Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Ogl««!. rvhlamcll« lugtMlovMitk« dtka IH»hanskl nasip M. I Da bo naša beseda meso oostala. 'Seveda se nikjer nič ne po-na iri ne v javnosti, a kdor je leta 1926. zrl v kovačnico krščansko socialističnih strokovnih organizacij, ta bo pač natančno ^el, kako ogromno delo se je izvršilo. ^ poglejmo malo: Novo leto 1926 smo Praznovali v najhujšem votivnem boju Delavsko zbornico. Uspeh, d asi kri-^o odmerjen, je b.l v danih razmerah zadovoljiv. Dne 12. in IB. junija 1926 Kori zvez, seje, seje, seje, shodi, sestanki in »Pravica« naša. — Moj Bog, kako široko polje za — demagoge ... Čast Bogu! Za nami je vse to, to ogromno delo, naloženo prostovoljno, nareko-VaQo po resolucijah I. kongresa krščanskih socialistov leta 1925. v Ljubljani, dn zato, ker je delavstvo izmed vseh sta-**®v v Sloveniji in državi najbolj potrebno zaščito. Trda, kjer je delo, pravo delo, tam “‘ora biti tudi smotor. In zares! Niso bili samim sebi namen ti naši skrbno pripravljeni kongresi. Le brazde so potegnili podolž in počez, sedaj pa naj pride Sejavec in naj klena zrna vseje, da bo bahato polje vzcvetelo in zazelenelo. In v to posvetimo novo leto! S kongresi smo ugotovili, kaj smo, kako stojimo in kaj hočemo. Sedaj pa je nujno potrebno, da premaknemo težišče svojega delovanja na čisto konkretno stran: vemo za industrije in za delavstvo. K njim moramo in oni k nam. Organizacija pomeni vse, desorganizacija suženjstvo za delavstvo! To je parola v leto 1927: 1. Vsak delavec v svojo strokovno organizacijo! 2. Vsak delavec v svojo stanovsko-po-litično »Delavsko zvezo«! 3. Vsak delavec v svojo kulturno organizacijo »Krekovo mladino«! 4. Vsak delavec v delavski konsum! 5. Vsak delavec nalagaj svoj denar v svojo »I. delavsko hranilnico in posojilnico«! 6. Vsak delavec naročnik in dopisovalec v svoje delavsko glasilo »Pravica«! Tako bo en duh in ena armada. Združena v delu, združena v trpljenju, združena v boju in združena v zimagi! Le n6 ta način se bodo uresničili naši načrti, le na ta način smo plodonosno naložili svoj talent, ki bo obresti nesel. 1 Naše organizacije torej letos kvišku, kvišku! je uvedla sedanja brezverska: družba. Da ima delavecjpravioo, predvsem po nauku katoliške cerkve, do prostora v družbi, ki mu mora pripadati kot človeku. Da ima pravico do poštenega družinskega življenja. Mladinska organizacija mora pa nasprotno poučiti delavskega fanta, da ima napram svojemu stanu tudi dolžnosti. Predvsem, da se trudi, da potom svojih delavskih organizacij vžge v vsakem delavcu samozavest do najvišje mere; da je njegova neodložljiva dolžnost, da se posveti vsem delavskim vprašanjem; da sodeluje pri delavskem gibanju in da je na ta način tudi sokovač, ki kuje bodočnost svojo in svojega tovariša. Zavedajmo se, da brez zavedne delavske mladine ni zavednega delavskega stanu. Zato e podvojeno močjo v boj za »Krekovo mladino«! Političen pregled. Doma. Pretekli teden je imel radikalni klub sejo kjer se je jpo Pašačevi smirti prvič jasno pokazalo, da v klubu ni enotnosti, ampak da je začel pokati in da se bo v doglednem času razšel. Del poslancev bo šel za Uzunovičem, drugi del poslancev pa tvori skupino, ki se je doslej zbirala pod Pašičem. Nova vlada, katero sta sestavila Uzunovič in Radič, po tej seji radikalnega kluba nima več večine. Na seji je bilo namreč navzočih 94 poslancev. Od teh je za vlado glasovalo samo 66, to je eden več kot polovica. 21 jih je glasovalo proti, 7 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Vladna večina Šteje 178 poslancev. Ako odštejemo 21 radikalov, ki so glasovali proti vladi, jih ostane še 157. Ker šteje skupščina 315 poslancev, je vlada za 1 glas v manjšini. Seje radikalnega kluba se ni udeležilo 36 poslancev. Od teh jih je že več izjavilo, da tudi niso za sedanjo vlado, tako da je vlada že v znatni manjšini. Ker pa do 25. januarja skupščina ne bo zasedala, ne bo nobenega glasovanja, s katerim ibi se vladi izrazilo nezaupanje ali zaupanje. J Vse kaže, da bomo takoj s 25. januarjem imeli zopet novo krizo, kajti ta teden sta vsled glasovanja v radikalnem klubu odstopila dva radikalna ministra. Na UzunoviČevo željo sta svoji ostavki umaknila. Tiko bo Uzunovičeva vlada imela do 25. januarja mir. Vsaj na zunaj, Kajti v resnici je med radikali in radičevci že paa1 dni po sestavi poslednje vlade nastal spor rada izakona e dalmatinskih Agrarnih odnošajih. Ta spor bo brezdvomno imel posledice, ki se bodo javile, Čim se sestane skupščina. Politični krogi nam napovedujejo m 25, januar v naši notranji politiki Velike spremembe. Takrat namreč naj bi dobili že novo Vlado, ki bi naj pomenjala korak v popolno diktaturo. Pogajanja Slovenske ljudske stranke za vstop v vlado so z imenovanjem nove vlade popolnoma prenehala. Ker Uzu-novid želi, da bi Jugoslovanski klub na vsak način vstopil v vlado, se bodo pošiljanja gotovo obnovila. ' Finančni odbor je pričel s sejami in razpravljal o proračunu. Za prihodnje proračunsko leto znaša naš proračun 11 milijard 700 milijonov. Drugod. Italijanski ministrski svet je sklepal o notranjepolitičnem položaju. Sklenil je, da morajo občine, ki še niso odpustile nefa&stičoih uradnikov, to takoj storiti. 6. januarja se bo sestal Mistični svet, ki bo sestavil fašistični program za 1-1927.španski parlament se bo sestal meseca februarja. Diktator Primo de Riviera upa, da bo za l. 1927. znižal stroške ta armad« za polovico, — Jugoslavija dolguje Angliji 31,400.000 funtov šterlingov. — Prihodnja konferenca Male antante se bo po zadnjih vesteh najbrže vršila v zgodnji spomladi v Bratislavi. To vtejčno prestavljanje konference ni znak najlepših odnošajev med zavezniki Male antante. — Predsednik Združenih držav Severne Amerike se je izjavil proti oboroževanje Združenih držav. — V Sofiji so odkrili komunistično zaroto, ki je hotela vreči vlado, zasesti banke in vojašnice. Kolovodje so zaprli. — V januarju se bodo sestale baltiške države in bodo razpravljale o jamstvenem paktu z Rusijo. — Francija šteje po zadnjem ljudskem štetju iz 1. 1926. 40 milijonov 744 tisoč prebivalcev. Zadnjih pet let znaša prirastek samo pol drug milijon. — Novi japonski cesar je že nastopil. Japonski narod je pozval k edin-stvu in k skromnosti. — Italija je novo jugoslovansko vlado sprejela precej prijazno in bi se rada naši državi ponovno približala. — Med Italijo in Nemčijo se je podpisala pogodba, ki ima namen razsojati vse spore med obema državama na prijateljski način. — Na Litovskem so bili ustreljeni 4 komunisti. Vsled tega se je rusko javno mnenje obrnilo proti Litavski. Rusija se prizadeva, da bi se zbližala s Francijo. — Proračun sovjetske Rusije za 1. 1927 znaša 4.760,613.286 rubljev. Rubelj velja 15 Din. Od te vsote bodo dali davki samo 4 odstot. V Nemčiji se vlada še vedno ni sestavila. Hindenburg je odločno proti uvedbi diktature. — Madjarska opozicija bo na prvem sestanku nove narodne skupščine izjavila, da so bile poslednje volitve nezakonite. Zgubljena stavka. 1. maja preteklega leta so stopili angleški rudarji v stavko. Nasprotstva med lastniki rudnikov in rudarji, ki so že dolgo razburjala vse prizadete pa tndi celokupno angleško javnost, so pripeljala k odprtemu boju. Istočasno s stavko rudarjev je bila proglašena splošna stavka. Ta splošna stavka pa, ki se je pričela radi rudarjev, je v nekaj dneh skrahirala. Polom te pa je bil začetek konca tudi rudarske stavke. Čeprav 90 vodili ti do pred nekaj dneivi z brezpri-•rnerno požrtvovalnostjo svoj boj naprej sami, je bilo vsakemu uvidevnemu Človeku že davno jasno, da more biti konec temu le poraz. Radi nesposobnosti voditeljev, njihovih zvez s sovjeti so izgubili rudarji vse simpatije javnosti. Že radi splošne stavke, o kateri se je mislilo na Angleškem, da je to nekak komunističen napad, se je tudi velik del delavskih prijateljev obrnil naravnost proti strokovnim organizacijam in delavcem. Zato je lato podjetnikom in sploh nasprotnikom delavstva lahko pridobiti proti rudarjem tudi pomoč vlade- Ta stavka je priiher zato, kake se strokovni boj ne sme voditi. Tudi naj-pravičnejše zahteve lahko javnost odkloni, ako se zavzema zanje in jih skuša zastopati demagogija. Voditelji angleških rudarjev, predvsem C- ’ mora veljati v svetu kot »ufejekt tu sjt/VTAia uaiiuTTV, um- jeta v delaven Vero Vase, vero v lastno moč, vero v boljšo bodočnost. Delavec, M se bo zavedal svoje osebne vrednote, se bo posvetil z veseljem raznim delavskim problemom, bo s pri-dnostjo proučitval razne delavske zakone, kajti le na te način mora spoznati sebe in nasproten svet. Vsak delavec bi trioral natanko poznati zakone o zavarovanju zoper nezgode ih bolezen, zakon o bratovskih skladnicah, ustroj Delavske zbornice, zakon o zaščiti delavcev itd. Istotako bi še moral zanimati, kaj je pravzaprav z zavarovanjem za onemoglost in starost. Na jasnem bi tudi moral bati, kaj je z raznimi mednarodnimi konvencijami (dogovori). Vsa ta vprašanja pa gredo večjidel mimo delavca, to pa vsled tega, ker ni v njem dovolj razvita delavska zavest, delavska esebhost. Staro in resnično pravilo je, da se star konj he more naučiti voziti. Istotako Je resnično dejstvo, da se he more vcepljati delavska zavest petdesetletniku, če Je ni dobil že kot mladenič, teč manj jasna ni resnica, da ae boš dobival ih vzgojeval de’lavskih voditeljev iz množic, ki ima ha hrbtu že štiri ali še več križev. Bodočnost delavske organizacije je v mladini. Delavska mladina se mora obrata ih vpeljati v kulturne organizacije, ki So samo m to tukaj, da povedejo delavskega mladeniča ih delavsko mladenko v delavski svet. Da mu Odpre vso bedo delavca. Da pa ni ta beda nujna, ampak da je le posledica režima, ki ga vladi, da bi namreč razbila strokovne organizacije, to so naredili nesposobni socialistično-komunistični voditelji. Položaj rudarjev je po polomu stavke zelo žalosten. Za dolgo časa morajo opustiti misel na kolektivno pogodbo, veljavno za celo državo. Namesto te diktira podjetnik pogodbo vsakemu posamezniku. V najboljšem slučaju se dajo doseči di-striktne pogodbe. Delovni čas je podaljšan za pol, v mnogih podjetjih pa tudi za celo uro, plača skoraj povsod znatno znižana. Podjetniki so zopet neomejeni gospodarji v svojih obratih. Poraz je tedaj popolen in vse žrtve so bile zastonj. Država sama nosi milijardno škodo. Po mnenju strokovnjakov stane Anglijo stavka vsoto, ki si jo komaj moremo Imr ? t«Warri delavstva. Jesenice. Delavska delegacija krajevnega upravnega odbora Bratovske sklad-nice je sklicala v nedeljo 2. januarja javen shod z dnevnim redom: Namen iz-kljUjitve delavstva pri K ID iz rudarskega zavarovanja in vključitev pri OUZD, ter vprašme vzpostavitve zdrav.lišča. Shod je bil sklican sporazumno z vsemi organi aicjarni in bil polnoštevilno obiskan. Če bi imel OUZD že izpeljano starostno avarovanje, bi delavstvo pri KID toplo pozdravilo ta korak, ker pa to še na, je ta atentat na že pridobljene pravice, katere bo delavstvo branilo z vsemi svojimi močmi, vzbudil silno ogorčenje. Motijo se tisti, ki mislijo, da delavstvo nima v sebi nič odporne sile. Čudno je, da so se našli taki ljudje, ki so tako slabo poučeni o tem zavarovanju, kajti dvomimo, da bi biilo toliko zlobe, da bi si na ta način upali oropati 30—40 let plaču-joče člane nj hoviih pravic. Zato opozarjamo na to dejstvo vse naše poslance, da naim pomagajo braniti naše pridobitve. Drugo vprašanje, glede zdravilišča, pa je zelo delikatno, kakor tudi potrebno, čeravno bo del bremen moralo nositi delavstvo samo. Marsikateri je bil mogoče v srcu proti, ali bodočnost bo pokazala, da je bilo koristno. V drugih državah imajo v tem pogledu izborno urejeno, do česar so jim pomagale močne in strumne organizacije, in če hočemo tudi mi tako ureditev, moramo poznati glas organizacije. Takrat bomo bremena >v celoti nalagali na ramena naših izsesoval-cev. Do tedaj pa moramo pokazati, da hočemo izboljšanje, čeravno moramo nositi sami del teh ibremen. Zato, le v skupnosti je moč! Zveza papirniškega delavstva. Goričane-Medvode. Že precej časa ni »Pravica« nič pisala o razmerah v naših obratih, kakor bi bilo bog ve kako vse v redu. Pa ni tako. Naša gospodje so že najbrž pozabili, da si jih je včasih tudi »Pravica« kaj privoščila, kar jim očivid- Člen 56. zakona o proračunskih dvanajstinah je za mesece april—julij 192T.< upeljal v Sloveniji nov davek, tako zva-ni davek od zaslužka telesnih delavcev. Določbe tega člena so bile s členom 8., točko VII., zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—november 1925. deloma izpremenjene ter veljajo od 1. aprila 1925. dalje zakonske določbe tega člena 8. točika, VII. Oba tu omenjena zakona sta bila objavljena v Uradnem listu. V svrho informacij prizadetih ter da bi se delo pri odmerjanju, odtegovanju in plačevanju davka od zaslužka telesnih delavcev olajšalo, je izdalo ministrstvo za finance k omenjeni zakonski odredbi obširna navodila, katera je delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavila v Uradnem1 listu, kos 95 iz leta 1925, na strani 675 potom razglasa št. 318. V teh navodilih so izčrpno naštete vse različne vrste delavcev, ki pridejo v poštev kot telesni delavci in ki so zavezani plačevati davek od svojega zaslužka. Za davčno podlago se smatra ves zaslužek ne glede ali obstoji v gotovini ali drugih prejemkih, v celem koledarskem letu, in ne glede ali je delavec plačan na uro ali pa dela v akordu (»od štu-ka«). Piri akordnem delu pride seveda v poštev le zaslužek od onega dela, ki ga je delavec storil tekom osmih ur; kar je čez osem ur, je davka prosto. predstavljati: 400 do 500 milijonov funtov šterlingov ali 100 do 140 milijard dinarjev. Vlada že napoveduje nove davke, katerih večji del bo moralo nositi delavstvo. Angleška rudarska stavka je poučen primer za vse tiste, ki se še vedno naslajajo ob socialistično - komunističnih geslih in obljubah in pričakujejo od te strani trajnega zboljšanja svojega položaja. Tukaj lahko uvidijo, v kakšno nesrečo lahko zabrede delavstvo, ako sledi kričačem. Za strokovno gibanje sledi iz tega resen opomin, da ne meša svojih zahtev in svojega boja s strankarsko politiko, ampak da se pusti vplivati in voditi le od stvarnih ozirov, ako hoče uspešno delovati za delavstvo. no ni bilo kaj prida všeč. Kakor kaže, bo zopet treba večkrat opisati krivice, ki jih delajo delavstvu. Tako so na dan pred Novim letom ukazali, da se dela do petih na esto do pol 5, to je pol ure več kot navadno na plačilni dan in sicer menda samo zato, ker je plačilni dan na petek in ne na soboto, in to vkljub temu, da pogodba omenja izplačilne dneve, a ne izrečno sobote. Pogodba je menda še v veljavi, vsaj slišali še nismo ničesar, da bi se razveljavila s pnivolenjem delavstva. Naši gospodje menda ne poznajo te pogodbe, ali je pa nečejo poznati, kakor tudi raznih drugih zakonov in predpisov v zaščito delavstva. Samo tisti njihov »Delovni red« prav z veseljem obešajo po tovarni. Za nas delavce pa ta »Delovni red« ne velja! Nikdar nismo in tudi nikdar ne bomo pristali nanj! In tudi -naši zastopniki niso na njem podpisani. Če gospodje mislijo, da bodo sedaj, ko so ga razobesili, začeli istega tudi izvajati, se presneto motijo! Kajti pri nas so že in še bodo naleteli na odpor. Nasprotno bi se pa mi »Delavskemu redu« ne protivili, če bi bil izdelan v sporazumu z našimi zastopniki in bil v skladu s tozadevnimi zakoni. Svetovali bi gospodom, naj bodo bolj mirni, ker delavstvo postaja razburjeno vsled ve-dnega šikaniranja in teptanja svojih pogodb. Da se ni dobro igrati z delavstvom, to bi jim vedel že marsikdo povedati. Za danes naj bo dovolj. Ako se razmere ne iapremene, se že še oglasimo. Delavstvu pa svetujemo, naj se oklepa svoje organizacije ter naj pridno čita »Pravico« in obiskuje razne shode in predavanja, da se tako izobrazi in priptravi na boj, ki ga še čaka. Kajti, če delavstvo ne bo imelo res delavskih in izobraženih voditeljev, ki bodo izšli iz delavskih vrst, ne morejo misliti na boljšo -bodočnost. Zato vsi, delavci in delavke, obiskujte vedno socialna predavanja, ki se vršijo vsako sredo od pol 7 do 8 zvečer ■v Društvenem domu v Preski, in katere prireja naša izobraževalna organizacija »Krekova mladina«. Izvzeto je le plačilo za prekoumo delo ter taki prejemki v blagu, katerih se ne more smatrati za del plače, kot so n. pr. delovna obleka v raznih industrijskih podjetjih, škornji v strojarnah itd. Draginjske, rodbinske ali katerekoli 'osebne doklade 'niso oproščene tega davka, tako da se davek plača vedno od celega dejanskega prejetega zaslužka za redno delo, ne glede na to, ali se izplačuje zaslužek za gotovo število ur dnevnega ali nočnega dela. Plačilo za delo, ki se opravlja preko dogovorjenega števila ur dnevnega ali nočnega (navadno osemurnega) dela ne spada v osnovo za odmero. Vrednost dogovorjene hrane in vrednost stanovanja se ravna po običajnih dnevnih cenah dotičnega kraja, kjer je delavec zaposlen. Delodajalec jamči za plačilo davka za ves čas, v katerem opravlja delavec pri njem svojo služlbo. Plačilu tega davka so zavezani vsi delavci, ki so dovršili 18. leto in niso prekoračili 65. leta starosti, le delavci pod 18. in nad 65. letom so davka oproščeni. Skupna vrednost letnih prejemkov v naravi in gotovini pod 5000 Din je davka prosta. Poljedelski sezonski dninarji so davka od zaslužka oproščeni. Drugi sezonski delavci (n. pr. zidarji, ki delajo le dva do šest mesecev v letu) v gradbenih in industrijskih podjetjih — se- veda nad 18. in pod 65. letom — so davku podvrženi, če za celo leto preračunani zaslužek presega 5000 Din. To se ugotovi na ta način, da se dnevna dnina pomnoži s 300 delovnimi dnevi. N. pr. če zasluži delavec dnevno 40 Din, znaša njegov celoletni zaslužek 12.000 dinarjev; če bi pa zaslužil le 15 Din na dan, bi znašal letni zaslužek 4500 Din in tak delavec je davka oproščen. Davku podvrženim sezonskim delavcem ■odtegujejo davek delodajalci ob izplačilu zaslužka in ga odvajajo davčnim uradom po predpisih točke 6. že omenjenih navodil za skupino B, katero bomo pozneje obrazložili. Od ugotovljenega enoletnega zaslužka je davkariji odvesti: 2 odstotka kot davek, 0.5 odstotka kot invalidski davek, 0.6 odstotka kot izcedni pribitek in 0.2 odstotka kot komorno doklado, 0.5 odstotka taksne pristojbine od plače, torej 3.8 odstotka od celokupnega zaslužka. Evdenco in kontrolo o plačevanju tega davka vodijo davčna okrajna oblast-va, v Ljubljani pa davčna admin stra-cija, ki vodijo v to svrho potrebne sezname vseh podjetij, urejene po davčnih okraiih. Tu se vsako vplačilo, spremembe itd. sproti zabeležujejo. Na ta način imajo davčna oblastva na koncu leta točno evidenco o vplačanih zneskih in o pod'etjih, ki so z odpremo davka v zaostanku. Zaslužek telesnih delavcev je navezan obdavčenju izključno le po členu 56., oziroma po členu 8-VII., takoj v pričetku omenjenih proračunskih zakonov in se raradi tega ne sme obdačiti z nobenim drugim davkom. Če je kak delavec oproščen tega davka, ker še ni dovršil 18. leta ali ker je že prekoračil 65. leto starosti, se njegov zaslužek ne sme obdačiti z dohodnino, četudi /n«ša •nad 5000 Din letno. Če ima telesni delavec ali kak član njegove družine razen •'asluaka z ročnim delom še druge dohodke, se pri ugotavljanju podlage za odmero dohodnine pušča ta zaslužek popolnoma v nemar in se ga ne jemlje v poštev niti pri določ tvi eksistenčnega minimuma, niti ne vpliva na proffres:jo dohodnine v zmislu § 175. zakona o osebnih davkih. Glede načina, kako se davek odmerja in plačuje, deli ministrstvo za finance v navodilih delavce v tri skupine. A. V prvo skupino (točka 5. navodil) spadajo oni delavci, ki opravljajo delo s a m o s to j n o in od delodajalca neodvisn o. Sem spadajo n. pr. postreščki, čistilci čevljev, dninarji, žagarji in razni poulični prodajalci. Tem davčnim zavezancem odmerjajo davek cenilne komisije na podlagi prijav, ki jih te osebe morajo vlagati do 31. januarja vsakega leta davčnim oblastvom (administraciji), kolkovane s 5 Din. V teh prijavah (napovedih) mora biti navedeno: ime, poklic, stanovališče in letni zaslužek iz prejšnjega leta. V primeru, da stranka ne vloži kolkovane prijave do 31. januarja, se ocenijo dohodki na podlagi uradnih poizvedb in drugih pripomočkov. Postopanje glede odmere in predpisa davka v tej skupini je popolnoma analogno postopanju pri dohodnini. Odmerjeni davek postane pravomo-čen v 15 dneh po prejemu plačilnega poziva (naloga), odnosno po razglasu predpisnega izkaza, ki je razgrnjen pri davčnem oblastvu (administraciji) in davčnem uradu. Delavoi v tej skupini plačujejo davek sami direktno davčnemu ura-d u četrtletno v rokih, v katerih zapadejo tudi ostali neposredni daviti, to je: 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra. Eksekutivno izterjanje davka se začne po preteku vsakega tromesečja. B. V drugo skupino (točka 6. navodil) spadajo delavci, ki so zaposleni v 'industrijskih podjetjih, v hotelih, restavracijah, tovarnah in veletrgovinah, to je v trgovinah »na debelo« ter v trgovinah »na debelo in drobno«. Tem delavcem odtegujejo delodajalci 3.3 odstotke za davek ob izplačilu zaslužka ter ga oddajajo davčnim uradom mesečno ali pa kvartalno s predpisanim seznamom in duplo. Vzorec tega seznama je že vobče znan in se dobi v trgovinah in pri davčnih oblastvih. Pri vplačilu obdrži en dvojnik seznama davčni urad, drugega pa dobi plačnik nazaj s potrdilom, da je davek za ta in ta čas plačan. Razširjajte »Pravico«! Izselievan!e v Francijo. Dnevno se dogaja, da odpotuje večje ali manjše število delavcev v Francij0 iskat dela. Navadno so delavci preskrbljeni z jugoslovanskim potnim listam prehodnim vizumom švicarskega konzulata, dočim nimajo vizuma francoskega konzulata. Delavci so mnenja, da jim f)0 v Baslu lahko dobiti vizum za nadalje-van e poti v Franc jo. Vendar v Bazlu francoski konzulat odklanja izdajo vizumov. Delavec, ki hoče dobiti vizum, mora prej skleniti z delodajalcem v Franciji delovno pogodbo, iz katere je razvidno: pri kom delavec sprejema delo* v kakšni stroki, za kateri čas je zapogi«1’ višina mezde itd. Tako sklenjeno pogodbo mora odobriti in overiti prefektur* Šele na podlagi tako opremljene delovne pogodbe izda francoski komulat vizum za potovanje v Francijo v svrho z*' poslitve. Delavci, ki pridejo v Basel, navadno ne morejo predložiti potrebnih dokumentov francoskemu kon-ulatu, ki P11 tudi ne i’da vizuma. Delavci ostanejo brez denarja na cesti. Švicarske obla8*' ne dovolijo bivanja v republiki inozem-cem delavcem, ki so brez sredstev, švicarska policija jih pr vede na jugoslovanski konzulat, ki tudi nima na razpolago sredstev za odpomoč delavcem. Delavci pridejo v največje neprilike in »e preostane drugega, kot da se jih prisilnim potom odvede na jugoslovansko mejo. Jugoslovanski konzulat v Bazlu opozarja zato v Francijo potujoče delavstvo, da se ne podaja prej na pot, dokler »e dob, že v domovini vse potrebne dokumente, med temi tudi francoski vizum- VABILO. Glasom § 8 društvenih pravil sklicuje vodstvo Pogrebnega društva Marijin6 bratovščine v Ljubljani svoj vsakoletni •občni zbor, kateri se bo vršil v nedelj 16. januarja 1927 ob 2 popoldne v k ti-ževn ški dvorani s sledečim dnevnim re-d m: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. poročila a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, č) rač. preglednikov; 3. odobritev letnega računa za leto 1926; 4. dote čitev članarine za leto 1927 glasom § ? pravil; 5. Določitev izplačila ob članovi smrt. glasom § 5 pravil; 6. volitev odbora in nadzorstva gl. § 9 pravil; 7. pred- l. gi in slučajnosti. Glasom § 8 društvenih pravil je občni zbor sklepčen pri vsakem številu navzočih članov, da je bil isti le pravilno sklican. — Društveni člani se uljudno vabijo, da prisostvujejo občnemu zboru v obilnem številu. Tedenske novice. Brezplačne železniške karte. Železniška uprava je obvestila podrejene organe, da se podaljšuje veljavnost stalni*1 (letnih) brezplačnih železniških kart, k®' tere je prometno ministrstvo izdalo le*8 1926, do vključno 31. januarja 1927. Kolektivna rudarska pogodba odobr8' na. Minister za šume in rudnike je odobril kolektivno pogodbo, sklenjeno m^ rudarji in državnimi rudniki. Pogodb* je stopila v veljavo 1. januarja. Stavka delavcev v Zavidoviču. Sar*' jevska Delavska zbornica in inšpekcij9 dela sta ponovno intervenirali pri min1' strstvu za socialno politiko radi stavke v Zavidoviču. Pristojni činitelji so mnenja, da delavci ne nosijo nobene fcrivde za stavko. Od podjetja se bo zahteval0’ da da delavcem plače tudi za čas stavke. Če ne bi podjetje hotelo ured.iti P0' loža ja delavcev in jim dati tistih pre' jemkov, M jim gredo, bo, kakor je ljubljeno, ministrstvo storilo potrebne korake. Mrzla zima je privrela, pevce drobne nam je vzela, v tolažilo pa je zdaj nam za pečjo »BUDHHA« čaji Usodna zmota. Ivan Morčič, hlape® * trgovini z železnino v Mariboru, je to® že dalje časa, da ima hud revmatiz®11^ Nekdo mu je svetoval, naj se vleže ^ vroč pepel, katerega odlaga železnico odprtem kraju, kar mu bo pomagalo. ^ srečnež je ubogal in je šel zvečer 1«®* na ta pepel. S seboj pa je vzel še ® klenico sadjevca, da bi lažje prestal n ^ Alkohol in pa strupeni plini, ki u^aAj iz še neugaslega pepela, pa so stor svoje in zjutraj so našli Morčdča n*P^ sežganega. Jugoslovanska strokovna zveza. Davek od zaslužka ročnih delavcev. Čuden strelec. V Zagrebu je neki j Lamgheiter streljal na dvorišču vrabce s flobert-puško, toda pri tem bil tako nepreviden, da se je ustrelil v desno nogo dn moral v bolnico. Zločin gluhonemega. V okolici Novega Sada je neki kmet priredil domačo zabavo. Na zabavo pa je prišel kot ne-poval ljen tudi neki gluhonemi sosed, katerega je pa gostitelj odslovil. To je gluhonemega tako razjezilo, da se je povrnil s sekiro in gostitelja potolkel do smrti. Slovenec, žrtev luksemburških rudnikov. V rudniku Tetange v Luksemburgu se je 15. decembra smrtno ponesrečil Slovenec Anton Sdvka, doma iz Vrbna pri Št. Juriju ob južni železnici. Ponesrečenec, star 35 let, je delal v rudniku. Pri kopanju rude se je vdrla nanj vel.ka skala, ki mu je razmesarila obe nogi. Rudniški rešilni oddelek ga je odpeljal v bolnico, kjer je pa vsled prevelike izgube krvi kmalu rani podlegel. Ponesrečeni Sivka je bil med tamošnjimi Slovenc. zelo priljubljen. Strašna božična tragedija. V vas Tr-njavi v Slavoniji se je na sveti dan odigrala pretresljiva tragedija v hiši kmeta Štefana Lukačeviča. Okoli štirih popoldne je odšla žena v hlev, da napoji konje, v sobi pa je ostalo troje otrok, od katerih je bilo najstarejše dete staro štiri leta. Medtem, ko je bila mati v hlevu, se je v sobi, kjer so bili otroci, vnelo božično drevo in izbruhnil je požar. Otroci so seveda vpili, toda sl.šal jih ni nihče. Ko se je po daljšem času vrnila mati iz hleva, ji je udaril iz sobe nasproti zadušljiv dim, v katerem je našla svoje tri otroke mrtve. Pač žalosten božič! Popravljamo. V »Pravici« z dne 2. decembra je bila pod naslovom »Na naslov g. inšpektorja dela v Ljubljani« objavljena notica o razmerah pri ključavničarju g. Martinčiču na Rimski cesti v Ljubljani, ki po naših informacijah ne odgovarja dejanskemu položaju, ker temelji na napačnih informacijah. To v blagohoten popravek. (Op. uredništva: Prosimo vse svoje tovariše dopisnike, da poročajo le objektivno dognane stvari, ker naš list od početka stoji na stališču, da se nikomur ne dela krivica.) Smrtna nesreča. Na Novega leta dan je v Želodniku poleg Doba pri Domžalah zašel tik pred avtomobil 23 letni Miha Erbežnik s Krtine. Avtomobil je Erbežnika z vso silo udaril in treščil ob tla. Ponesrečenec je par minut na to izdihnil, ne da bi se zavedel. Ko je šofer tik pred avtomobilom zagledal človeka, je takoj zavrl in zavozil v stran. Toda bilo je že prepozno. Avtomobil je zadel v obcestni kamen in se zaletel .v bližnje drevo, vsled česar je dobil močne poškodbe. Kako je Erbežnik zašel pred avtomobil, ni znano. Šofer je vozil pravilno po desni strani ceste in vsled goste niegle z zmerno brzino in prižganim reflektorjem. Ustreljen skozi okno. Na sv. Janeza dan zvečer so luščili bučnice pri Tomažu Silaku v Rucmancih pri Ormožu. Okoli 9. ure je hotel gospodar, da bi z delom končali in šli k počitku, pa so ga drugi pregovorili, da so z delom nadaljevali. Krog pol 11. ure so nameravali končati z delom in se raziti. Nenadoma Pa je vse razburil strel skozi okno. Strel le prebil dve šipi in krogla je zadela gospodarja Tomaža, ki je slonel ob postelji, naravnost v srce, da je v par trenutkih izdihnil. Meseca maja je na Silaka že streljal zločinec skozi okno, a ga le takrat samo ranil, da je moral za en teden v bolnico. Rajni je zapustil pet deloma že doraslih otrok. Jugoslavija v številkah. Glasom stati-. ftičnih podatkov je znašalo število prebivalstva koncem leta 1925 12,017.323 ^seb. Od tega je 6,893.597 moških in pa 5,123.776 žensk. Po veri je 5,602.227 pra- voslavnih, 4,735.154 rimokatolikov, muslimanov je 1,336.687, protestantov je 217.847 ,Židov 65.195, 17.536 pripada ostalim konfesijam, 2116 pa je brez vere. Po narodnosti je 8,525.000 Srbohrvatov, 1,042.761 Slovencev, 513.472 Nemcev, 472.409 Mažarov, 441.740 Arnavtov, Romunov je 229.309, ostalih narodnosti pa je 388.635. Na enem kvadratnem kilometru živi v Srbiji 53, na Hrvatskam in v Slavoniji 62, v Vojvodini 70, v Sloveniji 65, v Dalmaciji 48, v Bosni in Hercegovini 36, v Južni Srbiji 32 in v črni gori 20 oseb. Vpliv alkohola na napredek v šoli. »Prerod« piše: Neki dunajski učitelj je preiskal vpliv alkohola na uspeh šolskih otrok; 591 otrok, od teh 217 dečkov in 374 deklic. Zaključek je bil sledeči: Nobenega alkohola ni pilo 134 otrok: uspeh dober 42%, uspeh slab 9%; izjemoma je dobilo alkohol 164 otrok: uspeh dober 28%, uspeh slab 9%; vsak dan enkrat je pilo 219 otrok: uspeh dober 28%, uspeh slab 14%; vsak dan dvakrat je pilo alkohol 71 otrok: uspeh dober 24%, uspeh slab 18%; vsak dan trikrat so pil. alkohol 3 otroci: uspeh dober 0%, uspeh slab 67%. Uspeh pri neoznačenih odstotkih je bil srednji. Ali si moremo vpliv alkchola predstavi ati bolj nazorno kot nam govori ta statistika? Krekova mladina. Lesce. Pripravljalni odbor »Krekove mladinec v Lescah prired. v nedeljo, dne 9. januarja ob pol 5 popoldne v prostorih Prosvetnega društva na Brezjah ljudsko igro s petjem v petih dejanjih »Di-■mež, strah kranjske dežele«. Vsi prijatelji Krekovcev vljudno vabljeni! Sv. Miklavž pri Ormožu. Naša podružnica je priredila na Štefanovo igro »Čr-nošolec«. Igralci so svoje vloge prav dobro rešili 'in nabito polna dvorana je bila dokaz, da med številnimi nasprotniki našega pokreta tudi ne manjka naših prijateljev. Po igri je bil srečolov, toda žal, da je občinstvo še premalo segalo po srečkah. Smo pač v času, ko ni zaslužka in gre ljudem trda za denar. Vendar je bil uspeh naše prireditve v gmotnem in moralnem oziru povoljen. Zato bodi na tem mestu izrečena zahvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k uspehu naše prireditve, tako centrali kakor podružnici Krekove mladine Trbovlje za izdatno pomoč, dalje centrali S. Z. V. Ljutomer in skupinam Sv. Miklavž in Ljutomer in vsem ostalim, ki so nas podpirali in s tem pripomogli do uspeha. Vam pa, tovariši Krekovci, kličem: S podvojeno močjo na delo! Dramatična šola, ki je pričela s poukom, je za Vas velik korak naprej, sestanki in predavanja naj Vam bodo simbol in kažipot, da boste pravi neustrašeni borci in vredni učenci velikega učitelja dr. Kreka. Številne mase delovnega ljudstva gledajo z zaupanjem na Vas, mlado četo, na Vas stavijo svoje nade, ker od mladine je odvisna delavska bodočnost. — Predsednik. Sv. Miklavž. Priobčujemo nekaj misli iz govora, ki ga je imela na zadnjem našem sestanku naša tov. Marija Rabin. Kot udje Krekove mladine si postavljamo dom, dom svobode, pravice in enakopravnosti. Ta dom mora biti trden, da ga ne poruši vsaka sapica. Zato naj se nobeden izmed nas ne plaši pred za-smehljivimi besedami, posebno pa naj ne bo nobenega sram nositi javno svoj delavski znak naše »Krekove mladine«. Pregovor pravi: Kdor 'zasmehuje, bo zasramovan. S tem ko praviš, da te je sram nositi delavski znak, izrekaš, da te je sram, da si delavskega stanu, da si viničar(ka), da si z delom svojih rok služiš svoj vsakdanji kruh. Saj nas je 40.000 viničarskih družin! Mi moramo gledati, da ne propade naše delo, am- pak raste, se širi, saj mi hočemo biti iz- j vrševavci dr. Krekovih idej, njegove oporoke. Zato je naša naloga, da smo resnični apostoli njegovih idej med na- | šim narodom. In prišel bo dan svobode. Skozi morje naše krvi, rojen iz bolečin in solza. Zato na delo! Ne sramujmo se i svojega stanu, svojega delavskega zna- | ka, bodimo samozavestni, ponosni na svoj stan. Pokažimo pred celim svetom, da ostanemo trdni in stanovitni. Dopsi. Preska Umrl je v noči na 4. januar preč. g. duhovni nadsvetnik, častni kanonik Janez Brence, župnik v Preski pri Medvodah. Blagopokojnik je bil vel k dobrotnik revežev in delavstva, ustanovitelj prvih naših društev v Preski, med njimi tudi katoliškega delavskega društva, kateremu je bil predsednik od začetka ,od leta 1902., pa do svetovne vojne. Med tem časom se je mnogo žrtvoval za naše delavstvo in mu storil veliko dobrot. Bog mu bodi plačn k! — Naše delavstvo bo blagopokojnika ohranilo v hvaležnem spominu. Moste. V nedelo 2. januarja se je vršilo drugo predavanje »Krekove socialne šole« v Ljudskem domu v Mostah, katereoa je priredila centrala Krekove mladine. To pot je predaval o našem očetu Kreku g. prof. Ivan Dolenec, ki je lepo orisal delovanje pokojnega Evangelista med našim delavstvom. Lepa udeležba — 75 po številu — nam je priča, kako potrebna so taka predavanja. Po predavanju je v kratkem poročal o potrebi takih predavanj in tud o ustanovitvi Krekove mladine za okoliš Moste tov. France Kordin. Razvila se je živahna debata, ki je pokazala živo zanimanje za Krekovo mladino. Krekovci in prijatelji našega pokreta, na delo za naše krščansko socialistično gibanje! Zabukovca. Dne 1. januarja je bil pri nas volivni shod, na katerem je ob lepem številu navzočega delavstva in kmetov govoril kandidat za oblastno skupščino tov. Uran jek. Sklenili smo skupen nastop vsega delavstva pri teh volitvah za SLS, ki bo tudi sijajno zmagala. Liboje. Podpisani upokojenec se Jakobu Uranjeku iz Griž najiskreneje zahvaljujem, ker mi je po dolgem trudu izposloval zopet dragdnjske doklade in priporočam vsem tovarišem, da iščejo pomoč samo pri naših tovariših, ker drugje bi zastonj iskal nesebičnosti. Priporočam pa tudi naše glasilo »Pravico«, ki se postavlja v bran in zaščito za najbed-nejšega — delavca. Naj hod, v vsako hišo! — Jakob Pere, Liboje, p. Petrovče. Ljutomer. Izjava. V danih razmerah preklicujeva podpisana viničarja svoj podp s dn pristanek na tretji kandidatni listi -a volitve v oblastno skupščino v okraju Ljutomer. Volili bomo oficielno listo SLS, kakor nam naj slede vsi viničarji naše okolice. — Ljutomer, dne 31. decembra 1926. — Fekonja Franc, Pcdgradje 4. — Ivan Ilusjak, Slamnjak št. 50. ______________________ Za tiskovni sklad. Za tiskovni sklad »Pravice« so darovali po 10 Din: Velenje: Jerič Karel, Jerič Martin, Pečečnik Jože, Janežič Franc, Brglez Jože, Krajnc Jože, Jenko Valentin, Baltazar Albreht, Cvikl Miha, Cvikl Ivan, Melanšek Jakob, Božič Fran, Meža Ivan, Jurko Ivan, Povh Egidij, Grobelnik Franc, Pečovnik Karel, Goršek Leopold. Rimske Toplice: Putrih Kristina, Putrih Karel, Putrih Janko, Majcen Janez, Hohkraut Alojzija, Putrih Frančiška, Kluki Alojzija, Klenovšek Anton, Klenovšek Franc, Klenovšek Alojzij, Blatnik Martin, Požin Franc-Št. Vid nad Ljubljano: Babnik Ivanka, Gabrovšek Marija, Arhar Ivanka, Rekef Marija, Bučan Ivanka. Hrastnik: Smole Franc, Mokotar Jakob, Napret Rudolf. Dol pri Ljubljani: Bokalj Peter, Bokalj Franc, Tihelj Franc, Tekauc Franc, Vidmar Martin, Pogačnik Anton, Česen Fr., Peterka Peter, Jelnikar Anton, Podberš-nik Jože. Prevalje: Paučnik Helena, Banko Katarina, Pepevnik Josip, Mlinar Elizabeta, Švab Marija, Zorman Helena, Perovnik Štefana, Petek Neža, Kret Marija, Repnik Roza, Lečnik Neža. — Po 5 Din so darovali: Kamnagorica: Bevc Urh, Bevc Jakob, Bohinc Janez, Bohinc Jakob, Cengle Jožef, Lukan Miha, Kapus Anton, Kapus Janez, Pogačnik Lovro, Pogačnik Marko, Smrekar Valentin, Režek Janez, Šparovic Franc, Šparovic Ivana, Šlibar Josip, Šlibar Jožefa, Toman Anton, Tomaževič Franc, Tomaže-vič Josip, Varl Franc, Varl Miha, Varl Ignac, Varl Jernej, Varl Janez, Varl Jo-s:p, Varl Jakob, Varl Barbara, Zvan Andrej. — Po 10 Din: Medvode: Rakovnik Franc, Peternelj Ivan. Trbovlje: Golob Ivan. Celje: Erjavec Albin, Rataj Katarina. Laško: Ramšak Miha. Prevalje: Dobrodel Marija, Zažej Franc. Zabukovca: Vošnjak Martin. Ljubljana: Korošec Maks, Remic Franc, Fortuna Enrilo Splošno priljubljen leavni natSomestek. okusen t cenen. Dobiva se v vsefp dobro asorriranl/f Kolonl/alnlf) trgovinafi. Schichf Nerazdružna sta Jelen in Schichi, znaka edino pravega Schichtovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne verujte nikomur, da je drugo milo »prav tako dobro" 1 Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. Marija, Skosples Štefan, Končan Ivanka, Lamberger Marija, Vilfan Matevž, Bom-l>ač Marija, Končar Martin, Bračun Neža, Poženel Ivan, Gošnik Marija, Mihelčič barija. Skupaj so darovali gori imenovani 950 Din, katerim se tem potom najlepše zahvaljujemo, Za z ene in dekleta. Madeži od kave. Madeže od kave spravimo iz perila, če fcmešamo jajčni rumenjak z glicerinom in jih s to zmesjo naniaŽemo in potem v mlačni vodi izperemo ter še mokro perilo na drugi strani polikamo z likalnikom, ki ni prego-rak. Olicerin popije čreslovino kave in maSčobo mleka, ne da bi barvo blaga pokvaril. — Madeže od Črne kave odstranimo iz svilenega blaga, če jih operemo z vodo, ki smo ji dodali nekaj govejega Žolča. Madeži od bele kave se dado odpraviti tudi z bencinom ali z razredčenimi amonijakom. — Iz raznega blaga se dajo kavni madeži odstraniti tudi na ta način, da jih izperemo v slani vodi (na"l liter vode 50 gramov soli). Če so madeži nastali po beli kavi, jih uantažcmo z glicerinom, operemo v mlačni vodi in na nasprotni strani blago polikamo. Šivalni stroj, katerega hočemo ohraniti dolgo časa, moramo pravilno hi natanko č »liti, glavno ulogo imata tu olje in petrolej. Marsikateri stroj je v nekaj letih tako obrabljen, da rabi večjega popravila ali pa se sploh ne da več popraviti in to samo radi nepravilnega čiščenja ali celo radi zanemarjenosti. Ako šivaš s šivalnim strojem, moraš vsak teden pohabiti vsaj četrtinko ure za sna-ženje. Najbolje ih najhitreje očistiš stroj na sledeči način: Vzemi najprvo čolniček ali kolešček iz stroja in ga shrani. Potem vlij v vse nalašč za to pripravlje- ne luknjice par kapljic petroleja, tudi na dele železa pri stojalu, kakor pri stroju, kateri se pri vrtenju drgnejo drug ob drugega, vlij petrolej. Nato vrti stroj naprej in nazaj, da se izmeče staro, strjeno olje. Z mehko čisto ruto zbriši ostali petrolej s stroja in ga šele sedaj namaži s čistim oljem. Zelo v navadi je mazanje stroja z oljem, v katerega se primeša petrolej ali pa celo s samim petrolejem. In to je zelo napačno. Stroj sicer lahko teče, a se obrabi tako, da v par letih sploh hi več za rabo, ker petrolej nima svojstva olja, nasprotno, že v steklenici raztopi olje, da postane še to stroju škodljivo. Le samo čisto olje zmanjša drgnenje železnih delov in tako dolgo časa ohrani stroj. Rabite torej najprvo petrolej in šele potem, ko ste ga dobro izbrisali, olje, nikoli pa ne oboje namešano. Najboljše je olje iz kosti, ki ga dobimo v vsaki drogeriji, lekarni ali trgovini za šivalhe stroje. RazHc. Brezposelnost v Avstriji je v zadnjih tedn h narastla. Od 81. oktobra do dne 15. novembra znaša prirastek 7800. A vkljub temu je danes prirastek manjši kot v istem času lanskega leta in gre posebno na Dunaju na račun sezonskih delavcev. Nove vrste štedenje. Uprava tobačnega monopola v Turčiji bo odslej položila v vsako cigaretno škatlico mesto dosedanjih 20 cigatet samo 19. Cena bo ista bot preje. Na ta način misli država precej priŠtediti. V neki drugi diržavi se pa štedi drugače: Mesto tobaka, se da v cigarete rjavo preparirana trava, in na ta način prištedi še več kot misli Turčija. Čokoladna vas. Par imesecev po končani svetovna vojni so ljudje postali zo- pet ljudje, polastilo »e jih je naenkrat usmiljenje. Ij, Amerike so začeli pošiljati v stradajoče vasi na Poljskem rame zavoje. Tako je dobil neki kmet zavoj, v katerem je bila koviiiasta škatla. Ker pa ni bilo navodilo priloženo — ali pa je bilo angleško in kmet ni znal brati — zato je dotičnik menil, da se nahaja v škatli rjava barva. Pogled mu je padel na hišo, ki je med vo0no veliko trpela, in mislil si je, da mu hočejo Amerikanci pripomoči do lepše barvane hiše. Zmešal je rjavi prašek iz škatle v vodi, vzel v roke čopič in kmalu je bila hiša »nova«. Take škatle je pa prejelo v vasi več kmetov in ko so videli, kako je v škatlah lepa barva, so se hitro lotili svojih hiš ih v par dneh je bila vsa vas prenovljena. Sioer je bila pa res lepo temno-rjavo pobarvana in to enotno, da 0e pogled na vas napravil kar najlepši vtis. Sčasoma so pa le zvedeli, da jim Amerikanci niso poslali v škatlah barve za hišo, temveč pristen kakao. — Konec pa tudi mora biti: Zopet je min lo par dni, in hiše so spodaj tkazale zelo čudne lise, skoraj še grše kot »o bile poprej. Kmetje so prišli na to, da so jim otroci, ki so seveda tudi zvedeli za to čudno »barvo«, polizali sladČioo s hiš, do kamor so dosegli. Za kratek čas. Čuden sporazum. Vsled male napake v kaznilniški knjigi je neki lopov sedel v zaipom cel mesec preveč. Ravnatelj kazn lnice se prizadetemu opraviči, toda lopovu se zdi en mesec zapora preveč malenkost ih se mu odreže: »To ni nič, gospod ravnatelj, mi boste pa drugič en mesec odtegnili. Na svidenje!« Sam s seboj se je pogovarjal. Služabnik v stari graščini, čigar gospodar je odpotoval: »Res he vem, kakšna razlika je med baronom in menoj. Kadiva oba iste cigarete, pijeva oba isto vino, nosiva oba enake obleke, ljubiva oba eno in isto dekle. Razlika je samo v tem, da dela on dolgove, jaz pa upnike mečem sikozi vrata.« Kuharska umetnost. Mlada žena napravi svojemu možu za večerjo prvič cmoke. Mož cmoke na vse pretege hvali in jih z veseljem pospravlja, toda naenkrat se začne daviti. »Ja, kaj pa je, dra-gec?« reče skrbna ženka svojemu mlademu možu. »O nič, srček, samo zdi se mi, da so v cmokih še jajčne lup ne.« »Veš kaj, šele dva dni sva poročena, pa že sitnariš. Sicer sem pa skuhala cmoke popolnoma pravilno. Na, le poglej v knjigo: Vzemi pet meric moke in štiri jajca, zmešaj in cmoki so gotovi.« Tako ali tako. Sluga čisti na hodniku stotnikovo obleko. K njemu pride neznanec ter ga prosi, naj nese stotniku pismo. Sluga odda stotniku pismo, v katerem je bilo pisano: »Ce pojde po sreči, dobro, če ne pojde, tudi dobro.« Stotnik vsebine ne razume, zato reče slugi, naj možaka privede k njemu. Sluga se kaj hitro povrne in v eni sapi javi stotniku: »Temu lopovu je šlo po sieči. Ukradel je vašo uniformo!« Trebušne bolečine. Podčastnik: »Kaj vam je, Savenc, da tako žalostno izgle-date?« — Novinec: »Trebuh me bodi. Pokvaril sem si želodec.« — Podčastnik: »Mrha, prav ti jel Zakaj pa vse sam poješ, kar dobiš od doma?« Vrednost denarja: Za 1 dolar dobiš 56.60 Dih; za 100 frankov 224 Din; za 100 lir 255 Din; za 100 avstrijskih šilingov 800 Din; za 100 čeških kron 168 Dih; za 100 nemških mark 1347 Din. za »Pravico«! jjy Pierre L' Er mite: 1 Žena i zaprtimi oftnL ja Iz francoščine prevedel L. S. Nedoočno se spomni, da je njegova mati v resnici iskala te dni sobarico in da je to verjetno ta-le, ki j rihaja predenj... Pa najsibo že gospica ali služkinja, vsek, ttiu je nerodno, da ga vidi ta svetla deklica nega, bet se vrača zjutraj s prenočevanja. Ni se sicer še prav opomogel od osuplosti, vendar je še pravočasno odpri usta in vprašal še preden je dekle prijelo za kljuko, da zopet odide: »Ali ste mogoče vi naša npva sobarica?...« Murija Durand se obrne proti njemu in iodvme z malomarnim glasom: »Da, gospod.« ni , Kljub temu je v tem glasu talca odlika, da se Ludovik Hughe obotavlja zadati drugo vprašanje; boflj ga zamomlja kot pa izgovori: »Kako vam je ime...? Hočem reči : Kako se novele.. .?« • uj, In se poskusi nasmehniti, čeprav čuti da mora , popolnoma gluho. ' .. ; »Manja,« odvrne dekle % isto ravnodušnostjo. Nastane mo-k med dvema bitjema, ki sta tako drug od drugega!... Marija Durand, čaka-besede, da jo odslovi, če več ne potrebuje e postrežbe,... Ltidovik Hughe, ki si n® upa iteVati od fe ihiadenfee, da postreže njem« — fegubrjenca. Vendar, k6r čuti Trajno potrebo, skuša dati tej švofi zatttevi $im naj Vljudne j ši izraz. VMarija..., ker ste že Marija, jprbiaSate mi sicer tep zajtrterk, prav ljubko pripravljen; a danes trii tak zajutrk kar nič we mahuje s nauk večerni e od za len ,, Jih očetovi vsi- ju- mladeniča, obleki, spanca. Molk narodov je bil svojčas kralje... že sam ta, mimogrede,- površno Ui le s, čuvstvom začudenja izražen pogl je Ludovika Hugha bolj spekel kot vsi očitki. , ; J}}, . Zakaj?... To vprašanje se, mu je nehote vs lilo, ko je poskušal v smeri proti kuhinji oddalj joče se njene kerake. Nedotaknjena postrežna plošča v roki Marije ob povratku v kuhinjo je v njjiu povzročila bučho veselost. Melanija kar nie čuti Vec bolečin od nabreklih žil v nogah in poskakuje od veselja, Celestin pa si ihane roke od zadovoljstva; samo njegova žena, ki pomaga Melaniji, molče opravlja dalje svoje delo pred kamenitim lijakolh, kar bi se lahko tolmačilo *a negodovanje. »Zahteva aifon?« »Da... takoj.« »O, takoj!.... dragi angelček bo pač počakal par minut. Pripovedujte natei najprej ves prizor! Moral je biti jako smešen... Kaj vam j»?— Vi molčita?...-« »Pa jaz vam nimam ničesar povedati... Sem tu, da strežem in koristim, ne pa da škodujem.« »Kana-aa?« »Da strežem in koristim, ne pa da škodujem.« Če bi bila udarila strela tja pred debeknrago Melanijo, bi kuharica ne bila postala bolj rdeča. Celestin* -čeprav mož — morebiti uprav zato — je odrevenel «od strahu. Njegova »ena je obrnila glavo proti tej mladi neprevidni«, Id, je začela z izzivanjem uprav tiste, pred katero je tu vse trepetalo. . »Ah, punčka osoja, nimate nam ničesar povedati! . No, vam bomo pa mi nekaj povedali !... Gospodična hoče hoditi svoja pota? Kar najbolje naj ji tekne!... Sifon želite? tam imate, svoj sifoni Pa ga nesite s svojim najlepšim nasmeškom gospodu Hugbu, ki mu ne marate škodovati!...« Zadnje besede je izgovorila Melanija z nekim posebnim poudarkom kot bi hitela na nekaj nami-gavati, nato pa je a mrkim očesom robantila s svojim kavljem po štedilniku, da si ohladi jezo. & J ‘ ~ se Melanija Toda komaj je Marija Durand odšla, obrne in prekriža roki na prsih: »Ta si pa ne pušča časa, sobarica!... Nemaffl si celo domišlja, da bo stvar šla tako naprej I. •• Najprej, jaz ne trpim vohunke v svoji kuhinji. Tu sem ^ gospodarica!... In mislim tu govoriti ih delati, kar se meni zljubi. Ali ni res, Celestin? Ah, ti se zaganjaš takoj proti držaju... Jaz te naučim, da sem držaj tukaj jaz. Zastonj, pa naj te protežirajo vsi župniki sveta, Melanija te b° piognala v zrak kakor krap... Slišiš, Marija Durand?...« In z divjo kretnjo je zavihtela kuharica s kavljem oboroženo post proti hodniku, v katerem je pravkar izginila sobarica. Sedme poglavje. Na srečo je imela Marija Durand aa svoje zavetišče lepo shrambo za perilo in pa obednieo Tako sio se njeni odnošaji s kuhinjo omejevali le na čas jedi. Trda nujnost!... Gospa Hughe se je namenila koj s prvini dnevom seznaniti novo sobarico s svojimi toaletni' mi zakladi in jih ji je razkazovala dostojanstveno v pogovoru med štirimi očmi, ki je trajal dve dKdgi uri. rjy,- Najsi že gospa nikakor ni bila tako bistroumna kakor je trdila, je iz molka Marije Durand vendar uganila, da večina oblek ni našla njenega odobravanja. Držala je uprav eno, še čisto, novo obleko v roki, ko je Melanija, ki je bila že V skrbeh z# svojo vrhovno oblast in nemima zaradi te dolg® seje, dobila nekakšno pretvezo, da je šla skoz* shrambo za perilo. S pozornost vzbujajočo kretnjo se je ustavil# pred modro žametasto obleko, preobloženo^ z vezeninami, ki jo je gospa Hughova z dopadajenjeff razgrinjala. »Gospa hi še nikoli imela obleke, ki M se jr tako dobro podajala kot pa ta!...,« vzklikne fcfl' harica in, ko ne dobi lodgovora, nadaljuje: »In prav jaz sem ji nasvetovala modrino, — saj je znano — modra barva -napravi bledo...« Marija je še vedno dolžna odgovora. Gospa jo pogleda... # 2 Lite-.j i t ll i lISBStfSIRH E9 S mflm m j m rr | m r.H rr, ^ r; I k V k"j Sa I I u‘i SA* fc*. A \%! A L A k' A k. A A k A \t! J A k A W A k d W A W A I k. d k A | W A k J m krt«r stalen <>«Mein*lec v p«slo\alni«*!i i delavskega konzumnega društva # Llub^ani! 4 00.00» Wn »II 1,600.000 bron se je l/plaMo MiiRiim na 8 V, popustu v poslovne« tet* 19 J5/86. Ker /adruiirt že naft 3^0 let, laliko sam 1/.računi, kojjfc« bi utegnili zua^atl v t^j d«»bi Maiioni na^Avli^hi prihranki. Prlgiane iio^ih članov sprejemajo vse naSe Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. Č e<3. Majatelj: Dr. Andrej Gosar. Urednik: Srečko Žu®ef'