117. številka. ■ Trst, v s*edo 27. aprila i»U4 11) Od j W Izhaja dan H \ «c8 ob nedeljah is praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. "«««M?»e Številk« se prodajajo po 3 novč. (6 stotmk) » »ncfrih tobakamah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Oflji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Sabrežini, Novemmestn itd. Otlfcse ln naročbe sprejema upra-ra lista „Edinost", » l^a Mo!;a piccoto štv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer. C oue oglasom 16 atotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, jame zahvale in domači oglasi po pogodbu »^scccocc; TELEFON «tv. 870. cc inost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 krcn, 3 mesece 6 krom. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozuta. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefranksvaM pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo l:»fc». UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcita lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ia Poštno-hranilnični račun št. 841.652. y0jna y VZtOČni Azili Ukoru n kake nezakonitosti. Temu nasprotno J J * ne smatram po pravici poročila, ki ga je (Erzojavne vesti.) odredil disciplinarnemu svetu neki drugi Položaj na reki Jalu. senat, da cdgovarja zakonu, vsled čsBar Bem PETKOGRAD 26. (Uradno.) General zaukazal generalni prokuraturi, da vloži v Kuropatkin e brzojavi! carju Nikolaju sledeče hrambo zakooa n čnostno pritožbo. 0» gnnerala Sa.uhča cd 24. t. m. : V Predsednik : Glede na vsebino tega do zidnjh dneh se je opazilo v okolici Vidšu-a P 9a earno opmžam, da se kakor predsednik te in 15 vrat na reki navzgor pri vts: L gu, da vi*oke v rHiSoj— -popolnoma j Ta I j j Jiponci čolne in drugi materijal tinjam z izraženim. nazori m torej ne najdem za gradnjo mosta čez rabo Jalu. Dne 23. t. povoda, da podvaamem v tej stvari še na-in. je prekorač i japonski oddelek sestoječ is daljne korake. tn j in nekoliko konjenikov, 15 vrst na Na to je ,lsdil° čitanJe dcšlih vIo&' ki reki navzdol od mesta L aopus.kae, reko Jalu. > trajal° do 2 ure P°Poludo*. Med vlogami General Sasulič je pomnožil sprednje straže. se nahaja interpelacija posl. Basevija in tov. Tudi v smeri pr ti Liaopusikae in Pjok- *iede teltfoničae zveze med mesti doagu se jc opazilo sovražne oddelke. Dognalo in Opatijo in glede naprave druge teltfonične zveza med Trstom in Dunajem. Po prečitanih ulcgah je predlagal posl. Skala, da te petcije prilože zapisniku. Ker !je b)l predlog dovolj podpiran, se je prvič glasovalo po imenu. Koncem seje je urgira! pcs-1. Eilenbogen »e je tudi, da se pripravljajo Japocc navzger <>b reki, 20 vrst od Liao-Puzikae, da prekoračijo Jalu. Dae 24. t. m. je bilo na južni obali reke Jaiti vse mirna. Nevarnost podmorskih min. TOKIO 26. li^uterjev biro poroča -: Velika mcož na min p ločenih mej Port Arturjem in Dalnijem, ki se ob d taknjenju razletč je prisilila japonske parobrodne družbe, katere preckrblj u/ejo proiet v rumenem morju in ob pečilakih obali h, da opuste vtžnjo CD^tran Cemulpa. Jspons-ka križarka »A-?ana« je rtzfelila mino, katero je našla 40 morski3 m.lj oddaljeno od šaDgtunskega rt?. Trajajoče Levreme in s lei morski tok je odtrgalo mnogo položenih podmorskih min. Nekat 're s o b!e že najdene ter u ni Jene. Bati te je vendar, da uiegcejo valovi še druge pred kraljem in predsednikom je končala vojaška parada. Iz ogrskih parlamentarnih krogov. BUDIMPEŠTA 26. Včeraj zvečer je imela neodvisna stranka posvetovanje, na katerem je obsodila postopanje vlade, ki je na-svetovala vladarju, naj zaključi zasedanje, ne da bi se bil dolo3:l čas za sklicanje novega zaeedanja. Stranka je sklenila imeti pred otvoritvijo novega zasedanja posvetovanje, na katerem se bo razpravljalo o polit čaem položaju in o imunitetnem slučaju pob!. Lsng-vela. Konečno je bila sprejeta resolucja, v kateri je z zadovoljstvom sprejeta ca znanje dovršitev štrajka železničarjev in izrižena nada, da se izvede nadaljna rešitev te stvari ozirajoč se na eni strani na državne koristi na drugi pa na opravičene koristi železniških uslužbencev. Francoska eskadra v Neapelju. NEAPELJ 26. Francoska eskadra je dospela semkaj ter je izmenjala z italijansko , . ... ., ... . r rr.- • j pozdravne strele, ob žaljivih napadih proti grefu liszi odgo- i ■ ■■ , ■ . i •• Nov atentat na španskega ministerskega vor svo^e v radnji aeji podane interpelacije F ® ° glede porabe vojakov posodoae cgrskega že- predsednika. iezniškega štTajka. MADRID 26. (Agencija Fabra.) Mini- r> . . a j i vi * ; sterski predsednik Maura je dospel danes Potem ko je predsednik večkrat opo- minjal posl. Ellenbogena, mu je odvzel be- 1 ziutra' 8?aikej* Med PostaJama Alicante in sedo ter je poklical na red pesi. Elderscha Eaciaa Je nekdo U3treUl krater^ zaradi klica : Tisza je slepsr !! Po?l. VVrabesz je zahteval, naj se postav: v zapisnik seje imena onift poslancev, ki so motili x vpitjem volitve v de e^aeijo (živahni protesti pri čeških radikaleih.) Posl. Oiioc je ... . . piskal na piščalko, zakar ie bil poklican na ontrgati ter jih zanesti proti jugu. V ožnja je j celo po dnevu nevarna in do sedaj ni bilo nu žao naiti nik&kega praktičnega sredstva, da se tej nevarnosti odpomor?. Potopljen japonski parnik TOKIO 26. (Keuter;ev biio). M žtvo psraika »Jovomaru« je bilo odpcelano v Gensan. preoen so Rusi ladijo potopili. Ruska eskadra v Gensanu Ko je če protestiral posl. Fresl proti porabi vojakov na nekem štrajku krojaeev v Libercah, je vprašal pesi. Ki enbcgen predsednika, t>o5e-li pripraviti ministra preosed- se je nahajal ministerski predsednik. Kroglja je prodrla streho vagona, ne da bi napravila škode. MADRID 26. Xa odhodu ministerskega prodsednika Mjure iz Alicaate, je prišlo do sovražnih izjav. Množica je klicala : Živila sloboda ! Doli z Jszu ti ! ter je metala kamenje v samostan Avguštineev. MADRID 26. M niater zunanjih stvari jo slikal nasproti zastopniku »Agencije Fabra« dogodek na povratku ministerskega nika na to, da odgovori na teko važno inter- predsednika Meure kakor sleci : Ko je vezi ■ i * i_*ii j j j -i ^ j vlak med postajanca A!ic3nt8 in San Vicente pelacijo; je hotel-li podpretisidntk s tem, da r j je vrgla neka truma stoječa ob železniškem nasipu kamenje proti vlaku in slišal sa je 6EUL 26. (Reuterjev b:ro). eskadra je zopet odplula iz Gensana. Ruska je odvzel besedo, pokazati, da se strinja z krvavimi dogodki na Ogrskem in konečno Avstrijska zbornica. (Brzojavno poroiilo.) tudi strel. Orožaiki, ki so bili na vlaku, eo odgovorili s streijaojem. Noben potnik ni bil ranjen. 2 osebi ste bili aretovani. »Štrajk \ Mitrovlci. OSJEK 26. V Mitrovici, kjer širajkajo hoče li predsednistvo vladarju p >ja8nUi,jjda^ni|v r^du, ako sedi cesar z takim čiovekom, pri eni in is:i mizi, ki je od temena do pet po* kr t z krvjo in sramoto. Predsednik je odgovoril na prvo vpra-DUNA J 26. Fre^s dnik V«tt*r je otve- ^an-e z >da< . Qa drngQ 8Q bode vetlno i delavci žage in tkanin so pričeli slrajkati mlinu in pivovarnic:. odposlane radi vzdrževa-_ Mitrovico. "7blT Mm prj0bfil m';Diste'femu !'reii8ed- ; poklical vpra.v.le. ra red. (Pohvala, ilvah'oi | " šTcdska kraljica odpotovala, n ku kakor vod.talju pravoaodo.ga m-i.hr., ^^ pri 60eijali9tih). Pribo;Inja „j. jatri. | ()pATIJA ^ Svedika kraljica je od. j potovala po 2l/2 mesečnem tukajšnjem bivanju stva. Prejel eem odgjvor in zaradi njega i r.ncipijelne važnosti prosim, da se prečita dotični d )[) s pravosodnega ministerstva. 2 . . . < • Zapisnikar Skedl je čital : Z ozirom na OrZOjaVne VeStl. <■ »njeni dopis z dce 22. marca 1904, v ka-1 Cesar Viljem v Benetkah, tertm mi je b;la Vaša Prevzvišenost prijavila BENETKE 26. Cesar Viljem je dospel vprašan;e, ki ga je stavil v seji dne 21. marca semkaj na jahti »Hohenzollern« dj.nes ziutraj t. 1. poslanec Bartoli giede na kršenje njegove ob 10. uri. Velika množica naroda je pozdra- tmunitete kakor pcsiaD<*i vsled ukora, ki mu ga je dalo okrožuo scdišČe v Rovinju, čast mi je priobčiti sledeče : Ukor, ki je bil pred- vila cesarja. BEROLIN 26. »WclffJv biro poreča iz Benetk : Današnji sprejem cesarja Viljema v met vprašanja, je poslancu Bartoli^u del dne Benetkah zvršuje na lep način njegovo poto-12. t«bruvarja 1904 kazenski senat okrožnega vanje po Italiji. Cesar je s potovanjem zalo •odi^ča v Rovinju koncem g avne razprave, zadovoljen in njegovo zdravje je izvratno. na kateri je bil omenjeni poslanec branitelj, io sicer radi kršenja dolžnega spoštovanja Predsednik Lonbet t Rima. RIM 26. Včerajšnji dan je prešel v naj- naeproti sod šču. Naknadno in sicer 3. marca lepšem redu. Veliko pozornost so vzbudile '04 seje ta stvar prijavila v smislu £ 236, avdijence vojaških zastopnikov v palači -tavka 3, kazenskega pravdnega reda, di--»c pl narnemu svetu odvetn ske zbornice v Trstu. Povod temu ukoru je bil, da je branitelj očital na glavni razpravi državnemu pravdniku zarad: rebs hrvatskega jezika, »da postopa strankarsko ter vlači politiko v sodno dvorano« ter dejstvo, da je branitelj ostenta-tivno zapustil acdoo dvorano, preden je pr šio do posvetovanja o sodbi ter z ropotom zaprl vratm za «eboj. Iz vsega tega el^di, da ni Farnese. Loubet je sprejel zastopnike zelo prijazno zahvalivši se za čestitke ter je izrazil trdno nado v neločljivo zvezo med Italijo in Francijo. Velik utis je napravila vroča molitev, ki jo je opravil Lnubet kleče, povešene glave, pred grobom kralja Humberta v Pan-teonn. Po molitvi je vzel Loubet blagoslovjeno vodo ter se prekrižal. RIM 26. Danes predpoludne je bila Loubetu na čast na vežbal.šču vojaška pa- ukor, katerega je izrekel sodni dvor. izvrsu- rada. Kralj je prišel na vežbalidča ob 9. uri .oč svojo dolžnost, glede na redni tek razprave ter je bil navdušeno pozdravljen. Kmalu a varajoč sodišču dolžno spoštovanje v naj- na to je dospela četvero-vprežena kočija z ttanjši svezi s službo branitelja, ki je ob kraljico in predsednikom Liubetom: Množica ecem tudi državni poslanec, in tudi nikakor je navdušeno pozdravljala, ko je vozilakočja ne ovira istega, da itvHu e svoje parlamen- ob fronti čet. Kralj obdan od sijajnega v Monakovc. Kralj je spremil kraljico do Mat ulj. Kralj Alfonz na potovanju. ALMERIA. 26. Kralj Alfonz je dospel na krovu »Giralde« semkaj, ker je bilo radi slabega vremena nemogoče priti v pristanišče Melilla. Nemiri t Velikem Taradinu. T VELIKI VARADIN 26. Po včerajšnjih nemirih se je razburjenost delavcev polegla ter so se ti zopet vrnili na delo. V Elesd je odšla komisija ob&tDječa iz več Členov, da izvrši preiskavo. Ministerski predsednik je poslal ^ Elesd na krsto ubitega žandarmerij-skega stražmestra Mihaela K^ša venec z na pisom : Na polju časti junaške smrti umrlemu hrabremu vojaku — Štefan Tisza! Požar t Londonn. LONDON 26. Minolo noč bo zgorela v notranjem mestu 4 velika skladišča blaga. tarno delovanje. Za to ne vidim v izrečenem spremstva sledil je vozu. Z defi.ovanjem čet morda nik er drugje. In kdor ima le iskrico Po štrajku železničarjev na Ogrskem. Štrajk je zvršen. In to veliko prej, nego je bilo pričakovati. Zlomila ga je kruta sila državnega aparata. Ali žalostno zvršen : usodno sa mnoge njih, ki so si hoteli zbolj-šati svoje zares bedno stanje. Pomisliti treba, da so železniški ualužrenai — uradniške in drugih kategorij — tako slabo plačani kakor pravicoljubja v sebi, ne more jim zamer jati, ako so vskipeli, ko so doznali, kako jim vlada mieli »zboljšati« njihovo stanje. Le en izgled. Vzemimo na pr. uradnika, ki je imel do sedaj 600 gld plače. Temu so hoteli povišat5 za 100 gld. Ali hkratu bi mu — po določilih tozadevne vladine predloge — odbili 90 gld za stanovanje. Poboljeka bi mu torej ostalo celih 10 gld. Vrhu tega bi moral plakati od poviška takso in dalje tudi prib. davek. Facit bi bil torej, da bi moral sa dokladati od prejšnje plače; ali z drugo besedo : imel bi manje, nego prej ! 1 Postopanje vlade nasproti železničarjem involvira največo perfidijo in kameneno brezsrčnost. Ni čudo tore?, ako so železniški u3luž jenci vskipeli, ko so doznali, kako zboljšanje plač se jim pripravlja. Rekli smo, da se je štrajk zvršil žalestno nesrečno. Železničarji so mo-! ruli kapitulirati brezpogojno; edina pridobitev njihova je — obljuba opozicijoaalnih strank parlamenta, da se hočejo poteztti za njihovo korist. Ta pridobitev ie že sama po sebi jako problematične vrednosti, a je raz-pala v popoln nič po udarcu vlade, s kate« rim je razgnala — parlament, kfckor smo sporočili že včeraj med brzojavkami. Kajti ni dvoma, da je 'vlada razgnala parlament zato, da onemogoči vsako kritiko njenega postopanja in vsaki korak parlamenta na korist železničarjem. Da misli vlada rea iti neusmiljeno do Bkrajnih konsekvenc, priča že fakt, da je minister Hieronimv odklonil obče po-miloščenje, da bo torej mnego rodbin ne le vrženih na ulico, ampak bodo njihovi glavarji sodno preganjani in tudi gotovo obsojeni v dolge ječe. Ubogi železničarji ! L3 krutež jim more odrekati sočutje. Za voditelje socijalnega gibanja; za one, ki, prevzemsi vodstvo velikih štrajkov, prevzemljejo tudi težko odgovornost za mnoge ekzistencs je v žalostnem zvršatku štrajka odrskih železničarjev resen ruemento, pouk, katerega naj ne prezirajo. Štrajki so sploh dvorezen nož, ki včasih reže v roko, ki rabi ta nož. Sossbno pa morejo po3tati štrajki usodni, ako n:so dovolj pripravljeni po organizaciji in — sredstvih, ako niso voditelji poprej resno vzeli v rtčune vse možne eventuvalnesti in konsekvence. Štrajk ogrskih železničarjev je bil v novodobnsm so* cijalneni gibanju nekaj nenavadnega, nedo-življenega, impozantnega, pravi monstre«štrajk, na katerem je zaetrmel ves svet. In vendar kako žalosten vspeh ! Da niso železničarji ničeaar dosegli, da je duša tisečev in tisočev istega poklica vsplapolala v opravičenem ogorčenju, ne da bi bila do3egla toli opravičenega namena — to naj bi ša bilo, to bi se še pretrpelo ! Ali koliko njih, nedolžn h mater in nedolžnih otročičev, je pahnenih v bedo, in obup! To je grozao. Mraz nas je spreletal, ko smo čitali danes, kako so mnogi plakali v obupu, ko 'so jih tirali v ječe... Misel na izgubljeno ekzistenco, misel, da jim soproga in nedolžno dete stojita na pragu nesrečnega kraljestva — gladu: tajim je rezala dušo in izgtiskala potoke grenkih solza . .. Toda tudi madjarska vlada naj ne iriumfuje. Morda je v teh dogodkih še huji, še teži, še usodneji memento za madjarsko državo, za madjarske oblastneže in za ma-djarski narod. Aparat bajonetov ia pušek je udušil štrajk, sila vladnega aparata je zlomila energijo vodstva štrajka, in bajoneti, pozvan?, naj tirajo nesrečneže v ječe, so storili svojo dolžnost. Nesrečnežem napravijo proces in »jmtica« bo tudi vršila svojo nalogo. Ali oblastneži naj ne triumfujejo! O ne, ni jih ječ, v katere bi mogli oni zapirati -- ideje in kovati v železje čutstva, ki razvnemajo duhove. Morda je ravno ta toli tragično završeni štrajk železničarjev v pri-četek evolucije, ki poda čutstvovanju Širokih mas na Ogrskem povsem drugo direktivo. Morda je to začetek konca za one čase, ko so gospodovalne klike vsako S7ojo lumpartjo mogle kazati v narodnem sjaju in s tem zavajale narod, da ni gledal njihove niČvred-nosti, ampak je, zaslepljen — preganjal druge ! V tem pogledu je morda še poseben omen, v dejstvu, da so bili doslej ravno železničarji najposlušneje orrdje za vršenje neštetih krivic, s kater.'mi sta si obremenila vest madjarska država in madj&rski narod. Poseben pomen je v tem, da je težka roka madjarske države sedaj teli kruto zadela ravno železničarje. Žgočega strupa je kap-niio v tisoče in tsoče gre. Strup bo deloval dalje in raztvarjal. Tudi za krivice, ki jih delajo narodi in države, pr hajajo dnevi obračuna prej ali slej, a msdjaraka država in madjaraki nared ima na Bvoji vesti neštetih krivic. Rusko-japonska vojna. Trst, 26. apr.la 1904. ČiUtelje proBino najuljudneje, naj vzemo v roko včerajšnje izdanje »Edinosti« in naj izvoie še enkrat preč tati, kar smo napisali na tem mestu o trdnjavi Port-Arturski in naj primerjajo to z včerajšajo brzojavko ruske brz. agenture o položaju v Port Arturju, ha tera brzojavka nam je deš a po noči. Ni.ši razmotrivanja ee pokrivajo popolnoma s poročilom one brzojavke. Port Artur je oreh — pretrd za jspjnake zobe. Neka druga brzojavka nam je prišla tudi dane«, ki kaj izborno cs/etijuje tisto večno zatrjevanje, da ho Japonci g}3podarji na m orjn. Brzojavke priobčujemo na drugem mestu. — Admiral Togo sam je sporočil v Tokijo, da ne mora svobodno ploviti po Kamenem morju iz strahu pred podmorekimi minami, katerih da vse polno svobodno plava pod niorjtm, ker so j h odtrgali silni viharji. C4o po dnevu da je plovba nevarna. To sporočilo admirala Togo beležimo s posebnim povdar-kom, ker priča, kako verjetno je bilo naša domnevanje, ki smo je bili izrekli mi v prvi hip po katastrofi »Petropavlovskega« — domnevanje namreč, da so viharji odtrgali kako mino, ki je potem svobodno plula pod morjem, dokler ni > Petropavlovsk« naletel nanjo. Opetovano smo povdarjali na tem mestu, da nimajo Japonci dosedaj beležiti ni-jednega znatnejega vspeha v odprtem poštenem boju. Kar bo dosegli, se imajo zahvaliti golemu slučaju, igri tajnih elementov in — zavratnim napadom, ki se n;č ne razlikujejo od navadnega zavratnega umorstva. S takim napadom bo skušali spravit: s pota generala Kuropatkina. Ta atentat jih označa kakor narod tolovajev, morilcev. Evo vam jih, vi japonofiii, vaše miljence, ki se baje bore za civilizacijo proti namišljenemu barbarstvu ! Vest o tem poskušanem zavratnem umorstvu mora vzbuditi ogorčenje in gnus med vsem, zares civilizovaaim svetom. Ce je bila morda kje še kaka iskrica simpatij do Japoncev, po takih poskusih tolavajstva mora ugasniti še ta iskra. Mesto Liaojang, kjer ima vrhovni ruski poveljnik Kuropatkin B^cj glavni stan, je po trd tvi Kitajcev staro že 2000 let. Zdaj šteje po leti do 80.000 prebivalcev, po zimi jsh pa mnogo odpotuje. Danes je Liaojang lepj mesto, ki trguje z deželnimi pridelki mandžurskimi. Trgovci eo več aoma kitajskega poko'jenja, ki so pa že pozabili svoj rodni jezik. Mesto obdajajo štirje stari zidovi, ki imajo šeBt vrat. Liaojang utegue imeti, kakor glavno trgovsko mesto v Mandžuriji, lepo prihodnjost. ttusko posojilo. Pogodba glede posojila, katerega vzame Ru*ja pri parižki finančni skupini, je že skle njena. Pariiki odposlanci visoke fiaanc?, ki so se v Petrogradu pogajali z finančnim ministrom Kokovzovora, so se že povrn li v Pariz. Pogodba je b la sklenjena v Petrogradu. Rudki ti jančai min.ster je vsprejel pogoje pa-rižke visotee fioanee ter pristal na to, da ee izdajo blagajnieoi boni, ker so fVanooski kapitalisti nasprotni rentni em s "ji. Rusija vzame kredit« 800 milijonov frankov. V t> svrho izda ruski finančni minister za 80<> milijonov frankov 5% bonov, ki se povrnejo v 3 letih. Ti beni niso namenjeni za širje občinstvo, ampak ee razlelo tamo ca velike finančnike. Ta icapital bodopomsgali izplačati Rusiji izven parižki h tudi velitci kapitalisti berolinski in amsterdamski. Kurs. po katerem se posojilo izda, še ni znan, vendar se ne bo mnego razloSal od pari-stanja. Ti zakladni boni se imajo povrniti v treh letih. menico, v kateri izvaja, naj bi se v držav nem zboru doseglo premirje, da ne bodo o sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo kompromitirani važni interesi deže1^. Spjineniea pozdravlja z veseljem dobre odnošaje poslancev z drugimi slovanskimi poslanci v zbornici, i zlasti s Čehi, toda omenjeni interesi zahtevajo kategorično, da te zaprične parla-mentarično delo, ker drž. zbor mora razpravljati vprašanje nujnih pristaniščnih del v Spljetu in dalmatinskih železnic. Na to pripominja zaderski »Narodni liat« : »Velika napaka bi bila, ako bi v tem trenotku odnehali od obstrukcije. To bi bila kapitulacija pred krivico in nasiljem in bi ojačilo hegemonijo manjšine. Hrvatski poslanci bi, tako ee je nadejati, znali izkoristiti kakor važneje določilo, da brez pritrje-nja Hrvatov ne smejo Cehi odnehati od obstiukcije. Dr. Kratrai-, ki je avtoriteta med Mlade č;hi, izvaja v »Narodnih listih«, da Cehi zato niso obstruirali volitev v delegacije, ker obstrukc ja ne sme biti nikdar poražena. Dr. Krairdf zaključuje : Položaj dra. Koer-beria ni malo ni tako rožnat, kakor se misli. Ob3trukctja žge že za nohte vsem strankam v zbornici, najbolj pa vlad:. Le trdni bodimo in vztrajni ! Mi imamo vspodbujevalno čut-etvo, da ne bomo osamljeni ne sedaj, ne v bodočnosti. Velika in iskrena slovanska vzajemnost j e v e 1 i k i pozitivni v s p e h naše politi k e«. Poljaki v Nemčiji hočejo še intenzivneje utrditi svojo organizacijo. Kakor poročejo iz Poznanja, snuje ee sedaj poljski volilni odbor za vso Nemčijo. Poljaki eo imeli že do sedaj svoje volilne oJbore za ssverno-zapadno Nemčijo ; sedaj pa hočejo postaviti na bodočih volitvah Bvoje kandidate za nemški državni zbor, prusko zbornico in za občine, povsod tam v Nemčiji, kjer imajo volilno pravico. Centralni volilni odbor postavi potem kakor najvišja volilna oblastnija kandidate ter Btopi v pogajanja tudi z drugimi strankami. Vesti iz Hrvatske. O novem klerikalnem dnevniku, ki začne izhajati v Zagrebu s 1. majem t. 1., je doznal novi list »Pokret«, da je bil poklican k nadškofu Pteilov <5a urednik »Kat. lista«, kateri ga je vprašal, zakaj ni priobčil vabila za naročbo novega liBta in zakaj ga ni priporočil? ! Korenic je odgovoril na to, da ne more prevzeti odgovornosti za tako priporočilo, da je pa pripravljen odpovedati 8e uredništvu »Kat. liata«, kar je potem tudi pismeno storil. »Pokret« je tudi doznal, da je kanonik Luk izjavil nasproti nadškofa, da ni nikake potrebe za tak list ter da se o tem izzove v javnosti borba, ki utegne škoditi ugledu svtčeništva. Toda vsi ti opomini so bili zastonj. To potrja : v prvo, da je re?, kar smo rekli že mi, da ustanovitev takega lista na Hrvatskem zamore prinesti le nevarnih posledic ; in v drugo, da se tudi ugledni duhovniki na Hrvatskem ne strinjajo s politiko nadškofa Posilovic?'. ! O gospoda, ali je nam Jugoslovanom res tako usojeno, da moramo vedno iz »viših« ozirov ubijati — sebe ? ! Kakor poročajo veUi iz Rima, je italijanski n2rod viharno pozdravljal predsednika Lubeta in njegovo spremstvo. Tudi razni listi pozdravljajo ta obisk z vznesenimi besedami ; češ, da je s tem končano 12 letno ne-porazumljenje, ki je bilo med Italijo in Francijo. Spominjajo izlasti na združeno bojevanje italijanske in francoske vojske v bitkah pri Magenti in Solfarinu. vsled katerih je priš'o do ujedinjenja Italije. L:sti vidijo v tem obisku sic3r novo zastavo svetovnega miru, ki pa nikakor ne nasprotuje zvezam, katerim da more 03tati Italija zvesta. Pred nedavno sa je Bklenila med Francijo in Anglijo pogodba zlasti glede Maroka in Egipta, in Italija ostane zaveznica Avstrije — dokler bo imela nade do dobič-iz trgovskih pogodeb. Svečanost 1. maja v Nemčiji. Letošnja eoeijalistična svečanost 1. maja | skrbi vladne kroge v Nemčiji, izlasti ker pade ti dan na nedeljo. Berolinski listi po-i ročajo, da ho redarstvene oblastnije ukrenile ® najstrožje odredbo in da so že sedaj prepo-| vedale socialističnim zvezam v raznih mestih, da ne smejo imeti bodoče nedelje skupnih obhodov. Za nedeljo bo konsigairaao orož-ništvo in vojaštvo, da prepreči eventuvelne izgrede. A prosimo : o tam, kar poročamo sedaj, ae ce dogaja v absolutistični, avtokratski in barbarski Ku^ij'. Čudno re?. Ravno Nemoi 83 silno ponašajo se svojim ustavnim smislom in koastitucijonelnim življenjem, a nikjer ni toliko politične in narodne netolerancije kolikor jo je ravno v tej državi. Dnevne novice. Imenovanje t šolski stroki. Profesor na državnem gimnaziju v Puli, Artur T i 1 g n e r, je imenovan ravnateljem držav, gimnazija v Tridentu. Občinske dop. volitve t Ljubljani. Predvčerajšnjim je volil tretji razred in sla bila izvoljena gg. Josip Kozak in Fran Bvoja dela. Ista je dosegla od tvrdke Facca-noni in družba, da se rok za zvršenje del, ki jih je prevzela ta družba na podlagi zakona cd leta 1898, skrajša tako, da bodo dela dovršena že leti 1908, me9to 1811, torej za čas, ko bo dovršena druga železniška zveza. Ta dela predstavljajo vrednost 16 milijonov K. Do sedaj je izvršenega tega dela za 4—5 milijonov kron. Druzih del bo izvršiti še za kakih 24 milijonov, ki se oddado potom omejene javne dražbe, na kateri bjdo imele prednost tvrdke : Faccanoni in družba, Jakob Ceconi, Gorup in Martelanc, Andreazzi in nekatere druge. Italijanski in dragi delavci. Vsakokrat, ko navstaja kak prepir med slovanskimi in pa delavci iz laškega kraljestva, podtikajo italijanski listi nara Siovanom — barbarstvo. Italijani so vedno in povsodi nedolžie žrtve slovanskega barbarizma. »Edinost« je dokn-zala že neštetokrat', da boji med regnicoli in drugimi delavci ne izhajajo na slovanski strani iz narodne mržpj**, ampak da je ta večno trajajoči boj bolj gospodarskega pomena. D .t je temu res talio, smo sa prepričali zopet te dni, ko smo čitali o boju, ki je navstal v Švici, med laškimi delavci in do mačini. Laški delavci ddsp konkurenco vsemu ostalemu delavstvu sirom sveta in tako su delali tudi v Švici. Ivo pa je domače delavstvo protestiralo proti takemu postopanju regnicolov, so ti, kakor jim je v navadi, odgovorili z insulti! Domači delavci so popadli orožje in napadli Lahe, kateri slednji so morali bežati vkljub temu, da jih je prišlo branit tamošnje redarstvo in vojaštvo! Nekaj regnicolov se je poskrilo, drugi pa so kar zbežali iz dežele ! Ta dogodek nam zopet dokazuje, da je boj proti delavstvu iz ital. kraijavBtva boj za obstanek domačega delavstva, boj za kruh, in ne le izbruh narodnega sovražtva, kar bi hoteli dokazati tržaški in drugi Italijani. Proti regnicolom govori tudi dejstvo, da se ti tu-jinci povsodi kamor le prihajajo, vedejo nedostojno, izzivalno nasproti domačemu prebi- . ; valstvu, na izvzemši — ženBtva, o čemer bi M a 1 1 v. Katoliško-narodna stranka in Nemci | .. ... , . , . . . i znali maraikaj povedati vsi oni narodi, med niso postavili kandidatov. »Takt« ministra Golucliovskega. »Naša katere so prišli regn eoli b trebuhom za kruhom, in bi vedeli o tem povedati marsikaj Sloga« piše v svoji 16. številki oi 21. t. m. . „ * ,.r , m i • l l & r J , ..... i tudi nase ckoličanke. la dejstva ustvaijajo o sestanku grefa Goluchovskega in italijan skega min:stra Tittonija med drugim sledeče : »Italijanski minister za zunanja stvari Tittoni je, prišedši v nase kraje, pokazal več uljud-i nosti nego marsikateri drugi, ki prihajajo semkaj. — Po častniku vojne ladije »Do- sovražtvo do delavcev iz kraljevstva in dokler regaiooli ne bodo spoštovali mere plačil in ljudi v krajih, kumor prihajajo — ne bodo imeli mira pred domačini ! Revizija posojilnic in zadrug. »Zveza , . . slovenskih posojilnic v Celju« ima rd ra m- ! gali« je poslal svojo karto-po3etnico načelniku • . ..... .. T-r , I . . - . . ... sterstva podeljeno revizijsko koncesijo. Kakor občine, ob čije obali se je usidrala Iadija. ; Občinski načelnik dr. Stanger se je podal na i to na italijansko ladijo, kjer je bil ljubeznjivo j i v sprejet toliko od poveljnika ladije, kolikor cd j ministra Tittonija. Avstro ogrski minister za zunanje stvari grof Goluehovski je priredil isti večar mini-Btru Tittoniju na čnst diner ter je povabil med drugimi tudi reškega guvernerja, ali popolnoma je prezrl načelnika občine, v kateri je bival. »Prav nam budi — dodaja »Naša Sloga« — zašto svagdje služimr. .. avfetrijanštini«. Deset jrador Tjel. Kakor S2 iz Kranja Parlamentarna kriza v Avstriji. Spljetska trgovinska zborn:ca je dopo-slala dalmatinskim deželnim poslancem spo- Predsednik Loubet v Rimu. Predsednik francoske republike Loubet je došel v nedeljo v Rim, kjer je v Kviri-nalu gost italijanskega kralja. Loubet je s tem vrnil obisk, ki mu ga je meseca julija minoiega leta napravil italijanski kralj v Parizu. Loubet ne obišče papeža v Vatikanu. In če eo že sedaj odnošaji med Francijo in sv. Stelico napet:, ut=gne jih ta Loubetov obisk v Rimu še poostriti. Od leta 1*70, to je, odkar so Ital jani zasedli R m t = r ga napravili za svojo prcstjlnico, ni prišel več tja noben viadar katoliških držav. Tako je n. pr. obiskal pokojni ital^jmski kralj Humbert naš?ga cesarja na Dunaju, a cesar mu tega obiska ni nikdar vrnil, in to radi tega, ker je italijanska vluda zahtevala, da se mora ta obisk vršiti v Rimu. Tako niso tudi Loube-tovi predniki — vzlic temu, da ni bi!a tretja francoska republika skoraj nikdar v pr ja-teljskih odnešaj h s sv. Stolico — v 33 letih prišli v R m. Da je sedanji predsednik Loubet prvi nekako prelomil t? tradicijo, je gotovo v veliki meri prištevat' Eedanji Com-besovi vladi, ki je cerkvi skrajno sovražna. stalni revizor je nameščen g)sp. Fran Joši. Ta gospod je vpisan v seznamek revizorjev tudi na višem deželnem sodišču v Trstu, ker »Zveza slovenskih posojilnic v Cdlju« razteza i-voj delokrog po vseh slovenskih pokrajinah. Nadejati se je, da bo obligator ćja revizija imela zaželjenega vspeha za ntša pridobitne in gospodarske zadruge. Socijalno- demokratična stranka v Lj.ibljani- Socijalno-demokratična stranka nameruje ustanoviti v Ljub jani svojo lasino tiskarno. Pevsko društvo »Prešeren« v l*o- poroča, je vjel neki d jak v nekem vrtu 10 Jjuncu nam je zopet pokazalo v nedeljo dne gadov, ki sj bili poviti v klopčiču. Zi čaea parjenja, ki se vrši ravno v &edanjem času, se gadje, kakor znano, zvijajo v velik klopSič, od Koder jim je videti samo glave. Iz mestne delegacije. Mestna delegacija je sklenila v svoji zadnji seji: Delegacija protestuje proti sodbi, ki jo je izreklo namestništvo v nekaterih razsodbah, o stanju mestnih financ, katero stanje da je povsem pomirljivo izlasti v primeri s stanjem financ druzih mest. Da bi se povspešilo oskrbovanje mesta z mesom, je bila predlagala mestna delegacija, da se na Opčinah iHtanovi somenj za živino. Namestništvo ni odobrilo tega sklepa, z motivacijo, da obstoje že talsi somnji v Divači, v Sežani in v Herpeljah. Delfgicja je sk'eu'la uložiti rekurz proti tej odreibi namefctn šiva. V. jedni prejšnjih sej je bil člen delegacije Rivasini interpeliral, zakaj ni italijanska vla ia še plačala bolniških tmškov v zne-eku 443 803 K 72 st. za regnicole. Župan je pojasnil tedaj, da je italijanska vlada že depozitirala ta denar v državni centralni blagajni na Dunaju. Vzlic vsem urgencijam na ministerstvu za uotran e stvari pa občina le ne more priti do tega denarja. Nova pristaniščna dela. Z Dunaja poročajo, da je ministerijalca komisija dovršila 17. t. m. svoje neumorno narodno delovanje. Veselica se je izvršila sijajno. Dd-si je dvorana velika, vendar je bila natlačena. »Prc-šeiec« nam je tudi to pot pokazal, da je lahko ponosen na avoje pevanje. Pevske točke eo se izvršile v popolno zadovotjnost vsega občinstva. Poatbao pa sta nam ugajale dve zadnji pesmi: nova Ipavčeva »Kukavica« in IIu-badova »Potrkan ples«. Obe sti se morali ponavljati. Tudi igro eo proizvajali izvrstno. D.a ti je igra zelo priprostp, vendar je vzbudila obilo smeha, ker so osebo z±lo naravno, živahno n neprisiljeno igrale! Sava »Prešernu« ! Ženska podružnica družbe sv. Cirila in 3Ietodija je imela svoj občni zbor duo 17. t. m. ob precejšnji udeležbi rodoljubkinj, ki so pazno poslušala sporočila odbornic. Predsacln ca. ga. Karla Ponikvarjeva, je pozdravila navzoče s primernim nagovorom. Poročilo tajnice, gospice Olge Deklevove, ki je bilo vf-prejeto odobravanjem, j.r občimo po=ehe. Iz poročila blegajniaar:ce je bilo posneti, da je podružnica v minolem poslovnem letu prav dobro delovala. Oibor se je trudil da ni nazadoval, ampak napredoval. Dohod krv je imela podružn ea 55G5 K 37 stotink, troškov pa 4879 K HO štor. Tudi z tega p:ročila priobčimo se nekoliko podatkov. Čim je doš a na vrsto to5ka : vclitev novega oibora, je izjavila dosedanja predsednica, da ne more vsjrrejeti več morebitne zopetne izvolitve v odbor. To izjavo je utemeljila reksi, da je med drugimi rodoljub-kami preveč brezbrižnosti. Vse delo prepuščajo odboru, oziroma predsednici, in se nc brigajo dilje, di-li etvar vspeva ali ne. Mnogokrat ie že podružnica priredila kako zabavo družbi na koriš', ne da bi bila doš'a katera znanih udinj. To je žalostno, ker naša družba je vendar med najznamenitejimi in najva/nejimi narodnimi društvi. Predsednica je povdarjala da ženske ne smejo zaostajati za možkimi. Delovanje naše ne bi smelo biti kakor plamen, ki zaplapola in potem ugaša zopet, ampak vstrajno, vedno enako. No, nav-zoče udinje niso odnehale, dokler niso pregovorile gospe Ponikvar,eve, da seje izjavila priprav j ;no zopet vsprejeti izvolitev. V odbor so bile potem izvoljene : Ga. Karla Ponikvar, ga. Ema Birtel, ga. Karla Nachtigal, ga. Maša Grom, gca. Oiga Dekleva, gca. Lota Gregorič, gca. Eve-lina Valentič, gea. Milka Martelanc, gca. Marija Kovač. Novemu odboru so obljub le zborovalke, da mu bodo v prihodnje pomaga e vsastran-ako, pose >no pa se laj, ko bomo imeli lepe ia krasae prostore v našem »Narodnem Doma«. okoličanov. Gospod Ivan G o r i u p, po da jo popelje pred oltar. Oaa mu je reva I državne železnice K 641.--64o —, Lombardi K j 1 u- i - t • .. . . , 82.— 84.—, Lloydove akcije K 650 -660.—. — rade, da bi z J verovala in, akoravno je so prihajala k-lgre5ke: Tiga x 322.---326 —, Kredit K 465.— sestnik na Opčinah, nima navade besedami iskal popularnosti, ampak oa meni, da treba v prvi vrsti z dejanji vršiti dolžnost zastopnika naroda. Zaslugi — priznanje. Na deželnem sodišču so se vršile včeraj slede5e kazenske razprave : Proti 06-letni beračici Katarini vdovi Degrassi, doma iz Izole, radi zločina tatvine. Dne 12. marca t. 1. je namreč Katarina Degrassi ukradla gospej Antoniji vdovi Ma- je so njemu, ni prihajala radi svojega denarja, ampak radi njega samega. Meseca marca leta 1903 jo je Silvester začel nagovarjati, naj dvigne ves svoj denar iz poštne hranilnice — imela je namreč uloženih še 120 K, a on je to vedel — in naj gre ž njim v Benetke, kjer da ima on že pripravljeno izvrstno službo zanjo in kjer da bo on laglje več zaslužil in torej tudi laglje kaj prihranil, vsled česar da mu bo mogoče prej začetku do 475.-, Bodenkredit 1880 K 296.— 306.—, Bo-denkredit 1889 K 294.— 298.—, Turške K 132. do 134.— Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: včeraj danes Državni dolg v papirja „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4®/0 Avst. investicijska renta 31/**/, Ogrska renta v zlatu 40/0 rotti v Izoli, iz neke omare alat prstan z i izpolniti storjeno jej obljubo. V začetfeu m briljantom, vreden 64 kron. B la je obsojena j hotela ona nič slišati o tem njegovem pred-na 4 mesece težke ječe poostrene z jednim j ">gu. Ko jej je pa on dejal da če noče iti postom na mesec. j ž ojixxi v Benetke, ne sme niti računati na Proti 35 letnemu težaku Karolu P., ; onih 20 kron, katere jej je bil dolžan, si je doma iz Trsta, radi zločina nearavnosti in ! Terezija mislila : »Os ostanem, izgubim 20 radi prestopka žaljenja javnih funkcijonarjev. j kron ; če pa grem, pa morda dobim še moža!« Dne 22. novembra je ta satir zakrivil ome- i la šla je ž njim. Ko sta bila par dnij v Be-njeni zločin n* škodo 7 letnega dečsa Ivana ' netkah, jej je on dejal, da jo popelje k nekim K. Slučajno ga je na tem nečloveškem zlo-: njegovim sorodnikom, kjer da bo imela hrano činu zasačil redar Mihael Gombač ter gata- in stanovanje, dokler ne dobi službe. koj aretoval. Na dvorišču zapora v ulici Ti-gwr je pa P. začel zmirjati vse redarje sploh, Povedati moramo, da je bila Terezija res dvignila denar iz hranilnice ter ga izro- v kronah 4% „ renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 L.str. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini 99.75 99 45 119.40 99.60 91.35 11* .40 97.90 89.50 1603.— 641.50 239 32 V«. 239.37 l/a 117.17 Vi 1 iT 12 7* 23.45 " 23.44 19.05 19.04 95.13 95. io 11.32 11.32 99.80 99.50 119.30 99.60 91.50 118.35 97.90 89.45 1606 — 642.— stom na mesec. Samomor. 54-letni težak Fran Štanda, stanujoč v uliei del Ri^o št. 4, je včeraj v jutro spil 30 gramov ksrbclne kisline. —j M pa želimo novemu, oziroma staremu' Njegovi domači, ki so takoj spoznali kaj je povc-cenemu odboru najlepšega vspeha. Dal Bog, da bi nj h delovanje iobrcd lo st.oteren sad. Xa njih delo naj rosita svoj blagoslov sveta biata Ciril in Metodij ! Znamenit sestanek. V nedeljo p^pc- Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.52, 5°/0 italijanska renta 102.80, španski esterieur 8\32 akcije otomanske banke 580.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnice —.— Lombardi 87-— unificirana turška renta 83.75 menjice na London 251.20, avstrijska zlata renta lCO.f-O ogrska 4°/0 zlata renta 100.50, L&nderbank —.— turške srečke 122 50, parižka banka 11.05, italijanske m-ridijonalne akcije Iz i.—, akcije Rio Tinto 13.41. Nepravilna London. (Sklep) Konsolidiran dolg 83:,'ta a posebno pa Gombača. Obsojen je bii na čila njemu, ker je on dejal, da je denar bolj Lombardi 3V,, srebro 24l5/lc, Spaiska renta82;/s, ita- . „ . • - . : t .. liianska renta 102.1 , tržni diskont 2®/«,, menjice na 10 mesecev težke ječa poostrene z jednim po- , varen pri mozkemu, nego pri ženski. Iz ti DJunaju dohoti£ banke —.- Vplačila banke stega denarja je on plačal vožnjo s parnikom —.— Stalna, za oba in V3e dni, kar sta bila v Benetkah, sta živela z istim denarjem. Potrošila sta bila na ta način kakih 60 kron. Šla sta torej, kakor je ona mislila k A5?- O^ea za april K o.30 do 5.31 za oktober J' J k 5.o7 do 5 o8 Koruza za maj K d.10 do o. 11, za neVečnež storil,' so telefoničnim potom "po- i Dješoviin sorodnikom, ako sta dospela ca julij 5.22 do 5.23. zvali zdravnika s pomožne postaje društva mesto, je ona z grozo spoznala, da jo je njen »Igea«. Prišel je dr. Monti, a ob enem tudi Ijnbeznpvi ljubcek peljal v — neko zlo- žanJ nekoliko višje. Druga žita nespremenjeno. - dr. Turchetto se zdravniške postaje. A glasnt> hišo- °na Je Protestirala, da ne ostane Vreme: lepo. a ker je bilo že pozno zvečer ee je Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good ave- Tržna poročila 26. aprila. BudimpeSta. Pšenica za april K 7.89 do 7.90, za maj od 7.89 do 7.90 za oktober 7.91 do T.95. Rž za april K —.— do —.—. za oktober 6.54 se zlravmsSe po3taje. zdravnikoma, žalibcg, ni preostajalo drugo, .tam > lu lne so pr šli pevci in pevke društva nego konstatovati smrt nesrečnega moža. »Zarja« iz Rojaaa v obiske v naš Rocol, H a v r e. rage za tek. mesec po 50 kg 41.50 morala neBrečnicai udati ter je prespala tisto 42.25. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good frk, za julij Santos good average za maj 341/2) za september 35l/j,zft dec. G ede uzrokov, se pripoveduje o nekem v ti8teJ hiši- DruSl dan ~ bil° Je dne _____o____ _______ da izkažejo br'atsko ljubav mlademu rocol- nesporazumljenju mej pokojnim in njegovo 20. marca 1903. — jo je peljal na kosilo v 36>/4,°za marec 37-,'Vzdržano!— Kava Rio navadna i » rr - - t^v »i r I „nDfilnn Prišpdši v irnsfcilno sta na loco SI—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra skenu pevssemu društvu »Zvonimir«. Doslo Boprogo. neko goBtilno. l nseasi v gostimo sta pa 37_40 : našla tam nekega njegovega prijatelja, kateri 37—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april 17.30, za rila in Metod.ja pri sv. Jakobu. Tako je in 7."uro in pol so neznani tatovi" z vetnhom > je čakal. Mej kosilom jej je Silvester vzel, JJJg. ^Vbflt.251?'l^ino. V^:«" je tudi več pevca v zbora bratovščine sv. Ci- soprog Tatovi na delu. Včeraj v jutro mej 5. bilo zbranih v veselem kolu {in hratBki lju- odprli vrata v stanovanje tobakance Marije kakor v šaii' z roke zlat Prstaa vreden 10 London. Sladkor iz repe surov 85/a Sh, bavi nad 80 pevcev. Ti trije zb >ri vrstili so Škodnik, v pritličju hiše št. 25 v ulici Mi-ikron ~ imel ie Pa tudi že PreJ 2 °jena Java Sh Trdn0 , • J , nr(,Hn8 vredna 60 kron _ ter si ea natak- Sladkor tuzemaki. Centrifugalpile, prooaptiio se nepreaehoma in mogočno je donela nasa ramar. Odnesli bo seboj 1 srebrno žepno uro, . P^ana vredna^ ou Kron ter ai ga nuLaa. R ^ ^ ^ ^ ^ ^ aeptember K —.— do —, pesem. IzlaBti je izborno in prccizno petje 1 koralni zlatom vezani privesek za verižico- !cil na PrBt- Kake Po1 ure P° kosilu mu j® marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Melispile silno navduševalo >Zvonimirovce«.14 tolarje cesarice Marije Terezije in več! Pa oni njegov prijatelj dejal: >No, če mi- E!^f^Oarfc.^06f3()69df^Za0.8ept- K — d° napitnic. Govo- Btarik desetič. | sliš» Pa pojava, da odpraviva ono stvar!« New-York. (Otvorenje). Kava Rio za boioče Zarje B:lo pa ;e tudi navdušenih rili bo predsednik »Zarje« opetovano), g. Simon Skrinjar v imenu tatvino g. Iv. Gerdol, Okradena Marija Škodnik je prijavila to Silvester Bravi je vstal od mize, prosil Te- dobave, vzdržano. 5 stot. znižanja. Da redarstvenej stražnici v i režijo nai ga počaka četrt ure, ker da ima Pariz. Rž za tekoči mesec 1525, rž za ulici1 . _ ,„ , .. maj 15.— , za maj-avgust ib.— za september-de- Zvonimira« (opetovano) in g. M. CM6 ka- Belvedere. Najlepše, ali bolje rečeno najgrše ; nek° nUJn° °Prav;10'. od6CJ 86 SV°^in; cember 14 65 (mirno). - Plenica za teko« kor uredsednik »Kola« n Kakor domačin - * j - ■ x s ■ * a- \Tx- ! prijateljem. Terezija je čakala četrt ure, pol eec 22 55 za maj 21— za maj avgust 20.^o za tvor prea-eaniK »ivuia« n satior ucmacin Je pa to Je v Jste. j1!ai in tudi v pritličju tJ J . • , , , 1 , september-december 2055 (mlačno).— Moka za te- ^ . .. _. T-V ■ rv I . J * J I .... . — « • >nnn i a Aairala rto IA nnnnlllHna . ... ^^ maj 27 90 Moka za teza maj-avg. Rocolec probudivšim se Eocolcem. Po vsaki 8tanu;o6tt J^na Rakič — kakor ie sama ure' €n0 Qr°; F6Va 2akala celo popoludne, ko75| za maj za treh pevskih zborov obsipali eden druzega reg dva miadeni5a _ prJt; odpirati vrata, me,a' da Sllv€8ter tako 6toril» 8am° zat°' W-*vg. 45^25 za sePt-december 46.50 (mlačno.) . . ■•ni- - r ' r » __;_ i___s:i TU~i.„ J. nna Q Smrit »a tplrnp.i mflser .iS« nO. 7fl mai za izrazi srčnih simpatij. Polnim pravom je pov-j iti y stanovanje, priti iz istega in oditi, ne daril g. Gardol, da on, ki je rodom Rocolec, pred par leti ne bi bil niti sanjal, da doživi kaj "tacfga v svojem (kakor je menil) _ _ _ __ narodno izgubljenem Rocolu. Mi smo uver- bomV^TelTbesedij"*bi*Ie bila moral^Vpom- ! ^^ DfUgi da° je pa °Vadila Silve9t^a jeni, da ta krasno vspeli vcč3r ne o.iane niti Terezija Urbančič, slovensko dekle iz na kvesturi v Benetkah ter se potem vrnila brez bUgodeljnih posledic za nadaljnje ži*- Kraaa) ki eIllži tu v TrBtllf v nekej družiai v Trst, brez denarja, seveda, ker je bd isti ljenje in delovanje društva »Zvonimire in na trgu rudečega mosta. Včeraj je Tereza ostal v ^:lv'eatrovem žePu- preko trga za življenje sploh v Rocolo. Ži- ; Urbanči« pnšla na policijo ter tam uradniku Ko 8ilveate' zvede1' da Je Tere" --- vela eiš* pesem ! živeli nje slavitelji ! povedala sledečo povest, ki zopet enkrat po- ovadila na kvesturi je p:sa svojemu bratu y da bi uila poklicala druge ijudij, ali pa da bi ju bila v?aj vprasals, česa da iščeta. »Jaz nisem Talijanka pa tudi ne da se ie ie rešil. Hotela je oditi tudi ona, a Špirit za tekoči mesec 39 50, za maj 39.25, za ... . li , „ maj-avg. 39.50, za sept.-december 35.— (mirno), natakar goBtilne jo je opozoril, da treba se siadkor 8ur0v 88° uso no? iJ2l/t (mirno), bel prei plačati kosilo za vse tri. Morala si je za tekoči meaec 26.121/,, za maj 2Ć.25 (mirno), v J ^ ... , . za maj-avg. 26.621/,, za okt.-jan. 27.67'/», ratiniran vzeti uhane iz uses ter jih zastaviti, da je 57—57»/_ Vreme: lepo. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Danes zveeer uljudno vabi slo ven- trja, kar je povedano o regnicolih v notici do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 2.— 7. ure. -- -ke trgoves na sestanek v pog>vor radi prihodnjega občnega zbora, ki se ima vršiti v kratiem ; stvari bo zelo važce v pogovoru ' v nekej hiš: radi konsorcija ter sploh koristno je za nas, drugi hiši tam blizu je bil za vratarja čevljar la se enkrat organiziramo ter pokažemo, da ! Silvester Bravi, doma iz Grotta smo tuli mi členi tesra kon^ore ja; kar •e fjode razpravljalo in kar se je že na par sestankih naših, je gctjvo v občno korist ne.sega javc.*»e-a ž vljenja. Torfj kolegi, za gotovo in točno ob 9. uri nocoj v prostorih podpornega in bralnega društva, ul ei Stadion 19. Sklicatelii. Pevsko društvo »Adrija« v Iiarkov- Jjali f r^redi v nedeljo 5. junija svojo vtee-io k jako obširnim programom. Toliko na znanje bratsk m pevskim društvom o cdic--vanju dneva svojim veselicam. Zasloni — priznanje. Vsščan* v Trebuh so želeli že dolgo, da bi jim tudi ob-na pripomogla s kakim prispevkom za nabavo o-gel v tamošnji cerkvi. Ta želja ee v Trst, naj jo. pregovori, da umakne ovadbo Brat Silvestrov je Terezijo tudi re3 prego- ; voril v to, obljubivši jej, da bo že dobila Meseca fjbruvarja leta 1903 je ona bIu- i • j J J _ nazaj svoj derar. Prei nekoliko dnevi je pa Terezija zvedela, da se Silvester nahaja zopet v Trstu, mare v Italiji, g,a ;e torej Djemu Bp0mnit g»*, ne več z raznim kinčem opremljeni, steklenice, kozarci, provincija Aecoli Picceno. Ko je enkrat po- njegove ob)jube, ampak njegovega dolga. A sklede in razni druSi Produc-nti- »Italijanski in drugi delavci«. 'arja leta 1 na Acquedottu. V nekej DRAŽBE: V sredo, 27. aprila ob g. uri predp. Velika zalega porcelanastih in steklenih posod in sicer: Krožniki globoki ia plitvi in irpclnila sedaj, nccren rnesek in sklep. DeVgaeia je dovolila trebovala novih čevljev, je šla Terezija k Silvestru, naročit par čevljev. Silvestsr je sprejel naročilo, a ob !-MTn■* ~ J r J J • == ulica Tesa št. 52. A. a povrnil v krat- kmete važno vprsšanje poljskega var=tva, kem času. Će« nekaj dnij jej je vendar iz a _ k"k< r -mo že povd riali — tudi ročil nerjčene čevlje, a za denar jo je prosil, do —, London kratek termia K 2ii9.85, .. ,,,, . . „1__Franci ia K 95.ia—9545, Italija K 95 10 — 95.35, -en« u gospodu. Oj ni miroval, dokler ni naj se počaka nekoliko cas?. - - lja ^ J Borzna poročila dne 26. aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.0S 19.09, angležte lire K —.- r - j -_ ____.„i. t^^mi« vr osu ia ->vq a cc?egel stavljenega si cdja. Isti mož je vsiadar • - :43.— — 645.— Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Rastrošan brcaplafiao in ftrazz^o. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarsj --== TRST ==- ulica Malcanton štv, po zelo nizkih cenah. I. % Zahvala. Pni pisan i ee iz dna svojega srca zahvaljue vsaai on'm ogehtm, ki so na katerikoli način izrazili sočutje o priliki smrt raoje nepjzabae soproge an m. Zlasti se zahvalju em preč. g župnikom iz Dejani, Tnjarra, Sv. Antona in Lazareta; gg. učiteljem iz Dekani, Sv. Antona, Lazareta i a spodnje Škofije, Kakor tudi va?Čanom z Dekani in Spjdnje S tofij*. Pobegov in Cezsrjev ter Sv. Antona, ki so preblago ] okojnico spremili k večnemu počitku. B g povrni ! DEKANI, dne 26. aprila 1904. Ivan Mali nič. Cene nizke Postrežba točna To visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička atovacka i s e 11 e a nije samo najbolje i najzdravije stolno piće. već je i najkorisnija. i najglasovitija liekovita voda, koja je cd p*vih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, ^luća. grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca, hemeroida (zlatne žile), natekih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVG VRELA APATGVAČKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. ii Ustanovljeno leta 1832. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantžč zalasratelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. g-Iarne~a carin-skesa urada iu skladišf. e. kr. priv. llevd. orož. c. kr. iinauene straže t Trstu. Kopru i u Pnlja. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše Tr^Blll voščilo (biks) = j 1 w>>1 zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah jfidoif JCauptmann v Ljubljani prva tovarna oljnatih barv, firneža. laka in steklarskega kieja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilnstrovani ceniki se dobe brezplačno. H O Pi -P 3 Pj -l O 04 ts o ter Dobrozoaiie katrcmnate p^štilije Ravasin!, koje se izdelujejo z iz-vlfrt-kom krmieiio čistega norveškega katrama, imaj> eama ca sebi že m dicinclno reoč, d< bro zdravijo vsakovrsten kašelj, vee bolezni di-haln*ga orgena ter zlesti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in drevesne zasliženja. Ena «kat; ica z navoiilom SO etot. Zahtevati je le paStilije z vžganim imen<.m „Ravasini4 7svraćati v-akovmna. ponarejanja. Po po*ti pošilja proti povzetju najmanj '6 Jkatljice. Glavra zalega: Lekarna Eavasini v Trstu.. V« lobiraju se v TRsTU v lekarnah : Antoniazzo Skedenj, Biasolctto Ponteroaso, Gmeiner ulic.; Giu3 a, Jerotnti ul. Casema, (U Lcitenburg pri javnem vrtu Leitenbnrg trg trs. Giovanni, Ficciola Barr. vec -h j a, Serrcralo ul. Pešce, & uttino Corso, Viđali & Vardabasso pri sv. Antonu nov.; v G« M. in Pontoni; n* REKI: Prodam in SchinčUer. in v glavnih lekarnah v A vatvo-Ogerrikej. CUNARD LIHE - Koncesijovana od c. avstrijske vlade - TRST - NEWYORK Redna direktna vožnja za potnike in tovor. Najcenejša in najprikladnejša pot iz Avstrije v Severno Ameriko. Dobra prosta hrana in pijače. <»lede pojasnil, podpisov, voznih kart itd. se je obrniti na : - Generalni zastop parobrodne družbe ----„CUNAHD LINE ' = SCHRODER & Co. — TRST --Via Carlo Ghega štv. 8.-- ali pa na: Glavni zastrop parobrodne družbe - - „CUNARD LINE" - - Ljubljana, Marijin trg štv. t. f ur i LAUll tl)lt»tl 0 u < Jenfska remont, ura od plaque zlalfi je edina krasna ura pozlačena s 14 karat, zlatom. Tako uro »eni vsak na 50 gld V resnici stane pa z cdskočljivim po-krovcem. boirato gravirana, z jamstvom, da ostane J 4 kara t. zlat) trpežno ter preciznost le kron 10.—, ua sidro, reparirana, o pokrovci kron <4.50. Pristna srebrna remonterka na sidro, 15 kfme- nov. priznano najboljša ura s 3 masivno in borato graviranim i pokrovci kron 15-50, za gospe kron 12.—, 14 karat, zlata ura za dame kron 'JA ; jako elegantne modeme verižice cd pla^ue zlata za gospode in gospe kron 4. 6, 8. Radi preobile zaloge noke c. kr. priv. tovarne za kovinske izdelke oddajam ^ sledeč h 32 predmetov cd pristnega sre-bra „(Jloria- po izredno nizki tovarni- •• ški ceni kron 13.— in sicer o komadov žlic, 6 komadov vilic, « kom. nožev, 12 kom. žličic za kavo. 1 zajeuaalnik za mleko in 1 zajemalnik za juho. Skupaj .->2 komadov za kron 13. Te vrate srebro ne stemr.i, za kar se jamči. 2 kroni 14 karat. ziati prstani za dame in gospode ojačeni s pristnim srebrom. Vsak prstan nosi pečat c. kr. finančnega urada. Trpežnost se jamči. Z jako blisčečimi biseri ali barvanimi kamni kron 2.—, poročni prjtani K 2.25, /a mer) zadostuje papirna'i oii\zek. Ktizpoolian1* t*". vr*» » o povzetju pot« m tvrd k e 31 RUNDBAKIV, E.inai, IX., Lckien-Hieitistras^e J3. EtiT URAH. F. PERTOT priporoča veliki iziior ur: Ornega, Soliaff-liause Longines, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrne m kovinske ure za gospe. — Izbor ur sa birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. aloga | izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (L-ager) V vseh i "i II iij ili 1 II 1 t v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi — = iz tovarne Eratov Seininghaus Steinfeid pri Gradcu, zaloga jVSattonijevs gicsshubkr | vedno sveže kisle vode po znierniii conah pri h iščemo dobre agente, katerim ditjeino' J veliko plačo in provizijo. Ponudbe 1..1 E ruest A g u 1 a r VIII, Budapest, Josefsriiiii lG. A Sv j umor JŠ TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Kleparska delavnica VALENTIN LUZNAR TRST - Ulica Belvedere štv. 24 - TRST priporoča svoje kleparske izdelke za stavbe in gblanterijo. Fairel Gastwirtb. Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj — Trat. Železno pohištvo, zrcala iz Bjlgiio — . K Podobd v izboru in tapetarij*. — Ure ši- Al'(l CittŠ ul TriBStB ::^iva,ni 8tr°^ Za