KoroShim Slovcnccm. Pretekll mesec je bilo zborovanje Pruštva narodov v Ženevl. Kakor vsako leto so tudi letos odposlanci Nemčije na tem zborovanju sprožili razgovor o narodnih manjšinah in njihovih pravicah. Zastopnik Nemčije, bivši minister Koch-Weser je predložil resolucijo, ki naj bi jo sprejelo zborovanje Društva narodov in ki tako-le začenja: »Zbor Društva narodov je prepričan o nujni potrebi, da se svete pravice manjšin brez prikrajšanja vzdržujejo in branijo, in sicer radi tega, da se mir utrdi ter se narodi približajo drug drugemu.« Ko je Koch-Weser branil ln tolmačil to resolucijo, .e med drugim tudi poudaril, kako usodno bi blJo, 5e bi se ustalilo mnenje, češ, da je vprašanje manjšin že zadovoljivo rejBeno. Temu pa ni tako. V Evropi so nevarnostne točke, ki se ne dajo drugaBe odstraniti, kakor z zaupnim sodelovanjem manjšin. z državami v Drugtvu narodov. Svete pravice manjšin: tako deklamirajo Nemci vsako leto na zborovanjih Društva narodov. Ta pesem je že postala oficielna (službena, uradna) naelodija nemške zunanje politike, ki zadoni povsod, kjer zabrni kitara te politike. Bila bi to lepa melodija, ki bi gotovo že bila ganila srca državnikov, ki se zbirajo v Ženevi, ako bi ne veljala samo nemškim manjšinam. Svete pravice manjšin: tako pravijo, gamo nemške manjšine pa Imajo v mislih. Nemci dobro vedo, kaj pomenjajo za nje nemške manjšine v posameznih državah. To so klinl, ki jih zabljajo v strnjenl organizem nenemških držav, in čim globlje prodrejo ti klinl, tem veoje razpokline, in to gospodarBke in politične razpokline dobi organizem teh držav. Nemci so vrlo veSči v tem, da uporabijo vsak nemški živelj v tujib državah za namene svoje politike. V Nemčiji cesarja Viljema je prevladovala težnja, naseliti kjerkoll mogot.e nemške trgovce. Z vsakim nemškim trgovcem, ki se udomači in utrdi v tuji državi, je zabit žrebelj v Ograjo držav, ki bo nanj Nemgija obesila svoje orožje. Svete pravice narodnih manjšin! Ali pravice slovenske manjšine na Koioškem niso svete? Po mednarodnem pojmovanju so, po nemškem ravnanju pa niso. Do 10. oktobra 1920 so tudi Nemci na Koroškem govorili na vsa usta, da so pravice Slovencev svete ter da se bodo upoštevale v javnem življenju, v uradih, v šolah in cerkvah. Glasujte samo za svobodno, nedeljeno Koroško, vaše narodne pravice bodo ostale nedotaknjene: tako so Slovencem govorili pred 10 leti. In Slovenci — mnogi, ne vsi — so svetin nemškim obljubam o svetih slovenskih pravicah verovali. Kjo pa so sedaj te svete pravice slovenske manjšine? Manjše so ko makovo zrno, tako male, da jih tudi z naijvečjim povečalnikom ne moreš zazreti. V katerem uradu ima slovenščina svoje mesto? V kateri šoli zavzema tisto mesto, ki ji gre? Gelo iz cerkva se dosledno izpodriva po nemških duhovnikih, ki se slovenskega jezika nočejo učiti. Ne samo da Nemci teb »svetih« pravic Slovencem ne dajo, celo jim javno odrekajo pravico do teh pravic. Niti za Slovence ne smatrajo slovensko manjšino, marveč za vindišarje. Pričakujejo od njih ter zahtevajo, da priznajo Karavanke ne kot mejo nedeljive Koroške, marveč kot m©jo nemštva in bodoče Velenemčije. Da bi Sveti so nam tl kraji ln tudl vsl dr* gi, kjer so prebivali ter prebivaijo naJ| slovenski bratje. Sveti so ne sam<t nam, marveč tudi našim jugoslovani skim bratom v Hrvatski in Srbiji. V, teh dneh plove združena jugoslovan« ska misel preko Karavank, da obižči naže brate, ki tamkaj prebivajo. Ta duševni obisk naj bo našim koroškim bratom v bodrilo, da ne klonijo v dubu, marveč da se vztrajno zavzemajo za svoje svete pravice. Vprašujoč jUS s pesnikom: »Bratje, kako je v vaat Ali so vaše njive zorane?«, jih obenem spodbujamo, da skrbno gojijO med ljudstvom duhovne njive narodn« izobrazbe, prosvete in kulture. se to tem bolj in čim prej uresničilo, \kupujejo slovensko zemljo ter naselju-1jejo na njo protestante iz NemCije. iIn vendar so pravice koroških Slo-'vencev svete! Sveti so tisti kraji, kjer!Slovenci prebivajo ali so do nedavna |prebivali, pa jih od tamkaj izrivajo. iSveta de Gospasveta, kjer Je nekdaj slovenski kmet v narodnem jezikuriotni^pvfll <?vn,.pi_ra knp/a Svet 1e Blat-n gra^1jij?S«SS koi kih stgrad' škof SlomSek imel leta 1838 SHrVpTUS^l go^ o 1 ub^nido domovine, narodnosti in .ezika, ki je v njem med drugim rekel: »Kdor se tako starega, imenitnega jezika sramuje, je podoben človeku, ki lepo pošteno obleko raz sebe strga, ki mu jo je dal dobri oče, se obleče po tuje in misli, da bo lepši. Kdor svoj materin jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, j« zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela. Ljubite torej svoj rod, spoStujte svoj jezik!« Sveto nam je Vrbsko jezero s svojo lepo slovensko preteklostjo. Sveto nam je Baško jezero, kjer je nastala ona nežna narodna pesem »Gor čez izaro«.