Naše gospodarstvo i Slabo sodelovanje v nekaterih podjetjih Naloge gospodarskih sektarjev stlh podljetjih, ki so deilaJa pred- v podjetju so tako z gledišča go- vsem za investicije, kot je na p>r> spoda-rskih odnosov, kakor tudii z mer g.ra>dbeiiištvo in strojegradmja. orgamzacijske strani, dovolj jasne. Nekatera podjetja niso pcavoca- Sodelovanje med sektorji je v Iz- sno napraviU ipotrebraili zaključ- vjševajiju teh naJog in gre od pro- kov iz posledic, k^ izliaiejo iz izvodnega sektorja aJa delovnega zmanijšamja obsega invesricij. S teni procesa, preko komerciaJne službe so se zmanjsaJe tudi možnosci za ki se končuje s finančno službo. prodajo nekaterih izdalkov. Tista Tega sodelovanja med sektorji pa podfetia, k'. so dovolila, da so jih ni v vseh podjetjih. postavida pred izvršeno dejstvo z «T , ... . . ukrepi, ki so imel.i namen o-mciki Nekatera podjetia za^uiep ^ preusm^:. trošenje inves:ticii- prmzv-odn, program _ enostiMns&o, skih srec(stfV :K družbenih sMa- na zelji, da bi azkonsnJa zmoglj-i- da » hadrt€ aaalize svojih finaknih »«?* piana « v vecjih možnosti, za kar bi maral vseka- kollc-n^.' kakof Pa ™aL kar pcAAeti finaačn,i sek«>r. Ta- PreskrM.emh sredscev v sklad.h ko je na pnmer ielezarna Jeseni- ^f'a- ° EcleJav- «ga orodia vijo, laz&rla je to.arno in celo ^ !« »e zanimal pn financnJior- zgra-dila kesljHče ter druge objek- fa,n,'.h Hf'»• koJ"ksm *» razP°" tearuibenegattaadardaTnedabi lozl)lvi ^1^ ra to imeia preArblJena invesri- Podobna srva,r je tudi z rcmon- cijska sredstva. Za investicije j« tom' kl 8a opa-avlTajo v lastmh potrošila nekaj 100 milijonov d> po™ožnih ohratih. Tud! tu vča- narjev obratnih sredstev, baje za- Sli] m^nrfka koordinacija med pro- to, da ne bi ipriSlo do ustavitve izvodnim ifl finančnim sektorjem. deia :n še Jlo vecje škode. In ep> Popravljatj začno st.rojc in insta- log: iolezarna ie prišla v težaven !acie' "^ da bi P«prei pregledaili finančfai poJožaj' i.n ie zahtevala fmanČnJ uČinek takega dela, aita povečanie kredlta. A-li dru^i pr> ^3- bi se zanimal., koliksna so mer: žeJezarna v Sisku ie v zad- sredstva amort.icLac.ijskcga sklada njih letih nekajkm potroš.:i!a po in ko.1 iiko tekočega vzdrževanja nekaj 100 milljonov d.i,na.rjev o- iallko bremeni stroške proizvodnje bratnih sredstev za investiciie. za- Na ta vprašanja labko odgo-vo- to ker ie ob«eg kapkalne ^raditve K samo fin.inčna služba v podjct- 9talno presega! znesek odobrenih jf- Podobne ipojave opažamo tudi •jivestic.;j.-jkih sredsrev. Čeprav ]e ¦pii delifo za osvajanje nove pro- bilo podjctje pravočasno opoeor- izvodnje ali prototipa. Tudi pri }eno na ro telnjo, ipa so odgovor- tem iesto »pozabijo« na vpraša- ni tehnični argan.1. kl so vodifli nje, al) so sredstva preskrb-ljena. Komercialna stihija Kaze, da se jc nezadostna koor- talna«, »Ivo Lola Ribar« in dru- dinacija najbolj odraz-ija v odnosu ge). Prj nekaterih, podjetjih so na ko.merc';a!ni sektor. Zato je ze- pretirane zaJoge ostanek d.istnbu- lo pogost pojav, da nitnajo izde- cijskega sistema, 'pri dirugih pa so lane.^a plana maiteriala in realiza- novejšega, pa tudi najnovajšega clje. Ta pla.n dostikrat izdeluje v daruma. Ni treba posebej poudar- celori ali ddonia komercialna jati, da dela egoist.čna komerd- sluiba saima brez zveze s ipirolz- alna poilitika sla'bo usJugo nappo- ˇodnJm seJctor!em. Posledica take ro«n skupnosti za ureditev trži- prakse ie nakopičenje materiala šča. "¦v^l* Wi W<*^>« P0™.^- po drugi strani pa sc dogaja, •rekonorme. RazumiM-vo te, da ta- , r. i i! i t • j i » ri nA" ali 9tandairn,iih za.U>g. fco stanjedostikrait povzroca vel.ke iiredne izdatke in podraiuje pro- Uredikev vseh teh vpralanj mo- jevodmjo. ra biiii piredvsem naJoga organa Pni f«reg!cdu železarn, kovinske upravljamja. K.o izvajaio praviJno In elc&'tro>in- ke r ceilc*i. ¦ot