanjo, ako si bil član direktorijev veledružb, in ob e-nem moraš biti bogataš, ali saj zelo imovit in priznan v visoki družbi. I Ti dva primerjavi sta značil- ni zato, ker dokazujeta, da delavstvo le tam kaj pomeni, kjer se tudi politično udejstvuje na svojo roko. V angleški »korni-ci so kritike proti reakcionarnim težnjam ameriških in angleških . "ekonomskih., rojali-stov" na dnevnem redu, v našem kongresu pa ja liberalizem skoro do kraja iaginil. In ako ta vojna ne bo končana ljudstvom v prid tako kot bi lahko bila, bo to krivda ameriškega unijskega gibanja, ki vztraja v podpiranju "dvotirne" taktike kapitalističnih strank. V mogočni Veliki Britaniji postane lahko bivši premogar pod tajnik vnanjih ssdev, a tu ne more poetati unijski voditelj niti za tajnika delavskega de-partmenta. Am. druž, koledar I. 1944 posvečen borcem v bičani Sloveniji Letos bosta izšli samo dve slovenski knjigi, ki nimata nabožne vsebine: Ameriški družinski koledar in pa knjiga Prosvetne matice. Prihodnji letnik koledarja bo vreden naslednik svojih dosedanjih prednikov, bodisi po leposlovju in v zbiranju poglavij iz zgodovine ameriških Slo-vencev. Dobili smo tudi že nekaj priporočil, naj pošljemo tja knjižnicam, čim bo mogoče, ne le prihodnji letnik nego tudi vse prejšnje, od kar smo v vojni, ozi-/oma od kar je bila diktatura v Jugoslaviji naš kole-dar prepovedala, da ni smel več tja. Prve dva sotrudnika, ki sta se oglasila s svojimi spisi v prihodnji letnik, sta Frank Česen iz Cleve-landa, ki je poslal črtico iz življenja naših ljudi, in pa Anton Shular zgodovinsko skico o slovenski dvorani na Frontenacu, ki so jo letos podrli. Bila je središče mnogih društev in njih aktivnosti, center velikih in malih shodov, manifestacij in še marsičesa, kar je A. Shular jako poljudno opisal. V Am. druž. koledarju za to leto je zastopani^ 15 tukajšnjih sotrudnikov. V prihodnjem jih pričakujemo 10 več. Prosimo vse tiste, ki so se odločili na naša vabila kaj prispevati vanj, naj ne odlašajo. Vsled sedanjih razmer zahteva tiskarna od nas več vzajemnosti kot običajno, ali po domače—ne vsega gradiva zadnji moment. Tudi knjigoveznica želi koledar dobiti prej kot običajno, ne da bi nam tudi vez-bo prej zagotovila. Povsod bodo zamude. Am. druž. koledar je odsev sodelovanja vseh, ki pomagajo — eni s svojimi spisi, drugi z oglasi in z nabironjem naročil. Uverjeni smo, da ko po končani vojni dobe to knjigo v stari kraj, jo bodo veseli. Uvideli bodo, da slovenska književnost ni bila zatrta, četudi so planili po nji nacijski in fašistični rablji. In ko bo tu pojemala, bo pa potem tam spet toliko bolj zažarela. Mi pa bomo imeli zavest, da smo vršili tudi na tem polju svojo dolžnost kolikor je bilo v danih razmerah največ mogoče. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Is4sjs J«|*U«UBib Dckrib TUb«u DraiU, Ckicaga, IS. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedin jenih drtavnn zs celo leto fS.Ou; sa pol Ista ll.Tf) aa četrt leta 91.00. lAosamatvo: ta celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Val rokopisi ia oglasi morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljks popoldne ss priobčitev v številki tekočega tedas. PROLETAREC Publiehed every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Iae. Established 100«. Editor. Business M snage r. ..Frank Zaits .Charlas Pogorslsc SUBSCRIPTION RATES: Jolted State»: Ons Tsar 13.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC L¿t:J 1 < * ' • < * * * 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2S64 Bogataši ki so podprli fašizem, sedaj v novi vlogi sebi v korist Fašizem v Italiji je nastal s podporo kapitalizma, aristokracije, cerkve in kralja. S pomočjo štirih stebrov starega reda, ki temelji na izkoriščanju onih, ki delajo v potu svojega obraza. Seveda ljudem tega niso pravili na tak način, pač pa izdajali na maso oklice, da ji fašizem prinaša red in mir, pravično rešitev socialnih vprašanj, odpravo bede, kmetom zemljo in delavcem besedo v upravi industrije. Dalje rešitev spora med cerkvijo in državo. In pa marširanje v fašizmu prerojene Italije k slavi starega rimskega imperija, ki bo vstal pod modrim poveljstvom velikega dučeja. Kdor ima spomin ve, kako so veliki {glasniki reda in mira — to je, kapitalističnega sistema, v Angliji, v Franciji, Zed. državah in drugod pozdravili Italijo v njenem okrevanju iz anarhije ... A dogodilo se je tudi, da so posedujoči v Italiji, ki žive v palačah in uživajo sadove ljudske delavnosti, spoznali, da jim tisti, ki jih je otel, sedaj ni več potreben. Svojo nalogo za podjarmljenje naroda v prid posedujočih je dovršil, ni pa zmogel svojega drugega cilja — obnoviti rimski imperij. Svojo vojno je zaigral. \ * , Torej naj "duče" gre! Tisti, ki so ga postavil» v sedlo, so ga 25. julija tudi vrgli z njega, v edinem namenu, da ohranijo Italijo onim, ki jo posedujejo in od nje žive, ne da bi delali kaj koristnega. • Kralj in visoka hierarhija, kapitalisti in veleposestniki so se za Mussolinijevim hrbtom domenili, da Če hočejo Italijo še v nadalje ohraniti svojemu izvoljenemu sloju, je najboljše, če ae sporazumejo z vladami dežel, ki zmagujejo. Tako smo doživeli "novo" italijansko vlado z istim kraljem na čelu, ki je sklenila z zavezniškim vrhovnim poveljstvom mir v korist demokracije, za osvoboditev italijanskega naroda in za vojno proti Nemčiji, oziroma njenemu nacizmu. Drugače je ostalo vse tako kakor je bilo. Mussolini pravi, da je svojemu kralju zvesto služil. 26 let, vštevši ona leta, ko se je vpi-al v armado v prejšnji vojni. A prav tako bi lahko rekel kralj, da je služil Mussoliniju 21 let poslušno kakor otrok. In tudi Badciglio, ki se ga v zavezniških krogih oglaša za "protifašista", je bil z Mussolinijem in mu shržil v Etiopiji, v Italiji in v Grčiji boljše kot katerikoli drugi italijanski vojni poveljnik. Sedaj pa tako izpreobm jen je! Velebizniški tisk pomaga beliti njihove grehe, ker je to v interesu istega kapitalizma, kateri je financiral prihod fašizma na krmilo Italije. Zavrgel je le prejšnjega krmarja, a sistem je ostal, čeprav mu zaradi lepšega ne pravijo "fašizem", temveč ga odevajo v ljudsko oorbo za osvoboditev izpod nemške nadvlade. Kako sta mogla Badoglio in kralj, ter kardinali, ki so dvajset let proslavljali fašizem, kar naenkrat postati "zavezniki demokracije", to tistim, ki mislijo, ni težko uganiti. V resnici pa je ta "preobrat" pesek v oči onim, ki ne znajo misliti. V prvi vrsti italijanski masi, v drugi pa masi v de-želah ždruže-nih narodov. Kako je mogočfe, dai naj bosta sedaj dva glavna fašistična stebra, ki sta se ohranila na površju le vsled svoje boljše zmožnosti za zavratnost kot pa jo poseduje Muesolini, oglaševana za predstavnika — "demokratičnih stremljenj" italijanskega ljudstva ? In kak<\se je mctglo dogoditi, da je angleški premier Churchill na kritike delavskih poslancev proti taki "demokratični" politiki odgovoril, da naj se italijanski progresivci in levičarji rajie pridružijo kralju in Badogliju, ako nočejo prevzeti nase odgovornosti za posledice, ki bi sledile če jima bi nasprotovali? Da, kapitalizem, aristokracija in pa ekonomiki ter kronam rojalisrti delujejo skupno in nastopijo skupno kadar koli spoznajo, da je to dobro za rešitev sistema, v katerem se debele in bogate. Morda se bo v Italiji kdaj pozneje uresničilo obetanje, da bo ljudstvo samo odločalo o obliki svoje vlade. Toda sedaj so mu jo odmerili oni, ki hočejo, da stari sistem socialnih krivic in diktature ostane, in ta stari sistem se hoče utrditi pred no bo Ijtkfetvo fipet dobilo "splošno, enako in tajno volilno pravico", Če je sploh bo. , Itadija je izgubil* demokracijo, kolikor jeje imela, ko je padla v reko socialnih vrtincev in se ji je bilo treba odločiti ali r.a socializacijo in ljudovlado, ali za takorzvani komunistični prevrat, ali pa za ohranitev stareg-a sistema za vsako ceno pod •T'-* »»4 kakršnimi koli obetanji, reformami in gesli. (Konec v 6.-7, koloni na tej strani.) IZKRCA VANJE NA BOMBARDIRANIH OBRE2JIH je aa iaraaijsko armado taiaraa stvar. Ladje ««raje U do kraje kjar je roda dovolj' globoka, potem pa jo trobo ia ajik ialagati m uniči je, tanka, toporo ia širile na barko. Veo to je pošatoo dolo, a opredjoao mora biti v največji oaglici in ¿««tokrat ob ogaj« »orrašaoga napada Goro jo »• aareaoiikt rojaki, ki prooašajo r ooailnicah a ladja na obre i je m uničijo r temi. Maršal Pietro Badoglio in kralj Viktor Emanuel nista jamstvo, da bo Italija res demokratična Dna 9. soptambra jo bil aogloški •ocialiitični tooretik Harold J. Lraki r rešji drošbi »ocieliMišnib bagaacer ia Belgijo, Francija, Spaaijo in • todmgi ia »roj« tor 4 nekaterimi ia takoaranik nevtralnih dršar. V po men ki k in raaprerab, kako «roditi bodočnost ml*, da »e rojne ne bi roš ponavljale, jo aeaedoma sakmel radio e poročilom, de jo Badoglio sklenil premirje a reeetnikt, in da »e jo Italija broapogojoo podala. Laski, ki angleško ia drugo diplomacijo potna do dna, je k temo napiaal članek, ki »e glasit leli več jasnosti o smeri, v katero gre ta korak. Moje misli gredo nazaj v one dni, ko je leta 1918 predaja Avstrije in Ogrske oznanjala konec hohenzollemske Nemčije, Ne morem si pomagati, spomin tse mi vsiljuje, da nismo bili zadosti modri in pametni, kajti sicer bi bili vedeli v naprej, da svet, katerega smo takrat sezidali, vodi neposredno v podvig ljudi kot Mu ¿solini in Hitler. Mussolini je izginil. Senca smrti je padla Čez plot, po kateri koraka Hitler. Toda še vedno je nesigumo, dali smo sč naučili one življenjske važne lekcije, katero nam narekujejo leta med obema vojnama. Nobeden od nas, ki smo poslušali Eisenhowerja, ne bo prepričan, dokler ne bosta predsednik Roosevelt in prime* minister Churchill določila smer novega pota civilizacije. Mi hočemo sig-umotfti, dokler je še čas, da bosta govorila z naglasom, ki bo prijetno odmeval v Moskvi in v čunkingu. "Vsi na tem sestanku smo čutili, da nas čakajo še teiki dnevi. Prav nihče ni dvomil o tem. Vsakdo je razumel, da najhujši boji šele pridejo." Jasno nam je bilo, da je sila Nemčije še nezlomljena. Obenem pa smo tudi vedeli, da je trenutek, ko se je »lomila os Beri in-Rim. začetek in prvi korak k zmagi zedinjenih narodov. Tudi strategično je zadeva ogromne varnosti, ker je s tem odstranjena resna grožnja proti miši premoči na morju v sredozemskem prostoru. V psihologičnem pogledu je bil ta dogodek odločilne važnosti. Hote ali nehote, morajo Madžarska in balkanski sateliti Nemčije začeti spoznavati, da se nahajajo v obupnem položaju. Podtalna gibanja v vseh deželah bodo začela naraščati, nova upanja jih bodo navdahnila z novimi silami, s še večjo odločnostjo in drznostjo. Celo na daljnjem Tihem oceanu bodo odmevale podedice tega dogodka, kajti, tudi ako še ne bo mogoče od-poslati tja velikih količin moštva in materiala bo to vendar oprostilo precej ladij in letal. Seveda, to še ni zmaga, ki pa vendar pomeni, da se nam je že pokazala na obzorju njena senca, čakati moramo še, da ste rodi demokratična Italija. To pa ni mogoče, dokler sta na konju Viktor Emanuel in Badoglio. čakati moramo še, da se začne v Evropi ofenziva velikega obsega, ki bo zagrabila Nemčijo v klešče med anglo-ameriško čeljust na levi in rusko čeljust na desni, čakati moramo še na zagotovijo, da zmaga, ki prihaja ne bo organizirana v zmago zastarelega tradicionalnega reda, temveč v zmago štirih svobodščin. Udarec, ki je podrl Italijo je velika zmaga, toda želeli bi biti s^iurni, da je to tudi zrnata, ki naim bo pomagala do resničnega miru. Mi želimo, da se ta vojna ne konča le na zmagovit način kot se je prva svetovna vojna. Nam gre za t», da se konča na tak način da so ne bo mogla začeti razvijati v povojnem svetu kal za tretjo svetovno vojno. In trenutno, to še ni zanesljiva gotovost. Na nedavnem angleškem Trade Union kongresu je govoril bratski delegat AFL na način, ki je vzbudil v na* sum-njo, da ameriško delavstvo še ne pojmuje popolnoma naravo te vojne. Omenjeni delegat je govoril o 'Trade' unijah kot da kapitalizem ni prehodna pojava v zgodovini, temveč zares trajen in permanenten del naravnega življenja. Pokazal je torej, da bomo morali v svojem naporu, ki zahteva skupnost v taboru delavstva, upoštevati, da eksekutivni zbor AFL niti še začel ni resno analizirati potrebnih predpogojev. Kdorkoli primerja program rekor^trukcije v Veliki Britaniji kot jo zahtevajo naše unije — z največjim povdarkom na potrebo takojšnje nacionalizacije bank, transportnih sredstev in pogona, ter potrebe, da se takoj praktično u-remiči Beveridgejev 'report' in pa bela knjiga glede vzgoje — z odločnim in popolnim odklanjanjem Churchillove vlade, ki nikakor noče razpravljati o teh stya'reh, bo uvidel, da so kljaib vsej remonti vojnih problemov oni, kateTe bo prinesla zmaga, morda še težji in še resnejši. Nikdo nc bo dvomil o tem, da bomo ostali združeni in edini dokler hit-lerjanstvo ne bo popolnoma premagano. Toda kaj se bo zgodilo dan po zmagi? Vsi, ki Fmo takrat poslušali Eisenhowerjev glas, smo čutili obenem z navdušenjem tudi majhen zastoj srca. Ta glas nam je oznanjal ogremen korak naprej, toda vsi bi bili že- Tole mi ne gre v glavo? Kako je mogoče demokratom delovati za ohranitev diktatorskih kraljev, to mi nikakor ne gre v glavo? Ali pa ss morda lažejo, da so sa demokracijo. ZBOR "SVOBODA" NADALJUJE SVOJC NALOGO Detroit, Mich. — Soc. pevski zbor "Svoboda" je sklenil, da t oktobrom svoje pevske vaje obnovi. Vaje se vrše vsako nedeljo ob 4. pop. v Slov. nar. domu na 1715,3 John R. Razume se, da je v teh časih pevsko društvo izredno težko vzdrževati, a kljub temu smatramo, da je to še mogoče. Rojakov, ki imajo dar za petje, ie še innofro med nami. Glavno je, da bi se potrudili prihajati na vaje, pa bi bil obstoj zboru zagotovljen. Le če si bomo združeno pomagali na tem polju, bo slovenska pesem, predvajana v zboru, še donela med nami. Zboru "Svoboda" je vsakdo dobrodošel, bodisi stari kot novi pevci! Torej pridite. Ruski relif Joffoo Oven sporoča, da je prejel od Johna Kosa v Cleve-landu prispevek v ruski pomožni sklad vsoto $1.50. Poslal jo je J. Dum. Ob enem s. Oven omenja, da bo svojo kolono, s kaitero je pred nekaj tedni vsled zaposlenosti ukinil, obnovil bržkone že v prihodnji številki. ZMAGE RUSIJE NA BOJIŠČIH IN V DIPLOMACIJI (Nadaljevanje s 1. strani.) h1to prav tako 6n odgovoril blibližno takole: "Rusija, veste kakšna je bila, ko je bila v zavezništvu z vami v prejšnji vojni. Tudi takrat ste rekli s carjem vred, da se berite za demokracijo. V resnici temu ni bilo tako in zgodovina je priča. Rusija je takrat izgubila vojno, a pridobila pa je s socialno revolucijo. SkušaJi ste jo pod geslom demokracije udušiti, a se vam ni posrečilo. Kakor takrat, tako ima Sovjetska unija tudi v tej vojni svoje poslanstvo. Milijone zatiranih vsekrižem v Evropi upa vanjo, če pritrdimo vašim predlogom za obvarovanje starih režimov in starega sistema, bomo nekaj Časa morda vsled večje vaše pomoči na dobičku, a končno vendar na «kodi." Na škodi za Sovjesko unijo in za vse, ki upajo vanjo. Razlike torej so ki v njih se ne gre za štiri svobodščine, nego med kapitalizmom in kolektivizmom. Anglija pozna položaj Nikomur ni to znano bolj kakor Anthony Bdenu, ki je pristaš sedanjega reda, a ob enem išče pot za resnično pobotanje z vlado v Moskvi. Eden bržkone ve, da pripada bodočnost socializmu, a ob e-nem želi, da se naj proces vanj izvrši po angleški metodi, to je, počasi, brez bolečin. Ameriški toriji mu nagajajo v tej politiki in zahtevajo, da se naj Moskva jasno izreče za "na.* način življenja". Namreč da ne bo po premai/anju Nemčije nam nikjer nagajala, nego se umaknila v svoje meje, mi pa bomo svetu narekovali, kako in kaj. Spor glede Poljske Bden glavnih neoglašanih sporov je še vedno zaradi bodočnosti Poljske. V Versaillesu j« bila sezidana za jez proti širjenju "komunizma" v Evropo. Z njo vred so bile uvrščene za "sanitarni kordon" pred bolj4eviško poplavo druge državice v vzhodni Evropi, in sploh na vsem evropskem kontinentu. Moskva zahteva, da se to več ne ponovi. Ameriški državni oddelek je čutil že v drugič potrebno zanikati, da se kaj takega sploh namerava. Dejstvo je, da so v Angliji, posebno pa še v Ameriki na delu sHe, ki zahtevajo kratko malo ultimatom USSR, da naj prizna "«tiri svobodščine", ali pa ji odrečemo vso nadaljno pomoč. Gre se predvsem zaradi Poljske. Sovjetska unija noče ob svoji meji nič več Becko-ve vlade, ne vatikanskih intrig, ne poljske "šlahte". Zato je preračunano prekinila odnoša-je s poljsko vlado in če bo rdeča armada osvobodila Poljsko, bodo lahko "zamejni" ministri ostali v Londonu. Drugo vprašanje je Finska in pa baltiške dežele. Rusija smatra, da je to njen problem, a Anthony Eden pravi, da je vprašanje Poljake za Anglijo enako važno, kakor je za Rusijo vprašanje Sredozemlja, v katerem zahteva sood ločevanje. Vsled zmag na bojiičih »e veča vpliv tudi sovjetske diplomacije in v ogrromno oporo ji je izaujpamje, ki ga goje vanjo brezpravne množice. Ako tega zapravi, bo bodoči mir »pet prav tak kakor je bil prejšnji — le premirje v pripravljanju za novo svetovno vojno. TOM CUKALE OBETA PRAV PESTER SPORED Chicaga, III. — V nedeljo 31. oktobra bo v Bohemian-American Hali, na 18. cesti, med Ashland in Blue Island Ave., priredil koncert Tomaž Gukale, ki je nastopil že na mnogih naših in drugih prireditvah. Polovico prebitka gre za JPO-SS. Sodeloval bo pevski zbor Prešeren, pevski zbor Slovenske ženske zveze, nastopili bodo Pkitovi trojčki in vrh tega bo še mnogo drugega pestrega programa, ki bo v zabavo vsem navzočim. Vstopnice so po 50c. Dobite jih pri raz prod aja leih in pa v raznih lokalih. Kaj več o sporedu še v naslednjih številkah. MARY G0RŠEK PREMINULA Dne 21. septembra je umrla v Springfieldu, 111., soproiga s. Johna Gorška st. Bila je vzor-i na žena in mati, skrbna otrokom in prestala v raznih delavskih bojih in v selitvah za kruhom v mlajših letih veliko hudega. Taka je bila usoda večine delavskih družin, kakršna je bila njena. Po mnogih letih so si dobili stalen dom v Springfieldu in tu je delala pridno za dom in otroke in ob enem uživala mirnejše življenje. Umrla je v starosti 67 let. Rojena je bila v Zagorju ob Savi. Zapušča moža, pet sinov, dve hčeri, sedem vnukov in sestro Kathy Dolar. Sodnugu Goršku in njegovi družini izrekamo iskreno sočutje, pokoj nie i pa častfen spomin. Nad 17 milijonov žensk zaposlenih za plačo V ameriški industriji, v uradih in raznih drugih obratih je bilo julija to leto zaposlenih 17,100,000 žensk, ali nad šest milijonov več kakor julija 1940. s—:______ Ali je vaie društvo še član Prosvetne matice? (Nadaljevanje s 1.-2. kolone na tej strani.) Tako je ona postala v odkritju fašizma začetnica v reševanju sveta pred "komunizmom". Ko je pomedla z vsemi svobodščinami ljudskih množic doma, pomorila delavske prvke,. ugonobila liberalne in socialistične intelektualce v koncentracijskih taborih, ali kar na hitro v njihnih stanovanjih, je postala vzor kapitalistično obrambe. Kar je zmogla doma, čemu ne drugod ? Tako smo ji pustili pogaziti demokracijo v Avstriji, ji neposredno pomagali v njeni^j ambicijah v centralni in jugoza-padni Evropi, pustili ji vpad v Etiopijo in potem vpad v Španijo — vse pod krinko borbe proti "komunizmu". Španski fašizem je prišel na krmilo edino in samo s pomočjo posedujočih in vsled "dobrohotnosti" mje <*o«e In .voje privid. „^m* ™'h k racijo, civilh^jo, «krvečanirtvo n, Uke Zn „^ iZSi nam **vomik, S pripoveduj^» ^ č»v*jo pa temeljni vwok borbe na «veti. ' Hoj je med njimi in nocJeJizmotn. POVESTNI DEL mom MIŠKO KRANJEC: ZA SLUŽBO (Nadaljevanje in konec.)-, Mati se ni hotelu peljati do postaje. Bilo mu je skoraj všeč. Tudi je bilo prav, da se je peljala Kozina, čeprav niti z njo ni imel več o č?m govoriti. Lahko bi ji to ali ono povedal, toda čim manj bo govoril, bolje bo. Stisnil je materi roko — večjih nežnosti pri hiši niso poznali. Potem je sedel na voz. Rozina je sedela ob njenru. Vrgel je pogled po vsem, kar je bilo okoli njeifar prijeten kmečki dom, z mirnim, vsakdanjim življenjem, pro-tran vrt z jablanami, hru:kami, črešnjami in slivami, ki bodo spomladi cvetele; vrgel je oči po vijugasti ulici, cd katere so bili vrtovi in h:'Ae oddaljeni s pletenimi plotovi, segel je v roko nekaterim dobrim znancem, in že sta bila ep?t na ravni ce^ti, kjer mu je Rezina ob pevratku raz-odela tisto skrivnost, ki ga je In vendar — zakaj ni storila tega? Ali je bila velikodušna? Ne, tega ji ni prisojal. Saj je to za njo pomenilo samo trpljenje; bilo je nekaj ostudnega za žensko, ki ni imela pojma o tem. In kaj zdaj občuti?! Zakaj ne govori nikdar o tem, zakaj tega ne omeni? Zakaj ne zskriči, da je dal ubiti v njej mater, človeka? Vse to bi lah'ko, celo bi morala izkri-čati. Zato, ker je to res dal napraviti. In celo iz kakšnega nizkega razlega. Ali je Rozina sploh človek, človek z dušo, s svobodno voljo, človek z voljo in s hotenjem, s sanjami in željami? Ako je človek, kakor smatra za človeka sebe, svojo n\ater, svojo zaročenko in v-e druge, petem je vendar Storil nad njo grd zločin, če pa ni človek — kaj je potem? Ne, samo o tem ne misliti. Rezina ne razmišlja o tem. Topo sedi ob njem, z iztegnjeni- toliko utrudila. Minilo je tisto, mi rokami na kolenih, in zre komaj teden je prešel, Rozina cestL zdaJ bi ** Je ho**1 "Kaj boš pa potem počela?" MP#tem poj dem dalje. Ne-I:je že najdem službo/' "I11 če te tedaj jaz poklicem?" '(Potem pridem." Da, potem pride. To bi lahko že vnaprej vedel. To je vendar njena dolžnost. Dan ?e je nagnil, solnce se je približalo zemlji, močno je idola. Rozina je vmes rekla: "Lti~>o vreme bo." Ignacij pa se je predal topemu čustvovanju. O ničemer več ni razmišljal. Vse je ležalo pred njim dovolj jasno. Potrebna je bila ta pot, prinesla mu je tisto svojevrstno razjasnjenje, ki ga morda se dolgo ne bi naše). Bilo je vredno, da je šel do-nov. Zdaj sicer natančno ve, *aj je napravil v življenju in .kaj hoče, ter koliko je vredno storiti, ve, da je konec enega lela življenja, konec je sanj in lačrtov, toda razočaran poslej Skoda, ker ni zo vse enako mera Premogarji *v okolici Pitta-burgha, ki so stavkali protipo-stavno, so po odloku federalnega sodnika F. P. Schoonma-kerja dani tri leta na preizkušnjo (on probation). Spoznani so krivim na podlagi protistav-kovnega zakona, ki ga javnost pozna pod imenom Connally-Smith War Labor Dispute Act. Skoda, ker tudi za lastnike premogovnikov, ki so krivi stavk premogarjev, ne velja taka postava. Oziroma bi morala biti povsem drugačna, da jim bi prišla do živega, kajti sedanja je le proti unijam in kompanijani v zaščito. Sličen shod so imeli Slovaki v področju svoje katoliške podporne zveze, na katerem so storili iste poteze kakor politiki italijanskega rodu in tudi oni so izrazili nado, da dobi Slovaška pravičen mir. Tak shod so imeli tudi Poljaki, ob ogromni udeležbi, na katerem so govorniki na ameriško in angleško vlado apelirali, da naj izvojujejo bodoči Poljski "pravične meje", saj take, kakršne je imela do te vojne. Shod. je bil naperjen bolj proti Sovjetski uniji kot pa zoper Nemčijo. je že zdrava, njeno lice ni več bledo, ¿amo malo utrujenosti je še na njem. Pa tudi to bo prešlo, zato ker vse preide n-a svetu: radost in tudi bolečina. Majimo darii? ji je prinesel iz mesta. Nihče ni vedel za tisto darilo. Kozina ga je odklonila. Ali bi ji ga zdaj še enkrat ponudil? Mcrda bi ga zdaj sprejela? Ne, bolje, da ji ga ne ponudi. Zato ker bi se s tem izkazala drugačno, kakor jo on gleda. On hoče, da ostane, kakršna je. Samo taka je lepa, samo taka ima svojo posebno vrednost. Nič zato, če je on pohodil to njeno vrednost. To je bilo potrebno: razbil je svojo in njeno iluzijo; prej sta oba verjela. — morda tudi ona —, da je med njima nekaj* skupnega, da je mogoče njuno življenje združiti, da lahJco hodita drug- ob drugem v življenju. Zdaj vesta oba, da je bil to nesmisel. Res —, to boli. Ko bo pa minilo leto, morda še manj, se bosta oba smejala, kako preprosto sta si zamišljala življenje: tako preprosto, kakor si ga predstavljajo mali otroci. Ni se odmikala od njega, toda tudi on ni iskal, da bi se je dotikal. Bila sta kakor dva velika, dobra prijatelja, ki nista drug drugemu .prizadela nič žalega, nič takega, česar ne bi bilo mogoče odipustiti in pozabiti. Tudi o tisti poti v mesto nista spregovorila. Bilo je nekaj čudnega. Ignacij še zdaj ni mogel povrni m poj miti stvari. Nič se ni upirala; kakor živina je šla tza njim: topo, vdano, tlkoraj bre^ misli. Ali je vedela, kam jo pelje? In Če je vedela, zakaj se ni uprla? Zakaj ni pobegnila? Lahko bi izkoristila stvar. Moral bi ji drago plačati, ko bi bila pametna, lahko bi mu celo uničila življenje — vse je ležalo v njenih rokah. dotakniti, zato, ker ve, da bi to bilo poslednjič. Po letih bo pozabljeno to majhno srečanje, samo v redkih trenutkih se bo če spomnil na dom svoje matere, na belola o Rozino, spomnil se bo mučne «poti v mesto k zdravniku in še marsičesa drugega se bo spomnil. In tedaj bo to svojevrstno doživetje, danes nekam mučno, prinašalo trohico radosti: nekoč je bilo živlejnje vendarle lepo, zato ker se je človek bal, ker je trpel in ker se je veselil. Kmetje še vedno orjejo. Preorane njive bodo počivale do pomladi. Padel bo sneg in jih bo zakril za nekaj mesecev. Potem bo življenje znova začelo. Takrat bodo njive spet lepo urejene, nikjer ne no od-višnega, zanemarjenega kosa zemlje, v vsem se bo poznala človečka roka, človeška volja in ielja. 'IRozina,* vendar mi kaj povej!" Rozina se ozre po njem. "Kaj naj vam povem? Jaz nič ne vem." "Nič ne veš! Pripoveduj kar koli. Ti aaimo sediš, molčiš in nekaj misliš. Povej vsaj to, kaj misliš! No — kaj si zdaj mislila?" "Nič nisem mislila.." "Če bi ti le mogel verjeti. Ti vedno nekaj misliš. Sovražiš me, ne?" Toliko, da se ne začudi. "Ne, zakaj bi vas sovražila?" "Za marsikaj. Celo morala bi me sovražiti." Ne, iz nje ni mogoče izvleči besede. Vse bo ostalo za vekomaj tzakrito, zamolčano. Rozina ne bo nikdar spregovorila, nikdar ne bo nikogar obtožila, nikdar ne bo zahtevala od nikogar odgovora. "Povej —, če bi te kdaj povabil «k sebi, da bi pri meni služila —, ali bi prišla?" "Zdaj moram ostati pri materi. Rekli so, da do smrti o-•tanem pri njih." več ne bo mii<#el biti. Kadar Uovek to doseže, je dosegel nnogo. In čudno, nič mu ni te-"ko, nič mu ni mučno pri srcu. Postaja je blizu. Nekaj drev-ia je skušalo zakriti belo po-dopje, pa stene so vendarle | izstopile. še je bil fe* d* bi kaj P«ve. | ^ lal Rozini, pa ni storil ničesar. •Molčal je in zdelo se mu je, da je taJco najbolje. FILIPINCI BODO GOTOVO OSVOBOJENI 1 Tako sta jim sagotovila 9 RoomtiIi in general MacArtkar. Na (praji «liki »o filipinski častniki, ki •veja četa pripravljajo aa iavaaijo aa njikne otoka, ¿in bo amoriika mornarica ia lotaUka flota a lak aamea sadosti pripravljena. UMRL kjer se nudi prilika v blagor|SJARI FRANK KENIG naše nove domovine Amerike. Kupujmo vojne bonde in storimo vse, da bo zmaga čim pre-, je. Vsaka slovenska žena naj gleda,- da, In) pole/ bondov izreden v septembru kupljen od vsakega odraščenega člana D . .. , . .. r drtiilni. Izkažimo se povsod, R™ je stopila » kolesija. zavHne slovenske A- vzela Isnacijcve merikanWe. Pokaiimi tudi. da 1 ^esU do v,'oda1 na P^«: imamo usmiljeno srce in odpr-q «rnac.j je stopil in kupil (t(? mke za na*e trpeče brate in karto, «pregovoril nekaj a po-, ^ v ^ domovinl. Podpi. »tajnim uradnikom, potepi pa.|rajmo SANSa v „Je vi leiki ko je vlak že prihajal proti postaji, pristopil k Rozini in ji dal roko. Najprej je hotel, da Dne 23. sspt. je v Ghicagd nagloma preminul Frank Kenig, rkar 80 let, eden izmed v tovarni, še eden \ pionirjev te na'ilbine. Pokojnik je bil oče M rs. Mary Muha, ki je naši publiki znana iz Sa-vinih in drugih koncertov kot spremljevalka pevcev na klavir. Svoja zadnja leta je prebil pri nji in njenem soprogu Jakobu Muha. Izrekamo jima naže sožalje. nalogi. Z ženo narod pada in tudi vstaja. Rusko ženstvo, ki .. , , .. j. . .nosi vsa bremena na polju, v [ fii1 bra 1943.) Vsled lažjega pregleda so naročnine štete ena za vsakega pol leta. Na 1 primer, kr posije eno celoletno in eno polletno, je v izkazu označen s tremi po pol leta. V času kampanje se bodo doftteval* v vsakem izkazu k tem nadaljne naročnino in enako nadaljne vsote, zbrane v tiskovni sklad. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWN DALE AVENUE .. CHICAGO 23, ILLINOIS NASE ŽENSTVO V SOCIALNEM DELU Detroit, Mich. — Večerja za vojake, ki jo je pripravil "fcenski odsek Slov. N. Doma" 11. septembra v Dearborn kantini na Schaeffer Rd. in Michigan Avenue, je sijajno uspela. Pogoščenih je bilo 212 vojakov. Največ se je potrudila na-ča vrla rojakinja sestra Mary Naprudnik. Njena zasluga je, da «e je ta večerja priredila. Neumorno so pomagale v kuhinji in pri postrežbi naAe spretne domačice sestre Veronika Cedilnik, Mary Jurca, Anna Koss, Katy Petrich, Katy Plankar in Agnes Sonc. Rojakinja Tini Grum nam je zvozila vse potrebno in pomagala ven dan do 11. ure zvečer. Naj-lepAe se zahvaljujemo za njen trud in požrtvovalno?! Večerja je bila izborno pripravljena, kot jo znajo pač Slovenke. Vojaki so bili nadvse zadovoljni, "Just like at home" so vz-kltkali navdušeno in to je bilo najlepše plačilo za ves trud, ki ga ni -bilo malo. Tako smo se vsaj nekaj oddolžile onim materam, ki po tujih mestih goste in zabavajo naAe sinove in ji»m blažijo domotožje. Upamo, da se *e v bodoče kaj izkažemo v tem oziru in da bo vsaka izmed nas rada prispevala v ta namen. t Me |st vn jemo se povsrtd, gor. Barometer smo v hiAi, od nas ne zavisi samo sreča in zadovoljstvo domačije, ampak tudi naroda v splo&nem. Glejmo, da bomo vedno nositeljice kulture in vredne potomke malega a silno žilavega naroda, ki je v svojem herojskem boju za obstanek pokazal svetu, da ne zaostaja v kulturi m junaštvu za velikimi. Slovensko oz. jugoslovansko ženstvo se bori ramo cb rami z možkim v armadi svobode, prenaša vse irorje in muke gerilskega bojevanja in kot možje umira za svobodo. Podružnica M. 1 SANSa in po tojanka St. 34 JPO-SS ima-ste svoje seje v nedeljo 3. oktobra ob 2. popoldne v Slov. N. Domu, 17153 John R. Pri-dite vsi. Pomagajte graditi in zavrAiti, kar je započel naS naS kongres v Cleveland u. Na dnevnem redu bo prihod ne-umortiega boritelja za slovenske pravice, ameriAkega pisatelja, častnega predsednika SANSa in predsednika "Združenega odbora ameriških Ju-g3slovanov" Louisa Adamiča, v Detroit. Potrebno je, da se dogovorimo o sprejemu in shodu naše podružnice, na katerem bo govoril Adamič. Na seji se bo tudi m glavnega urada poslana revija "Yugoslavia" delila članom. Mnogo vas je, ki se Ae niste spomnili, da va« veže dolžnost pomagati svojemu sedaj tako trpinčenemu narodu, da se bo nroi^el zopet svobodno razvijati In napredovati. Sestre Ka-therine Juuko, Mary Jurca, Mary Knez, Katherine Kraintz, Antonia Ločni&kar, Anna Po-toohnik in Lia M en ton imajo nabiralne pole. Ce ne morete na sejo, izročite mal prispevek nabiralkam, Težiko je njih delo, lahko ga olajšate, sami se zglasite. Izgovor, da ste Ame-rikanci, ne drži, ako bi nič ne dali. Vsakdo je Še nekaj poleg Amerikanca, če ne more trditi, da je Indijanec. V decembru se bo skupna letna v.«ota posameznih članov in darovalce* podružnic« M. 1 SANSa objavila v našem tisku. Mentan. Kupujte rnamke, vojne bonde in janju vojne za zaveznike in neizbežnosti njihove zmage. Vojne bo torej prej ali alej konec z našo zmago in družbe za civilno produkcijo dobe tedaj materijal in naročila in s tem pa priliko kovati velike dobičke. Vojna na primer je silno po-živela ameriške železnice. Mnoge so bile bankrotirane in nekaterim niso dohodki zadostovali niti za obratne stroške, o obrestih na bonde ali kakih dividendah pa v njih še govora ni bilo. Sedaj, ko 90 zaposlene s*prevažanjem tovora in potnikov noč in dan, pa po se večinoma izkopale iz ohromelosti in postale zopet solventne. Ko pa bo vojne konec, se bo promet na njih zmanjšal in njihne delnice bodo spet izgubile mikavnost. Z bondi ni špekulacij V prejšnji vojni je bilo ve-liko špekuliranja tudi z vojnimi ali Liberty bondi. Ljudje so jih plačevali v polni vsoti in jih potem v stiski ali pa tudi brez potrebe prodajali v izgubo. Končno so bankirji napravili z njimi milijone dobička. V sedanji vojni je vlada to hibo odpravila in tako prihranila ljudem milijone, ki ae bi v nasprotnem »Lučaju stekli v žepe bankirjev in drugih Špekulantov. ljudstvo to razume in se ne brani kupovati bondov. Kvota tretjega vojnega posojila, za katerega se završuje kampanja sedaj, znaša peU naist milijard dolarjev. Dosegla je rekord kot še nobena prej v zigodovini te ali katerekoli druge velike dežele. , * Nove Obnov. naročnine naročnine John Chamazar, Chicago*, 111..........................14 6 Jbhn Turk, Chicago, 111...............................2 — Charles Pogorelec, Chicago, 111..................4 34 Fiank S. Tauchar, Chicago, 111----------------20 14 Angela Zaitz, Chicago, 111.....................— 4 John Krebel, Cleveland, t>.....................6% 65 Joseph Ovca, Springfield,1 111............. 1 2 Martin Judnich, Waukegan, 111..............4 24 Frank Sodnik, Chicago, 111....................— 2 Josko Ove«i, Clarendon Hills, III..........— 4 Anton Zomik, Herminie, Pa..........................18 55 Joseph Oblak, Chicago, III.....................5 4 Mike Krultz, WiUard, Wis..................................2 6 Frank Zaitz, Chicago, 111...........................4 6 John Gorftek St., Springfield, 111..............4' — Louis Barborich, Milwaukee, Wis..... 14 22 John Shular, Arcadia, Kans.............................— 6 Frank Česen, Cleveland, 0..............................6 — Jack Mesec, North Chicago, 111..................26 2 ' Joseph Snoy, Bridgeport, 0..............................2 7 H Frank Cvetan, Johnstown, Pa......................•— 26 ^ Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo..................8 12 Joseph Korsič, Detroit, Mich...................— 2 Anton TomAič, Oakland, Calif......................10 4 George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. 2 — , Julia Parkcl, Los Angeles, Calif..............4 — Joseph Lever, Cleveland, 0..............................2 — ' Louis Ambrozich, Chisholni, Minn«.... 2 2 Math. Unbas, Detroit, Mich..............................2 — Fx!ward Tomšič. Walsenburg, Colo... — 4 K. Erznoznik, Red Lodge, Mont..............— " 3 Anton Shular, Arma, Kans..............— 4 Louis Zorko, Cleveland, 0..................................11 — John Kobi, Duluth, Minn......................2 — John Zomik, Detroit, Mich..............................— . 6 John Plachtar, Dearborn, Mich..............— 2 John Pečnik, Fontana, Calif..........................7 2 Leo Zevnik, La Salle, 111......................................» 4 Anton Debevc, Sheboygan, Wis.............1 2 Frank Biijsk, Chicago, III..............................5 — Frank Stih, Shoboygan, Wis. .................2 2 Joe Tuseck, Farmington, III..........................— • 4 Anton Brenčič, Cleveland, 0..........................2 2 Kristina Podjavor&ek, Milwaukee..........2 — Jennie Jerala, Moon Rum, Pa..............— 4 Jacob Ambrozich, Moon Run, Pa..........— — Josephine Močnik, Cleveland, O.------- Anton Gorentz, Springfield, 111......... Nabral v tiskovni sklad $ 2.00 4.00 17.00 6.00 13.00 87.12 2.00 8.00 4.50 1.66 1.50 • 53.50 1.40 5.00 13.50 17.50 9.10 3.60 2.60 6.00 2.00 1.18 .60. 1.00 2.75 3.40 4.19 2.72 18.65 NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in otroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu John Tfrčelj, Strabane, Pa............... John Teran, Ely, Minn. .................. Anton Udovich, La Salle, 111............ 2 — 2.00 — 2* 2 6 6 4 5.50 A 1 .25 % 11.70 -H 8 » 3.75 — 6 2.§0 3 14 Vincenc Yaksetich, Mclntyre, Pa..........— Katky Junko, Detroit Mich......................— Anton Jankovich, Cleveland, O..................— Louis Sasso, Forest City, Pa.........................— Frank Klun, Chiaholm, Minn................2 Mike Kopach, Barberton, O. ......................6 Joe Kos*. Detroit, Mich..........................2 Donald J. Lotrich, Chi<*»go, III. ....... 4 Luka Groser, Chicago. IH........................— I ami is Pavlinich, Bellaire. 0.......1..........— Jos. F. Dum, Cleveland, 0,...^......................— Andrew Krviiva, Girard, 0,...^......................— John H. Krzlsntk, Kemmerer, Wjro... 2 3 8 8 2 . 12 5.00 33.00 .50 10.00 2.00 .75 Skupaj ...................236» 417* $367.12 PrejAnji izkas.ftevlh naročnin 184, sedanji 50*, skupaj 236*? obnovljenih prejinji izkaz 264*, sedanji 154, skupaj 418*. Tiskovni sklad, pmjAnjl Islm* I248.S1, sedanji $118.51, rtnpaj $3*7.32. ü KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * KOMENTARJI »M 1*1 »♦#♦♦♦♦♦♦♦< »»»M Michael E. Sattarich iz Mil- waukeeja, ki je bil ha minuli konvenciji Hrvatske bratske zajednice delegat in član njenega resolucijskega odbora, piše: V Proletarcu s dna 22. »apt. j« bilo » poročilu o konvencij» HBZ sapi »en o, da jo delefscijo odklonilo resolucije, ki ja določala, naj imajo o tisti resoluciji poročal "Narodni Glasnik", ki je imel na konvenciji ne le enega poročevalca, temveč tudi svoj blok, in pa naše «poročilo. Ce je torej "Narodni Glasnik", napačno poročal, je s. Sostarich glede poročila v Proletarcu v pravem. Kajti črpali smo ti*to vest iz poročila v "N. G." A nekaj tuui ženske, ki so ¿laoice in delega- pa je vendarle čudno. A ko je tiče, pravico kandidirati v vse ursde | S. Sostarich !1h mestu s svojo HBZ. Zdi se mi, d« ja urednik Proletor-ca s tem oblil vse delo reeolucijskega odbora HBZ s mrslo vodo. A to je pse njegov* stvor in njegovo mišljenje. Poročilo gloda resolucije HBZ o ženskah je v Proletarcu napačno od kroja do konca. V pravilih HBZ ni bilo že nikdar določeno, da člaoice nimajo pravice kandidirati v glavni odbor. Imajo enake pravice do vsek posicij kakor moški, od službe g!, predsednika pa do vsaka druge v HBZ. Drugo.—Resolucija, ki so jo predložile glede sostopstva žeosk delogo- tiče na konvenciji, jo bila v protislovja s pravili. Zahtevala ^o, da moro biti v vsak odsek i «voljena saj ENA ženska. Ako bi bilo sprejeta (nsmreč resolucija), bi to avtoma tično pomenilo, da neglede kako bi delegacija hotela voliti» bila bi pri-mora na izvoliti po eno člsnico v vsak odsek. Prosim, popravi to napako, ker drugače bi bilo poročilo o konvenciji HBZ isgledalo, da nas hočeš med slovenskim narodom predstaviti za bedake. kritiko, čemu je bilo potrebno odboru, v katerem je bil on Član, sploh priporočati konvenciji resolucijo članic in ob e-nem naglašati, da je v protislovju s pravili? Namreč, če je I 0 stvari omenjeni hrvatski lidt o tem pravilno poročal. Sicer pa je vprašanje rešila konvencija po svoje. Resolucija ni bila sprejeta in članice so menda dobile mandat ali dva v najmanj važne odbore. Hvala So-starichu za njegovo grajo in puec te kolone upa, da se ¿e dostikrat oglasi. "Glas Naroda" slavi letos jubilej, petdesetletnice. Slavnostna Številka, ki je izšla v "¡tem mesecu, nič ne predstavlja, da je to kar je bil nekoč. Prerokuje sebi smrt in drurze-mu slovenskemu tisku, razen onemu, ki ga financirajo člani podpornih organizacij. Vseeno bi biH lahko tisti, ki so se odločili «za izdanje jubilejne Številke k pol stoletnici "Glasa Naroda", spravili na svetlo veliko Do ni pomenil noben slovenski liat v naši javnosti toliko kakor "Glas O konvenciji HBZ smo po-1 Naroda". Sploh je bil najbolj ročali kar smo črpali iz hrvat- razširjen slovenski 'dnevnik skih listov in pa iz omemb o- tkoro do odhoda Franka Sak-nih njenih delegatov, s kateri- serja. oziroma do zadnje kri-mi smo prišli v dotik o. Glavni ze. Ko je padla Sakserjeva Naj se omenim, da bi bil v časo ^Jj^ stvar pa m jQ% konvencije vas rad obiskal, a bili smo posUnka ^Pr^ete tako zsposleni, da to oi bilo mogoče. — M. E. Sostarich. vir vseh porcčil s konvencije je nam bil "Narodni Glasnik", dnevnik, ki je glede resolucije o pravicah članic za kandidiranje v glavni odbor v številki banka, v kateri so vlagatelji v pr imeri z drugimi zelo malo izgubili, in je Sla šifkarta*nica z njo,- je Sel tudi navzdol "Glas Naroda". Frank Sakser z dne 13. septembra na prvi je zbolel, upravnik Benedict je strani tole omenil: umrl in šli so drug za drugim ••R«olu.ij. podn.i.n. p. PreJ in ^neje drUP ,rup¡ d.i.f.iic. pr.di.iuci, d. - *** najbolj znanca «loven- odobri da žeoe člaoice mogu biti b»- lista, ki je slovel ne sa- rane u bilo koji odbor HBZ. dobila ™ &OTO "V Vsaki slovenski je ver« m a povoljnu potporo delegata, hiši" tU, negO tudi V Ijubljan- premda nije bila usvojena. U vasi so *kih kavarnah. Sedaj jamra o istom odJ»or sa resolucije isjevio je, bližajočem se koncil. Skoda, da je u prilog tog predloga aü «U ker je Ivan Trčck umrl. On je pravila organisacije spriječavajo nje- verjel v SVOji koloni Petra govo usvojen je. Ženama se trebs omcgučiti da budu kandidatica ss rame čsati kako i ostali članovi konvencije. Ovo su resolucij« podnijole delegatice Lena i Katarino Radočaj i poduorle isjovom, da ako i je resolucij« cuprotns pravilom žene do bude uključene u vodstvo organiso-xije." Prijatelj Sostarich, ki je star znanec v delavskem .gibanju, Zgage v življenje še celo ko so mu rezali noge, da bi ga redili. A včasi menda res vse nič ne pomaga. n, Titoč novih naročnikov slovenskemu listu v Ameriki sedaj, ko govorimo zgolj o umiranju slovenskih naselbin, je po mišljenju nekaterih utopija. Agitatorji "Proletarca" meni- sedaj lahko primerja, kako je jo, da ni. Svoj argument pod- IS MMMMN PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTO B NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Naročnina sa Zdraftene držsve (isven Ckicags) In ICaaado $6.00 na le to | $3.00 sa pol letaj $1.50 sa četrt letat sa Ckicage in Cicero %T. 50 sa celo letof $3.75 saj pol letaj sa inosemstvo fS.00. Naslov za list in tajništvo je: 20.17 So. Lanndale Avenue Chicago 23* Illinois PRIZOR Z BOJIŠČA V ITALIJI. Nemci aavesaiikego prodirooja ae jo «ataviti. Italijaai se prodo< jejo smerišk« niš t vu. ta poveljstvo ker oa debelo, a tudi mnogo nemških vojakov je kilo v bitkok sejete ia so v ujet- pirajo s pošiljanjem novih na- shod. Spet je bil aretiran in te- j hajanju iz starega v novo leto ročnin, z iztirjavanjem potek- daj mu je sodnik zalučil, naj so se Židje na svojih svečano-lih in z zbiranjem prispevkov se nikar ne šali z oblastmi in stih spominjali svoje starodav- v tiskovni sklad. Žele pa več z zakoni v Texasu. Bil je obso- ne zgodovine in tu-jrov*H posnemovalcev. Prečitajte nji- jen na zaporno kaZen in $1000 svoji sedanji tragediji, ki jih je hov seznam v tej številki in po- globe, a je bil iz zapora izpu- doletela v Evropi. In ob enem mislite, če ne bi mogli biti tudi £čen s pomočjo apela na teza- so M voščili "srečno novo leto", vi med njimi. -*ko vrhovno sodeče, do datu- kakor je .star običaj. A sedaj V Califomiji živi slovenski i ma obravnave. R. J. Thomat je upajo, da jim tudi prihaja, bogataš, ki ni bil delavskemu 8V°i v P"^ demokracije kajti Hitler irgublja. gibanju, še manj pa Proletar- Priiel saj v tisk, a kaj pa sto- 1 11 cu, nikdar prijazen. Vziic te- tisoče onih, ^ bore v južnih $TRAH PRED BREZ- Falotom, ki bogate na račun vojne, noče nihče prav do živega mu mu sipa jo nekateri vse sorte čestitfte samo zato, ker je —-bogat! če pa bi bil res kaj storil za narod m bil reven ob enem, bi ga ignorirali. Edvard Bonoa se je ob padcu Mussolinija lahko marsikaj mislil. Kajti dokler je bil duče mogočnejši kakor pa Hitler, je udrihal po Beneču in njegovi demokratični deželi ter gladil Hitlerju z demokratičnimi ma-reiarji pot vanjo. Beneš ima sedaj zaslombo v Moskvi — toliko szaslombe kot noben drug državnik iz zveze združenih narodov, čeprav je osivel, je za demokracijo in socialno pravičnost še vedno mladosten bojevnik. / Napadi na L. Adamiča v slovenskem in drugem časopisju lahko dokazujejo vse in nič. državah in drugod, ki se zanjo Kine T m žrtvujejo, ne da bi jo dose- »vjtLnUj I JU gli! Kak Victor Emanuel nima >je samo voditelji unij. tudi z njo nobenih težav. Sprejet je ¿upani velikih mest in guver- v nji z odprtimi rokami. A in- nerji se boje. kaj bo, ko bo dustrialni delavec pa je nič ko- i vojne ^ec m b^o vojna na- liko oviran «celo v demokrati- „^Ha mahoma odpovedana, čni deželi kakor je naša v pri- j Predstavimo si na primer zadevanjih, da se organizira v Detroit, ki je centrum avtne unijo, čeprav ni nasprotna se- industrije in sedaj izdeluje »e danjemu ekonomskemu niste- Unk(if \eUdtL in truke za mu- mad o. Koliko časa bo vzelo, V Mehiki je nastala kriza predno se bo to sedaj z delav- vsied vojne. Inflacija, portianj- ci tako prenatrpano mesto pri- kanje in vse sorte dmgih stva- pravilo za preureditev avojih ri je narobe. Pa je predsednik obratov v normalne toke? Manuel Avila Camacho zamr- Isto velja več ali manj za znil dne 23. sept. vse plače, v Milwaukee, Cleveland in mno- nadi, da bo s tem zamrznjena ffo drugih mest, kjer ima sedaj tudi inflacija. Dovolil pa je, da prvenstvo vojna produkcija, se sme mezdo »višati onim. kij v *on*resu in v trgovski prejema?jo manj kot po dva dolarja na dan. Teh je v Mehiki Eno pa je vendarle res: Ada- veliko. A med dovolitvijo mič je radikalen v času, ko ra- f" f*fctičnim zvišanjem pa je dikalioem ni v modi, in je za in do^a pot ' . . . • v nov red, ko drugi skušajo pod zavajalnimi gesli starega ohra-nR», Domovina" je vselej v pravem, zato tudi vsakokrat zmaga. V "editorialu" v izdaji z dne 21. sept. pravi: "Caeopisoa ia ost na kitka med amoriikimi Slovenci glede particaaov ia generala Mibajlevica jo koočona ia smagali smo na soli črti, ko smo trdili, da ko končna le Mihajlovič ooi, aa katerega so kodo sevssaiki obrnili sa ispoljavo noč rtov gloda ia-vaašje aa Balkan." Tudi Ruti so naši zavezniki in v položaj na Balkanu jako interesirani. A očividno jih James Debevec ne smatra za "naše" »zaveznike. J. R. Thomas, predsednik unije avtnih delavcev (CIO) je hotel preizikusitl "demokracijo" v Te*asu. Sicer je v tej državi dovoljena, ako glasuješ za burbonce demokratske stranke, a drugače pa je Texas "za red in mir" skoro «lično kakor Badogllo. Ima postavo, ki pravi, da nihče ne sme agi-tirati za unijo, če nima državnega pet pod Hitlerjem. čeprav je to naši armadi v škodo. Kajti Če bi ga jim bila nsi* fašistična prijatelja kralj Viktor Emanuel in Badoglio izročila m bi ga res tirali pred «odni tribuna!, bi lfhko govoril. več tednov iz samih citatov, kako so ga ameriški, angleški, francoski, španski, južnoameriški in eerkveni prvaki hvalili, se mu hodili klanjati v palazzo Venezia in prej v palazzo Chi-gi ter ipisali ne samo članke nego knjige njemu v čast. še celo Churchilln bi bilo nerodno, RooseveR in Eden sta izmed zavezniških državnikov menda edina, ki se nist* kompromitirala. A njuni državi «ta se. . židje so stopili to sredo, 29. septembra, po svojem štetju v 5704. leto. Po štetju let so naj- na drugem mestu, da*i se ponašajo s starejšo civilizacijo. V tem pre- komori ter v zvezi industrial-cev pa se sedaj bavijo najraj-še kako čimbolj onemogočiti unije kot pa, kako preprečiti ponovitev katastrof, * kakršne smo doživljali od leta 1929 pa skoro do sedanje vojne. Delavska masa je utrujena in se ne utegne brigati, kako se igrajo z njeno usodo, a tisti, ki se bi morali, pa so bolj zainteresirani kako ščititi dobičke kakor pa zavarovati deželo pred pogubnimi socialniirti in gospodarskim potresi. Papeževi diplomati v akciji še predno sta kralj in Badoglio sklenila premirje, je papež za vsak slučaj razposlal svoje diplomate v vse važnejše kraje. Glavna med njimi sta Enrico Galeazzi, govemer Vatikana. in Giovanni Fummi, rimski bankir, ki je vzlic temu, da nam je bila takrat Italija uradno še sovražna dežela, dobil vatikanski potni list, z navodili za pot v Španijo, na Portugalsko, v Anglijo in v Zed. države. Tudi Enričo Galeazzi je finančnik. Fummi je papežev svetovalec v finančnih zadevah. Associated Press poroča v depeši z dne 4. sept. iz Londona, da je njegova glavna funkcija angleške in ameriške kapitaliste uveriti, jiaj zavezniki z Italijo ne ravnajo prestrogo, ker Če bi, se bi do-igodila v nji "komunistična" revolucija, česar angleški in a-meriški kapitalizem gotovo nočeta. Ker poseduje Vatikan v Angliji velike vloge in razne druge investicije v brttskem imperiju, ima bankir Fummi knalogo v sedanji krizi paziti tudi na to imovino. Vatikanu to namreč direktne zveze % inozemstvom zaenkrat ovirane. Tu pa tam zvezna oblast obtoži veljake, ki z odprtimi goljufijami bogate na račun vojne. Drugim, ki kujejo milijone legalno, se po sedanjih postavah kajpada ne more do živega. Nedavno sta bila v Chicagu kaznovana tatica, Ole Olsen Ohland in Geo. Nelson, ker sta ukradla iz tovornega vagona tri pare obuval, na 60 dni zapora, a mogočna Anaconda družba, ki je bila obtožena, in ji je bila krivda tudi dokazana, da je prevarila vlado s prodajanjem pokvarjenih žic in kablov, za kakih 100 milijonov dolarjev, pa je prišla skozi s 35,000 dolarji globe, torej malenkost, in par njenih nižjih uradnikov je bilo obsojenih na zaporne kazni, ki pa so jim bile i*ti moment odpuščene, namreč ".«uapendirane", tako da ostanejo le na papirju, ne da bi bilo komu izmed 'obsojenih" treba niti en sam dan v ječo. V tem listu smo navedli že mnogo »ličnih slučajev dolarskih patriotov, ki jim ni ne za življenje naših fantov, ne za kakšne svobodščine, razen za eno: kako čimbolj nemoteno kovati profit. A ker so te vrste goljufije le preogromne, se mora justi-čni department vendarle truditi, da prižene pred zatožno k lep saj nekatere. Tako so bili dne 16. septembra javno obtoženi in pozvani pred federalno poroto demokratski korogres-nik James M. Curley in pet njegovih pomočnikov, ker so pod krinko papirnate družbe želi komišne od vojnih naročil, katere so raznim kam pan i-jam oni "preskrbeli" s svojim vplivom. Kongresni k Curley je vodilna osebnost v poetični mašini demokratske stranke v državi Massachusetts. Z njim vred je obtožen Donald Wakefield cz Washingtona in Pitts-burgha, bivši član delavskega vojnega odbora (War Labor Relations Board). Lahko si predstavljate, kako taki člani zastopajo ljudske koristi v tako važnem odboru kakor je o-m en j en i odt>or za ¡posredovanje med delavci in delodajalci in pa kongresniki, katerim je več za profite kot za patriotizem. Curley in njegovi tovariši so bili po dolgi preiskavi zvezne detektivske službe FBI obtoženi, da so se organizirali v "inženirsko družbo", jo inkoi-porirali, si poiskali stike v me-rodajnih oddelkih zvezne vlade v Washingtonu, prirejali razkošne pojedine in poskrbeli, da so dobili vojna naročila tisti, za katere so oni posredovali. Tako delujejo mnoge druge slične "inženirske agencije", in nekatere so bile že tožene, pa tudi tiste <4visoke" hiše, v katerih prirejajo gostije, so bile že na javnem rešetu. Razkritje traja par tednov, naito tisk utihne. "Vplivni krogi" namreč stvar zamaše, ljudstvo se ne briga in vse gre po sta-i «m. Težko, da I bo kaj drugače izilo v tem ¿¿lučaju. Kajti kon-i; neunik Curley ve, da če njega vržejo v blato, jih je veliko, katere lahko potegne za seboj. Rajše kot kako» I armadi. Pegodibe s Turčijo se Nem-!jjub& mene." _ čija drži sedaj čeatUlje bolj s zbežala je preko marmor- Nizozemska brez Židov le», da ji obljudeni materi- pih 8topnicJv ženski oddelek r^f^^ ILnŽTLn- ** Mr0Vi** ** Na —torija. . » | c i j a^ Ath^T por o^, da »o bili \ primer, JfcWïifJoffl* Jaz pa se v .vojem oddelku .zadnji ^ ni bilo težko jev" med Ankaro in Moskvo Nemčija Tur, i ji dvajset lokomotiv, 150 veliki^ govornih avtov in veliko drugega tpateri-J novega prijatelja Koljko Bo-jaU.*vTe*kot da se bi N«mčija gatirjeva, zi^ posteljo, zrcalo, driala te? obljub* če bi priča- Radij sem zaprosil, naj utihne, kovaJa, da se umeša tudi Tur- Nato zbežim po sanatoriju, čij* v vojno na zavezniški j poiščem inženjerja Garbina, ki razgibljem, zavrtim se po sobi. tem poletju deportirani na Objamem ujca Mišo, mojega I Poljsko. Naciji so torej "očistili" vso to deželo "nečiste krvi". ;. * v, * , ¿4-r strani. Spretni turški kramarji pa diplomaciji res vrše, Poppen* «rabikio ^tuaciio da kai! „i "ohladiti odnosa- ,/raDIJttJO lo da Kaj. Na primer, pod pretvezo, da se v sh*čaju . nemškega , aapada m v Berlmu »o ie za trdno upa- ¿^o ob«Ä dobijo Ima zlate zobe. Inženjer prima moje roke, jih stisne in govo-fri, Fmejoč: "Razumem, razumem. No la pojdi zdaj, pojdi spat." čila za vstop v vojno rajše na •trani osišča kakor pa za Anglijo, s katero je v zvezi. .; V Ankari pa so turški kra-{marji sklenili, da se Turčiji v ; tem položaju nikamor ne mudi* ¡torej naj kupčujejo m mešeta-rijo dobro, previdno iA počasi, i 'Nemčija je dobila v, osup-njenje Anglije v raznih turških rudnikih in pridelkih velike koncesije in v zameno pa ji je Nemčija obljubila orožje, stroje, živila in razno drutgo blago. Von Pappen je bil potem ne- is Anglije razno blago, olje in pa deharna posojila. Rusiji to početjt Turčije ni všeč, tat sta si bile Ankara in Moskva po prejšnji svetovni | vojtii, ps do sedanje, v najožjem prijateljstvu. A interesi ac? znova križajo. Turčija čuti, da Rudija, ako zmaga, ne bo hotela biti za vse Čase zaprta v črnem morju. In če bo Sovjetska unija dovolj močna, bo morala novodobna Turčija te vsled teh ruskih potreb pod sovjetsko sfero vpliva. Bogat fašist f L J U B IM Aleksander Avdejenko— Iv, Vuk ko se sveti M&gnitogorska dolina. podobna zvezdnemu nebu. Žoltina železne tekočine obseva temne oblake, da se zdi ka« kor da izhaja pravo sonce. Lu- Musaoikiijev fašizem se je v 21 letih njegovega vladanja razvil v enega rzmed najbolj koruptnih vladnih sistemov kar jih Se pozna moderna zgodovina. Ker kritike niso bile dovoljene, je lahko vsakdo, ki se je prikopal do oblasti, svobodno kradel. Eden največjih graftarjev pod dučejera je bil njegov zet Galeazzo Ciano. Imel je službo ministra vnanjih zadev in potem pa je bil dučejev poslanik pri papežu. Celo berlinski radio je dne 28. avgusta priznal, da je Ciano vložil v inozemstvu na srvoje ime čez 60 milijonov dolarjev v ameriški vrednosti. Da-li se je Cianu po Badoglijevem pu-ču posrečilo pobegniti na varno ali ne, ni znano, ker si poročila o tem nasprotujejo. A njegove prigraftane vloge so Farma naprodaj v Marioneta County, Wisconsin. Ob-Hega 103 akre. Hiia, farmski stroji, konji, goveda, perutnina naprodaj zaeno s farmo, ob enem tudi ves letoftnji pridelek. Kupec se lahko, naseli tja takoj. Cena $4.600. Pojasnila daje ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. aiiinmi.niaaiiim iimnnni1" ;:ai mmm**» Mlad kovinar, strojnik v Magni- < togo raku na Uralu, Aleksander Avdejenko, je napisal avtobiografski j roman •'LjubiitfM: V tem romanu je pokasal ns sijajen nslin napore j mlade generacije, ki je postavilo v«e svoje sposobnosti v službo is-, grsditvi boljftega in človeikegs življenje. S tem romanom je postal Avdejenko eden ismed nsj-bclj znanih mlsdih ruskih pisste-Ijev. Njegovo delo je prevedeno na vse svetovne jesike. I. V. Kdor Mi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole- .. . vsak praznik dobiva Le- tMrcu' ^dajati Am. družinski koledar brošure in knjige. naj piie iižaitf na in jaz po en dan dopusta, ki uprsrni&tvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu rUSLU^AJ 1 fc, nama ga da sindikat. Dopust priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri- VSako nedeljo prvo in naj* preživiva v sanatoriju v gorah liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa- stareiŠO luaoslovcnsko rana obali Vročega Jezera, • L—- ----u— ------»---- ----—•--- • ., .. ir, J - - Imenik zastopnikov Proletarca DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK s poljudnimi nsvodiU AMERIŠKI DR2AV. ■ova knjižica kako postati LJAN. Poleg vpraianj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. del« nekaj vsžnta letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držsv, v III. delu pod nsslo-vom RAZNO, ps Progbs neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lineol-nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države. jo samo SO cantov S Cut knjižici poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca CHICAGO 23, ILL. CHICAGO, ILL. »sisiM»Mf ♦•♦»»♦ftmae» Kaj sledi po tej vojni ? V Angliji celo duhovniki priznavajo, da bo po tej vojni, Ako zmagajo zavezniki, kaj pomenil le socializem. Ne soglašajo pa, kakšen da naj bi bil. Dva%najvišja angleška cerkvena dostojanstvenika—oprostite tej definiciji—dr. Hewlett Johnson in dr. K. W. Barnes, sta v svojih govorih pretresi» javnost z izjavami, da je staremu sislemu kofiec, in vprašanje je le, kaj hočemo v nadomestilo za tisto, kar jfe propadlo. Za "ersatz" sta predlagala "državni socializem". N Kakšna bo bodoča uredba je seveda odvisno kdo bo zmagal v tej vojni, in še od marsičesa. Vendar pa je vredno zabeležiti, da je saj par višjih duhovnikov v Angliji priznalo, čeprav diplomatično, da s starim torijskim redom ne bo več šlo. AH v resnično demokracijo, all pa v novo "premirje", ki bo vodilo v nove vojne in v nove groaote. J/L,, jg . SLr-jitSi.. t 1 ■ .... ; » FOR VICTORY k RACK tME ATTACK /•Buy An I vira «MO '.War Bond During 3RD WAR LOAN smrekovim .gozdom. Vsaki krat, ko greva, prihajam po Leno že ponoči. Prinašam cvetja. Z njim Leno, ko še spi, vao obsujem. Po stepi hodiva v jutranjem Fontana: John Pečnik. zraku. Rosa je hladna. Lena je Oakland- Anton Tomšič, v svoji nežni obleki iz batista AngeUs: Frank Novak, podobna svetlomodremu jutru. Lena objema mojo glavo in ekoii gube njene obleke čutim njeno toplo telo. "Dragi prijatelj, lepo je življenje." Rojstvo sonca pozdravljava Ha visoki pečini. Lena me poučuje, kako naj zletim v jutranjo jezero, ogmjeno z modro meglo. "Napni svoje mišice. Telo naj ti bode kakor kamen in zleti... Zdaj .. Krepko sem se oprijel za stoječo prečko. Nagnil sem se naprej in na znak Lene sem ae vrgel v pečine. V vodi, ki mi je planila nasproti, sem videl betvico neba in gorovje, ki se je razgibalo v mojem skoku. A tam na obali zagledam Andrijniko Beri-slava in ujca Mišo. Razgrfbel sem vodo. Jezero se odpira in sprejema moje telo v svoje globine. S pečine se nagiblje Lena ter mi z rokami častita. Ribiči sede s trnki, me gledajo in mi nekaj govore. Gotovo se z Leno vesele moje-mo posrečenemu skoku. Vzpenjam se po stesi na pečino.' Mišičasti boki, od sonca ožgane prsi so vse v rosi. Lena položi svojo glavo na moje noge. Z ustnicami srka hladne kapljicer S svojimi toplimi prati suši moje mišice In Šepeče. ne skrivajoča sijaj v svojih očeh: oAmI • • • Zvečer ja že, a še vedno sediva v gorovju, te se vidi, Vam s j kega slovenskega zavednega delavca a g ¡tirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem $eznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALIFORNIA. tfdward San Frsncisco: A. Lekssn. COLORADO. Craeted Ballet Ant. Slobodnik. Paafclo: Ludvig Yoxey. Walsanbarg ia okolica: | Tomšič. ILLINOIS. Chicaga ia akolicat Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in John Rak. La Salta ia okolica t Anton Udovich in Leo Zevnik. Springfield: Joseph Ovca in John GorAek. Virdcn: Fr. Ilersich. Waakegaa-No. Chicago! Martin Jud-nich. INDIANA. Clintons Ignac SpendaL. Indianapolis: Mary Stroj. KANSAS. Armat Anton Shular. Arcadiai John Shular. Waal Miaeralt John Marott. MICHIGAN. Detroit: John Zornik, Leo Junko, Jo-Detroit-Dearborn t John Zornik, Leo Junko, Joseph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. ^^ .. • ? Buhl: Max Mart*. ChUhelm: Frank Klus. Dalntb: John Kohi. Elf i John Teran in Jacofe Kunstelj. MONTANA. East Helena: Joseph Kihsllch. Red Lodge: K. iSrznoinik. NEW JERSEY. ENaafcetlh: Amalia Oblak. NEW YORK. Gsrwaada. James Deklsvs. OHIO. Akra«- Rs**l«re-Bsrbarton Mik« Kohl pasli In Msrtti* iHMki Joseph Snoy in in Joseph Brid|aport ia okolics John Vitez. Cleveland: John Krebel Lever. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vine. Glencoe: Albins Krsvsnjs. Lisbon-Power Point: Jscob Bergsnt Pinay Fork: Frank Zavrsnik. Warren: Joaeph Jež. , PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smreksr. Burgeilslowa-Slovaat Joseph KrmeL Craftan-Meon Rum Jennie Jersla. Canonsbarg-Strabanet John Ter^elj in Marko Tekavc. Export i Jos. Britz. % Forest City i Anthony Drasler Jr. Point Marion i Tony Zupančič. Hermiaiei Anton Zornik. Imperial: Frank Augnltin. Johnstown in okolica t Andrea Vi-drich, John Langerholc in llija Bubalo. Lairobe: John tn Mary FradeL Lawrence t Lonis Britz. Library: Nick Triller. Meadowlands: Martin Bai*t. Park Hill - Conemaaght Frank Pod-^oy. , Sharon: Joseph Cvelbar. Sygaa: Lovrenc Kavčič. TIra Hill: Frank Cvetan. -V ; • Potovalna zastopnika za Proletsrcs, AmeriSki družinski koledsr in Msj-ski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herniate, za Cambria in Bomerset okraj pa Frank Cve« tan. Tiro HUI. Pa. WASHINGTON. £ sattlet Lucs* Debeljsk. WEST VIRGINIA. Stsr City t Lawrenci Selak. Thomas» Lenhart Werdinek. WISCONSIN.' Milwaukee is Wast Allies Louis Rarbor ich. Shabeygasi: Frank Stih. Willard: Mike Kralt*. W VOWING. Kem merer in okolica t Anton Tratnik tn John It. Krzisnik. Reck Snrft^i, John Jerah. dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postoja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchait. • MtMMM MM »»♦>♦»♦♦♦♦»» PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ' ; PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK J i "PnOSVETA'' i Stane aa aalo teta $6.00, ! pol leta $3.00 i ' Ustanavljajte nova druitva. « • Deset ¿lanov (ic) je treba za ! i novo društvo. Naalov za list io ; za tajništvo ja: ! 26S7 S. Laamdale Ave. i CHICAGO 23, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN aad SURGEON 3724 Weat 26th Mreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 la 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) $>30 1a 6:30 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) 2219 So. Ridge way Are. Tel. Crawford 6446 If aa a newer - Anstln 5700 MIIIIHMHIIHtlHHMK BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. t*-36l 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ..................M A Yuiroalav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau « PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1881. Publish««! Weekly at 2301 Se. Uvadtl« Aw. CHICAGO 23, ILL., September 29, 1943. FRANCE IGNORED In tb*?lr relief over Russia's role In the negotiating which preceded Italy's surrender, many Americans failed to note that Fiance, the country moat directly concerned in many of the arrangements, was ignored altogether. The French Committee of Notional Liberation has issued a strong Mat Linen t pointing out that it had earlier infotmcd the Allied governments of "terms which it regards as indispensable to safeguard the vital interests of... Trz nee," and that these conditions have been disregarded. This new hnub to the National Liberation Committee appears to be a direct result of the equivocal recognition accorded it by the United States and Great Britain, under which it is not considered the government of France in the same sen*e. even, that the refugee governments are. presumed to represent their countries. Thia policy is particularly difficult to justify in view of the progress made within the committee itself in the pjst fortnight in bringing it in line with patriotic French sentiment. Francois de Menthon, a leader of one of the largest of the French underground organizations, has been c dded to the committee and I anted to the key post of Comntis-bioner for Justice. Moreover, the commission that is to supervise the purge "f foimer Vichyites from the armed servicea includes three representatives cf the underground among its five members. Plans have also been dtawn up for a new consultative assembly to meet in Algiers on November 3. The various political parties are to be represented in the assembly in ihe »»-me proportion as in the last Chamber of Deputies elected in France. Thus, while the American and British governments a ill trc iHhe Committee of National Liberation as if it were a stepchild of the United Nations, the committee itself is rapidly taking on the stature of a real government. — Ihe Nation. THE MARCH OF LABOR {REFLECTIONS Utfcr* OP lAcroty The Tragic Plight of The Italian People Only if one recalls the fact that before Barioglio's government surrendered to the Allies, the Italian nation had been at war for more than :>2 years, can one realize bov appalling is the tragedy which has befallen the unfortunate Italians. Of all the peoples involved in this Second World War, the moat battered, and the moat sacrificed are the Italian people. The gravity of the situation now confronting Italy cannot even find a parallel in the situation in which the French nation found itself in 1940 after the Naxi hordes overran it. Italy began warring against Turkey for the conquest of Libya in 1911. The fighting had not died down in the Libyan desert when Itafy entered the First World War, which strained her so much that she was conquered by an internal enemy, the Fascist Blackshirts gang. From 1932 to 1935 Italy was torn by the worst war. the civil war which Fascism brought in its wake. In 1935 she was thrown into the! Ethiopian venture. In 1937 the Fascist regime threw her into a criminal -»»declared war against the Spanish Republic, and then In 1940, following Ihe stab in the back of France, Italy was plunged into this Second World War. ¿Mow. after more than three years of shameful retreat and defeats, and the loss of ail her colonies and hundreds of thousands cf her youth, and the suffering of terrific aerial bombardment which has wrecked all her industries and her beautiful cities, Italy has become the battleground of ihe forces of the hated Germans, who, thanks to the Fascist regime had made of her another Naxi Colony, and the forces of the Allies struggling lo liberate the Italian people from both the Fascist gangs and their brethren the Nazi hordes. What a tragic plight! , In this hour of torment, the Italian people certainly deserve the sympathy of all civilised humanity.—-La Parola. U90A PléWTS-WOftKS - «(WS- AND MOÄt SONOS ! «ÜMtÜ toUAlO OMArtlCP lAfto* AOtCMOCJUCY. ***** fol **VStOÚ M UÜKM ÍÁÉtL 10UA*0 LABOA • ItMlft tMt *U-r U*«0*J IMU Mt» By the Editor of the Reading Labor Advocate When Vice-Preaident Henry Wallace broadcaat his recent radio talks he used a word that everybody likes: Security. Democrata are for it, Republicans are for it, Socialiata are :or it. Even the United States Chamber of Commerce and the National Asso iation of Manufacturers art .'.Ivor-able to the idea. Security.. 'or our way of life ... for democ.ac: ... for individual initiative ... for he common man. Security, it's won lerf.il. And yej, when the same word i being hurled by s> many differen v<*jces, all of wheal have been rep resenting different view •points righ along, it is well for the commo: mafi, st least, to (¿It for a bill « jafticu'» rs. What will the rccurity of the p i war world be like? Hitler has useci the same smooth ward when he pl ccd his enemies under "protective arrest... For their own secur- THE LAST BARRIER The pattern of the offensive which organized wealth willI launchJ Congress to insure once mad for all that this is to be a rich man s war aw. a poor man'» fight is becoming increasingly cleai\ A. we pointed out recently, a powerful drive is under way to enact a so.k-tlie.poor sales is* when the new «evenue bill i. considered th s raU. Now comes the disclosure that the last remaining barrier to unrestraint .»rofiteering is under concerted attack. . The House Ways and Means Committee is ready to begin hearing* in a bill which will torpedo the law providing our armed forces with the uthority to renegotiate war contrrcta in cases where unconscionable pro- ^ its have been made. TVi. law, which the W.r and Navy Departments and lb. Mar.thna ora mica ion assert has bean responsible for the rotora of $3.555.174,099 a ease*« profit» to the Treasury, is all that is left of the flc wing "aqaalHy f sacrifice" pledge* made to tko nation at the beginning of the war. One by one. the others have been tossed into ashcan. The statutory mitfltion on profits has been repealed. Every measure to pruVid«* an urlc-uste excess profits tax has been coldly ignored. Under the term ef tho »famous Ruml Plan, a gret chunk of war profits w#s given tax exemption. Now, while war profits sre sosring to the highest levels in history nd preparations are under way to pay part of the monstroua co* of the ar by sales tax on the food rations of the poor, it is proposed thst the <*le maining c Jeguard against the greed of the munitions millionaires be «recked. On these two issues, renegotiation of unconscionable contracts and the rales tax. the progressive forces In Co-ngress must rally their badly shattered lines for a determined last dit h stand. To lose such a crucial fight without such a stand would constitute a betrayal of the millions who are •ty. The town cop who pi:lts a dunk devoting themselves to their work in factory and field, confident that their from the gutter and lodges him in the. local lock-up ie acting for the drunk's safety and security. TJ»o general idea now being expressed is that everybody will have a jcb. That will be security. What kind of job? At whet pay? Under what conditions? Will we be secure AND free? « ECONOMIC TRENDS IN MODERN AMERICA By SCOTT NEARING THE CASE FOR A NATIONAL LOTTERY We are not going overboard for a national lottery, as proposed by Kep. Adolph J. Sabeth, Illinois Democrat, to help finance the war. Socialist should keep themselves apart from that "hot" suggestion for the very ffood reason that they have a better ami more scientific proposal for the production snd distribution of wealth. Nevertheless, we believe that a lottery would be better than bonds on at least two pointe. One is that it would be participated in willingly by a large section>of the population. The other point is that the money thus sidetracked from general circulation would become the permanent property of the people; since it would not be "spending" money now, it would contract the "inflationary gap" that economists talk about; and since it never Would be peid back to the people, it would not create an inflationary gap —as bonds prcbably will when they are redeemend—later on. We advance these two points on purely economic grounds. At the same time, we have no doubts that economists, religionists and socialogisrts And so. American dogs were secure, will be able to offer many more arguments against the Sabath proposal than we here submit in its favor. Anyway, it's not our way of doing business and we'll not come to the defense of lottery. freedom and security are being protected by the men they have elected to represent them.—The Progressive. Slaves Too, Can Be Well Feed V think back to school days snd When wc read of Preaident Roosevelt's renewed interest in a plan to reeill that a teacher who aought to' cover the Americmn P«>PI«? with a blanket of security that will be 1 On Sept. 6 Prime Minister Churchill proposed an Anglo-American alliance or union to make the English speaking peoples the central world power. Proposals made by Churchill in hh \ Harvard talk included: 1. A continuance of the present military alliance between Britain and the U. S. A. „ 2. Close cooperation between the two in the direction of united Na-' tions policy. 3. "Fraternal association of our two peoples, not for any purpose of i gaining individidus material advantages for either of them, not for territorial aggrandisement or the vain pomp of earthly domination, but for the sake of service to mankind."t This is Churchill's way of suggesting that oil, rubber, tin end other essential resourcea shall remain, us heretofore, an Anglo-American monopoly and that ths peoples of Africa, Asia and Latin America shall continue as colonial servants of the empires. 4. Common citizenship for the two peoples. 5. The use of basic English aa the world language. 6. The two nations as the real world masters. "We sre on the stsge of history." "If we sre together, nothing is impossible. If we ere divided, all will fall." Churchill's proposals present the logic of a situation in which Great Britain has lost economic leadership and is surrounded by powerful enemies that ^ame very near, in the summer of 1940, to capturing her empire. The first move of the British ruling class was to offer a union with France. But France proved incapable of the necessary economic snd politicsl effort. Churchill now mskes s simihr offer to the U. 8. Anglo-American union would lead to many important developments: 1. A serious attempt would be made to perpetuate price-profit ecm -onmy and the private ownership ol the means of production unde.* their present monopoly forms—playfully described by the Natl. Assn. of Manufacturers and many others as free enterprise. 2. It would give the sutmoded British Empire a new lease on life by putting at its service the full power of the U. S. 3. It would give political world control to the Anglo-American busil ness monopolies that held substantial economic world control at the outbreak of World War JI. 4. Economic and political control over the economically backward colonial areas of the planet would be pooled. 5. The Soviet Union would be compelled, in self-defense, to seek the | domination of central and southern Europe. 5. And probably, in the long run, Anglo-American union would legd to a Eurasian coalition headed jointly by the USSR and Japan and thus provide the political framework for World War III. Churchill described his Harvard speech as of no great political significance. He is a master of understatement. We rather suggest that a real tax program that would take every cent atf profit out of war would be a fiscal policy more in keeping with the once ballyhooed but now appsrently forgotten principle of "equsllty of sacrifice."—Reading Labor Advocate. NEW ZEALAND REPORTS ON SOCIAL SECURITY What They Say- President Roosaealts "Our grest production progrsm started during the darkest days of 1940. With the magnificent contribution made by American industry and Americjn labor, it is approaching full production. Britain has already attained full production. To* day, the British Empire and the United States, together, are turning out so much of every esaeential of war that we aave definite superiority ovsr Germany and Japan which is growing with every succeeding minute. But we have no minutes to lose." Cordell Hall, Secretary of Statei "Throughout our nation*! history, our basic policy in dealing with foreign nations has rested upon certain beliefs which are widely and deeply rootod in the minds of our people. Outstanding among these arc: 1. All peoples who, with a decent respect to the opinions of mankind, hsve qualified themselves to assume and to discharge the responsibilities make our geography lessons interest 11 nou*h to remch from ^ cr-d,e U ^ ffrmve' occured to us that a man dogs of u*m«l JoKPh h&d worked a somewhat similar plan back in the days of rntiquity. The increased tax that Mr. Roosevelt wants to levy for security purposes corresponds to that portion of the current harvest that Joseph caused to be laid aside for the "seven lean years" he knew were coming. All succeeding generations have agreed that Joseph had the right idea when he submitted his program for a planned economy. And we have no doubt that people living a century hence will likewise applaud the generol as it may be modified, streamlined and brought up to date by Sir William Beveridge in England and Franklin D. Roosevelt in the United States of America. For, thereby will the people eat. But there is more to say on the subject. What can be emphasized ir that, during that early scriptural era, human slavery wis the order of the day. The people were divided into rlaeaes of rulers and workers snd, then, as always, the workers were controlled and exploited. If anybody ponders that point he will have to come to the conclusion that material security need not walk hand in hand with freedom I think now of the straitjacket ef1 and J1"1*®- Security — which, like ell other values, is a relative and not 1 tn absolute term—can be achieved under a slave society. Indeed, even today it is a fact thet large numbers of people trade their freedom far security. The ebove fact should be of much interest to those folks who, on occasion, describe as "hog philosophy", the materialistic ccnceptions upon vhich Marxian dogmas are based. It should be of equal interest, too, to Ing told the class about the dogs Constantinople—the, then, name of the capital of Turkey. Thoee dogs, I learned, were numerous—and free. They had no masters. And because they were free they wej-e insecure and half starved all of the time. Anybody could kick them. Nobody was moraly bound to feed them. It was different, this teacher pointed cut, in America. Here dogs were owned. With very few exceptions they had masters. They were regimented and controlled. But they were also feed . Nobody could be cruel to them. Only their owners could kill them. That was the law. social control into which American workers have been bound: Security j of union membership, which a War Lfcbar Board can revoke; job freezing; l.fcor freezing; wage ceilings; rationing; coerced bond buying; wage tax deductions by boaaes; man- (aU riK>d who are naw trying to peer into the future and determine Little New Zealand is a recognized leader in the field of focial security, and of many other reforms designated to improve the condition of ot liberty «re fntitled to it* enjoy- human beings. The Labor government put over the island's socisl security plsn — including medkal care, hospitalisation, moternlty bonuses and the services of specialists of various kinds— ivnd levied a tax of 6 per cent on all incomes ta meet the coats. Conservatives predicted a disaster, but New Zealan I picked up its war burdens without dropping social security, ami now its minister of health announces the cost of social security is not nearly as great as had been anticipated—in fact, he says, it is only one-third of original estimates. V The Conservatives reply that the war decreased copta—and, without going into too much detail, there seems to be scmething to that claim —but, nevertheless, at the end of four years of actual operation, the plan seems to be an emphatic success If New Zealand can "afford the n: J*™ 1 grocers were rounded up on criminal charges of exacting more than legal prices and held in 9500 bend. TtK before long, we will have to dim out •Cher privileges. But—as our eyes become accustomed to the darkened streets, the absence of the strong lights which detracted from the details of the •eery day scene, we have learned to sea with other eyes, to know what we truly believed, As the material thing* have been taken from us, we have learned to use the senses of our hearts and minds. Only In materisl things does the dim-out prevail. Our faith ia siot dimmed out. Our spirit is not dimmed out. We know that It is up to each and every one of us to make this dim-out a temporary thing — that It ia up to us and our work, to pleaded not guilty and demaadei jury trials, wherenpon Judge Nathan Margold reduced their bonds te $250 each. When their trials were called, the defendants fsiled to show up, and the O. P. A. snnounced it contemplated no further action. Hsd the violators been convicted, they could hsve been jailed far a year and fined up to 910,000. DONT MISS A SINGLE ISSUE Subscribers aro notified their subscription» era »boat pire. That 70« may «at sslss • when ta ea- single Usee, sand in year renewal prompt-ly. Everything will be dona a| this ••d te so» there's ao interrupt*«* i« service.