Leto IT.
V Celju, dne 2. septembra 1905.
Št. 39.
NARODNI UST
i shaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. —	„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za	Oglasi se raCunajo po 12 vinarjev ena petit vrsta — -V»e pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin.	Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojna naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije so	NaroCnina se plaCnje vnaprej. — Posamezna številka	bine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: Narodni poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.	stane 10 vin. List" v Celju.
Na pomoč nesrečnežem!
Iz priprostega kmečkega peresa smo sprejeli sledeči dopis:
Naš premilostljivi knezoškof
so izdali na vse župnije okrožnico, s katero se naj pozivajo farani, da darujejo dne 19. septembra t. 1. za one nesrečneže vseh okrajev, katerim je grozna toča dne 24. jul. uničila vse letošnje poljske in še prihodnje vinske pridelke.
To je res lep in hvalevreden korak našega višjega dušnega pastirja, ki kaže dobro srce za uboge vsled toče na premoženju tako hudo oškodovane posestnike. Tudi naši somišljeniki naj odkrijejo svoje blago srce s tem, da položijo dar ubogim na altar. Vsak nekaj — in nabrale se bodo lepe vsote, ki bodo marsikaterega nesrečneža rešile najhujše bede.
S to okrožnico so si naš prem. knezoškof pridobili srca vseh blago-eutečih ljudi, a gotovo je tudi, da so si naredili mnogo — neprijateljev.
Mnogega bode ta blagi poziv našega škofa neprijetno dirnil, ker ga bode spominjal na dolžnosti, katere je — zanemarjal. To velja tudi našima poslancema, Ozmecu in Mešku, katerima so škof jasno pokazali, kako je treba pomagati ob času nesreče.
Resnica je sicer, da je dolžnost dušnega pastirja skrbeti tudi za uboge na telesu, ali v prvi vrsti so zato poklicani oni deželni in državni poslanci, katere si je ljudstvo izvolilo, da mu pomagajo v sili in nesreči.
Toda teh poslancev ni bilo videti v ponesrečenih krajih. Meško je zaradi nekaj bornih kron zapustil svoje bedno in tolažbe potrebno ljudstvo domačega
LISTEK.
Beda.
(Ruska narodna pravljica. Spisal Radosin.)
Živela sta v mali vasi dva kmeta, rodna brata; prvi je bil ubog, drugi bogat. Bogati se preseli v mesto, si sezida lep dom in začne trgovino; bedni brat ni imel tedaj niti mrvice kruha, a deteta, drugo manjše od drugega, so plakala in zahtevala!® hrane. Od jutra do večera se ubija kmetič kot živina, a vse zaman. Nekoč reče svoji ženi: „Pojdem v mesto in poprosim brata pomoči." In prišel je k bogatemu: „Bratec dragi, pomozi mi v stiski; žena in otroci so brez kruha in plačejo cele dneve." „Delaj ta teden pri meni in pomorem ti!" — Kaj storiti? Bedni se podstopi dela; čisti dvor, snaži konje, nosi vodo in cepi drva. Čez teden dni mn da bogati hleb kruha: „Tu imaš plačilo za trud!" „Hvala za to", reče bedni, se pokloni in hoče oditi. „Stoj! pridi jutri k meni v goste in pripelji tudi ženo: Jutri je namreč moj god." — „Ej, bratec,kako?
okraja, ter je šel na romanje v Brezje, Ozmec pa je prišel samo do velikone-deljskega in središkega farovža, kjer se je „informiral" pri polnih mizah in dišečih buteljkah. Samo dr. Ploj — naj mu bo izrečena vsa čast — je bil kar prve dni na mestu nesreče ter je hodil po občinah, da si ogleda škodo.
Kaj porečeta torej gospoda Ozmec in Meško k tej okrožnici knezoškofa? Ali ne vidita, da sta izgrešila svoj poklic kot deželna poslanca ? Zanemarjala sta svoje svete dolžnosti, zapustila sta Ledno, obupano ljudstvo v onem času, ko je bilo najbolj potrebno vajine tolažbe, tolažbe svojih — poslancev. Tega madeža si ne izbrišeta nikoli več in mi volilci si bodemo vajino postopanje dobro zapomnili.
Tudi na voditelja takozvane kmetske zveze' ne bodemo pozabili. Dobro se spominjamo besed, katere je izrekel dr. Korošec nekoč pri Sv. Jurju ob Ščavniči, da „kmet naj tisto jč, kar v razgonu zraste".
Gospod dr. Korošec! Nam je sedaj toča tudi tisto pobila, kar v razgonu zraste, ali Vas ni bilo, da bi nas tolažili. Vi kot *odja naše Kmetske zveze, vi „naš najboljši prijatelj" (?) Vi, ki ste celo poslanec naših najrevnejših slojev, tudi Vi ste nas zapustili. Ni Vas bilo, nismo Vas videli nikjer!
Pregovor pravi: Zlato se izkuša v ognju, prijatelj pa v nesreči. Mi smo Vas spoznali in jezik na tehtnici je padel na Vašo Vam nasprotno stran.
Kako lepe so Tobijeve besede: Od svojega premoženja dajaj miloščino in svojega obraza ne obračaj od nobenega siromaka. (Tob. 4. 7.) Neki župnik pa je dejal na javnem političnem shodu: „Siromaki naj poginejo!"
Veš, da pridejo k tebi kupci v škor-njih in kožuhih, a jaz hodim v slabih čevljih in slabem sivem kaftanu." „Nič ne de, le pridi, i ti dobiš prostor". — „Dobro, bratec, pridem." Bedni se vrne domov, odda ženi kruh in reče: „Žena, jutri sva povabljena v goste." — „Kako, kdo naju je povabil?" „Brat, njegov god je jutri." — No, tedaj poj-deva." Zjutraj vstaneta in gresta k bratu; ko prideta k njemu, mu voščita srečo in sedeta za mizo. Za mizo je sedelo že mnogo imenitnih gostov; vse je gostil hišni gospodar sijajno, na brata in njegovo ženo pa je celo pozabil in ni jima dal ničesar; ona dva sedeta in gledata, kako drugi jedo in pijejo. Kosilo je gotovo; gostje vstanejo izza mize, da se zahvalijo hišnemu gospodarju in hišni gospodinji; tudi bedni vstane raz klop in se bratu globoko prikloni. Gostje se podajo vinjeni in veseli domov, hrumč in pojo pesmi. A bedci gre zadaj s praznim želodcem. — „Dajva — reče ženi — zapojva tudi midva pesem!" „Ej, bedak — vsklikne žena — ljudje pojo zato, ker so se dobro najedli in sladkega vinca
To so grozne besede in hvala Bogu, da niso izraz mišljenja vsega stanu, kajti mnogi starejši in pametni duhovniki obsojajo novodobno gibanje in hujskanje mlajšega duhovništva, ko-jega delovanje tudi nasprotuje blagemu in revežem naklonjenemu srcu prem. knezoškofa.
Ti gospodje, ki so takega mišljenja, pa gotovo ne morejo odobravati škofove okrožnice, ki postavlja njihova dejanja v tako slabo luč pred svetom.
Toda upajmo, da bode tudi te gospode streznil lepi vzgled njihovega predpostavljenega višjega dušnega pastirja in da bodo zapustili nesrečna pota dosedajne politike ter stopili na pravi tir skupnega narodnega dela, kakor je bila tudi okrožnica mil. knezoškofa obrnjena na „liberalce in klerikalce" brez izjeme. V to pomozi Bog!
L.
Volitve v pridobninsko komisijo.
Za celjski ožji okraj (okoliš okrajnega sodišča v Celju) se bodo vršile volitve volilnih mož za III. razred dne 13. septembra pri inšpektoratu v Celju od 9.—12. ure dopoldne in od 2.—3. ure popoldne. Voliti je tri kandidate. Politično društvo „Naprej" je v dogo-eovoru postavilo sledeče može: 1. Franc Hodnik, mesar v Žalcu. 2. Vinko Kukovec, imejitelj parne žage na Lavi in 3. Alojz Nendl, mesar v Št. Jurju ob Juž. žel.
V IV. razredu se bodo vršile volitve volilnih mož dne 14. septembra za ravno isti okoliš, ob istem času in na istem mestu, kakor zgoraj omenjeno. Voliti je 43 volilnih mož. Politično društvo „Naprej" je postavilo v dogo-
napili, kaj ti tedaj prihaja na misel petje ?" — „No, vendar sem -bil pri bratu na godovanju; brez petja vračati se sramujem. Če zapojem, bo vsakdo mislil, da sem bil tudi jaz pogoščen". „Poj, če hočeš, jaz ne bom!" %
Kmetič zapoje pesem, toda zazdi se mu, da sliši dva glasova; zato pre-jenja in vpraša ženo: „Si mi ti pomagala s svojim nežnim glasom? „Beži, beži, niti mislila nisem na to." — „Kdo pa? — „Ne vem," reče žena, „zapoj še!" — On zapoje še enkrat; pel je edino on, a slišala sta se dva glasova; tedaj obstane in vpraša: „Si se ti, Beda, oglašala?" — „Da, gospodar, jaz ti pomagam!" — „Torej, Beda, pojdiva skupaj." — „Pojdiva, gospodar, od sedaj se ne ganem več od tebe."
Kmetič pride domov, ali Beda ga naganja v gostilno: „Nimam denarja," ji odgovori on. — „Ej, kmetič, čemu ti bo denar? Glej, na sebi imaš kožuh, čemu ti je? Kmalu napoči poletje in takrat ga tako ne boš nosil. Pojdiva v gostilno, pusti kožuh!" Kmetič in Beda gresta v gostilno in zapijeta
vorn sledeče kandidate:
1. Miha Arlič, gostilničar v Socki pri Novi cerkvi; 2. Franc Berger, trgovec in gostilničar v Levcu; 3. Dominik Bezenšek, gostilničar v Franko-lovem; 4. Štefan Boucon, posestnik žage, Teharje; 5. Štefan Božnik, krojač, Dobrna; 6. Ignac Cajhen, gostilničar, Teharje; 7. Franc Confidenti, trgovec in gostilničar, Zavodna; 8. Jože Čretnik, mizar, Št. Jur ob Jnž. žel.; 9. Rudolf Dobovišek, gostilničar, Št. Jur ob J. ž.;
10.	Drofenik, trgovec, Št. Jur ob J. ž.;
11.	Anton Fazarinc, gostilničar na Ostrožnem; 12. Anton Fazarinc, gostilničar in trgovec v Trnovljah; 13. Adalbert Geis, trgovec, Žalec; 14. Štefan Guzej, gostilničar, Griže; 15. dr. Josip Ipavic, zdravnik, Št. Jur ob Juž. žel.; 16. Miha Jarnovič, trgovec, Svetelka pri Dramljah; 17. Franc Karlovšek, trgovec, Lava; 18. Franc Kartin, usnjar, Št. Jur ob Juž. žel.; 19. Matija Kavčič, trgovec, Št. Jur ob Juž. žel.; 20: Miha Klinar, gostilničar, Svetina; 21. Nikolaj Kočevar, kolar, Žalec; 22. Anton Les-košek, trgovec z mlinskimi kamni, Št. Jur ob Juž. žel.; 23. Franc Malgaj, gostilničar, Gotovlje; 24. Janez Marout, brivec, Žalec; 24. Jakob Mastnak, gostilničar, Lokarje; 26. Janez Miklavc, izdelovatelj sodavice v Dobertešivesi; 27. Janez Naraks, izdelovatelj pokalic na Zgornji Ložnici; 28. Ignac Novak, mizar v Vojniku; 29. Janez Pfeiffer, milar, Spodna Hudinja; 30. Franc Piki, krojač, Žalec; 31. Franc Podpečan, kolar, Vojnik; 32. Anton Puncer, čevljar, Arjavas; 33. Franc Roblek, gostilničar, Žalec; 34. Franc Samec, gostilničar, Ložnica pri Celju; 35. Kari Samec, gostilničar, Škofja vas; 36. Josip Širca, trgovec, Žalec; 37. Alojz Šribar, gostilničar v Dobercešivesi; 38. Alojz
kožuh. Drugi dan začne beda stokati' da ima mačka in da jo boli glava; zove kmetiča, da bi šla zopet pit. „Ni denarja", reče kmetič. — „Čemu nama denar? Vzemi sani in voz — zadostovalo nama bo to! — Naj je storil kmetič, kar je hotel, ni se mogel od-križati bede; vzame tedaj sani in voz, zavleče ju v gostilno in zapije skupno z Bedo. Zjutraj stoka beda še huje in pozove gospodarja, da bi šla v gostilno odpravljat mačka; kmetič je zapil b^ano in plug. — Ni še pretekel mesec, ko je zapravil kmetič vse; da, celo svojo hišo je zastavil sosedu, a denar je znosil v gostilnico. Beda mu zopet reče: „Pojdiva, pojdiva v gostilno!" — „Ne, Beda, stori kar hočeš, a ! za trošiti ni ničesar več." — „Kako da ne, tvoja žena ima dva sarafana, enega ji pusti, a drugega zapijva!" Kmetič vzame sarafan in ga zapije, misleč: „No, sedaj sem prost, nimam ne hiše, ne dvora, na sebi nič, na ženi nič."
Zjutraj se Beda zbudi in ko vidi, da ne zmore od kmeta ničesar več, reče: „Gospodar!" — „Kaj, Beda?" —
Šuler, gostilničar, Griže; 39. Jože'Su-šterič, gostilničar, Teharje; 40. Franc Sedminek, gostilničar, Podlog; 41. Janez Uratarič, krojač, Vojnik; 42. Anton Uršič, živinozdravnik v Št. Jurju ob Juž. žel.; 43. Franc Vuga, gostilničar, Grobelno.
Voli se ali osebno na inšpektoratu v Celju, pri čem se oddajo s kandidati izpolnjene in podpisane glasovnice z legitimacijami vred v zgoraj določenem času, ali pismeno, pri čem se oddajo glasovnice in legitimacije frankirano na pošto in sicer na naslov: C. kr. volilnemu komisarju za volitve v pridob-ninsko komisijo v Celju, Ring. Dotične pošiljatve morajo dospeti na inšpektorat vsaj 13., oziroma 14. septembra pop. do 5. ure.
Podpisane glasovnice z legitimacijami se lahko tudi oddajo v pisarni dr. Josipa Serneca, kjer se bode preskrbelo, da se glasovnice izpolnijo in pravočasno oddajo. Prosimo vodilne osebe na deželi, da pridno pobirajo volilne dokumente.
Rojaki!
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem priredi s sodelovanjem Socijalnega odseka zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic jn Eksekutive narodno naprednega dijaštva v dneh 8. do 12. septembra t. 1. v Celju poučen tečaj. Na praznik, dne 8. septembra t. 1. se vrši ob 8. uri v veliki dvorani celjskega Narodnega duma predstava A. Peskove igre „Slepa ljubezen". Nastopijo ptujski diletantje. V četrtek ob 9. uri dopoldne pa se začnejo predavanja. Doslej so obljubili sodelovanje sledeči gospodje: Dr. Gregor Žerjav (Ljubljana): Politična zgodovina Slovencev od leta 1848 naprej. Dr. Pavel Grošelj (Ljubljana): Moderno svetovno naziranje. Adolf Ribnikar (Ljubljana): Delavsko vprašanje in Slovenci. Anton Ogorelec (Sv. Barbara v Halozah): Alkoholizem. Miloš Štibler (Celje): Kmetijsko zadružništvo in Slovenci. Dr. Ernest Kalan (Celje): Pravno varstvo. Dr. Kari Koderman (Celje): Iz društvenega prava. Ivan Prekoršek (Celje): Društveno življenje. Radoslav Knaflič (Gorica pri Mozirju): Kako ustanavljamo ljudske knjižnice ? Janko Lešničar (Celje): Časopis kot izobraževalno sredstvo. Miloš Štibler (Celje): Predavanje kot izobraževalno sredstvo. Dr. Fran jo Lipold (Celje): Sokolstvo. Anton Pesek (Naraplje): Narodna vzgoja mladine. Andrej Oset (Št. Jurij ob J. žel.): Organizacija napredne mladine. Ta predavanja se razvrste v skupine in se vrše dne 9., 10. in 11. septembra v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Po možnosti se vrše kak popoldan ali po večerih poučni izleti v bližnja podjetja.
V nedeljo dne 12. septembra se vrši ob 9. uri dopoldne v telovadnici Sokolskega doma v Gaberju pri Celju
„Slušaj, stopi k sosedu in ga poprosi za njegov par volov z vozom." Kmetič gre k sosedu. „Daj," poprosi „za nekaj časa par volov z vozom; delal bom za to cel teden." — Ali, kaj rabiš to?" — „V gozd grem po les." — „No, vzemi tedaj, le preveč nikar ne naloži!" — „Seveda, prijatelj!"
Tedaj odvede kmetič vole in voz; na zadnjega sedeta z Bedo vred in se peljeta na polje. „Gospodar" ga vpraša Beda, „veš, tu na polju je velik kamen." — „Kako bi ne vedel?" —„No, če veš, pelji naravnost k njemu!" Prišla sta na mesto, vstavila in zlezla raz voz. Beda zapove kmetu, naj kamen vzdigne; kmetič vzdiguje, B eda mu pomaga. Kmalu vzdigneta kamen, pred seboj pa opazita jamo, napolnjeno z zlatom. „No, kaj gledaš," reče Beda kmetiču, „napolni hitro voz!" Kmetič začne delati, napolni voz z zlatom in pobere iz jame vse do čistega; ko vidi, da ni v jami nič ostalo, pravi Bedi: „Poglej, ni li ostalo še kaj denarja v jami?" Beda se prikloni, rekoč: „Kje, jaz ničesar ne vidim!1' — „Tam v oglu se sveti." — „Ne, ne vidim."— „Zlezi
zaključno zborovanje, kateremu tako sledi sestanek štajerskih Ciril-Metodo-vih podružnic. Na tem sestanku bo govoril g. Ivan Prekoršek, potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe o narodno-obrambnem delu na Štajerskem. Popoldne istega dne pa se vrši v vseh prostorih celjskega Narodnega doma velika narodna slavnost v prid Ciril-Metodovi družbi in Zvezi narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. Pri slavnosti sodelujejo tudi zunanja društva.
Rojaki! Vabimo Vas, da se vseh teh prireditev udeležite v čim največjem številu! Poglobiti hočemo smisel za narodno izobraževalno društveno delo in pridobiti na tem polju novih sodelo-valcev. Pravo narodno izobraževalno delo naj si pridobi v našem narodu tisto veljavo, katera mu po njegovi važnosti gre! Udeležite se torej vsi, ki se zanimate za stvar, naših prireditev, osobito pa poučnega tečaja! Vse pa, ki se udeležite poučnega tečaja, prosimo, da nam naznanite svojo udeležbo nemudoma na naslov: „Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem v Celju". Obenem naj javijo, ali naj jim preskrbimo stanovanje ali ne Za revnejše bomo preskrbeli po možnosti brez-blačna stanovanja.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
Anton Pesek, predsednik. Dr. Kari Koderman Miloš Štibler
I. podpredsednik	tajnik.
Iz političnega sVrta.
Deželni zbori bodo menda sklicani na 22. ali 23. t. m. na kratka zasedanja.
Državni zbor bo baje sklican na 5 oktobra.
Klerikalci nimajo s svojim nasprotovanjem" sedajni vladi onega namena, ki ga hočejo javnosti natvezti, namreč da bi vodili zoper vlado zaradi njene krivičnosti nasproti nam Slovencem, ampak njihovi nameni so ,,višji": razpust državnega zbora in nove volitve, pri katerih bi pobasali vse mandate, to je njihov vzor in cilj.
Češki klerikalci se vkljub svojim obljubam vendar udeležijo mednarodnega klerikalnega shoda na Dunaju. Kaj jim mar, da nemški klerikalci na Nižjem Avstrijskem pretepajo Čehe, jim jemljejo šole in jih preganjajo. — Klerikalizem je povsod enak: brezdo-movinski do kosti.
Na Nižje Avstrijskem so dale višje šolske oblasti zapreti dve češki šoli brez vsakega vzroka. Tako se v Avstriji in sicer v njeni najbolj .katoliški' deželi pravično (!!) vlada.
Na Dunaju in po Nižjem Avstrijskem sploh še Nemci, v prvi vrsti nemški klerikalci, vedno besno nastopajo proti Čehom, jih napadajo in
v jamo, pa boš videla!" — Beda zleze v jamo; a to;liko, da je notri, jo pokrije kmetič s kamnom. „Tako, glej, bo bolje," vsklikne kmet, „če te vzamem seboj, mi zapiješ, Beda nadležna, če ne takoj, pa čez nekaj časa i ta denar!"
Kmetič pelje domov, strese denar v klet, vrne vole sosedu in premišljuje, kaj naj si nabavi; kupi si lesa, sezida veliko hišo in živi dvakrat bogatejše od brata. V kratkem ali dolgem pa gre v mesto in povabi brata z ženo k svojemu godovanju. „Kaj si vsega ne izmisliš", pravi bogati brat, „saj nimaš ničesar, a hočeš napraviti godovanje!" — „Nekdaj je bilo tako, a sedaj, hvala Bogu, nimam manj od tebe; pridi in poglej!" — „Dobro, pridem!" Drugega dne se napravita bogati brat in njegova žena in se peljeta k godovanju. Kaj videta! Bedni brat ima novo, visoko hišo, kakršne nima vsak kupec. Kmetič ju pogosti, ju založi z raznimi slaščicami in napoji z raznovrstnim medom in vinom. Bogati vpraša brata: „Povej mi, prosim, po kakem slučaju si obogatel ?" Kmetič pripoveduje vestno,
preganjajo. „Krščanska ljubezen do bližnjega" nemških klerikalcev je res občudovanja vredna! Pa ne bo minilo pol leta—in slovenski klerikalci bodo zopet vpili: Hoch Lueger! in slavili nemške krščanske socijalce!
Stoletnico slavnih bojev junaških Tirolcev proti Francozom in Bavarcem pdd vodstvom slavnega Andreja Hoferja so slovesno obhajali po Tirolskem, posebno v Inomostu 29. t. m. Ta dan je minulo 100 let, kar so se hrabri tirolski kmetje osvobodili francoskega go-spodstva. Pri slavnostih v Inomostu, ki so bile velikanske, je bil navzoč sam cesar.
Med Turčijo in Bolgarijo se bo
sklenila tesnejša zveza. Vrše se baje že resni pogovori med vladarji obeh držav.
Na Grškem je prišlo med častniki do nevarnega gibanja zoper kralja in vlado zaradi neodločnega postopanja v vprašanju Krete. Zato je ministerstvo Rhallis odstopilo in se je sestavilo novo ministerstvo.
Boji med Španci in kabilskim plemenom v Maroka še vedno trajajo. Na obeh straneh se čaka na odločilno bitko. Kabili baje strašno surovo in neusmiljeno ravnajo s Španci, ki jih vjamejo.
o Katoliška cerkev v službi po-nemčevanja. Župnik v Poštorni na Nižjem Avstrijskem je naznanil vodstvu tamošnje češke šole, katero vzdržuje šolska družba Komensky, da mu je vsled naloga škofi jskega or-dinarijata nemogoče dati češki šoli v bodočem šolskem letu kateheta. Taka je torej tista podpora, katero uživajo Slovani v Avstriji od strani škofijskih ordinarijatov v boju za slovanske šole v ponemčenih iu v mešanih občinah. To bajko so kaj radi širili tudi naši klerikalci budeč v prebivalstvu vero v pravičnost in ne-pristranost cerkvenih oblastev v narodnem vprašanju. S tem je podan ne-ovrgljiv dokaz, da so škofi Slovanom nasproti prav tako zagrizeni nasprotniki kakor vlada, ministra Schreiner-Hochenburger, posl. Wolf, Malik in Lueger!
v Čiščenje turške armade. Mla-doturki „čistijo" sedaj armado, to se pravi odstavljajo mnoge častnike, kateri so poprej le vsled protekcije do-šli do visokih mest. To je vzbudilo seveda veliko razdraženosti med pHzade timi častniki, ki so si ustanovili več tajnih zarotniških klubov proti mlado-turkom. Vodjo jednega takega kluba, majorja Hassan al Magana so ujeli in vrgli v ječo.
kako se je obesila nanj nadležna Beda, kako sta zapila z Bedo vse premoženje do zadnje niti; le duša mu je ostala še v telesu; kako mu je pokazala Beda v polju zaklad, kako je ta zaklad vzdignil in se iznebil Bede.
Bogatega zgrabi zavist, misli si: Pojdem na ravno polje, vzdignem kamen, izpustim Bedo in jo pustim ugonobiti brata, da se ne bo bahal pred menoj s svojim bogastvom! Svojo ženo pošlje domov, sam pa požene na polje; pripelje se k velikemu kamnu, odvali ga in se prikloni, da bi vedel, kaj je pod kamnom. Ne obrne še glave, že skoči iz jame Beda in se mu vsede za vrat: „Oho," zakriči, „hotel si me tu umoriti! Ne, sedaj te za nič ne izpustim!" — „Poslušaj, Beda", ji reče kupec, „saj te nisem jaz pokril s kamnom." — „Kdo pa, če ne ti?" „To je bil moj brat, ki te je zaprl, a jaz sem prišel, da te izpustim.'' — „Ne, lažeš, prvič si me preslepil, drugič me ne boš!" Krepko se vsede Beda na vrat bogatemu kupcu, ki jo pripelje domov; vse njegovo gospodarstvo začne propadati. Beda se loti dela že rano
Gospodarji paberHi.
Nekaj misli o umnem, naprednem kmetovanju.
Piše Alojzij Križanič. ekonom. Vel. Nedelja.
Eno najpoglavitnejših opravil pri kmetijstvu se sme z vso gotovostjo imenovati spravljanje pridelkov, bodisi poljskih ali travniških.
Ko sadeži pričnejo na polju zoreti, že mora gospodar računati z delavci, kje in pod kakimi pogoji jih bo dobil, da se mu delo vestmo ter o pravem času opravi. Večkrat ni delavcev niti za zelo dobro plačilo dobiti, in ako še slabo vreme nastopi, se spravljanje zavleče in ubogi kmetovalec trpi zelo občutno škodo, ker ne more poznejših rastlin takoj vsejati in mu je nasve-zadnje mraz pokonča.
Da se temu v okom pride, se mora uvesti racijonelno ali umno gospodarstvo. Njive z ozkimi ogoni se morajo preorati v zelo široke, lepe, ravne, uvede se naj zelo globoko oranje, da suša in nalivi ne morejo preveč škodovati. Bojazen, da na širokih ogonih moča prevladuje, je napačna. Zgodi se to le tam, kjer plitvo orjejo.
Površje polja in travnika se naj lepo splanira, ter se naj vsejejo odbrana semena.
V ta namen potrebna orodja se najzanesljiveje kupijo pri tvrdki Rud. Sack. Dunaj II. 8. kronprinc Rudolfa ulica 36. Tam dobiš plug, ki se v 26 načinov preobrazi, le s pomočjo dotič-nih v različne svrhe obdelovanja potrebnih lemežev, da je hkrati osipal-nik, podzemni plug; rahljač itd. Tudi lemež za izoranje krompirja je kaj koristen.
Nadalje se naj za košnjo naroči kosilni stroj sistem „Osborne", ki ima vse najnovejše priprave im je močno izdelan, z globokim rezilomi, z gostimi noži, ter s posebnim automiatičnim od-in zapiralnikom nožev, ki se lahko rabi v trenutku med delom, če je potreba, in ne da bi se konje ustavilo ali stroj nazaj potiskalo; tudi v kolesih se nahajajo posebna peresa, ki omogočujejo vsestransko točno in lepo delo, takozvana zapiralna peresa (Sperr klingen). S pomoč1'© „ekstcentra" se lahko takoj kosa v pravilmo lego pripravi, tako da je vsako poškodovanje izključeno.
Imenovani stroj ima tudi lahko takozvani žitni odlagač (Getreideablage) za oddajo žita, pšenice, ajde, itd. kar pomeni za kmetovalca veliko prednost pred ročnim delom, V zagottovilo smem trditi, da more 10 delavcev dokaj izurjenih biti, da bodo le po eni strani odbrali in v snope djali požeto žito, da pa snopov ne bodo utegnili povezati. Kaj šele, ko bi se na obeh straneh kosilo, kakor se to pri oranju stori. —
Z mirno vestjo priporočam torej vsakemu umnemu kmetovalcu imenovani stroj kar najtopleje, svest si, da bode žnjim popolnoma zadovoljen, kakor sem tudi jaz, ki sem gai popolnoma
zjutraj in zove kupca vsak dan, da bi šla odpravljat mačka; mnogo imetja je izginilo v gostilno. „Tako ne morem živeti," si misli kupec, „vidim, da sem Bedo dosti pogostil; čas je, 'da se že ločim od nje, ali kako ?" Misli, misli in izmisli: Gre na prostran dvor, ob-teše dva hrastova količa, vzame novo kolo in zabije kol od ene strani močno v pesta. Na to gre k Bedi: „Ka^lenuhaš, Beda. vedno matrebuhu?" — „Kaj naj pa drugega delam?" — „Kaj naj delaš? Pojdiva na dvor igrat se skrivalnice!" Beda je zadovoljna, gresta na dvor. Najpreje se skrije kupec, Beda ga najde takoj, potem pride Beda na vrsto, skriti se: ,.No, reče, mene ne dobiš kmalu. Jaz se skrijem v kako razpoko!" „Kaj praviš" odvrne kupec, „ti ne zležeš v to kolo — v razpoko!" — „Jaz ne zlezem v to kolo? kako se bom skrila!!" — Beda zleze v kolo, kupec vzaime hrastov kolec iu ga zabije iz drugega konca v pesta; potem vzdigne kolo in ga zabrusi z bedo vred v reko, kupec pa začne živeti po starih šegah in — navadah.
preskušal. Cena stroju je za eno vprego s posebnim brusom vred 400 K ter se na najmanjšem posestvn v treh letih izplača.
Kar se mlatve tiče, naj ima vsak posestnik, ki večje število raznih žitnih vrst seje. pri svojem stroju tudi gepelj za eno ali dvojno vprego, da ne bo po nepotrebnem ljudi mučil, ko jih ni toliko potrebno, in tudi različna poškodovanja so izključena.
Seje naj se s strojem, ter se naj ročno sejanje opusti. In zakaj? Zato: ker se prvič doDra polovica semena •piihrani, drugič se seme enakomerno poseje v enaki razdalji in tretjič se zagotovi boljši pridelek vsled enake globokosti, enakega odrastka ter moč-neiših bilk.
Seme se pa najprej očisti na tri-jerjih (Sortiertreiur), ker se mora le najtežje in najdebelejše seme vsejati,
da si zagotovimo vsestransko svoj, v potu obraza pridobljeni pridelek.
Da danes je pri gospodarstvu skoro povsod prevladovala le fizična moč, delo z rokami; z razumom ali strokovno znanostjo je malokdo delal; vsakdo si hrani to za skrajni slučaj, ker malokteremu se zdi dobro, pri kmetijstvu tudi in sicer najprej z glavo, potem šele z rokami delati. Kot iskreni prijatelj naprednega kmetovalca čutim ž njim ter se veselim na vspehih, ki se vtemeljujejo s praktičnimi skušnjami naravnih zakonov. Skušajmo vendar enkrat izrabljati uspehe znanosti in deve tudi pri kmetovanju.
Organizujmo se, podpirajmo se, delamoj kot kmetje za svoje pravice skupno v boju za obstanek, ter se ne zavidajmo, bodimo kot napredni kmetje v zvezi med seboj in trud naših rok bode bogato blagoslovljen.
Kakšna bo hmeljska letina sveta?
Bavarsko .... Virtemberško . . Badensko . . . Elzaško-Lotrinško Poznanjsko i. dr.
Nemčija skupno .
Žatec........
Ost je........
Dub ........
Zg. Avstrijsko.....
Štajersko......
Galicija.......
Ogrsko in Sedmograško Moravsko ......
Avstro-Ogrsko skupaj
Belgija in Nizozemsko
Francosko .....
Rusko .......
Angleško......
Amerika......
1909
cenitev
110.000
22.000 2.000 25.000 12.000
80.000 30.000 3.000 3.000 25.000 12.000 20.000 4.000
torej svetovna žetev . (met. stot po 50 kg)
Koliko vode potrebuje živina ?
Računa se, da potrebujejo na vsak kilogram stihe klaje; konji in ovce 2—3 kg, voli 4—5, krave 5—6, prašiči 7—8 kg vode. V vsaki letni dobi je paziti na to, da ne dobiva žival premrzle vode. Zlasti brejo žival treba varovati premrzle vode, ker po njej rada izvrže.
Kedaj naj trgamo breskve? —
Breskve smemo trgati, kedar oni del bresKve, ki je obrnjen proti solncu, kaže živo barvo in ima ostali del nekako rumenkasto-voščeno barvo. Ali so breskve zrele, raz vidimo iz tega, da jih narahlo primemo in ovijemo na prirastku. Ako se z lahkoto odločijo od prirastka, so zrele; drugače pa ne. Breskve, ki jih potrebujemo za eksport, je treba seveda potrgati nekaj dnij poprej. Na sploh treba trgati breskve previdno, in kaj nespametno je, breskve z drevesa otresati, kakor bi bile orehi. Take bresve se potolčejo in izgubijo v kupčiji vsako vrednost.
v Vpliv gozdov na množino dežja
To vprašanje se je že večkrat razpravljalo. Zadnja temeljita razprava o tem prihaja iz Afrike. Vzhodno od velikega otoka Madagaskar je vrsta otočkov, ki se imenujejo Maskareni, in med temi otok Mauritius, ki je od 1. 1810. last Angležev. Velik je približno tako kakor četrtina Kranjske. V notranjem delu otoka se nahaja gorovje zmerne višine (do 500 m). L. 1850. je bila še tretjina njegovega površja pokrita z gozdi. Tekom 30 let pa so gozde posekali in danes je le še desetina otoka gozdnata. Zato je Walter, asistent tamošnje meteorološke (vremenske) postaje, preiskal dobo od 1. 1860. do 1907., da bi dognal, ali je posekanje gozdov kaj vplivalo na vreme in množino padavin. Uspeh te preiskave je zanimiv. Množina dežja je ostala neizpremenjena, izpremenila pa se je razdelitev in sicer neugodno. Prej, ko je še bilo veliko gozdov, je deževalo večkrat, zlasti popoldne; zdaj dežuje manjkrat, zato pa v izdatnejši meri. Število deževnih dni v letu se ie zmanjšalo za 30. Rečic in potokov je na otoku dovolj, toda po letu usahnejo, dočim so v času zimskih dežjev povod-nji! Gozdi vplivajo torej na ta način, da enakamerno razdelijo vodovje, zadržujejo vlažnost in provzročajo tako milejše podnebje.
1908
pridelek
300.000 70.000 35.000 100.000 20.000
220.000 70.000 10.000 8.000 20.000 18.000 20.000 8.000
1909
cenitev mst po 50 kg
171.000
177.000
25.000 20.000 50.000 220.000 350.000
1,013.000
1908
pridelek mst po 50 kg
525.000
374.000
85.000 80.000 60.000 500.000 410.000
2,034.000
o Svetovna pšenična letina. „Beer-bohm Evening Corn Trade List" v Severni Ameriki ceni letošnjo svetovno pšenično letino na okroglo 421 miljonov kvarterjev (l žitni kvarter 290'7 1) proti 397 milj. 1. 1908 in 395 milj. L 1908. Letošnja pšenična letina je od 1. 1897 razun letine v 1.1906 (ko je znašala 431 milj. kvart.) najboljša.
Slovenski otrok
spada le v slovensko šolo!
Beležke.
Slovenski kmetovalci! Nevzdržno hiti čas in ž njim razvoj v vseh strokah človeškega dela. Kdor ne hiti s časom, zaostaja in propada. Tudi v kmetijstvu mora vsak umen kmetovalec, ki hoče napredovati, upoštevati vse nove pridobitve kmetijske vede, nove iznajdbe itd. V to pa je potrebna temeljita strokovna izobrazba. Prepričanje prodira, da se mora tudi kmet mnogo učiti in mora mnogo znati, ako hoče svojo stroko dobro umeti in kmetijo dobro voditi. Vse, kar kmet potrebuje, v teoriji in praksi, kar so izumili učenjaki in iznašli praktiki vseh časov, je združeno v kmetijski vedi. Te se pa more navzeti kmetovalec v kmetijski šoli. V mladosti si mora ustvariti temelj, na katerem bo pozneje zidal. Korakati s časom mora tqdi kmet, in če to stori in če storijo to vsi kmetje, bo kmetijstvo cvetelo, bo postalo moč, kakor je ni druge. Zato pa, štajerski slovenski kmetovalci, — dajte svoje sinove, ki bodo po vas prevzeli kmetije, v kmetijsko šolo. Slovenska kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel. se otvori s 15. oktobrom ti. — Učni predmeti so: živinoreja, mlekarstvo, travništvo, poljedelstvo, sadjereja in gozdarstvo. Tečaj traja deset mescev. Za sprejem treba naslednjih izkazov: krstni list (prekoračeno 16. leto), domovnica, zdravniško spričevalo, zadnje šolsko spričevalo,
nravstveno spričevalo. Za manj premožne je ustvarjenih 10 ustanov oziroma brezplačnih mest. Sinovi štajerskih kmetov, ki bi se za ta mesta po-tezali, naj vložijo prošnje z gori navedenimi petimi izkazili in od občine opisanim gmotnim stanjem staršev pri štajerskem deželnem odboru najdalje do 15. septembra ti. S takim prostim mestom je združen tndi brezplačni pouk, hrana in stanovanje. Knjige morajo kupovati roditelji. Drugi učenci pa plačujejo 280 K na leto in sicer polletno po 140 K naprej v roke ravnateljstvu šole. Priglasiti se morajo štajerskemu deželnemu odboru — do konca septembra 1909. — Slovenski kmetovalci, ne zamudite prilike, da se vaši sinovi izobrazijo za umno kmetovanje! V tem je vaša bodočnost, bodočnost kmečkega stanu! — V izobrazbi in — v organizaciji je rešitev!
o Resen poziv našim deželnim poslancem. V „Nar. Listu" št. 38. z dne 19. avg. t, 1. se je opozorilo naše poslance, osobito pa dež. odbornika g. Robiča, da zastavijo svoj upliv v zadevi glede nameščenja dež. potovalnega učitelja za vino- in sadjerejo, katero je doslej upravljal kletarski nadzornik g. Belle. Važnost te službe zahteva, da se ista v slučaju popolnitve od dež. odbora običajnim načinom razpiše. — Nam sadje- in vinorejcem v prizadetih krajih se gre za to, da dobimo veščaka v tej stroki, ki je zajedno tudi popolnoma vešč slovenščine. Kakor se je že povdarjalo, imamo za to mesto dokaj prav sposobnih in priljubljenih mož-strokovnjakov, kateri bi se sigurno potegovali za omenjeno službo. Imenovanje potovalnega učitelja brez razpisa, bi morali smatrati za nekako nepo-stavnost in preziranje naših želj, čemur hočemo priti v okom s pravočasno opo-zoritvijo merodajnih činiteljev, osobito pa našega dež. odbornika g. Robiča. Da bi g. Pirstinger postal Belletov naslednik, je neverjetno in se tudi mi vino- in sadjerejci, za koje pride to mesto potovalnega učitelja v prvi vrsti v poštev, odločno protivimo z neomah-ljivo zahtevo, da se omenjena služba normalnim potom razpiše.
z Ravnatelj sko mesto na slovenski kmetijski šoli v Št Jurju ob Jrfž. žel. Govori se sedaj, da baje namerava deželni odbor štajerski imenovati za ravnatelja na slovenski kmetijski šoli v Št. Jurju ob J. ž. nekega koroškega nemškutarja, ali pa vobče človeka, ki bi za razvoj tega slovenskega zavoda ničesar ne storil, temveč ga zadrževal na korist nemškim deželnim kmetijskim šolam. Mi še enkrat mirno opozarjamo slavni deželni odbor, da bi bilo imenovanje kakega nemškutarja na to za naše kmetijsko šolstvo tako važno mesto drzno izzivanje spodnještajerskega slovenstva brez razlike strank, ker ni mogoče, da bi kaka slovenska špodnještajerska stranka tako klofuto mirno v žep vtaknila. To velja tudi glede Pir-stingerjevega imenovanja. Naj torej deželni odbor pazi, kaj dela!
o Štajerčevi kmetski kolendar za leto 1910. priporočata »Deutsche Wacht" in »Marburger Zeitung". — Torej pozor pred njim.
d Kje ste? Kje ste? Kje ste? Boga mi, sakrament, vrag vas vzemi — itd. itd. K''o neki tako sakramen-tira? Ej, ljuba duša, nič hudega, samo Linhart se napihuje v »Štajercu" kakor znana žaba v pravljici. Pa kaj hoče? Eh, nič posebnega, nabral je komaj nekaj nad 700 kronic za ponesrečence v ormoškem okraju, dasi bobna kakor Barnum in Bailey, češ jaz edini sem prijatelj kmeta itd. Ker pa sta slovenska pomožna odbora nabrala že čez
3000 K, je kar divji, ker mu njegov naprednjaki nič več ne zaupajo in ne pošiljajo stotakov, da bi jih lahko poklonil za — nemško agitacijo v Ormožu in okolici.
d Čudna pojmovanja. Če »liberalec" kaj nepravilnega stori, lop po njem v klerikalnih listih, četudi je narodni stvari na škodo. Če pa bi kaj enakega storil klerikalec, oh bog ne daj o tem kaj črhniti v javnosti. Tako pravijo klerikalci. Dva vzgleda: Prof. Jošt v Celju ni pogodu klerikalcem. Pravijo, da ne vzgaja mladine v njihovem duhu, in zato ga napadajo ,.S1. Gosp.", »Straža", »Slovenec", in vsemogočni dr. Korošec je govoril o njem jako nesramno celo v državnem zboru. Kaj pa bi bilo dr. Korošcu in njegovi gardi na tem, če porinejo prof. Jošta magari kam med nemške krofače, na njegovo mesto pa pride kak odpadnik? »Kdor nam škodi, tema. nikdar prizanašati." Tako »Slov. Gosp." — A sedaj drug slučaj: klerikalci so dali zgradbo Narodnega doma v Št." Ilju nemškemu stavbnemu mojstru. Ko smo jih na ta n a r o d n i g r e h opozorili, hej kako so vam bili pokonci; liberalci napadajo šentiljski dom, liberalci huj-skajo proti Slovencem in vrag vedi kaj še vse. O tem bi se ne smelo niti pisati, tako vpijeta »Gosp." in »Straža". Eto vam vzornih narodnjakov: prof. Jošta, ki je narodnjak skozinskoz, in se ni nikdar še pregrešil proti narodnostnim načelom, o tega le zdelajmo, ker noče mladine klerikalno vzgajati; da pa klerikalci redimo z darili Slovencev Nemca, da damo stavbo narodnega doma Nemcu — vrag vas vzami, preklicani liberalci, če bote o tem kaj pisali. — Tako je narodnja-štvo klerikalcev, teh patentiranih narodno brezspolnih škodljivcev Slovenstva. Fej!
d Ciril-Metodova družba je brez-verska, tako vpijejo kletikalci po svojih časopisih. A v pravilih družbe stoji, da je namen družbe vepsko-narodna vzgoja! Ali ne lažejo ti blagoslovljeni obrekovalci kakor bi imeli patent? In vse to pišejo ljudje tiste sorte, katerih bratci v duhovniških oblekah darujejo po 35 K za Siidmarko, prodajajo Siid-marki svoje gozdove, brezversko imenujejo družbo tisti ljudje, ki so iz "bogoslovja pisali dekletom svinjska pisma, tisti ljudje, ki so se kot kaplani pečali z zakonskimi ženami in skušali zapeljevati neveste itd. Fej take sorte obrekovalcem. Niso vredni, da bi človek nanje pljunil!
d Splošni avstrijski katoliški (pravilno klerikalni) shod se je moral vsled nekih ovir odložiti na »ugodnejši čas".
d Zakaj je hmelj letos dražji? Na to nam je modro odgovorila »mariborska duhovniška »Straža": Ker so letos klerikalci v Savinjski dolini zmagali! Pika pa amen! Možgani mariborskih pisačev so že čisto zvodeneli! Tako hrano daje »Straža" »katoliškemu razumništvu". Dober tek!
d Hmelj je že dosegel izredno visoko ceno. Plačevalo se ga je včeraj po 3 K 40 v. do 3 K 60 v. za 1 kg. Kupčija je jako živahna in je vse polno kupcev iz Bavarskega v Savinjski dolini. Prinašamo na drugem mestu povprečni proračun letošnje hmeljske žetve, iz katerega vsakdo lahko izračuna, zakaj je letos cena našemu hmelju tako poskočila.
d Ptujsko Sudmarkino glasilo »Štajerc" je v silnih skrbeh za „pr-vaške denarne zavode", češ da po celem Spod. Štajerskem »pokajo". Nam se pa zdi, da prav nevarno poka v Linhartovih možganih in da bo nekega dne eksplozija Linhartove neumnosti povzročila silen smrad po celem svetu. Bog nas varuj vsega hudega!
/
d Za tesnejšo združitev slovenskih naprednih strank se toplo zavzemajo dnevni slovenski časopisi. Razpravlja se tudi temeljito o skupnem postopanju vseh jugoslovanskih naprednih strank. Namerava se sklicati v to svrho velik shod vseh napreu-njakov na slovanskem jugu v Ljubljano. To misel je le toplo pozdravljati, ker le v tesni zvezi posameznih naprednih strank med seboj je mogoč uspešni boj proti narodnemu nasprotniku in klerikalizmu.
5loVenci Vseh stanov
pomagajte nesrečnim sloVensKim reVežem V ozemlju med praVo in jtiuro, Kjer je grozno pobila toča. Pošiljajte daroVe pomožnemu odboru V Ormož na naslotf: dr. ]. Omnlec, Ormož. Vsi prispevki in darovalci se objavijo V Jfar. dneVnitsu.
CcljsHi oKraj.
c V Št. Jurju ob juž. žel. so
mislili imeti minolo nedeljo klerikalci velikansko mladeniško-čukovsko prireditev. Vpili so, da bo prišlo nad 2000 ljudi v Št. Juri. No in bilo jih je srečno 2000 : 10 = 200. — Ustanovili so »čuka"! Predsednik je — kaplan Žgank. Nestrpno pričakujemo prvi nastop tega čuka (če ga ne bo prekmalu zadela usoda celjskega f [N. v m. p.!], ko bomo videli nadčuka Žganka delati veletoč. To bo užitek! Druge nesreče za enkrat ni bilo!
c Iz Grajske vasi se nam piše. Ker se od mnogih strani poprašuje, kedaj bode toliko priljubljena jesenska veselica prostovoljnega gasilnega društva v Grajski vasi, uljudno naznanjamo, da se letos vrši dne 19. sept. to je na kvaterno nedeljo z jako raznovrstnim sporedom, katerega naznanimo v eni prihodnjih številk »Narodnega lista". — Obenem pa tudi prosimo sosedna gasilna društva, naj se blagohotno ozirajo na našo veselico in naj ta dan ne prirejajo veselic. — Odbor.
Iz Gornjega grada. Kaplan Berk se pere v »Straži« z dne 23. t. m., pa tako nerodno, da se že iz njegovega šepavega zagovora razvidi, da je vse res, kar smo zadnje čase pisali o njem. Pred nekaterimi tedni smo v našem listu zabilježili, kako je neka kmečka ženica pripovedovala na potu od Nove-štifte svojim prijateljicam, da je kaplan Berk njeno hčerko po šoli na rokah nosil. Zabilježili smo golo povest, ki jo je pripovedovala hribovska ženica, ne da bi trdili, da je to res. Če se je Vaša pristašinja lagala, potem Vam moramo le čestitati na takih somišljenikih. Vse drugo pa, kar smo trdili o Vas glede »facke«, glede ženskih hlač, glede trganja »po glidih«, glede nadlegovanja neke gospice na potu od službe božje in glede nadlegovanja neke natakarice in dekle v eni tukajšnih gostiln, pa vzdržujemo kot resnično. Kaplan Berk ima navado, da hitro toži, če se mu godi krivica. Ali pa morda imakorajžo samo takrat, kadar sodi njegov prijatelj svetnik Grebene? Tožite naš list, kaplan Berk, operite svojo* napadeno čast, dokažite pred sodnijo svojo nedolžnost in neresničnost naših trditev! Če bo sodna obravnana dognala, da ste nedolžni, potem bomo rade volje preklicali svojo trditve. Značilno pa je to, da se Berk pere samo glede šole v Šokatu in glede neke »facke« v gostilni. S tem je indirektno rečeno, da kaplan Berk drugih mnogo hujših ob-dolžitev ne more zagovarjati! Kaplan Berk hoče v svojem zagovoru govoriti tudi o oliki. Mi pa rečemo, da bi se kaplan Berk olike lahko šel učil k Špehovemu kožarju, ki razume več olike, kakor kaplan Berk, vsaj takrat,
kadar je v družbi žensk. K človeku pa, ki je v gostilni natakarico pograbil, tudi tam, kjer križ svoje častljivo ime spremeni, h takemu človeku, pa se liberalci ne bomo hodili olike učit. Kaplan Berk ponuja kar 1500 K tistemu, ki mu dokaže neresničnost naših trditev. Ker ne verjamemo, da razpolagate z 1500 K, zato Vas nočemo spravljati v zadrego, pač pa Vas še enkrat pozivamo: tožite! S tožbo se najlažje in najlepše opere napadena osebna čast. Sicer pa , še ni vsa tvarina izčrpana. Še pridejo lepše stvari na dan, da bo celo Minka jokala. To pa za drugo soboto! Capito? Kdor seje veter, ta bo žel vihar.
Vpokojen je z včerajšnjim dnem pedagogični vodja nemškoslovenskih gimnazijskih razredov v Celju g. Ivan Liefikounig.
o Iz Št. Vida pri Grobelnem.— Dne 8. septembra uprizore tukajšnji narodni igralci nar. igro »Divji lovec", ki se je z izbornim uspehom igrala pred par leti ter ostala občinstvu in cenj. gostom v živem spominu. — Na splošno željo se ista ponovi v prid revni šolski mladini. Vrši se v Završih v prostorih g. Gobca ob 4. popoldan, kar je radi zveze vlakov jako ugodno. Pri igri in odmorih svira domača godba. Po predstavi prosta zabava in ples. Za točno in ceno postrežbo poskrbljeno. Na svidenje v prijaznih Završih! Narodni igralci in igralke.
Pasji kontumac je proglašen v celjski okolici, na kar opozarjamo posestnike psov.
u Iz Petrovč. Velika slavnost novoustanovljene Ciril-Metodove podružnice v Petrovčah, na dan 5. sept. 1.1., obeta biti zelo zanimiva. Čili celjski, žalski, braslovški in morda tudi mladi Št. Jurski »Sokol" bo razprostrl ta dan svoja krila in poletel v Petrovče, ki so ključ divne Savinjske doline, da nas razveseli s svojo izborno telovadbo. Novoustanovljeni domači pevski zbor bo razveseljeval došle goste s petjem narodnih pesmic, vmes pa bo svirala celjska narodna godba in ustrezala mladeži, ki bo imela priliko gibati svoje ude na prostem plesišču. V različnih šotorih bodo skrbele brhke Sa-vinjčanke, da se v izobilju ugodi potrebam cenjenih gostov. — Torej dne 5. sept. vsi v Petrovče, od blizu ta daleč! Pokažimo, kaj zamore Savinjska dolina, ako se gre za našo slovensko mladino! Kako bije srce naših vrlih Savinjskih kmetov za obstanek slovenskega življa na rodni grudi, ki mu *)o letos poplačala trud, katerega so mu prizadjale pretekle slabe letine! Pomen naše mlade podružnice nam bo v svojem govoru očrtal naš delavni potovalni učitelj gosp. I. Prekoršek in kdor ima srce, ne bo ostal doma, ampak prihitel k nam, da se v krogu dragih prijateljev in znancev razvedri in malo otrese vsakdanjih skrbi, zraven tega pa tudi za našo uoogo slovensko deco »mal položi dar, domu na oltar."
a Iz Zidanegamosta. Sem je imenovan neki poštni asistent ZwOlfpoth. Sveta dolžnost naših poslancev je in bode, protestirati proti nastavljanju uradnikov na naše ozemlje, ki slovenski niti ne razumejo! Slovenski uradnik pa mora med nemške »Todelne"!
o Krepkega ženskega otroka so našli 25. m. m. okrog pol 8. ure v farni cerkvi v Celju. Pustiti ga je morala njegova mati, za katero se pa ne ve. Otrok bo morda 2 meseca star.
a Cesar je potrdil volitev Jabor-neggovo za župana v Celju. Občinski svet bode sestavljen te dni.
a V sodni službi je imenovan po-stajevodja Peteržinek Braslovč za kancelista v Kozjem.
a Sv. Jurij ob Juž. žel. 24. m. m. v jutro so našli na cesti v Vrbnem
proti Štoram mrtvo 46 letno Lucijo Jesen ko, posestnico v Vrbnem kakih pet minut od njenega doma. Bila je vsa razmesarjena in z razbito glavo, da so njeni možgani ležali 1 meter od nje. Komisija je spoznala, da je bila najbrže nesrečnica tako silno od kakega voza zadeta in povožena, ker je daleč po cesti bilo cele mlake krvi. Kaj natančnega se še dozdaj ne ve.
a Dragi prijatelj, vse se pripravlja, da se udeleži dne 12. septembra velike narodne veselice, katera se vrši popoldne in zvečer v vseh prostorih celjskega »Narodnega doma". Vse celjske Slovenke pripravljajo pod vodstvom marljive gospe Ele dr. Kalanove presenečenja, kakor jih v Celju še nismo videli. Povsod, povsod se govori o večjih in manjših odposlanstvih v Celje. Zamerim Ti do smrti, ako ne prideš tudi Ti!
c Dramlje. Naš g. Ogrizek misli, da sme v farovžu z ljudmi postopati, kakor se njemu ljubi. Pa veste, tisti časi so minili, ko ste smeli komandi-rati priproste kmete in kmečke fante ter jih psovati, kakor bi bili Vaši sužnji in hlapci. Če mislite, da je človek, ki se Vam ne ukloni, kakor bi Vi radi, kakšen »nore", se presneto motite, ker če imate z mladeniči opraviti, morate tudi vedeti, kaj je olika, če jo sploh imate, če pa ne, pa ni treba svojega imena drugim ponujati. Napreden drameljski mladenič.
v Nedeljska narodna slavnost v Vojniku je pa bila po večih letih zopet ena lepših in iečjih prireditev v naši »Paradeški". — Udeležba iz Voj-nika je bila letos že večja, ko prejšnja leta, naši sosedje iz Šmartna in Nove cerkve in Celja nas tudi tokrat niso pozabili. Pohvaliti moramo šmartinski pevski zbor, ki nam je prinesel slovensko pesem in v tem pravo slovensko življenje v senčnat gaj. Srečno izbrana igra, in res dovršena predstava naših igralcev je napravila najboljši utis, in nič ni motilo, da smo bili na prostem. Predsednik čitalnice g. A. Gmeiner je v lepih besedah pozdravil navzoče ter omenil na kratko pomen takih prireditev v našem kraju. Govorila sta še gg. Rebek iu Prekoršek iz Celja, ki sta povdarjala zlasti narodno osamosvojo in potrebo narodne vzgoje in izobrazbe v društvih. Zadovoljni smo bili z uspehom tega dneva ki- so nam ga pripravili neumorno delavni prireditelji, ki so znali tudi v Vojniku doseči uspehe. Čast onim, ki so delali!
a Na c. kr. samostojnih nemškoslovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo učenci za šolsko leto 1909/10 v I. "razred 16. septembra od 8.—10. ure. Sprejemni izpit se začne 16. septembra ob 10. uri. Učenci kteri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila.
z Pogorelo je hišno in gospodarsko poslopje posestnika Jurija Povaleja v Unišah pri Ponikvi ob J. ž. 13letna nekoliko slaboumna hčerka je med mašo zažgala in pri tem v listnjaku reva safna zgorela. Igrala se je najbrž z vžigalicami.
oKraj.
b Iz Podsrede. Dopisnik »Slov. Gosp." mora biti res duhovit in vsestransko izkušen človek! Članki njegovi so gosti in dolgi, a njih vsebina, to je druga stvar. Taka je, da se Bogu smili. Kar v jednem članku trdi, to že v drugem — ne vemo hote ali nehote — ovrže, kar je v prvi vrsti belo, to je v drugi že črno, sploh vse skupaj taka zmeda, da mora človek res priti do prepričanja, da imajo vroči solnčni žarki na možgane gotovih ljudih veli- *
kanski vpliv, posebno sedaj v pasjih dneh. Mož, ki se zavzema za »preganjani" nežni spol, stori sicer dobro delo", a le tedaj, če je zagovor na mestu in ne bije resnici v obraz, kakor v dopisu z dne 19. avg. ti. Človek, ki si upa svojo eksistenco le na ta način ohraniti oziroma zboljšati, — da proti svojemu prepričanju hvali, zagovarja in pere svojega predstojnika in njemu vdane Marijine devičice, človek, ki se opetovano širokousti, da hoče prezirati »Nar. List" in njegove članke — a dela nasprotno — tak človek pač ne ve, kaj je doslednost, kaj resnica in logika. Škoda za hlače, ki jih je kedat raztrgal na šolskih klopeh.
b Kapele. Vrlemu naprednemu delavcu g. učitelju Francu Vadnalu se kapelski naprednjaki iskreno zahvaljujemo za njegovo neumorno delovanje, posebej za ustanovitev knjižnice. Želimo, da tudi v sosedni dobovski fari ne pozabi na nas, naj nas vedno podpira z dobrim nasvetom; iskreno mu bomo hvaležni. Kličemo mu: Živel nam še mnogo let! — Kapelski naprednjaki !
Iz Podsrede. Cerkev si je v neumnih časih pridobila velikansko bogastvo; svoje duhovnike lahko prehranja in s tem jih priklepa k sebi. Bogastvo kat. cerkve je bilo in je še velikansko, bodisi v zemljiščih, bodisi v drugih vrednostih; povrh tega redi še kmet ^dobro svoje kaplane in fajmoštre. — Naš »slavni turški paša" g. Matijče dobiva plačo razen drugega tudi v biri in sicer: v pšenici, koruzi, vinu itd. Ubogi kmetič, boječ se da pride v pekel, odšteje mu vse. . . Naš ljubi g. Matijče Vaupotič ali bolje. . . tič ima malho, od priprostega ljudstva tolikanj proklinjano in nikdar dovolj prokleto, katera nima dna in v kojo venomer drči denar iz žuljevih rok naših kmetov. Naš g. Matijjče se je zaradi previsoko računjenih pristojbin pravdal s svojimi farani; nepostavne zneske je moral vrniti! 24. okt. 1.1. je imel g. Matijče zavoljo tega obravnavo pri drž. sodišču; toisto je sklenilo pod št. 624 na to zelo važno razsodbo. Izreklo je namreč, da more vsakdo, ki je plačal župniku več štolnine, ko bi je smel ta po obstoječem zakonu zahtevati, župnika tožiti za odškodnino, ako mu ta noče preveč vplačane vsote vrniti. Vsi tisti tedaj, ki S"o pri porokah, krstih, zlasti pa pri pogrebih bili preveč obrani, lahko dobe svoj denar nazaj! — Podsredčan.
v Kako se sevniški nemškutarji zabavajo Minulo nedeljo so> imeli v Sevnici nemškutarji šolsko veselico ob sklepu šolskega leta na sevniški šul-ferajnski šoli. Zvečer so spuščali balončke v zrak; jeden je letel čez Savo in goreč padel na slamnato streho posestnika Kuharju. Stvar je naznanjena orožništvu v Radni in smo radovedni kaj bode iz tega.
o Sokolske slavnosti v Brežicah dne 5. septembra se udeleži zagrebški »Sokol" korporativno. »Obzor" pa poziva tudi drugo narodno občinstvo hrvaškega glavnega mesta, da, se naj udeleži slavnosti in pomaga mtrjevati slovenski značaj mesta Brežice. Naravno, da tudi mi pozivamo okoliške Slovence, da se v čim večjem številu udeležijo sokolske slavnosti v Brežicah.
b Iz Podsrede. Gospod ulednik! Malo spasa mole biti zmelaj na tem pnklastem svet'. Ce bi spasa ne bilo, bi ljudje sami nad seboj scagali. Kjel je pa rpas, tam mole biti tudi kdo, ki spase dela. Najplej je za spasi sklbel nas kaplan g. Baltolo-vmej Podpečan; v tisti veliki hisi, vkateli je katoliško izoblazevalno dlustvo smo se vsako nedeljo z'lo lusno imeli. Nas g. Baltolo-vmej je imel veliko lajsi tete kot nas mlade »stlice. Kaj lad se je poiglackal
s tetami iz Gladisca; in pligodilo se je {na velikonočni ponedeljek), da je kaplanova blagoslovljena loka plijela neblagoslovljeno teto iz Gladisca. Do-ticno teto je g. Baltolo-vmej potisnil in zapll v spovednico, katela je bila lavno tedaj v »blalni sobi." Ena teta (stala 14 let) so lekli: „Jej, to se pac za kaplana ne sika!" Hm, hm. — Jutli nam bo g. Baltolo-vmej ali (Jel) ne (j) če Podpečan plisklbel spas nove solte! G. Baltolo-vmej bo nas, 15 stli-cev dal na lastne stloske peljati na nek »mladeniski shod" pli sv. Klizu na Planini. Eni plavijo, da se bomo peljali na aumotoviln, ne, na moautovilo, ne!, na motoanvilo, ne, ej, na — automo-biln!!! Nas ves gepek, n. pl. masne bukve, patelnostle ali lozne vence pa bo peljal gosp. ex-župan Štus z junci. Kako se bomo na shodu imeli, Vam pisem v dlugo številko „N. L." — Vas plislcno pozdlavlja Vas plijatelj: Podsleda, 28. avgusta 1909.
mali Pepcek. b Telegram iz Podsrede. Na poti od Podslede do Kozjega se je našla v nedeljo, dnč 29. avg. ti. ena oslovska glava; kateli izmed cenj. podsledskih „automobilistov" ki so se peljali na shod k sv. Klizu pli Planini je glavo izgubil, naj plide k podpisanemu po njo! Nadalje se je se našlo: eden pipec, sklhano pelo (zgubil ga je ,.Gospodaljev" dopisnik), 15 cikov in mosnicek. — mali Pepcek, v Velikem kaslju. mp.
b Iz Podsrede. V »pozdrav" našemu »kat. izobr. društvu" in našim gospodom klerikalnim generalom: P
Jernej Ba»»tel Debelak Matij če Štus
„Kat. izobraževalno društvo" Vimpoljšek Vaupotič Zupan Podpečan »Gospodar" a.
»Gratulaturus."
SloVeujegraJki okraj.
d Sv. Vid nad Valdekom. Župnik Fric Repolusk je res apostol miru. Ko je bil misijon v Sv. Vidu, pridigal je eden gospod misijonar, da se večkrat prigodi, da kmet svojega soseda toži, ako le ena kura prestopi mejo in s svojimi krempeljci popraska na sosedovi njivi. — In sedaj čez pet mesecev je ravno župnik, ki je v faro misijonarje poklical, prvi med vsemi fa-rani tožil svojega soseda radi kur in šolskih otrok, da so mu kure naredile po izvedencih cenjeno škodo 4 K, šolski otroci so mu pa travo pohodili in škode naredili 2 K, notar Hans Winkler računi pa za opomin 1 K 75 v., skupni znesek 7 K 75 v., katere je imel plačati šolski vodja do 28. m. m., ker inače bi se proti njemu vložila sod-nijska tožba radi motenja posesti. Kaj naj porečemo k temu? Pojdi pa tudi ti tako stori svojemu sosedu, ako hočeš posnemati vzgled krščanske ljubezni svojega nad vse milega in mirnega dušnega pastirja Frica Repoluska. — Amen.
v Slovenski duhovnik — prodaja slovensko zemljo „Sudmarki". Zelo nerada, pa vsled dejstva prisiljena, je morala mariborska »Straža" potrditi poročilo »Nar. Dnevnika", da je duhovni svetovalec Smerečnik prodal v Št. Ilju nad Velenjem s posredovanjem nekega nemškutarja Smodiša lep gozd »Siid-marki". Ogorčenje nad tem činom je v Šaleški dolini, zlasti pa v Št. Ilju splošno. Zopet dokaz za narodni čut mnogih slovenskih duhovnikov.
Slovenjegraška Ciril Metodova podružnica je povzročila dne 22. m. m. v Podgorju dobro uspelo prireditev. — Kljub neugodnemu vremenu in povsem nepotrebnemu nasprotovanju od gotove strani, se je zbralo okrog 150 ljudij, ki so z zanimanjem sledili veseličnemu programu. — Pohvaliti moramo naše igralce, saj vemo, da ni navadno preveč hvaležno igrati o podobnih prilikah in se zadovoljiti z igrami, kakoršne pač imamo Slovenci na razpolago za naše male odre po vaseh in trgih. — O pomenu Ciril-Metodove družbe z ozirom na nemška napadalna društva »Siidmarko" in »Schulverein" so prav dobro govorili gg. Šalamun, Tanjšek in Šmid. Delavni slovenjegraški podružnici želimo le, da priredi še več tako lepih, poučno-zabavnih prireditev.
z Iz Marnberka. Tu je pogorelo v nedeljo zvečer gospodarsko poslopje menda edinega zavednega Slovenca Mezeja. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Nevarnost je bila za ves trg. Ogenj so omejili zvečine sami vojaki, ki so se ravno ondi mudili.
ljutomerski okraj.
*
d Kmetijsko bralno društvo pri Maiinedelji priredi veselico v nedeljo dne 5. septembra t. 1. ob pol štirih popoldne. Dnevni red: 1. Narodna koračnica (tamb. zbor), 2. Zvezda. (Moški zbor), 3. Vienac hrv. nar. pjesma (tamb. zb.), 4. Veseloigra »Gospod Čapek"), 5. Naprej zastava Slave (tamb. zbor), Po vsporedu prosta zabava s petjem, plesom, konfeti itd. Veselica se v,ši na vrtu gosp. Senčarja (pri Filipiču). Vstopnina I. sedež 80 vin., II. sedež 40 vin., stojišče 20 vin.
a Od Sv. Jurja ob Ščavnici.) Tatje so vlomili v noči od 19. na 20. m. m. V trgovino g. And. Jurkoviča v Oko-slavcih in odnesli različnega blaga v vrednosti nad 400 K. Tatom se je prišlo na sled in so v pobegu ob ogrski meji blizu Mnre blaga v vrednosti 80 K proč vrgli in pobegnili na Ogrsko. Dognalo se je, da so cigani. Kdaj se bode to bando dalo vloviti?
a Nasilen krčmar. Gostilničar Senčar v Vučji vasi je imel v nedeljo zvečer t. j. 22. m. m. godbo in ples. Na to nepotrebno zabavo je prignala usoda tudi 25 letnega mladeniča Alojza Ba-biča iz Iljaševec m nekatere njegove tovariše. Omenjeni Babic, ki je znan že od nekdaj kot pohleven in nikomur nič žalega. želčč človek, je sedel ves večer mirno za mizo ter prepeval. Okoli pol 12. ure pa se vrne odnekod krčmar, ki ga je bila neposredno poprej neka malenkost ujezila. Ko mu natakar pove, da baje dela Babič nemir (kar pa ni bilo res), plane meninič, tebinič nadenj, mu da dve grozni zaušnici, potem pa ga zgrabi za ovratnik ter vleče, držeč v drugi roki revolver — na prag. Odtam ga sune čez visoke, cementne stopnice, da pade revež z veliko omaho na glavo in obraz ter udari ob trdi cementni rob. Odbil si je kos spodnje ustnice ter. pretresel možgane tako močno, da je bil pri priči mrtev. Do 10. ure naslednji dan je ležalo mrtvo truplo v nalivu na cesti v svarilo mnogoštevilnemu občinstvu: Ogibajte se — zlasti fantje — krčem in »balov" ponoči! Nasilnega krčmarja je odgnal še pred dnevnim svitom orožnik v preiskovalni zapor. Da se ne bo zopet najsibo od katerekoli strani radi tega napadalo Vučencev, pripominjamo, da se je ta krčmar priselil sem pred enim letom iz Bolehnečic; torej ni tukajšnji domačin.
p Iz Slovenskih Gorie. Prosim Vas, gospod urednik, da sprejmete naslednje vrstice. Povzročil bi rad, da zre slovenski kmet in sotrpin misli tovariša, kteri jih ne more vsem ust-meno sporočiti. — Bil sem doslej veren pristaš »kmečke zveze" in zvest oproda nje blagoslovljenih voditeljev; nekaj vsled pobožnosti in zaupanja do
duhovščine, nekaj pa, ker me je zavedlo k temu lepo ime »kmečka zveza."
—	Na različna očitanja Vašega lista napram duhovnim voditeljem kmečke zveze zagovarjal sera duhovščino — žal — zmiraj. ker si nisem mogel predstavljati, da bi bili duhovniki hinavci in brezznačajneži, ki delajo — kot se piše — le za svoj žep. Hvala Bogu, odprle so se mi še pravočasno oči! — Bog poslal nam je za naš okraj tako usodepolno točo, ki je uničila na mah vse nade in upe nas kmetovalcev. — Mislil sem si, Bog nas je zapustil, duhovščina nas ne bo. Sedaj se bodo izkazali duhovniki kakor dr. Korošec, župnik Ozmec in naš kaplan Štuhec kot pravi prijatelji kmeta, ki bodo zastavili vse svoje moči, da nam olajšajo po moči našo bedo. — Pa varal sem se bridko! Res so nas prišli tolažit in nam obljubljat pomoči takoj drugi dan k nam gospodje, pa bili niso to duhovniki, marveč gg. dr. Ku-kovec, dr. Ploj in tov. medtem ko so se duhovniki in drugi vodje kmečke zveze mastili pri bogato obloženih fa-rovških mizah ali pa romali in trosili denar po božjih potih. — Ogorčeni vsled tega, vprašali smo mi kmetje na dveh shodih v našem okraju te gospode, ali skrbijo in varujejo oni na ta način koristi svojih volilcev, nas kmetov, pa kaj mislite, kaj so storili ti duhovniki, ktere redimo mi s krvavimi našimi žulji? Kmetje! fige so nam kazali, za lumpe, falote in fagabunde so nas imeli. Mesto pomoči obkladali so nas s priimki in psovkami, kterih si ni upal izraziti v prejšnjih stoletjih ošaben grajščak napram kmetu tla-čanu. — Ali so to namestniki božji?
—	Premišljeval sem o tem celi teden, kako si drzne storiti kaj tacega katoliški duhovnik, pa si nisem mogel tega raztolmačiti.
V nedeljo popoldne vzamem kot ponavadi v roke knjigo »Življenje svetnikov in svetnic Božjih" spisano od kranjskega duhovna drja. J. Rogača, ktero je izdala družba sv. Mohorja v Celovcu; slučajno sem naletel na stran 73., kjer se uere sledeče:
»Zatoraj pa, duša krščanska!" nikar, nikar, da bi duhovne zaničevala, in ko bi tudi videla, da so napačni in slabotni; nikar ne zabi njihove visoke vrednosti, — solnce ostane zmiraj solnce, čeravno ga sem ter tje megle zakrivajo, oblaki temnč. Brez slabosti ga ni pod solncem človeka, tudi duhovna ne; zakrivaj raje njegove slabosti s plaščem ljubezni; ne razlagaj nagote svojega duhovnega očeta, sicer si grozno prokletstvo nakoplješ, kakor nekdaj Kam. Bog sam bo duhovne sodil, ti si pa te sodbe nikar ne prilastuj, — sicer gorje tebi!"
Sedaj, tovariši, vem vzrok, zakaj nas razni kaplani kot Štuhec, Škam-lec, Ojzmec, dr. Korošec in drugi psu-jejo s faloti! Ubogemu kmetiču je pod kaznijo »groznega prokletstva" zabra-njeno zameriti duhovniku njegovo početje, presojati njegova dejanja in najsi je še tak hudodelec in zločinec.
—	Ne boš, Jaka, sem si mislil, tega pa ne! Sem svoboden kmet, ki nima razun davka proti nikomur nikakih obvezanosti! Ne boš se dal od voditeljev kmečke zveze teptati kot pes, ne da bi smel pod kaznijo večnega pogubljenja proti temu sploh ziniti. — Pristopil sem k »narodni stranki"! Nje voditelji izkazali so se nam v naši nesreči kot pravi prijatelji' kmeta in potem bodem smel te voditelje tudi pošteno okrcati, če bi vozili po napačni poti, ne da bi prišlo s tem zve-ličanje moje duše v nevarnost. Upam, g. urednik, da mi boste odprli tudi tedaj predale »Narodnega lista." —
Tebi slovenski kmet, in sotrpin, pa kličem, spreglej, vzdrami se, sicer prideš še ob to, kar še sedaj imaš po milosti duhovnikov.
o Radi lastne prešernosti je izgubil nogo nad kolenom 19 letni delavec Krajnic iz Sodešinec pri Radgoni. Mesto, da bi bil deval pleve z rokami v mlatilnico, je to poskusil z nogami in stopil je na stroj. Ker je še bil po vrhu pijan, je prišel z desno nogo v stroj, ki mu jo je nad kolenom utrgal.
Sv. Bolfenk pri Središču. Bol-fenski farani naznanjajo z žalostnim srcem- izgubo svojega nepozabljenega župnika g. Zadravca. Dne 23. avgusta nam je izginil na neznan način naš iz srca priljubljeni župnik. Kaj bomo!? ovce brez pastirja. Dne 25. avg. bil ie nek otrok na pogreb in brez duhovnika, ne da bi mu kedo vsaj krsto blagoslovil. Kaj pa hočemo v smrtnih silah? Kajne, vera peša?! Častiti knezoškofijski ordinariat naj nam blagovoli izgubo'našega nikdar pozabljenega župnika Zadravca z dobrim pastirjem nadomestiti. — Potrti tarani.
v Iz Rogaške Slatine. Gospodarsko poslopje posestnika L. Anderluha v Cerovcu se je te dni vnelo. Ker ni bilo nikogar, da bi branil, je pogorela tudi hiša ter vsi pridelki in živila. Živina je bila k sreči na paši. Anderluh ima 2000 kron škode, ker je bil samo deloma zavarovan,
z Nezaupnico g. drž. poslancu dr. Ploju so po »Stražinem" poročilu izrekli zbrani volilci na nekem shodu pri Št. Janžu na Dr. p. Za širše politične kroge bode zanimivo, da so dali duhovniki sedaj, ko se je vendar na Dunaju tako slovesno proglasila skupnost in edinost »Slovanske jednote", obsoditi »needino" postopanje slovanskih in slovenskih strank v »Slovanski jednoti". To kaže popolno politično nevednost ali pa, kar je bolj verjetno — politično strast in hudobnost. Tako dela dež. poslanec Ozmec (na nalog?) za skupno delo jugoslovanskih poslancev v državnem zboru.
a Čast delu! V Ptuju so v nedeljo na rotovžu s.'ovesno izročili srebrno kolajno z diplomo štaj. obrtnega društva v Gradcu mizarskemu pomočniku Rozmanu, ker že 27 let dela pri jednem mojstru, mizarju Kraterju v Ptuju. Župan Ornik mu je ob tej priliki naklonil tudi od mesta denarno darilo.
v Na Zavrču v Halozah posluje od 24. avg. tudi brzojavni urad.
a Na shodu v Žerovincih je rekel baje dež. poslanec Meško svojim vrlim ovčicam: »Pravijo, da ne znam nemški; jaz pa si bom kupil »bartviks" pa bom si muštače gor zasukal potem bodo že imeli — rešpekt pred menoj." Gospod Meško, prosite vašega pajdaša, Štuheca z Miklavža, da vam preskrbi lurške vode. Morda se tudi na vaših možganih zgodi — čudež.
a Iz občine Sodinci pri Veliki Nedelji. Po vzgledu Bolfenčanov so poslali vrli Središčani v nedeljo, dne 29. avg. t. 1. v našo občino velik voz, poln različne zelenjadi, ki se je razdelila po toči tako hudo prizadetim občanom. Podpisani izrekam blagim darovalcem prav prisrčno zahvalo, v prvi vrsti gg. središkemu županu Šinku, podžupanu Ivanu Kolariču in Majce-noviču, izdelovatelju cementnega blaga, za njihovo posnemanja vredno požrtvovalnost. Henrik Irgolič, občinski predstojnik, o Iz Mihalovec. Dne 22. m. m^to je v nedeljo, nas je zadela zopet huda nesreča po toči. Ni bila posebno debela, a prišla je z groznim viharom ter napravila tukaj kakor tudi po Pav-
f ~ f-Ia^p?	" '	■ " , W>'............... . " ~ • —S- '.7" 1-- ' KT:.
lovskem vrhu in Malem Brebrovniku veliko škoao. Vihar na je raztrgal skoraj vse slamnate. strehe ter tri veje, da celo veliko drevje.
d Iz Borovec pri Ptuji.. Prejeli smo o nesreči še to le poročilo, ki popravlja prejšnje: V nedeljo dne 22. avgusta t. 1. ob enih popoldne nastal je pri Majcenovih v Borovcih požar, kteri je upepelil vsa poslopja dotičnega posestnika. Stari prevžitkar Jožef Majcen je po prepiru s svojo bolno ženo, od katere je zahteval denar za žganjico, vžgal škedenj ter skočil v žareči plamen. Pri razpravljanju pogorišča so našli samo še lobanjo in del trupla ter okove od pipe in del steklenice za žganjico. Nesrečnež je bil velik prijatelj žganjice ter je rad storil vse, samo da je dobil denar za to pijačo. Večkrat je nabral cele vreče hroščev, da se je dobilo kaj za žganje. — Nesrečnež naj bo drugim v svarilo!
d Iz Ptujske gore. Veselica, ki jo je priredilo zadnjo nedeljo naše bralno društvo, je vspela izvrstno. Obe predstavi: »Bratranec" in „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček" igrali sta se v vsakem oziru dovršeno, vsi igralci bili so na svojem mestu, posebno pohvalno pa moramo omeniti gdč. Pavlo Pečetovo, gdč. Šornovo in gdč. Hauptmanovo, ki so svoje vloge res mojstersko rešile. Največ smeha med občinstvom pa je vzbudil seveda prefrigan sluga Štipko Tiček, katerega je igral naš znani g. Medved iz Maribora. — Obisk je bil nenavadno velik. Vsi prostori velike gostilne gospe Ja-godičeve so bili natlačeno polni. Posebno mnogo je bilo domačega kmečkega ljudstva in pa iz sosedne šent-lovrenške fare. Velik obisk nas tem bolj veseli, ker je bil čisti dobiček namenjen dijaški kuhinji v Mariboru in ker se je nemškutar Repe na vse pretege trudil, da bi ljudstvo od veselice odvrnil. Seveda ga je jezilo, ker je bila njegova gostilna prazna.
o Iz Huma pri Ormožu. Pretečem teden je umila v Loperčicah vrla kmetica-vdova Kata Plaveč, stara 71 let. Vedno je bila skrbna in povsod priljubljena. V nedeljo je pa umrl na Humu, kjer že 5 mesecev ni bilo mrliča, občeznani oče Matjaž Kršnik, posestnik tukaj. Bil je 67 let star, delaven kot mravlja in je prevozil v mladosti mnogo vina iz naših krajev v sosedne dežele. Bil je čislan od starih in mladih, ker je pomagal vsakemu, komur je le mogel. Naj bi imel miren počitek za trudapolno življenje, to mu želijo domači in vsi drugi.
jKariborsHi okraj.
m Sv. Martin pri Vurbergu. Klerikalna zagrizenost pa v istini nima nobene meje. Pripetilo se je, da se je pri tukajšnjem gostilničarju g. Amru brala dne 18. avg. družba kegljavcev, ki so na predlog nekega visokošolca sklenili plačati za vsako „planko" 2 v v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Pritepel se je zraven potem tudi ta-mošnji organist imenom Novak, ki je-dini ni hotel plačati par vinarjev za ponesrečene „planke", rekoč, da na noben način ne da za družbo sv. Cirila in Metoda nobenega „flčinka." Vse prigovarjanje ni nič izdalo. No nazadnje je fant vendar imel toliko takta, da se je zgubil, ter nehal se nam s svojo spretnostjo vsiljevati. Pa še to le vsled tega, ker mu je nekdo rekel, da s takšnim človekom sploh ne keglja in raje odstopi sam, če ne odstopi on. Čudno je samo to, da sta plačevala v ta namen dva gospoda, ki sta na glasu kot nemškutarja radevolje svoje »plan-karske prispevke", medtem ko fant, ki se štuli narodnjaka, tega ni maral storiti. Zapomniti si nam je treba to za slučaj, ko bodo pa spet klerikalci okoli
„. i: fiff ; nas lazili in pobirali prispevke za svoje »društvene domove." Vsem keg-ljavcem $)lankarjem", ki so »priplan-kali" skupno 3 K, pa tem potom izrekam imenom družbe sv. C. in Met. najiskrenejšo zahvalo	I. S.
d Župnik — ponočnjak. Od Sv. Ruperta v Slov. gor. se nam poroča: Že nekaj noči sem po župnikovih eksercicijah in po birmi se sliši iz domače gostilne grozen krik in trušč. Vzrok temu je domači župnik Ivan Pajtler, ki se natrgava kljub ponovnemu opominjevanju gospodarja, vipjen do skrajnosti, s kmeti, ki ga vlečejo na vse pretege. Da nato župnik drugi oziroma še isti dan radi vsakovrstnih telesnih bolečin sv. mašo zaspi ter je sploh ne bere, se nikakor ne čudimo. Seveda se zdi to »junaško" ravnanje župnikovim ovčicam posnemanja vredno. Tako so se zadnjo nedeljo zvesti žup-nikovi fantje po maši med seboj spri-jeli ter se pošteno naklestili. In sedaj še naj kdo vpraša, kdo pohujšuje mladino in zakaj je vera v nevarnosti.
o „ Šentilj ski
dom'. Klerikalcem je debata o raznih narodnih grehih pri stavbi tega doma zelo neprijetna, zato skušajo pozornost na nemško izdelani načrt, nemški napis stavbarja in nemški komando nad delavci odvrniti na postranske stvari. Mi še enkrat izjavljamo, da nismo napadali doma kot takega, četudi vemo, da za napredne Slovence v njem ne bo prostora, tudi ne kakih oseb, temveč grajali smo opravičeno narodno popustljivost pri stavbi. V tem se z nami strinja vsa slovenska javnost in je debata za nas končana, to tem bolj, ker so šentiljski Slovenci obljubili, da bodo grajane nedostatke po možnosti popravili.
o Pogorela je v pondeljek zjutraj hiša posestnika Breznika v Zg. Radvini pod Mariborom. Baje je nekdo zažgal.
o Za novi most Dolgoše-Dnplek pod Mariborom jejsklenil deželni odbor prispevati 78 tisoč kron k skupnim stroškom, ki so proračunjeni na 234 tisoč kron. Mariborski okr. zastop je naprosil deželno vlado, naj zagovarja ta tudi izdatni državni prispevek.
v Kriva prisega. 26 letna kmečka hčerka Helena Zorko iz Zgornje Nove vasi pri Slov. Bistrici je zgubila dvakrat neko tožbo zaradi razžaljenja časti in bi morala plačati nasprotnemu odvetniku 58 K. Teh pa ni hotela plačati, temveč je 24. marca prisegla, da nima nobenega premoženja. Dokazalo se ji je pa, da je imela ob tistem času v hraniluici 275 kron. Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo Zorko zaradi krive prisege na 2 meseca ječe s postom vsakih 14 dni.
v Bitka zaradi vode. Kadar je na Dravskem polju suša, morajo prebivalci jemati potrebno vodo za gospodinjstvo iz itak redkih potokov, ki tečejo v Dra-vinjo. Neki posestnik v Požegu blizu Rač pa je vodo v nekem potoku zaprl in je spustil na svoj travnik in na travnik svojega soseda. Na ta način je nastal med kmeti v Gorici in Požegu velikanski prepir in enkrat celo pravcata bitka, tekom katere je vstrelil 29 letni hlapec Pernat iz Puške in težko ranil A. Čalofiga. Ker leži ta še bolan, se je obravnava preložila.
z Na sadjarski in vinorejsd šoli v Mariboru bode v času od 20. do 25. septembra t. 1. kurz o izkoriščanju sadja in zelenjadi. — Tečaj bo brezplačen ter dostopen kmetovalcem. Oglašati se je do 15. septembra pri ravnateljstvu.
Konjiški okraj.
o Iz Konjic. Konjiški okr. šolski svet je baje že odločil, da dobi razpisano mesto 6. učne moči na okoliški šoli neka nemškutarica. Slovenski časopisi so že pred 14 dnevi odločno protestirali proti takemu imenovanju. — Opozarjamo dež. šol. svet na ta protest! Slovenski stariši bi naj na slo-
venski šoli dali svojo deco podučevati od zagrizene Nemke! Tako daleč še nismo.
z Pri občinskih volitvah v Pri-hovi blizu Konjic so bili v odbor izvoljeni klerikalci.
Vestnik nar. napredne mladine.
d Za sklad mladinske organizacije se je nabralo v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju 2 K.
d Velik mladinski shod v Žetalah se vrši v nedeljo 5. t. m. ob 3. uri popoldne pri g. Maks Berlisgu (v lepem vremenu na vrtu, v slabem v notranjih prostorih!) Govorili bodo Andrej Oset, A. Pesek, A. Kunej itd. Osnuje se krajevni pododbor. Mladino, mladeniče in dekleta, iz vseh žetal-skih kakor tudi iz vseh sosednih občin nujno pozivamo, da se shoda mnogo-brojno udeleže.
d Seja pripravljalnega odbora Zveze narodno-napredne mladine se vrši 12. t. m. ob 11. uri dop. v Celju v rudlči sobi »Narodnega doma". Vsi člani pripr. odbora ter vsi prijatelji naše snujoče se organizacije ste vljudno vabljeni, da se gotovo udeležite. Rešitve čakajo važna vprašanja. — Andr. Oset.
d Cenjeni tovariši in tovarišice !
V nedeljo 10. oktobra imamo torej v Žalcu velik ustanovni občni zbor »Zveze narodno-napredne mladine". Kako radi izgovarjamo besede: mladina je bodočnost naroda". Ker pa je mladina naša bodočnost, zato je dolžnost vseh narodnih Slovencev, da 'jo na potu napredka podpirajo. Delajmo kakor eden vsi za veliko udeležbo 10. oktobra v Žalcu. Vsakteri v svojem okraju in poseboj v svoji fari naj agitira za veliko udeležbo. Naj se pripravlja že sedaj po okrajih snovanje pododborov zveze. Mladinske pozdrave! — Čer-nevšek Franc, mladenič, Nova Štifta pri Gornjemgradu.
d Mladeniči in mladenke v gor-njegrajskem okraju! Nujno potrebno je, da si ustvarimo za naš okraj pododbor Zveze narodno napredne mladine. Naj mi blagovolijo tovariši in tovarišice naznaniti, kdaj in kje — mislijo — bi se naj vršil naš prvi mladinski sestanek. Vršil bi se naj še ta mesec, če bo le mogoče. Pričakujem poročil. Mladinski pozdrav! — Čer-nevšek Franc, mladenič, Nova Štifta pri Gorn jemgradu.
o Sestanek naprednih mladeničev in deklet se je vršil 29. m. m. v Št. Jurju ob J. ž. Govorili in razmotrivali so o nalogah bodoče napredne slovenske mladinske organizacije na Spod. Štajerskem tovariši in tovarišice Ant. Oset, Lizika Gobčeva. Ferlež, urednik Lešničar iz Celja, Dobovišek, Verbič, Puncer, učitelj Čulek. Podalo se je premnogo krasnih misli in načrtov, pogovor je bil zelo zanimiv in podučen. Sestanka se je udeležilo nad 50 kmečkih fantov in deklet, Naš sestanek, četudi le slučajen, se je po bogati idejni vsebini in primernem, stvarnem razpravljanju prijetno razlikoval od klerikalne hujskarije v katoliškem domu. Po začrtani poti krepko naprej!
v Iz Žalca. Dne 25. m. m. zvečer je imel »Žalski Sokol" v prostorih g. Robleka prijateljski sestanek, na katerem je predaval g. dr. Lipold o sokol-stvu in novo se snujoči mladinski organizaciji. Predavatelj je govoril poljudno ter zelo stvarno in se je razvila iz govora posebno glede mladinske organizacije precej živahna debata. Takšna predavanja, ki so od napornega dela utrujeni mladini v nekako duševno razvedrilo, iskreno pozdravljamo ter le želimo, da se poučni prijateljski sestanki, pridno nadaljujejo. Drugim društvom pa priporočamo to v posnemanje.
Zadnji dopisi.
c O sokolski slavnosti v Št. Jurju ob jnž. žel. zaradi pomanjkanja prostora še tudi danes ne moremo objaviti poročila. Pride obširno prihodnjič.
Javni ljudski shod pri Sv. Bol-fenku pri Središču se vrši v nedeljo 5 tm. ob 8. uri zjutraj pred Galičevo gostilno. Govorilo se bo o političnem položaju, o gospodarskih vprašanjih, tičočih se ormoškega okraja, o mladinski organizaciji itd. Bolfenčani vsi na shod!
c Sv. Jurij ob jnž. žel. Ker so
se začeli št. Jurski klerikalci na vse pretege hvaliti, da le, kdor je klerikalec, je pošten človek in dober ter vzoren kristjan, ki edino živi najbolj pošteno in pravično brez vsakega madeža, bomo morali pač tudi mi, ki nismo pod sleparsko klerikalno komando, začeti odkrito govoriti, kar seveda klerikalcem ne bo ljubo, pa Bog pomagaj, vsaka sila do vremena, in vsako delo, ki se vrši, če je še tako nekristjansko (kakor bode svet zvedel,-ako ne boste mirni, gospodje častiti in nečastiti) ima svojo lepo ali grdo zgo-govino. — Pometajte pied svojim pragom! — Hmelobral.
jMice iz slogih HrajeV.
d Pri dopolnilni volitvi na Do-
lenjskemza dolenjska mesta na mesto odstopivšega Plantana je bil v torek 31. m. m. izvoljen napreduj;ak sodni nadsvetnik Višuikar iz Ribnice.
z Za župana v Krškem je izvoljen g. Ivan Jerman. Dozdajjni župan g. dr. Romih je ponovno izvolitev odklonil.
z Značilno! Ljubljanski »Slovenec" ni hotel sprejeti inserata po pokojnem prelatu Ivanu Rozmanu; inserat so hoteli dati v list šentjakobslki farani, in je stalo v njem med dragimi ,.Ž njim (z Rozmanom) se je zopet skrčila že itak redka vrsta vzor - duhovnikov, ki žive le svojemu poklicu." — Da je gospode pri »Slovencu" to zbodlo, radi verjamemo!
a Morilec Nanut. Ničnostno pritožbo na smrt obsojenega Antona Na-nuta, ki je v Št. Andražu umoril svojo ljubimko Marijo Pavlin, je kazensko sodišče zavrglo, priporočilo pa ga je cesarski milosti.
z 20. september — narodni praznik. V »Slov. Narodu" predlaga nekdo, naj se proglasi 20. september za narodni praznik in naj so ta dan v Ljubljani vse trgovine zaprte.
Razne noVosti.
o Pomiloščenje v Bosni. — Listi javljajo, da bo vladar na dan, ko se v Bosni proglasi ustava, pomilostil vse politične zločince, ki so ali že obsojeni ali pa se nahajajo še v preiskavi. To pomiloščenje bo baje tudi vojaškim beguncem vprid.
a Polk je jahal prek pijanega hlapca Sladika v Moravskem Ostrovu, ki je bil obležal na cesti. Po noči so bile vaje in cel dragonski polk je šel prek nja. Našli so ga drugi dain strašno razmesarjenega in mrtvega.
a Nesreča v rudniku. V Mehiki je v srebrnem rudniku Matchuala padlo dvigalo v globino; 15 mrtvecev so že izvlekli, 30 jih je še notri.
o Poljubljanje rok duhovnikom, poljubljanje slik, kipov in relikvij v cerkvah bo prepovedano na Mehikanskem po državnem zakonu.
Za smeh in kratek čas.
Imel jo srečo. V vojaški bolnišnici je ležal neki vojak, ki je tožil, da ga boli želodec. Nekega jutra, ko je prišel vojak, ki je stregel bolnikom, k temu bolnemu vojaku, je bil ta že mrtev. »Imaš srečo," pravi oni, »ravno danes te je hotel gospod »regiments-aret" dati zapreti kot — simulanta."
t
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Razširjajte Narodni list!
Loterijske številke.
Trst. 28. avgusta 1909: Line,
83, 50, 12, 90, 79. 74, 30, 36. 24, 53.
Pozor!
50.000 parov čevljev, 4 pari samo 7.50 K.
Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne tež-koče. sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, naj elegantne j se in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi štirje pari stanejo 7 K 50 v. Pošilja se po poštnem povzesju. S. Urbach, Krakov štev. 126. Zamena dovoljena tudi denar nazaj!
5000 kron zaslužka
plačam vsakomur, ki mi dokaže, da moja čudežna zbirka
300 komadov za samo gld. 2 50
ni priložnosti kup in sicer: 1 pristna švicarska patent žepna ura, sistem Roskopf. natančno idoča in točno regul. z pismeno 3 letno to-varnsko garancijo. 1 amerikanska zlata-double verižica. 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlač. garnitura manšetni, ovratniški in prsni gumbi). 1 amerik. žepni nožič 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona, 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom, 1 divna damska broža. zadnja novost, 1 koristna potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. pristni poitemone iz usnja. 1 par amerik. bontonov z imit. dragulji. 1 ];at. angl. vremenski barometer, 1 salonski album z 36 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali lasni kolir iz pristnih orijentalskih biserov, 5 indijskih prerokovalnih hudičkov zabava vsako družbo in še 250 komadov raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in nenadomestni, so gratis. Vse skupaj z eleg. sist. roskopf-patent žepno uro. ki je sama vredna dvakrat toliko, stane sama gld. 2'50. — Dobi se proti povzetju ali proti vnaprej plačilu (tudi v znamkah) pri
S. Urbachu, svetovna razpošiljalnica, Krakov 16.
NB. Pri naročilih 2 paketov se priloži gratis 1 prima angl. britva ali 6 finih lanenih robcev. Za neodgovarjajoče se vrne denar brez odloga, torej vsak riziko izključen.
Proda se nova zidana
hiša
1/4 ure od Celja tik okrajne ceste, obstoječa iz ene velike in treh srednjih sob, kuhinje, kleti in gospodarskega poslopja. Poleg hiše je trta, ki daje na leto 4001 vina in obsega 1/4 orala. Pojasnila daje lastnik A. Reicher, Čret pri Celju hšt. 27.
Listnica uredništva.
G., Št. Jurij ob j. ž.: Danes žal nemogoče, ker se nakopičilo silno gradiva; prihodnjič gotovo! Zdravi, pa oglasite se še večkrat! — Z-k: Istotako! — Podsreda, Sv. Bolfenk p. S.: Ostalo prihodnjič!
Zahtevajte Jtar. list V gostilnah in HaVarnah
flnton flrčan
Mii\\ mlinov in m v Št. Jurju ob j. I
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zalite vanje so spričevala na razpolago.
IHalo posestvo
obstoječe iz 2 njiv in sadonosnika, se proda v prijaznem kraju na Spodnjem Štajerskem. Cena se izve pri Janezu Fendre, Sv. Primož, pošta Št. Jur ob južni železnici.

itar.
Kdor je osivel, izgleda star.
Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so :
1.	Vitkov „Vedno mlad" plavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena škatlja štiri krone.
2.	Vitkov „Nucin", stekleničica eno
krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala v tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. Hiteli 8 Ca., Praga II.
^^ Zahte
Zahtevajte samo Vitkove parate, vse druge zavrnite!
pre- M
Sprejmem
trgouskega pomočnika
in
prodajalko
za Žalec in Jesenice (Gorenjska) takoj ali pa do 1. septembra 1909.
J. KRAŠOVIC, trgovec y Žalen.
f
Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po goiser-skem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. Vse se dobi in kupi pri
IVAN BERNA,
Gosposka ulica št. 6 v Celju.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, (puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snež-nobelega, puljenega 6 K 40 h; 8K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko.
S. Benisch, Descbenitz, št. 773, Šumava, Češko.
Ha prodaj je lepo prijazno
posestvo
v Št. Jurju ob j..ž. z letošnjo prav bogato vinsko trgatvijo,
oddaljeno 6 min. od farne cerkve, na malem griču, z lepim razgledom. na zdravem in prijetnem kraju, radi premnogega posestva. Obstoji iz hiše s 4 sobami, kuhinjo, kletjo in hlevom za 4 glave živine, 2 '/4 oralov vinograda iz dobrih žlahtnih amerikanskih trt v lepem stanu, 3'/2 oralov njiv in travnikov, 190 sadnih in 65 breskovih dreves. — Kupci naj se blagovolijo obrniti na posestnika Franc Kartina v St. Jurju ob južni železnici.
Mlad, soliden
trgovski sotrudnik
sedaj na deželi v večji trgovini mešane stroke, vešč obeh deželnih jezikov želi službo premeniti v manufakturjo (ev. mešano) stroko v mestu. Blagovoljna vprašanja pod „Mesto 1888", poštno ležeče, Brežice ob Savi. 212 3-1
Iščem t najem
trgovino ali gostilno
v prometnem kraju. Ponudbe na naslov Anton Bregar. Glad-beek (Nemčija), Herbertstrasse 22.
Največja, in najcenejša izbet>
in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
nvnp t Predno si kupite uro, ■	• oglejte si mojo veli-
kansko zalogo pravih švicarskih zla-l tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, ,Narodni dom'.
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno
z znamko,tiger'
Pfeiferjevo pralno milo
28 51-22
iz milarne Xv£lill.Si. P^i v Spodnji Hudinji pri Celju —
pošta Celje.
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
H
»LASTNI DOM"
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
©O ©©
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov odi 8.—12. ure ©0© dopoldne. ©@®
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi s# obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racat © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t,
j
Šolske potrebščine I
kupite po ceni in dobro edino pri tvrdki
S LESKDUŠEK
v Celju, Graška ulica št. 7.
Lastna zaloga Šolskih zvezkov, risank in risalnih >	skladov po novih predpisih. ——
Zaloga Šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tu&ov, kamenčkov, gob, tablic, —■ uradnih zavitkov in strun. ——
Na debelo!
Na drobno!
prihranite veliko denarja, ako nakupite za letošnjo jesen in zimo v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje. Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez 20 K franko. Posebno poceni je: I kos, 14 m, za 6 prtičev, debelega in naj-= močnejšega belega platna samo 16 K =====
Št. 32.788, D. 4.885.
406 2-2
ažni tečaj
Od 13. do 18. septembra 1.1. se vrši v Mozirja, okraj Gornjigrad 6 dneven drenažni tečaj.
Za ta tečaj razpisujemo 5 ustanov po 20 K, da se lahko udeležijo tega tečaja tudi ubožni poljedelski delavci.
Ta tečaj bo vzgojeval poklicne delavce za izboljševanje travnikov, kateri bodo lahko služili kot nadzorniKi pri takih delih.
Lastnoročno pisane prošnje se morajo vložiti najpozneje do 31. avgusta t. I. na kulturnotehnični oddelek štaj. deželnega odbora v Gradcu, Neuthorgasse št. 36. V prošnji je omeniti poleg starosti in sedanjega bivališča, je li prosilec že delal pri izboljševanju travnikov ali ne in ali je pripravljen, če se ga more rabiti, nastopiti kot preddelavec. Oni kmetovalci in kmetijski delavci, kateri se hočejo tečaja udeležiti na lastne stroške, naj se oglase u pondeljek, 13. septembra t. I., ob 8. uri zjutraj v gostilni g. Ivana Lipolda pri vodji tečaja v Mozirju.
V GRADCU, dne 12. avgusta 1909.
Staj. deželni odbor.
Prosim obiščite mojo trgovino in oglejte si bogato izbero različnih poljedelskih str rje v, posebno
mlatilnice
čistilnice, sadne in grozdne mline, katere zaradi velikanske zaloge prodajam letes po znižanih cenah.
Najboljša umetna gnojila za ajdo so v zalogi.
Telespoštovaje:
Trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje
•s
Darujte za Narodni sklad!
D. 0. St. 33.663, II. 5041.
398 1
Na štajerski deželni kmetijski šoli s slovenskim učnim jezikom v Št. Jurju ob južni železnici počenja prvo šolsko leto dne 15. meseca oktobra.
Namen je temu zavodu, nuditi sinovom spodnještajerskih poljedelcev priložnost, se na temelju v narodni šoli pridobljenega znanja izobraziti v spretnega in praktičnega kmetovalca. Učni predmeti so: Živinoreja, mlekarstvo travništvo, poljedelstvo, sadjereja in gozdarstvo.
Tečaj traja deset mesecev. Za sprejem je treba naslednjih izkazov:
1.	Krstni list (prekoračeno 16. letoj.
2.	Domovnica.
3.	Zdravniško spričevalo.
4.	Zadnje šolsko izpričevalo.	#
5.	Nravstveno spričevalo.
Da tudi sinovi manj založenih starišev morejo šolo posečati, se je ustvarilo 10 ustanov oziroma brezplačnih mest. Sinovi štajerskih kmetov, ki bi se za tako mesto potezali, morejo vložiti prošnjo z gori navedenimi petimi izkazili in od občine opisanim gmotnim stanjem starišev pri štajerskem deželnem odboru najdalje do 15. septembra 1909.
S takim svobodnim mestom je združen brezplačen pouk, stanovanje in hrana. Knjige pa in druge potrebščine morajo roditelji zmagovati.
Plačujoči gojenci odštevajo po 280 kron na leto in sicer polletno naprej 140 kron v roke ravnateljstva v Št. Jurju. Prijjlašajo se lahko plačnjoči gojenci do konca septembra 1909 štajerskemu dež. odboru v Gradcu.
GRADEC, dne 16. avgusta 1909.
Od štajerskega dež. odbora.
Edmund grof Attems.
Najboljše mlatilnice
za rabo na roke, gepelj in vodno moč, gepilje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, priporoča po najnižjih cenah
o
trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje.
Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko.

mmmmmmmm
Naprodaj ima
kreditna in stavbena zadruga „Lastni dom" v Gaberju pri Celju (pisarna v Celju, Rotovške ulice št. 12) na svojem posestvu v Gaberju
25 lepih stavbišč.
Tam se dobi tudi potrebni stavbeni kredit.
Otroci
se sprejmejo na hrano in v popolno vzgojo pri bivši učiteljici. Zdravo in prijetno stanovanje, velik vrt in strogo nadzorstvo. — Naslov pri upravništvu ,,Narodnega Dnevnika".
I
□
□
I
□
I
la je
edino prava, starodavna BLASNIKOVA
v m
l S ►
j! E a
u £ a 2 »8
o _ u
Z 5 "n ►w n « 2 " a«
S73 a, c S « 3 Ty
-	O. 1>
m
S AS
® a c ^ u. ~ ~ ss
O d o a
5 i £>
* n £ Z. > "" n « O 3
32 c ** o ja o
S "S o «
v
i« o«
Ust
« « x x

VELIKA
PRATIEA
za navadno leto 19XO,
ki ima 365 dni j.
T Ljubljani. Natisnili in založili J. Blasnik-ovi nasledniki. Vse tiskorne pravice prihranjene.
W 7?
Cena 24 vinarjev.
Haia Pratlka prinaša tndi letos mnogo zanimivih podob. Driltc ac Vafie stare prijateljice Velike Pratilie, ktere ste najbolj navajeni.