Političen list za slovenski narod. r* »»Iti frejmu ▼•!]■: Z» oelo leto predplačan 15 fld., la pol leta 8 fld., <» ^trt leu 4 fld., za en mesec 1 (Id. 40 kr. V •4Hiaittnei]l prejeman veljtl: Za eelo leto 12 fld., za pol leta ljaDi, 3. septembra. Notranfe dežele. Irredenta in dunajski vladni krogi. ^Eitrapost" piše blizu tako-le: Dogodki v Trstu so napravili globok vtis na tukajšnjo vladno stranko. Y soboto je dobil grof Taaffe obširno poročilo o petardah od cesarskega namestnika Rinaldinija. Še istega dne je poslal minister notranjih zadev povelje v Trst, da naj tamošnja vlada te dogodke preiskuje z vso ostrostjo. Rinaldini, cesarski namestnik v Trstu, pride v kratkem na Dunaj, da bo grofu Taaffeju osebno poročal o nezaslišanih zločinih tržaških irredentovcev. Ako se bo vlada ko-uečno odločila, irredento s korenino izruvati in za-treti, nas more le z veseljem navdajati. Kar počenja irredenta zadnji čas v Trstu, preseza že vse meje. Celo nemški liberalci se ne morejo zdaj več zanje javno potezati, kakor so se nekdaj, ko so kovali ž njo vred protiavstrijske sklepe. Državni zbor se snide v drugi polovici novembra. Predsednik dr. Smolka je popolnoma okreval in se v soboto na povratku iz Halla mudil v pisarni državnega zbora. Tnanje držare. Itim. „Osservatore Romano" poroča iz Rima: Sedem častnikov avstrijsko-ogrske ladije »Minerva", ki je spustila sidro v Civitavecchia, prosilo je avdi-jence pri sv. Očetu, da mu skažejo svojo vernost in spoštovanje. Sv. Oče je rad uslišal njihovo prošnjo ter jih je sprejel v zasebni avdijenci. Srbija. V srbskih politiških krogih je vzbudil veliko pozornost Garašaninov članek, priobčen v „Yidelu". Y imenovanem članku pojašnjuje G«ra-šanin, da ni naprednjaška stranka v nikaki zvezi s kraljem Milanom. S tem hoče Garašanin vsekako zagovarjati Milana, zaKaj njegovi nasprotniki so mu očitali, da namerava z naprednjaki provzročiti v Srbiji prekucijo. — Nadalje se poroča iz Belega Grada, da pripravlja kraljica Natalija spomenico, katero hoče predložiti skupščini za vravnavo svojega položaja. Ako se jej ne bode ugodilo v tem oziru, namerava bajč Natalija zapustiti Srbijo za zmirom. Bolgarija. „New-York Herald" objavlja pogovor, katerega je imel neki njegov pariški dopisnik s princem Ferdinandom v Sofiji. Mej drugim je opomnil princ, da mu je mnogo do vlade. Ponosen je na svoje ljudstvo iu ponosen na svoje triletno vladanje. Usoda njegovega preduika ga ne straši. Pred pogovorom z imenovanim dopisnikom je pa bil sprejel diplomatskega zastopnika Anglije. Ta mu je prinesel neki ugodna poročila z ozirom na njegovo priznanje za bolgarskega kneza. Ta shod se smatra za velik politiški dogodek. Princ Ferdinand se bavi z vnanjo politiko, Stambulov vodi pa notranje zadeve. Iz nekaterih okoliščin se da sklepati, da se utegne nekega dne izuebiti princ Ferdinand vpliva Stambulovega. Rusija. Poročalo se je listom, da se je skalila prijaznost med nemškim cesarjem in ruskim carjem zadnje dni pri vojaških vajah v Narvi. Od verojetne strani doŠla poročila pa zagotavljajo, da 80 dotični listi poročali v tem oziru golo izmišljo- tino. To zatrjujejo tudi osebe, ki so bile tedaj v dotiki z ruskim in nemškim vladarjem. — Bržčas vladarja sama vesta, v koliki meri sta si prijatelja. i^ancija. Skof grenoblski, Fava, namerava osnovati „ Društvo rešiteljev sv. Petra", katerega namen bi bil, zagovarjati in braniti pravice papeževe. To blagotvorno društvo je že dobilo blagoslov svetega Očeta. Pač lepa in posnemanja vredna misel. — Pariški listi objavljajo pisanje vojnega ministra Frejcineta, v katerem poudaija, da naj se zmanjša število posadek v Pirenejah ter zato pomnoži na bolj izpostavljenih mejah, da bode mogoče čete bolj izuriti. Španija, h Afrike v Madrid dohajajoča poročila kažejo, da utegne imeti Španija v Afriki še velike sitnosti. Španska vlada se boji, da utegnejo Kabjli napasti njene posadke, vsled česar bo v kratkem 4000 mož poslala preko Malage v Afriko. — Kolera v Španiji še vedno razsaja. Yčeraj iz Madrida došla poročila naznanjajo, da je 1. t. m. v okuženih provincijah zbolelo za kolero 48 in umrlo 20 oseb. Anglija. Kakor kuga, širi se med angleškim vojaštvom upor. Nedavno so se spet uprli buzarji svojim poveljnikom, vsled česar so bili obsojeni v zapor. Prihodnji teden bodo baje premeščeni v angleške naselbine. Istotako so se uprli zadnje dni buzarji višjemu povelju. Ko so bili na to obsojeni in odvedeni v zapor, razbili so okna po ječab. Turiija. Kakor se poroča iz Carjigrada, ne nehajo armenski kurdi divjati po Armeniji. Zadnje dni so neki zažgali kašče v mnogih armenskih vaseh, da bodo ubogi prebivalci vkljub žuljavi dlani stradali. Zato namerava bajč sultan namestiti v najvišjih armenskih upravnih uradih druge zmož-nejše in energične osebe. Turški ministerski svet se vže bavi s tem vprašanjem, ako je verojeti poročilom, ki prihajajo iz Carjigrada. Izbirni dopisi. Izpod Triglava, 26. avgusta. *) Naše pečene velikane pobelil je danes zjutraj sneg, tako, da so oblekli skoraj vse planine in višji bribje belo obleko, mej vsemi pa je oblekel očka Triglav svoj sneženo-beli kožušček ter nam piše sedaj s svojo mrzlo sapo v obraz, tako, da bi bil človek tudi skoraj prisiljen kožuh izvleči iz skrinje ter pokriti kosmato kapo čez ušesa. Lejte, no lejte, kako se je pa razjezil sivi plešec kar naenkrat! Saj je vabil skoraj tri tedne dan na dan goste od daleč io od blizu, v petkih iu svetkih. Prijazno vreme zadnjik treh tednov je res privabilo mnogo turistov in turistovk, ali kakor pri nas pravimo — triglavarjev in trigidvaric, obiskat sivega velikana, tako, da ni bilo skoraj dneva, da ne bi imel slovenski Triglav gostov. Marsikako jutro stalo je 10—15 oseb vrh »kranjskih gor 8iv'ga poglavarja". Yi-eme je bilo zadnje dnove res prekrasno, nebo skoraj vsak dan jasno, brez oblaka, razgled veličasten, tako da se je pač skoraj vsak obiskovalec najvišje slovanske gore zadovoljen vrnil nazaj proti domu. Najlepši razgled raz Triglav je pač zjutraj, ko solnce vzhaja, še lepši kako jutro po dežju, ko je vzduh ja&en, čist. Najkrajša pot na Triglav je iz Mojstrane. Od tod je kacih 6 ur do Triglavske koče (Dežmauove koče). Tii ostajajo triglavarji čez noč, da si zravnajo *) Oprostite! Dopis smo bili založili. Op. vred. nekoliko svoje trde kosti ter odpočijejo za drugo jutro. Od Triglavske koče je treba še kako poldrugo uro stopati po snegu in ledu in nato plezati po skalal kvišku, predno se dospe vrh Triglava. Ker je skopnelo letos nenavadno veliko snega — vodnik Klančoik še ne pomni toliko kopnega in vendar je bil on že 107krat vrh Triglava — je seveda pot tudi veliko grša in težavniša kakor sicer. Dočim je druga leta triglAvar lahko stopal sem io tje po mehkem snegu, praskati mora letos po samem rezkem kamenji in šilastem pesku, kar prav zelo utrudi človeka že navzgor; tembolj ga utrudi taka hoja uavzdol. Od Triglavske koče je letos skoraj četrt ure hodu do snega, dočim je druga leta ležala snežena odeja prav do tukaj, tako, da je držala pot po samem snegu prav pod Mali Triglav; tukaj peljejo navzgor v skalo vsekane stopnjice in v steno zavrtani železni kolci, da se človek lahko zA-nje prijemlje. Krasno, kakor nikdar poprej, vidi se letos triglavski ledenik (Gletscher) ah kakor ga narod imenuje — Zeleni sneg — sredi zelenkastega snega zijajo dolge razpoke. S Triglava se vračajo tri-glAvarji Jnavadno nazaj v Mojscrano in potem se odpeljejo z vlakom. Druga pot s Triglava je po bohinjski strani v Bohinjsko dolino; seveda si tukaj voli trigliivar lahko dve poti ali čez Yelo polje ali pa mimo sedmih jezerov. Pot mimo sedmih jezerov je divja, skalovita, posebno letos težavna, ko je skopnel skoraj ves sneg po jarkih in dolinah, tako, da hodi Človek skoraj po samem šilastem kamenji, kjer se »prav radi črevlji šivajo". Navadno hodijo po tej poti triglavarji v Bohinj zaradi njene divje romantike, a tudi radi naravnih krasot: tukaj se lesketajo planincu ona divna planinska jezera nasproti, mej katerimi so najznamenitejša: Yeliko jezero, jezera dvojčka in Črno jezero. So pa še tudi tri druga manjša, manj znamenita jezera. Kdor je šel enkrat mimo sedmih jezerov v Bohinj, zadovoljen bode s to potjo, dasi utrujen in spehan. Pot je namreč dolga 12 ur in sila težavna. Četudi si odpočije slednjič triglavar na obalih krasnega Bohinjskega jezera, v drugič ne pojde po tej poti. Kako je tujcem naš planinski svet priljubljen, dokai temu je ne le to, da vsako leto več tujce? prihaja obiskavat naše velikave, ampak tudi, da so se jeli tudi umetniki vedno bolj zanimati za plešastega velikana Triglava in njegove sosede. Ravno zadnji teden slikal je slikar Holnb z Dunaja „Yeliki Triglav". Krasno sliko prodal je po naročilu nekemu — židu. Naslikal je ob enem Rujavino (Rjovino) in razgled od »Dežmauove koče" na Pi-havec in »Luknjo". Res, krasni in veličastni so naši snežniki, krasna naša gorenjska stran, toda žal, da se zanima za-njo bolj tujec kakor domačin njen, Slovenec; tujčevo zanimanje, tujčevo navdušenjo zd-njo naj bi našlo odmev tudi pri umetnikih Slovencih! Triglavar. Iz Dol pri Litiji, 1. septembra. Dolgo se je mislilo, da je pošta neko seme, ki ne vspeva t hribovskih krajih. Do leta 1890 so bile Dole tako bil je človek otet, ako pa je postal žrtev plamena, bil je oni obsojen. Časih pa so morali ebdolženi nekaj časa, navadno med sv. mašo, stati poleg križa z razpetimi roKami. Komur so roke pred določenim časom omahnile, bil je kriv. Ako sta se dve stranki prepirali, morali sta obe stati pri križu, in kriva je bila ona, katera se je prej utrudila. Skušnja s križem je bila v srednjem veku jako priljubljena sodba, ker je vsakemu po nedolžnem trpečemu pogled na Kristusa dajal moč in krepilo, da je zmagal. Ko se je za časa Karola Yelikega (768—814) v Yeroni razvnel hud razdor med meščanstvom in duhovstvom zaradi novega zidanja mestnega ozidja, morala je skušnja s križem razsoditi. Y to svrho sta stala pri križu dva mlada duhovnika, oba brez najmanjše krivde in pregrehe. Med ttm je čital mašnik sv. mašo, katera je bila za take slučaje navlašč sestavljena. Do evangelija ali trpljenja našega Gospoda po Mateju sta oba trdno stala. Sredi evangelija pa se je hipoma zgrudil duhovnik, katerega so si izvolili meščani, dočim je drugi stal neomahljiv do konca. Y življenji sv. Liobe, opatinje samostana v Bischofsheimu (f 779), čitamo, da je prišla čast njene hiše v veliko nevarnost. Y sosednem ribniku so našli truplo novorojenega otroka, in hudobni jeziki so zvrnili hitro vso eumnjo na redovnice. Toda naveste Kristusove so spričale juna.^ko svojo nedolžnost s tem, da so stale tri dni z razpetimi rokami pred križem in neprenehoma molile. Da bi jih ne podpirala božja moč, gotovo bi omagale. III. Skušnja s sv. Telesom. Obdolženi človek je moral prejeti sv. hostijo, govoreč besede: »Corpus Domini sit mihi in probationem hodie," to je, »Telo Gospodovo naj mi bode danes spričevalo (nedolžnosti) " Ysakdo je mislil, da bode Bog krivičnika kaznoval na poseben način, ali z naglo smrtjo, ali z boleznijo. Y tej nadi jih je potrjeval izrek apostola Pavla: »Kdor nevredno ta kruh, ali pije kelih Gospodov, ta je kriv telesa in krvi Gospodove, človek pa naj premisli sam sebe in potem naj j^ od tega kruha in pije iz tega keliha. Kajti kdor nevredno j^ in pije, ta si sam sodbo j^ in pije, ker ne razloči telesa Gospodovega. Zato so med vami mnogi slabotni, bolni, in mnogi umrjo." (L Kor. 11. 27-30) Ta skušnja je bila zelo redka radi velikega češčenja najsvetejšega zakramenta. Navadno so jo morali prestati duhovniki ali višje osebe, ki so dobro vedele, kaj delajo. Sinode pa so jo škofom in duhovnikom, ki so bili česa obdolženi, iz-rečno ukazovale. Ako je duhovnik prejel sv. hostijo v spričevalo, moral je glasno moliti cel »kanon" sv. maše in pred zavživanjem vernikom očitno povedati, da prejema sv. Telo kot spričevalo. Y cerkveni zgodovini čitamo, da so morali včasih celo papeži in cesarji ter najsvetejši škofje in duhovniki pretrpeti to skušnjo. V trevirski škofiji je bil obdolžen neki duhovnik krivoverstva, češ, da ne veruje na pričujočnost Kristusovo v sv. zakramentu. Duhovnik je to sumnjo odločno zavruil in sam zahteval, da pretrpi skušnjo s sv. Telesom. Ko je prečital kanon sv. maše glasno, pristopil je škof ter mu pred zavživanjem govoril sledeče rotilne besede: »Ako si se res predrznil brezbožno trditi, da ta oživljajoči zakrament, katerega držiš v rokah, ni res teb in kri Kristusova, prepovem ti, na pomoč kličoč to skrivnost, prejeti ga; ako pa to m res, in ako priznavaš katoliško vero, zavžij ga." Duhovnik se je potem obhajal in se oprostil sumnje. Drugače pa je razsodil Bog v drugem takem slučaji ki se je zgodM na povelje papeža Leona IX. leta 1049 v prisotnosti cesarja Henrika III. in celega zbora v Moguncu. Špirski škof Sibico je bil obdolžen prešestva. Moral se je skazati s sv. obhajilom. Toda komaj je zavžil sv. kri, zverižile so se mu usta tako, da je čeljust do njegove smrti ostala sključena. Ysi so bili uverjeni, da ga je Bog obsodil in kaznoval. Ravno to skušnjo je storil leta 869 lotarinški kralj Lotar »mlajši" s celim svojim spremstvom na povelje papeža Hadrijana II. Kmalu potem je umrl nenadne smrti. (Dalje sledi.) rekoč hermetičoo zaprte občevanju in prometu. Trli gospod župnik Ignacij Salebar pa je ovrgel z dejanjem to napačno in zastarelo misel. Vstrajno je delal na t6, da se tudi naše odstranjene hribovite Dole zvežejo s svetom. Ni bilo zaman njegovo prizadevanje. C. kr. poštno vodstvo nam je svečana tega leta dovolilo samostojno pošto na Dolah. — Gospica Ana Oražen je kaj marljivo delovala za njem razvitek in prospeh kot poštna odpraviteljica. Nje prijazna postrežlivost je priljubila ljudem pošto in vedno bolj so sprevideli ljudje, kako dobro in potrebno je, imeti pošto pri rokah. Ker je 31. avgusta zapustila gospica Ana Oražen naše doline, jej pri tej priliki javno izrekamo prav prisrčno zahvalo za trud, katerega je imela pri začetku naše pošte skozi sedem mesecev. Od sv. Gregorija pri Ribnici, meseca avgusta. Po vseh krajih dolenjske strani, koder so letos prevzvišeni knezo-škof ljubljanski delili zakrament sv. birme, bili so jako sijajni sprejemi. To nam svedočijo krasno in umetalno izdelani slavoloki, prelepi napisi in jako navdušeno in vdano ljudstvo do svojega višjega pastirja. Srce jim je radosti utripalo, ker 80 videli, da jih povsod pričakujejo le odprta bratska srca. Posebno se je to pokazalo v naši občini, katera je željno pričakovala dneva, ko se k nam pripeljejo prevzvišeni vladika; in to še tem bolj, ker je že 50 let preteklo, odkar ni bilo pri nas sv. birme. — Ko nam tedaj napoči ta zaželjeni dan, bila je vsa fara na nogah. Bogatin in revež, starec in mladenič, moški in ženske, vsi so bili veselega obraza. Proti večeru pa, ko je bilo jasno nebo, po katerem so le tu in tam prijadrali mali oblački, hiti velika množica, staro in mlado in vsa šolska mladina pod vodstvom svojega gosp. učitelja naproti svojemu prevzvišenemn knezo-škofu, pozdravljajoč jih že od daleč z burnimi: živio- in slava-klici. Stopivši iz kočije, dajo premilostni knezoškof sv. blagoslov. Zdajci stopi župan pred nje ter jih v imenu občinskega c Ibora presrčno pozdravi v jedrnatih besedah, s katerimi jim zasvedoči svojo in svojih soobčanov gorko ljubezen in vdanost. Na to poprime za besedo devetletna deklica ter jim v krasnem govoru izroči v imenu svojih tovaršic lepo dišeč in dragocen šopek. Za toli dragoceno darilo in za toliko prisrčnost in neomejeno iskrenost se premilostni knezo-škof prav toplo zahvalijo. Župniški dvorček je bil malodane ves razsvetljen z umetnim ognjem. Na okrog — po hribih — pa so zaž'gali velike kresove še pozno v noč. Drogi dan zarano, ko so veseli ptički zapuščali svoja gnezda, začne se veselo pritrkavanje zvonov in gromovito pokanje topičev. Vse naznanja, da je danes dan veselja. Vse hiti v pražnji obleki v hram božji. Po sv. maši je bilo izpraševanje otrok iz krščanskega nauka. Nato so prevzvišeni v presunljivem in izvrstnem govoru opisali pomen altarja, primerjajoč ga s človeškim srcem. Zlate besede segale 80 vernikom globoko v srce. Po dokončanem slavnostnem govoru se je začelo birmovanje. Bir-mancev je bilo okoli 400; vse se je vršilo v najlepšem redu. Kmalu po obedu so šli prevzvišeni vladika v spremstvu štirih gospodov duhovnikov pogledat čez 400 let staro cerkvico sv. Jurija na Ortenek. Ta z drevesi obrasli hribček je bilo nekdaj prijetno sprehajališče tu bivajoče gospdde, ker križajo se lepi nasadi in pota. Na vrhuncu hribčka so tiste stare zidine žalostnega spomina, kjer je prebivala slavna gospdda, ki je zapirala hudodelnike in veleizdajce. Še se vidijo velike ječe, kjer so moški in ženske stokali zaprti v večni tmini ter bili mučeni na naj-grozovitnejše načine. Tudi se vidi v spodnji ječi velika odprtina, skoz katero so z zavezanimi očmi spuščali ljudi v temne podzemeljske prostore, da niso vedeli, od kod so tja prišli, in da potem niso znali najti izhodišča. Pa kdo bi še popisaval vsa ta nečloveštva; človek kar veselo vzdihne, ko zapusti te prostore. Drugo jutra 12. avgusta pa 8o zapustili prevzvišeni knezo-škof med zvonjenjem in streljanjem našo faro. Marsikdo si je otiral solze in še dolgo 80 gledali za vse dobro jako vneti Gregoričani za njimi, dokler jim niso izginili iz-pred oči. Tako sc je končala slovesnost, kojo bodo pošteni Gregorčani pomnili do poslednjega zdihljeja. Prevzvišenemu gospodu knezo-škofu pa vsi kličemo: Plurima sic vivas bilarem per tempora vitam, Felii felices Dux gregis inter Oves! P—č. iz Vipave, 1. septembra. Vsakemu je znano, kako potrebna so gasilna društva! Tako društvo ob- stoji todi v vipavskem trgu, iu izpolnuje zvesto svojo nalogo. Trditi se smč, da kjer je sila največja, tam je društvo prvo, da hiti po ognji nesrečnežem pomagat. Vsled tega, ker je potreba gasilnega društva dognana stvar, deželna postava tudi priporoča, da se osnuje mnogo tacih društev in da se po moči podpirajo. Vipavec, če tudi je voljan vse storiti, vsakemu pomagati ne more vsled slabih letin, koje se leto za letom vrste. Vsled tega je sklenil odbor gasilnega društva v Vipavi prirediti 8. septembra t. 1. tombolo. Vsi p. n. rodoljubi, ki hodijo na ta dan v Log, na božjo pot, prošeni so, da ne zamude prilike priti tudi k tomboli. Pohodom svojim koristili bodo društvu, da se bo moglo dostojno razcvitati ter se vspešneje delovati. V drugi vrsti pa si more, kdor je pod srečno zvezdo rojen, pridobiti lepih in koristnih dobitkov, koji so: 1. na ambo: kosa, vile, grablje; 2. na terno: nečke, sipon, šublja; 3. na kvaterno: 20 butelij najboljšega vipavca ; 4. na činkvin: oralo; 5. na tombolo: omara za obleko in bakrena skleda. Z ozirom na blagi namen tombole, lepe dobitke in primeroma nizke cene tablic po 10 kr. nadejati se je, da se p. n. občinstvo udeleži v naj-obilnejšem številu. Igralo se bode pred gradom ob 4. uri popoldnč. — Posebna vabila se ne razpošiljajo. Iz Doberievasi na Koroškem, 31. avgusta. V proslavo rojstvenega dne našega presvitlega vladarja 18. t. m. priredili sta tukajšnje in levanško gasilno društvo slavnost s sledečim vsporedom: Na predvečer umetelni o^enj; ob 5. uri zjutraj budnica, ob poludevetih slovesna sv. maša. Za tem godba na Zankerjevem vrtu. Zvečer ob šestih koncert na imenovanem vrtu. Slavnost je bila sicer lepa, a v nemškem duhu. Temu se pač nihče ne bode čudil, kdor le po imenu pozna g. Plaveča, načelnika levanškega gasilnega društva. Kajti on je glasoviti nemški liberalec ter zagrizen nasprotnik Slovencev. Vsi gasilci pod njegovim poveljništvom, pa tudi dobrolski imajo, kadar se zbero, hrastove vejice na pokrivalih. To je kaj smešno, ker govorijo le slovenski, kajti večina izmej njih komaj za silo nemščino lomi. Tako omenjeni škodljivo vpliva na ljudstvo, ki se dd po njegovem na videz prepričevalnem govoričenju preslepiti. Vdeležil se je tudi z vso navdušenostjo nemške pevske slavnosti na Dunaji. Iu ta človek je tedaj voljen v deželni zbor? Kolika radost je že bila poleg razburjenosti, ker mislil je, da po dogodku Podkloštrom g. Einspieler ne more voljen biti. To je bilo grozno ostudno, kako je ta nagnusni listič »Deutsche Allgemeine Ztg." pisaril; in kar ta piše, to je nemškim liberalcem kot sv. evangelij. Kakšen krik je bil! V žlici vode bi bili potopili uboge Slovence in nedolžnega g. Einspielerja, ko bi bilo mogoče. Zdaj pa, ko se je stvar obrnila in sta slovenska poslanca voljena, pa pravijo: Kaj pa bodeta ta dva glasova premogla; toliko, da bodo drugi zabavo imeli! Neznosno je res stanje koroških Slovencev! Kje je pravica za nas? Da bodete razvideli, kaj je nemško-liberalnim časnikom na Koroškem, vse dovoljeno, pisariti, naj sledi, kar mej drugim piše „Bauern Ztg." dne 24. t. m„ št. 16: „Alle Mitglieder des Landtages — bis auf zwei — werden auch kflnftigen Sitzungs-abschnitt der deutsch fortschnttlichen Partei an-gehoren. Diese zwei sind Muri und Einspieler. Ob dessen Wahl, nachdem er in gerichtiicher Unter-suchung steht, ilberhaupt Oiltigkeit hat, vverden wir ja bald erfabren. Bedauerlich ist aber der Mangel an Anstands- und Ehrgefilhl seiteus der Wiihler des Volkermarkter Bezirkes, dass sie einem soichen .... noch ihre Stimmen geben konnten; und sehr gespanut sind wir, wie sich bei ErOffuung des kiirnt. Landtages die Ubrigen Abgeordneten gegen-uber einem Collegen, der das Kainszeicheu an seiner Stirn triigt, stellen werden . . . ." Sveta jeza ter groza spreleti človeka, ko bere take surovosti. Nedavno zbrala se je družba nekaterih tukaiš-njih uradnikov, mej njimi tudi trije Slovenci. Navzoča sta bila tudi gg. Plaveč in trgovec T. Prišel je pogovor tudi na politiko ter časopisje. Gospod notar je mej drugim tudi rekel, da hujskajo le slovenski listi, kajti ti so velikovečkrat konfiskovani kot nemški To si pač vs(»kdo lahko raztolmači. Se- včda nemškim listom je vse dovoljeno pisati, samo slovenskim se mora strogo na prste gledati! Kje je iskati koroškim Slovencem pravice? Dnevne novice. (Petardovci v Trstn.) Kakor se poroča iz Trsta, je v včerajšnji seji občinske delegacije predsednik dr. Dompieri z ostrimi izrazi grajal .otročarije" s petardami in nasvetoval, naj se v imenu prebivalstva izrazi srd nad takimi zločinskimi dejanji in družini nesrečnega dečka dd primerna podpora. Predlog je bil soglasno sprejet. — Nas veseli ta izraz obžalovanja in srda vsled nepopisne predrznosti tržaške irredente; zamolčati pa ne moremo začudenja, da se ti zločini tako pogosto ponavljajo. To niso več otročarije, ako je v nevarnosti in poškodovano človeško življenje, marveč so premišljeni zločini stranke, ki ob belem dnevu nosi rudečo glavo po tržaških ulicah. Quousque tandem! (Oosp. František Ekert), katehet v Pragi in prijatelj Slovencem, napisal je za Ottov .Slovanskj KalendaP za leto 1891 potopisno črtico .Ku slapu Bochjfiske Sdv;". Spisu so pridejane tri slike, in sicer: .Gorenjski kraj ženski", .Bohinjsko jezero" in .Slap bohinjske Save". Da naši čitatelji izvedo, kako piše vrli Čeh o naši lepi Gorenjski, priobčimo v kratkem imenovani spis v prevodu. (Umrl) je danes ob 4. uri popoldne g. Nikolaj Požek, bogoslovec IL leta, tukaj v Marijanišču. Bolehal je dolgo, a poslednja dva dni se je poostrila bolezen. Pogreb bode v petek popoldne N. v m. p.! (Francoski izletniki) V ponedeljek pripeljalo se je dvaindvajset dijakov .College d' Arcucill" pri Parizu v Zagreb. Imenovani zavod vodijo domiui-kanci in vsako leto prirejajo izlete v vnanje dežele. Gojenci so sinovi najodličnejših družin v Franciji. Letos potujejo po jugoslovanskih deželah, vodi jih abbe Baral. hletniki so bili na Tirolskem, v Dalmaciji, Ercegovini, Bosni in Djakovem, kjer so obiskali biskupa Strossmayerja. Vrnejo se iz Zagreba skozi Inomost v Pariz. (Malomarnost.) Včeraj popoldne ob 4. uri vračal se je oddelek vojakov pešpolka Milan št. 97 z vojaških vaj po Karlovški cesti domov. V hiši št. 22 popravljala sta hišnik in še neki drugi mož vsled zadnjega viharja poškodovano streho ter metala s strehe na sredo ceste razbite opeke. Nekega vojaka zadene opeka tako silno na glavo, da je bil takoj ves polit s krvijo in so ga morali odvesti v bolnišnico. Vojaki so po povelji celo stali doli pred hišo, a neoprezni hišnik se za to še zmenil ni. (Ogenj.) Dne 26. avgusta proti jutro je začelo goreti v kolarnici posestnice Marije Turek Zaborš-tom pri Krškem. Pogorela sta tudi skedenj in čebelnjak. Škode je 300 gld., posestnica je bila zavarovano za 144 gld. Zažgal je nekda njen očem In-tihar, katerega so že vtaknili pod ključ. (Iz pred porotnega sodišča.) Včeraj dopoldne je bil obsojen Janez Vodenik na pet let težke ječe, poostrene vsak mesec s postom, temnico in trdim ležiščem, ker je dne 20. marca 1.1. na potu od Tep proti Polšniku smrtno ranil Antona Koretija. So-zatoženec Martin Dolinšek je bil oproščen. — Popoldne je bil obsojen neki 18 letni mladenič iz Sturij ua Vipavskem zaradi hudodelstva posilstva na 15 mesecev težke ječe, poostrene s postom. — Danes je sedel na zatožni klopi (•'rane Bevec, 22 let imajoči mladenič od sv. Katarine pri Topolu, zatožen hudodelstva poboja. V noči od.^. na 7. julija je pilo v krčmi pri Anžici več vaških mladeuičev. Pozneje je prišel k njim zgoraj imenovani zatoženec ter se začel takoj prepirati z Bukovcem in Jak. Koširjem. Ko so se razšli domov, sunil je potoma zatoženec Koširja z nožem v tilnik ter ga tako usmrtil. Obsojen je na petletno težko ječo, postreno s postom j na dan 6. julija. (Iz Postonje) se poroča, da je v nedeljo zvečer j začelo goreti na žagi g. Al. Lavrenčiča. Gasilni društvi iz Postojne in Vel. Otoka sta udušili ogenj. (Vipavska čitalnica) priredi dne 8. septembra t. I. (Malega Šmarna dan) v svojih prostorih veselico. — Vspored: 1. Pozdrav gSstom. 2. B. Ipavec: .Slovo od lastovke". 3. B. Ipavec: ^Planinska roža". ■ 4. „Jerca-polka". 5. .Dobro jutro"; veseloigra v j dveh oddelkih. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 kr., sedež 20 kr. K prav obilni vde-I ležbi najuljudneje vabi ODBOR. (.Učiteljskega Tovariša") ste izšli 17. in 18. I številka z raznovrstno vsebino. Raznoterosti. — Treščilo je v cerkev MonDichkircben na nižje avstrijsko-štajerski meji, kakor se poroča dunajskim časnikom h Aspanga. Čudno je, da ni ' udarila strela v zvonik, temveč v nižji del cerkve, razklala je altar, razdrobila tabernakelj popolnoma, vrgla monštraneo na sredo cerkve, ter močno poškodovala tla. Ker so bitro prihiteli ljudje, omejili 80 ogenj, da ni'provzročil večje škode. Ostrešje je močno poškodovano in istotako tudi cbok, vsled česar so cerkev začasuo zaprli. — Koliko je Avstrija izvozila v Švico v prvih šestih mesecih tegaleta? Po uradnem izkazu so od 1. januvarija do konca junija t. I. izvozili iz Avstrije v Švico: Pšenice 393.657 met. stotov, ječmena 45.106 met. stotov, koruze 43.411 met. stotov, ovsa 55.067, slada 129.798, moke 28.908, sladorja 64.724, jajec 15.821 met. stotov, vina 104.354 hektolitrov, žganih tekočin 30.822 hektolitrov, rogate živine 28.498 komadov, 5503 prešiče, 6583 ovac in koza. — EepublikaArgentinija ima samo v Evropi pet milijard dolgov. Za državo, kakor je Argentinija, ki šteje samo pet milijonov ljudij, je vsekako ogromna svota. — Kako se selijo ljudje v Ameriko. Meseca julija se je preselilo v Ameriko 49.610 ljudij, in sicer 7779 Nemcev, 5952 Italijanov, 13 512 Angležev, 6430 Škandinavcev, 5522 Avstrijcev. V prvi polovici tega leta se je preselilo v Ameriko 260.837 ljudij, in sicer iz Nemčije 48.906, iz Anglije 65.049, iz Avstrije 33.131, iz Italije 46.976 ljudij. Opomniti je, da se je letos le iz Avstrije in Italije v prvih šestih mesecih več ljudij izselilo, kakor v istem času lanskega leta; iz vseh druzih imenovanih držav so se pa vlani bolj selili v Ameriko, kakor letos. — Kdaj se žanje? Zmirom! Ni ga meseca v letu, da ne bi bilo tu ali tam žetve. V meseci jauuvariji, ko je pri nas razprostrt še sneženi prt čez goro in plan, žaoje pol edelec v Avstraliji, Novi Selandiji, v Chile in v nekaterih pokrajinah v Argentiniji. V februvariji se prične žetev v Indiji in zgorenjem Egiptu V maroiji v spodnjem Egiptu žito s polja spravljajo. V Perziji, Mali Aziji, Mehiki in na otoku Kubi se vrši žetev meseca aprila. V maji pridejo na vrsto Algerija, Srednja Azija, Kitaj, Japan, Maroko in severnoameriški deželi Teksas in Florida. Meseca junija zor^ obdunavska, grška. ogrska, južnoruska, laška, španska in portugalska polja; istega časa imajo žetev tudi južna Francija, severnoameriške države Kalifornija, Lousiana, Misi-sipi, Alabami, Georgia, Tenese, Virginija, Utoh, Kolorado in Misouri. V juliju imajo žetev Nemčija, Avstrija, severna Francija, Švica Ru.sija, Poljsko, Anglija. Meseca avgusta žanjejo v Belgiji, Holandiji, severni Angliji, Kolumbiji in Manitobi. V septembru zore polja v Šotlandiji, Švediji, Norvegiji iu severni Rusiji. V severni Šotlandiji požanjejo polja še-le v oktobru. V novembru in decembru se vrši žetev v severni Avstraliji in Peru. Telegrami. Dunaj, 2. septembra. Oesar je brzojavil iz Vocklabriioka kornemu poveljniku v Sarajevu: Izredno sem vesel, da Vas morem zahvaliti za izvrstno obnašanje in izvežbanje obeh sedaj tukaj bivajočih bosensko - erce-govskih bataljonov. Dunaj, 3. septembra. Uradni list poroča, da je Janez R i b i ts c h, svetovalec pri deželnem sodišču v Ljubljani, povodom svojega umirovljenja dobil naslov svetovalca deželnega nadsodišča. Praga, 3. septemra. Pri gradnji mostu je povodenj iznenadila pionirje, katerih 19 pogrešajo. Upanje je, da jih rešijo, ker se ponton ni zvrnil. Tudi oddrugod se poroča o povodnji. Tešin, 2. septembra, Cesar se je pripeljal zjutraj ob 7. uri. Na kolodvoru so ga sprejeli deželni predsednik, korni poveljnik, načelniki uradov in duhovščina. Cesar jih je nagovoril, ogledal si veterance in ognjegasce ter se med zvonjenjem, streljanjem in navdušenimi „ hoch "-klici množice odpeljal v okrašeno mesto. Pri slavoloku so vladarja pričakovali mestni zastop in častne dame, od katerih mu je ena poklonila šopek z nagovorom. Cesar je izstopil v nadvojvodovem gradu. Po vsi poti so nadvojvodovi delavci delali špalir. Klel, 3. septembra. Brodovje se je postavilo na ogled. V prvi vrsti je avstrijsko, zraven šolsko brodovje in zadaj torpedovke. Nižnjl Novgorod, 2. septembra. Mlad človek je ustrelil z revolverjem na guvernerja Baranova. Krogla ni zadela guvernerja. Zločinca so zaprli. Carjigrad, 2. septembra. Vlada turška je dovolila, da so v Carjigradu osnuje ruska šola. Zavod bo nadzoroval ruski poslanik in rusko naučno ministerstvo bo določilo učitelje, kateri bodo na zavodu poučevali. Kairo, 2. septembra. V El Tor-Arabu je zbolelo za kolero 48 in umrlo 18 ljudij. V Meki ni od torka nihče več za kolero umrl. Bržkone je tam kolera popolnoma ponehala. iT utrli mo: 30. avgusta. Marija Verbajs, trgovSeva žena, 30 let, Parne ulice 11, vnetica obisti. — Neia Rogel, mestna uboga, 83 let, Karlovska ccsta 7, emphisem, 31. avgusta. Karol Majer, zlatoklepJev sin, 3 dn', Vo-žarski pot 6, božjast. — Marija PerSun, delavčeva žena, 39 let. Cesta v mestni log, 17. 1. septembra. Janez Pirieb, prisiljenec, 52 let. Poljanski nasip 50, srftfa hiba. — Maksa Riedl pl. Raitenfels, zasebniea 65 let, Križevniske ulice 7, morbus Brigthii. VremenMko sporočilo. e « a Cas Stanje Veter Vreme » t Olf * »S opazovanja ^nkoraftra | toplomer« T mm 1 po Celiijn 2 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec. 732-9 73.5-1 735 0 12 2 154 130 si. szapad si. zap i del oblačno n 110 dež |9. u.zvec. 7boO 13 0 „ I Srednja temperatura 13 5°, za S S" nad normalom ]>nna{Hl£u borza. (Tplegrifii-no poročilo.) 3 septembra. Papirna renta po 100 «1. (s 16* davka) 88 gld. Srebrna „ 5' , , 100 , „ 16% , 89 „ 5% avptr. zlat.'« renta, davka prosta . . . 105 „ Papirna renta, .iivka prosta......101 „ Akeije avstr-ogerske banke......964 Kreditne akcij? .........308 London.............111 Srebro .............— Francoski napoleond.........8 Cesarski cekini ...... ..... 5 Nemške marke .... 54 15 kr.. 50 „ 55 . 50 , 25 '„ 35 . 86 ;; 33 . 57';„ z vso postrežbo vsprejmeta se na hrano v Ljubljani, Frančiškanske ulice 6, dvorišče, I. nadstropje, na levo. (3_3) Posebni vlak v ru j ci. 1. septembra. Pri Slotin : Kiihne iz Trsta. — Martin pl. Mar-kovics, C. in kr korvetni kapitan, iz Pulja. — Homan iz Radovljice. Št. 15.511. Razglas. (3-2) V smislu § 6. zakona z dne 23. maja 1873. 1. (štev. 121 drž. zak.) se naznanja, da bo Imiilk f @i@tilk@? a a m Otoče-Brezje z (lokaj znižano ceno odide iz LJUBLJANE povodom Marijinega praznika v pone4leijelc, 8. septembra t. 1. Odhod iz Ljubljane juž. kol. ob 6-45 zjutraj. Dohod v Lesce ..... 8 30 dop. Odhod iz Lesec . . . . ob 8 — zvečer. Dohod v Ljubljano ...» 9'45 » Vožnja cena za tje in nazaj z odpravo vred za m. razred 80 kr. Slovesna sv. maSa v cerkvi na otoku darovala se bode ob 10. url dopoldne. Da se morejo vržiti potrebne priprave pravočasno, prosi se uljudno, da bi vdeleženci blagovolili prej ko mog^oče preikrbeti «e z voznimi listki. Isti se dobivajo pri podpisanem skrajni čas do nedelje zvečer. Na dan odhoda novo dohaja-jočim se vsprejem ne more zajamčiti. — V mnogobrojno vdeležbo uljudno vabi JOSIP PAVLIN, (2) pisarna za potovanje v Ljubljani, Marijin trg štev. 1. Voini Ustki dobč se tudi v Ljubljani pri g. Fani v Špitalskih nUoah, g. Podrekarjn na sv. Jakoba trgu in tudi v hotelili. za 1801. 1. od 5. do 12. dnč septembra 1.1. v magistratnem ekspeditu na ogled, ter ga vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor. Porotniškega posla so po g 4. omenjene postave oproščeni: 1. Ti.sti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, zavsogdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in dele-g^acij za čas zborovanja; 3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci iu tako tudi lekarji (apo-tekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. dne 30. avgusta 1800. Župan: GRASSELLI 1. r. ObJATATIl BARVE V koiilt»ri)kih piif-^leah p€» pol In Jeden kilo pi'ipoi*oea iiajeeiieje ^ tovarna oljnatih barv, laka in firneža ^86) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Iidajatelj: Mafijt Kalvr' Od^rovoroi vrednik: Ignaoi! Žit«lk Ti.^k „KatoLiffce Tifkarue-' v Ljubljani.