Stav. 193.
V Trata, v sredo« dM fl. avgusta 1M4
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dao, tudi ob nedeljah ta prazalkifc, ob 5 zjutraj, ob poeedeljkfh ob 0 dopoldM.
Lktdailtvo: tfka Sv. ftafUi Ašftcn *. 70, I. narirfr dopisi naj se pošiljajo oradaiitvu Usta NctoakfcaM pia
sprejemajo in rokopisi še m vrafajo. Izdajate!} in odgovorni urednik Stefaa Godina. Lastnik i tata .Edinosti'. — Tkk tiskarne .EđlaaaH". vpi ome>*flim poroitvora v Trstu, ulica Sv. PraaCUka
Telefon urednittva in "oprava itev. Il-fl.
Naročnina nais: Za celo lato...... . K
m psi tata
Set ...................
nedeljsko lede}« aa cafo !#e . . •
za pni Mta	• . « •	• • . • » • •
Posamezne Številke .Edinosti" ae prodaMo po 6 vinarjev zastarele Številke po tO vinai)nv!
Oglasi se računajo na milimetre v Ibokosti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov . . . . . mm po lOvlfl. Osmrtnice, zahvale, poslanke, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin.
rJglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-_
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprclaou Inseratni oddelek .Edinosti". NaroČntaa lo reklamacija m pošiljajo upravi liata. Plačuje se Utt$a&» M
upravi .Edinosti". — Plača in toU ae v Trsta, tftnva ta tsseratnl oddelek ae nahajda v iilid 9v. Aattcaga ft. 20. — PoJteotemnUniCnl račun It Ml.
Prerušenje diplomatKnih zvez med Avstrijo in Francfio
Ntnid z muc pri HUhlhiumu h
ustavni prodiranj« Francozov ¥ nemško ozemlie
Avstrijsko brodovi« blokira Crnogorsko obrežje.
Z avstrijsko - srbsko - irnogorsk
DUNAJ 11. (Kor.) C. in kr. veleposlaniku pri francoski republiki, grofu Seo senu, je francoska vlada izročila njegove potne liste. Istotako so bili izročeni potni listi tudi francoskemu veleposlaniku na Dunaju, gospodu Dumaine in sicer na njegovo prošnjo.
PARIZ li. (Kor.) Avstrijsko - ogrski veleposlanik, grof Secsen, je včeraj zvečer odpotoval iz Pariza.
PARIZ ll. (Kor.) „Agence Havas" priobčuje .sledečo nGto : Francoska vlada je bHa mnenja, da francoskemu poslaniku na Dunaju ni mogoče vzdržati na njegovem mestu, ker avstro-ogrski poslanik zahteva svoje listine. Zato se je o-dredilo, da se mu pod obstoječo mednarodno kurtoazijo zagotovi odpotova-nje.
M }mm HoiisčiL
DUNAJ ll. (Kor.) Na južnem bojišču se ni zgodilo ničesar posebnega. Prišlo ie le do neznatnih prask.
Rczveljavjcne avstrijsko srbske pogodbe.
SOFIJA, ll. (Kor.) >Agence telegraphi-que Bulgare« priobčuie sledeče poročilo srbskega tiskovnega urada iz. Niša z dne 10. t. tri.; Srbski uradni list z dne 5. t. m., priobčuje v uradnem delu noto ministrstva za zu;.anje zadeve glede neveljavnosti različnih med Avstrijo in Srbijo sklenjenih pogodb in konvencij.
Blokada črnogorskega obrežja.
DUNAJ, 11. (Kor.) C. in kr. linijski kapitan, Anton Časa, je izdal včeraj, dne 10. avgusta 1914, sledeči ukaz: ^ Podpisani c. kr. linijski kapitan. Anton Časa. poveljnik avstrijsko-ogrskega vojnega brodovja v črnogorskih vodah, izjavljam z ozirom na vojno stanje med Avstrijo in Crnogoro na podlagi svoje polnomoč-nosti sledeče:
1.	Une 10. avgusta 1914 ob 12 opoldne se prične efektivna blokada obrežja kraljestva Črnegore, po brodovju, ki mu poveljujem jaz.
2.	Ta blokada se razteza na obrežje med 32 6*4" in 41 52* severne širine, vštev-ši pristanišča, zalive, ladjedelnice, izlive rek in otokov, ki se nahajajo v tej meji.
3.	V blokiranem področju navzočim ladjam in parnikom prijateljskih in nevtralnih držav, se dovoli za odhod 24 urni rok. Proti vsem iadjam, ki bi kršile blokado, se bo postopalo po določbah mednarodnega pomorskega prava. C. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve je naznanilo to deklaracijo vsem na c. kr. dvoru akreditiranim diplomatičnim zastopnikom, kakor zahteva to mednarodno pravo.
Ha nisko-cvstrUski meji.
DLNAJ 11. (K or.) Na severu so poskušale ruske kavalerijske patrulje prodirati vzhodno od Visle proti Sanu, a so bile odbite. Trije eskadroni z strojnimi puškami so poskušali napasti Brody, a so bili vrženi preko meje.
Avstro-ogrski veleposlanik v Petrogradu na potu.
SIOCKHOLM. 11. (Brzojavni biro Svenska.) Avstro-ogrski veleposlanik v Petrogradu. grof Szapary, je dospel semkaj.
bolitta, z nemSko-ruske In avstrijsko - ruske meje nobenih posebnih vaineJSih por
li icatkrinictsU mJL
Boji pri JHiihlfcauStttf.
BERO LIN, 10. (Kor.) O bitki pri MaiU-hausenu je dospela sledeča uradni brzojavka: Od Beiforta v Zgornji Alzaciji prodrli sovražniki, kake tri divizije, danes pri Miihlhausenu vrženi iz okopanih pozicij in pobiti. Naše čete preganjajo.
BERLIN, 11. (Kor.) Vse časopisje slavi včerajšnjo nemško zmago pri Miihlhausnu kot prvi mnogo obetajoči uspeh v boju proti Francozom in naglasa, da spremlja nemško armado na njeni zmagoviti poti trdna samozavest in vroča ljubezen in zvestoba nemškega naroda.
BERLIN 11. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Zmaga pri Miihlhausnu, ki se zamore primerjati po številu bojevnikov z bitko pri VVorthu (1. 1870, je tudi radi tega važna, ker je bil premagani francoski kor, takozvani elitni kor. Učinki nemških k rogelj so bili baje sijajni in vsake hvale vredni.
Bitka pri Lagarde v LotaringiiL
BERLIN 11. (Kor.) Oficijelno se poroča: Neko prodirajočo mešano brigado francoskega 15. armadnega zbora, so nemške čete napadle pri Lagarde v Lotaringiji. Francozi so se morali s težkimi izgubami umakniti v gozdove pri Parroy, severovzhodno od Lunevilie. Nemške čete so zaplenile v tej bitki eno zastavo, dve bateriji, štiri strojne puške in vjele 70 vojakov. Tudi en francoski general je padel v boju.
Italijanski begunci iz Francije.
TRIDENT, 10. (Kor.) Glasilo tukajšnjih liberalnih Italijanov »Risveglio Triden-tino« objavlja dopis iz Berna, kjer se pripoveduje, da je samo iz okolice Beiforta več nego 6000 Italijanov z ženami in o-troci pobegnilo v Švico. Pripovedovanje beguncev o mukah in naporih, ki so jih prestali, da so naravnost grozna in morajo užaliti Italijane najgloblje.
Z nemiko-rusbtta bojišča.
Železnica Sosnovice-Čenstohov.
BERLIN, 11. (Kor.) »VVolffov biro« javlja: Proga Sosnovice-Čenstohov je zopet popravljena. Tudi most pri Granici je popravljen. Uplenjenega je bilo mnogo vozečega materijala in zalog olja.
Zaplenjeni francoski aeroplan za Rusijo.
BERLIN, 11. (Kor.) »VVolffov urad« poroča iz Schneidemiihla: V nedeljo je bil zaplenjen na tukajšnjem skladiščnem kolodvoru neki v zaboje naloženi francoski aeroplan, ki je bil določen za Rusijo. Zaplenjene zaboje so prepeljali v Posen.
Ruski poljedelski minister proti vojni
BERLIN U. (Kor.) Petrograjski dopisnik ! časopisa „Kttlnische Zeitung" poroča, da se i je poljedelski minister Krivošejin do zadnjega trenutka z vso energijo trudil, da bi ne vzbruhnila vojna. V odločilni seji ministrskega sveta z dne 25. julija je dokazal, da bt vojna vse zapričeto reformno delo agrarne organizacije brezpogojno uničila, s tem pa tudi podkopala temelj ruski državi. Njegovo prizadevanje je ostalo brezvspešno.
Isti dopisnik pripoveduje nadalje o razpo loženju vpoklicanih ruskih rezervistov, ki da je veliko slabše kot leta 1904. Vendar dopisnik misli, da bodo popje ljudstvo versko fanatizirali. To bo pomagalo, dokler ne nastopi reakcija.
Nemški niuibfl lasmi a cen
nevtralnosti.
BERLIN, 11. (Kor.) AVolffov urad« poroča: Uradni angleški in ruski organi razširjajo v nevtralnih državah, da je Nemčija ponujala Angliji, če ostane nevtralna, razdelitev Nizozemske. Te trditve so popolnoma izmišljene, ker ni Nemčija pri pogajanjih z Anglijo nikdar izustila kako tako ponudbo.
Proti vojno razpoloženje na Angleškem.
BERLIN. 11. (Kor.) Glasom poročil iz Londona došlih korespondentov vlada na Angleškem precejšnja moralična negotovost. Neki član liberalne stranke je izjavil dne 3. t. m., da žel: njegova stranka mir in da se je bati, da se zaplete tudi Anglija v vojno. Neka. kot članica konservativne stranke delovna dama, je rekla: »Mi se bojujemo na napačni strani«. Ram-sey Macdonald je izjavil v pondeljek v zbornici: »Prepričaj] sem, da vlada nima prav. Dokazovanja vlade so nepravilna,; istotako tudi postopanje vlade. Počakaj-imo, zgodovina nam to dokaže!«
taktik Htm nevmo zbolel.
DUNAJ U. (Kor.) Avstrijski veleposlanik na italijanskem dvoru, pl. Merey, ki je že dalj časa bolan, je zadnje dni tako težko zbolel, da se je moral vrniti v domovino. Za časa njegove bolezni ga bo nadomestoval prvi sekcijski šef v ministrstvu za zunanje zadeve, tajni svetnik baron Macchio in sicer kot veleposlanik v izredni misiji. Baron Macchio, ki je bil sprejet danes od cesarja v avdijenci, se poda že jutri v Rim.
Romunski glas o bukareškem miru.
BUKAREŠT, 11. (Kor.) »Journal de Balkan« piše: Ob položaju, v katerem se nahajajo tudi balkanske vlade, bi bilo težko govoriti o sprejemu ravnotežja po določilih bukareškega miru. To ravnotežje bo treba iskati v drugi formuli.
GioDttOev govor v prcjinciolnem sveta.
RIM U. (Kor.) „Agencija Štefani" javlja iz Cuneo: Giolitti, ki je bil izvoljen predsednikom provincijalnega sveta, je imel, ko je prevzel predsedništvo, govor, v katerem je naglašal, da je današnji čas, Čas obče potrtosti za celo Evropo in težaven čas za Italijo. Nasproti nevarnost pa, ki preti Italiji, izvaja govornik, nas navdaja eno edino čustvovanje: solidarnost z vlado, ki jo ho čemo brez razlike politiških strank in lojalno podpirati na poti, ki jo po svojem mnenju ubere kot pravo, da Ščitimo svoje najbližje interese in zajamčimo Italiji pripadajoče ji mesto na svetu. Mi zaupno zremo bodočnosti v obraz, ker smo močni vsled jedinstva narodovega in bre7j^gojnega zaupanja v preljubljenega kralja. Govornikovim izvajanjem je sledilo obče pritrjevan|e.
Dva trgovca obsojena, ker nista hotela prodati moke.
DUNAJ, 11. (Kor.) Neki tukajšnji trgovec z mešanim blagom in pa neka pekov-ka, ki, dasi se po obrtnem predpisu pečata s prodajo moke, nista hotela moke prodati, sta bila obsojena vsaki na 8 dni zapora ter se jima je tudi odvzela koncesija za obrt. V razlogih je sodnik razsodbo utemeljeval s tem, da je v obeh slučajih podano kažnjivo dejstvo, ker sta imela oba zatoženca za časa kritičnega momenta moke v svojih shrambah — koliko, to je čisto irelevantno — in ker sta se oba protivila ovaduhom prodati moko, medtem ko sta jo prodajala svojim stalnim odjemalcem.
MBkomie.
DUNAJ U. (Kor.) Cesar je podelil poročniku linijske ladje Hermanu Bublay in nadporočniku Žigi Manovarda plem. Jana c. kr. žandarmerijskega deželnega povelj ni-štva št. 9 za njuno hrabro vedenje pred sovražnikom vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo; srebrno hrabrostno medaljo I. reda straž mojstru I. reda Evgenu Gazda c. kr. Žandarmerijskega deželnega poveljništva Št. 13 v priznanje hrabrega nastopa pred sovražnikom in pa krmarju prve c. kr. priv. donavske paroplovne družbe Ignacu Kober v priznanje njegove odločnega in hrabrega postopanja pred sovražnikom.
ZurnalističBO društvo »Concordia« grofu Bercbtoldu.
DUNAJ 11. (Kor.) 2urnalistično in pisateljsko društvo »Concordia« je poslalo zunanjemu ministru, grofu Berchtoldu, naslednje sporočilo:
Vaša ekscelenca! Visokorodni gospod grof! Udanostno priznanje, ki je je izreklo Njegovo Veličanstvo časopisju, je navdalo Časnikarje s ponosom in zadoščenjem. Naloga časopisja je sedaj veliko bolj težavna kakor kedaj poprej. Milijoni vojakov odhajajo na bojišče, da zastavijo svoje življenje za čast domovine, za pravico in pravičnost, za človeštvo. Vse prebivalstvo pričakuje od ure do ure Časopisja, ki edino zamore informirati javnost o poteku dogodkov na svetu, o sreči in usodi armade, ki združuje naše otroke, brate, soproge in reditelje preostalih družin. V teh resnih Časih je časopis edini bistveni člen različnih akcij človekoljubja in usmiljenosti. Z veseljem, da, z navdušenostjo se posveča časopisje dolžnostim, ki jih ima v teh resnih, usodepolnih časih; toda časopisje je potrebno podpore in pospeševanje vseh javnih faktorjev.
Zurnalistično in pisateljsko društvo »Concordia« se obrača radi tega do Vaše ekscelence s prošnjo, da naznanite vladarju izraze udanostne zahvale in globokega spoštovali ja.
Nadvojvoda Jožef za ranjeace.
BUDIMPEŠTA 11. (Kor.) Nadvojvoda Jožef in njegova soproga, cadvojvodinja
Avgusta, sta dala za ranjeuce na razpolago svojo palačo v Pešti. Avstro-ogrska in nemška kolonija v Rimu za rodbine svojih vpoklicancev.
RIM, 10. (Kor.) V prostorih kolegija Santa Maria delfanima se je konstituiral danes odbor, sestoječi iz 60 dam in gospodov avstro-ogrske in nemške kolonije, v svr-ho podpiranja rodbin vpoklicanih pod orožje iz obeh kolonij, kakor tudi v svrho, ukrenitve vseh odredb, ki jih zahteva sedanji položaj. Za predsednika odbora, ki mu pripadata tudi bavarska poslanika pri Kvirinalu in pri Sveti stolici, in ki ie pod protektoratom avstro-ogrskega veleposlanika pri papeževi Stolici in nemškega veleposlanika pri Kvirinalu, je bila izvoljena soproga bavarskega poslanika pri Sv. Stolici baronica pl. Ritter.
Deželna upravna komisija za kraljestvo Češko v podporo deželnim pomožnim društvom.
PRAGA, 11. (Kor.) Deželna upravna komisija za kraljestvo Češko je sklenila, da v smislu sklepa deželnega zbora kraljestva Češkega od 24. januarja 1887 ustanovljeni dobrovoljni in veteranski fond za ustanavljanje in vzdrževanje bolnišnic in v podporo veteranov, vdov in sirot, ter rodbin pod orožje poklicanih iz kraljestva Češkega, izroči deželnemu pomožnemu društvu v maksimalnem znesku 40.000 K. V svrho kontrole je delegirala deželna u-pravna komisija v odbor deželnega pomožnega društva dvornega svetnika Karla Spora, a kot njegovega namestnika tajnika dr. Safraneka.
Maša za zmago našega orožja v italijanski cerkvi na Dunaju.
DUNAJ, 11. (Kor.) Danes ob 9 dopoldne je na prošnjo kongregacij italijanske narodne cerkve na Dunaju čita! škof dr. Pfluger slavnostno mašo, pri kateri je prosil škof tudi blagoslov Vsemogočnega za vojni uspeh c. in kr. armade. Cerkev je bila slavnostno razsvetljena in okrašena. Navzoči -so bili: vojni minister Krobatin, naučni minister, voditelj finančnega ministrstva, knez Starhenberg, soproga cesarskega namestnika barona Bienertha, veliko število visokih državnih uradnikov, policijski predsednik in številno občinstvo, med njimi mnogo Italijanov.
Ob 9 je dospel nadvojvoda Evgen, ki ga je pred vratmi pozdravil škof dr. Pfluger z vso asistenco. Maša je trajala eno uro. Na koncu so zapeli cesarsko pesem.
Za Rdeči križ.
DUNAJ, 11. (Kor.) Akcijska družba »Dy-namit Nobel« je naklonila Rdečemu križu na Dunaju 10.000 K in onemu v Budimpešti 10.000 K.
Narodna ustanova v prid ostalim padlih v boju.
BERLIN, 11. (Kor.) Narodna ustanova za ostale padlih v vojni, je izdala nastopni oklic: Silna vojna je prihrumela nad Nemčijo. Milijoni nemških mož nastavljajo svoja prsa sovražniku. Mnogo njih se ne povrne več. Naša dolžnost je, da skrbimo za ostale po junakih. Naloga države je, da pomaga tu. Ali ta ne more vsega. To pomoč treba spopolniti. Nemški možje, nemške žene — pomagajte! Pomagajte hitro! Tudi najmanjši dar je že dobrodošel.
Kruppovo darilo.
ESSEN, 11. (Kor.) Zakonska Krupp in Bohlen-Halbach sta v svojem in imenu tvrdke Krupp darovala za centralno in lokalne organizacije vojne službe, milijon mark.
Nemški glas o avstrijskih Slovanih in Rusiji.
BRNO, 11. (Kor.) »Tagesbote aus Mah-ren und Schlesien«, izvaja v svojem današnjem članku »Heroizem in nesramnost« med drugim tudi sledeče: Ali ni bila javna tajnost, da so tako v Petrogradu kakor tudi v Parizu sanjarili o tem, da bo od narodnih bojev razorana Avstrija razpadla, ali pa vsaj zabredla v težke notranje krize v trenotku. ko bi se na Dunaju drznili nastopiti proti carski državi. Na to razočaranje, ki je je doživela, ie bila panslavi-stična Rusija, ki je pričakovala, da bo v njenein boju proti Avstriji na njeni strani ves češko-slovanski svet, komaj pripravljena. Na Nevi so računali z vsemi možnostmi, samo s tem ne. kar se je sedaj zgodilo v Pragi. Na zbližanje nemškega in češkega naroda, na možnost pobratimstva nemškega in češkega naroda, ki sta se do-sedaj najkrutejše bojevala, niso mislili. In sedaj je vendar prišel ta dan, o katerem je mislil panslavističen svet, da ga nikdar
V'v* is.
ne doživi. Iz Čeških grl done klici cesarju Viljemu, cesarska pesem »Heil dir im Sie-geskranz«, »Die Wacht am Rhein« in lepa češka pesem »Kde domov muj«.
Kje je »razpadla«, »razbita« in »razorana« Avstrija, kje »gnjila« avstrijska država, o kateri so mislili njeni sovražniki, da bo razpadla v prvem trenotku? No, mi nismo nikdar dvomili, da bodo Slovani v trenotku, ko bi stala naša država pred nabrušenim ruskim mečem, izpregledali in spoznali, da imajo tudi oni kot narod zapadne evropske kulture v inoskovitskem carstvu enega najhujših sovražnikov. Nismo dvomili, da bodo avstrijski Slovani spoznali, da bi jim bila z uničenjem avstrijske monarhije odvzeta njih individualnost in narodni razvoj. Oni vedo danes, da je Nemčija svoj meč, ki ga je dvignila proti moskovitski državi, dvignila tudi zanje in uresničilo se je, kar smo videli že vnaprej in prorokovali, namreč: da bo našla carska Rusija pod orožjem ves nemški narod in vse slovanske narode Avstrije kot enoten narod.
Posebne molitve v Lateranu.
RIM, 11. (Kor.) Kapitelj lateranske bazilike bo na željo papeža, da naj se opravljajo v sedanjih resnih časih posebne molitve, razstavil v kapeli Scala Santa sliko Krista, ki se razstavlja po starem poročilu samo v časih, ko napočijo izvanredni dogodki.
nesreča grofice Christalni&
CELOVEC, 10. (Kor.) Kakor se glasi je smrt grofice Lucije Christalniug pripisati dejstvu, da se niso menili za klic straže.
Francoski $eneralisimus Mre.
Kakor je bilo brzojavno naznanjeno iz Pariza, je generalisimus Joffre odšel na mejo. Joffre je bil namreč določen za vrhovnega poveljnika francoskih čet. Dose-daj je bil Joffre šef generalnega štaba francoske vojske. V Franciji imajo popolno zaupanje vanj. Joffre se je rodil dne 12. januarja 1. 1852. v Risevoltes-u v vztočno pirenejskem okraju. Absolviral je pariško »Ecole politecnigue«, v kateri se vzgajajo artiljerijski in ženijski častniki. Leta 1870., ko je izbruhnila vojna med Francijo in Nemčijo, je bil Joffre v drugem letniku, a bil je takoj promoviran v podporočnika in poslan k artiljeriji v oblegani Pariz. Po končani vojni se je vrnil na rečeno tehn. šolo, da je dovršil pretrgane študije. Izstopil je iz šole kot ženijski poročnik ter je pri ženijskih četah napravil svojo karijero. Od leta 1885. je bil v raznih francoskih kolonijah: v Tonkingu, v Sudanu in na Madagaskarju. Pozneje je kot polkovnik poveljeval 5. ženijskemu polku v Versaille-su, a leta 1899. se je vrnil na Madagaskar. Leta 1901 je bil povišan v brigadnega generala in mu je bilo poverjeno mesto ravnatelja ženijskega oddelka na vojnem ministrstvu; leta 1905 je bil imenovan divizijskim generalom in poveljnikom v mestu Lille in slednjič poveljnikom 2. vojnega zbora v Amiensu. Od 1. 1910 je član višjega vojnega sveta, a od 1. 1911. šef generalnega štaba.
Rusija In njena vojna sila.
Rusija meri 21,722.977 štirijaških kilometrov ter ima, vštevši azijatske province, 160 milijonov prebivalcev. Pri vsej tej svoji velikosti in ogromnem številu prebivalcev pa ima le malo velikih, nasprotno pa zelo veliko manjših dobro ohranjenih cest, kar je glede na transporte čet neprecenljivega pomena, ker so te ceste v takem stanu, da se po njih ob vsakem letnem času lahko premikajo vse vrste ruske armade. Železnice, ako ravno jih ni bogzna koliko, so prikrojene za vojaške namene; te se, v kolikor se to dostaje strategičnih železnic, vedno še gradijo naprej.
Vojaški službeni dolžnosti so obvezani vsi moški, ki spadajo pod občo vojaško dolžnost, kazaki in po iregolariii ptuji narodi. Obči vojaški dolžnosti je vsak v to sposoben Rus cd 2*. do 46. leta podvržen. Skozi ceh 22 let služi ruski vojak pri vseh vrstah orožja, kar je v toli-vo zelo važno, da je potem poraben za vse.
Pri pehoti in artiljeriji se služi 3 leta, pri vseh drugih vrstah orožja pa 4 leta. Rezerva traja 15 let, raz ven tega pa še 5 let v državni obrani, kar je toliko kot naše čr-novojništvo. Kozaki služijo 18 let.
Finska ne daje rekrutov, zalo pa plača letnih 15 milijonov rubljev.
Stran H.
»EDINOST« It 1*3.
V Trstu, dne 12. avgusta 19H.
Ruska ima v mirnem času — brez obmejne straže — 60.000 častnikov in pa 1,320.000 mož. V vojnem času šteje vojska, vštevSi državobranstvo prvega poklica in nevštevSi §e neizvežbano državobranstvo drugega poklica, približno 4 milijone raoi. Konje, ki jih Rusija rabi za vojaštvo, dobi lahko doma.
Horatnu
Cesarska naredba z dne 31. 7. 1914., Št. 193 državnega zakonika, vsebuje sledeče določbe:
V §1. se določa 14-dnevni moratorij. Pri tem se dela razlika med
a)	pri vatnop ravnimi denarnimi terjatvami, ki so nastale pred 1. 8. 1914., in
b)	menicami in Čeki, ki dospejo med 1. in 14. 8. 1914. Predvsem torej veUa moratorij samo za deaarae obveznosti, (zakaj terjatve iz menic in čekov so tudi izključno denarne).Za druge obveznosti razra denarnih, moratorij ne velja.Nadalje se moratorij razteza samo na prhrateopravse obveznosti; javnopravne so izvzete.To veUa posebno tudi glede menic in Čekov, kolikor so dani v kritje javnopravnih terjatev. To izhaja iz naslova cesarske naredbe, kl se tiče odloka »prtvataopravnfc« terjatev. — Končno Je moratorij določen samo za ose denarne terjatve, ki so nastale prt* I. & 1914. Ta določba se ne tiče menic in Čekov, pri katerih Je merodajen samo dan dospelosti, ne pa dan, kdaj so bili Izdani. Za denarne terjatve (razun menic in čekov) nastale po 1. a 1914. aoratorfl ne ve*a- — Kakor rečeno, cesarska naredba določa moratorij predvsem za
dame terjatve naštele pred 1. 8. 1914.
Te se pa zopet ločijo v take, ki so tudi že zapadle v plačilo pred 1. 8. 1914., in take, Id zapadejo v plačilo iele med 1. 8. 1914. ai 14. 8. 1914. Pred 1. 8. 1914. nastale in pred tem dnevom dospele terjatve je dolžnik dolžan plačati 14. 8. 1914. Po 1. 8. 1914 v času do 14. 8. 1914^ dospevajoče, (vendar pa vsekakor pred 1. 8. 1914 nastale) terjatve je pa dolžnik dolžan plačati 14. dan po dnevu, katerega so dospele; ta dan se vtteva v 14-dnevni rok. Ako n. pr. terjatev, ki je nastala pred 1. 8. 1914., dospe (ali zapade) 12. 8. 1914., jo je dolžnik dol • žan plačati 25. 8. 1914.
Za menice in čeke, dospevajoče med 1. in 14. 8. 1914, se odlaga za 14 dni plačilni fias, rok za predložitev v akceptacijo ali v plačilo in rok za protest in sicer tudi tu tako, da se v ta 14-dnevni rok vštevata dneve, ko je rok začel teči in ko izteče. Menica, ki zapade 12. 8. 1914., se zatorei podalj-§a do 16. 8. 1914.
hjamc so določene v § 2 cesarske nared-|s> sicer:
1. aa vratilo zneskov do K 200 od strani ki niKnBi zavodov iz vlog in iz tekočega ra
njih razpravljati v nestrokovnem Časopisju.	_
Poljske prostovoljske tete.
V Galiciji obstoje zlasti med Poljaki že dolga leta mnogoštevilne, predvsem dija-Ske in telovadne organizacije, ki imajo v prvi vrsti v programu, podpirati avstrijske čete v slučaju vojne z osovraženo RnsiJo. To gibanje Je zavzelo zadnja leta, od jeseni 1912, ko so v Oaliciji vsled poiz-kiisne ruske mobilizacije pričakovali, da pride do vojne z RnsiJo, naJUrSe dimenzije in se Je tudi najskrbneje gojila Meseca decembra 1912 Je ustnaovil poljski narodni svet dva reorganizacijska odseka, od katerih Je bil prvi določen predvsem za pristale narodno-demokratične stranke, v drugem pa so bile združene socialistične In napredne poljske stranke. Člani teh organizacij so zamogli postati vsi bojaželj-ni moški po mestih in na deželi, v kolikor seveda niso bili podvrženi vojaiki dolžnosti. Vse te organizacije so Me ustrojene deloma po vzoru Sokolov, skautov (če-taiev) aH pa kot mlsiinilri strelci. V rabi orožja, V streljanju in vojnih vajah so jih podučevali sami strokovnjaki Oovori se, da postavi lahko samo pojiti Undska stranka okoli 100.000 mož kot strelske legije.
Leta 1912 so ustanovili tudi gaUki Ma-lorusi stične organizacije, da izveibajo svoje hudi za eventualni bol z Rusijo. Tudi rusinske organizacije so Imele vojaike inštruktorje In so se preskrbele s pripravnim orožjem.
glavna sezona in ker že dve tri leta ni bilo prave kopališke sezone. Iz mnogih nemških in avstrijskih kopališč je že pred tednom dni odpotovalo do 50% gostov. Vrhu tega je Škodoval Se dež, ki je tam one dni neprestano liL Tudi južnočeSka kopaliSČa so naenkrat osamela. Beg gostov iz Karlovih vari Je bil naravnost katastrofalen. Hoteli in penzije so ostali prazni, ker je v dveh treh dneh odpotovalo od tam na tisoče gostov-
9mt i m*
2. za terjatve ie ilnihenlh In
$. za terjatve iz aniamn* pogodeb;
4.	za rentne terjatve in zahteve vzdrževanja (nmnentacije);
5.	aahteve plačila obresti in vračila glav-moe k državnih dolgov in obveznosti, za katere je država porok.
Vlada sme določiti naredbenim potom Se druge injeme.
O lasom | 3 cesarske naredbe se morajo za čas, kolikor se plačilo zakasni vsled moratorija, plačevati zakonite ali v»Je pogodbene obresti.
Olasom § 4 se moratorijski odlog ne všteva v rok za zastavo in v zakonite roke za vložitev tožbe.
To je vsebina cesarske naredbe. Kar se njenega praktičnega udejstvovanja v sodnem postopanju tiče, je jasno, da se na podlagi menic in čekov, dospevajočih med 1. In 14. 8. 1914., ne morejo izdajati plačilni nalogi pred pretekom 14-dnevnega roka od dneva zapadlosti, ki je razviden iz menice ali Čeka (oziroma protesta ali poteg-njenčeve izjave na Čeku). Zakaj naredba pravi izrecno, ne, da je dolžniku dovoljen odlog, nego da je plačilni čas za 14 dni naprej pomaknjen. Ore za objektivno pre-niembo, nezavisno od volje stranke, tičočo se pogoja, na katerega se sodišče mora o-uradoma že takrat, ko naj izda me-■u.jm aH Čekovni plačilni nalog.
O vseh drugih pravnih vprašanjih, ki sto*e v zvezi z moratorijem, se pa slišijo bi čitajo različna mnenja, da ne kaže o
»Osservatore Romano«, glasilo Vatikana, Je objavil ta - le opomin svetega očeta na katolike vsega sveta: Mej tem, ko Je skoro vsa Evropa pritegnena v vrtinec neizmerno nesrečonosne vojne, na katere pustošenja in posledice ne more nikdo misliti, ne da bi se čutil potrtega od boli in groze, ne moremo drugače, nego da se bavimo s tem in da se čutimo mučene po misli na blaginjo in življenje tolikih državljanov in narodov, ki so nam zelo na srcu. V taki težki sili občutimo in razumemo dobro, da ljubezen očeta in apostolsko poslanstvo zahtevata od nas, da duhove podvignemo k Njemu, od katerega edinega nam more priti pomoč, h Kristusu, knezu miru in najmogočnejšemu posredovalcu človeka pri Bogu. Opominjamo torej katolike vsega sveta, naj se z zaupanjem obračajo do prestola milosti in usmiljenja. Vsem naj prednjači s svojim izgledom dnhovSčina, opravljajoč javne molitve in pobožnosti, vršečih se po odredbi škofov, da se izprosi sočutje Boga, da skoro odvrne nesrečonosno vojno bakljo in da navdahne najvišjim voditeljem narodov misel miru, ne pa žalosti. — Pij X, papež.
Donite vesti.
„VEČERNA EDINOST" Izide danes ob 5 In pol popoldne.
■ h	MALI OCslilS		1 ::
□□ □□		se ra&unajo po 4 stot. besedo-1 Mastno ti^kaae besede se raču-1 najo enkrat več. — Najmanjši 1 : pristojbina znaša 40 Btot'.nk. . j	□□ on □a
AflffftM ' Ml ' SffUnl v Barkovljah, 5 minut od Uuull SC IUkIOJ tramvajske postaje, /rajno stanovanje (soba. sobica in kuhinja . oventnelno meblrrano. Zraven hiše vrt. — Ponndfc pitati pod ..Stanovanje 1900" na Ins. oddelek Ldinosti.
Skupaj K 3314.60
__v neseni m oemnpB. Prejeli
smo: Minole dni, ko je bilo v Trstu pomanjkanje kovmastega denarja tako občutno, da ni mogel Človek, čeravno je imel pri sebi listnico polno bankovcev, dobiti takorekoč niti kosila, Če ni imel pri sebi drobiža, je ravno »Pkcolo« prvi povzdignil svoj glas proti onim, ki v praznem strahu, da izgube bankovci svojo vrednost, zamenjavajo bankovce in kopičijo drobiž ter ga odjemljejo prometu, pro-vzročevaje s tem občno zadrego. Sedaj pa je isti »Piccolo« dal svojim inkasan-tom po tobakarnah nalog, naj ne sprejemalo bankovcev, marveč naj zahtevajo od tobakarnaric za prodane številke »giorna-la« le drobiž. Tako nam poročajo iz zelo zanesljivega vira. To postopanje »Picco-la« ne potrebuje nobene besede v ilustracijo, saj vzbuja v vseh, ki so obveščeni o tem, največo indignacijo. Upamo tudi, da oblasti ne bodo molčale.
Posledice vojne po kopališčih. Težki časi sploSne razburjenosti in napetosti provzročajo že sedaj po raznih kopališčih, zdraviliščih in letoviščih najneugodneje posledice. Vsa ta podjetja so v minolem mesecu osamela in groze mnogim težke krize. Kakor trdi »Berliner Tageblatt«, trpe največ nemška in avstrijska kopališča. Udarec je za kopališča tem občut-ljiveji, ker je v tem času šele prav začela
PODLISTEK
RcMEI mlin.
Prekinila je Jerico jezno in gaklirala: „Ne ume jem vas, mam zeli, in vas nočem suneti....1 Ne vem, kaka nesramna in podla grožnja se skriva za vašimi besedami in •očem vedeti.... ali, naj bo ta grožnja kakr-šna-koH, kjubovala jei bom I Spravite se mi 1*
„Gospa markiza mi vendar dovoli časa do jutri zjutraj, da zapustim grad?*
Niti ure časa ne.... Ne prebijete več noči pod mojo streho.... Vzemite, kar je vašega in pojte nemudoma !"
„Ne morem vendar prebiti noči na cesti." To bi bilo ^rekruto.
„Grem", je rekla strežajka, zadobivši zo-' pet svojo prejšnjo hladnost, ali maščujem 'se! Vi bte markiza m jaz le sluftinja. Ali to me ne ovira, da boste radi mene točili grenke solze, tako gotovo, kakor se zovem Jerica in vas sovražim iz vse duše."--
Pol ure po tem prizoru je zlobni stvor, spremljan po lakaju, Id je nosil nje kovčeg, zapustil grad ter je potrkal na vrata nekega prenočišča v Port-Marly. Mesto pa, da bi Um prenočila, je dala gostilničarju en louis'dor ter ga |e pregovorila, da jo v svojem vozu prepelje v Pariz.
Cim je Jerica zapustila hišo, ki jo je s svojo navzočnostjo oskrunila, se je povrnila gospa d'Herouville v sobo, kjer je Laurcut bdel pri obeh otrocih.
Rekla je staremu slugi v spodbujevalno besedo; potem je vzela enega svečnikov z
,V Port-Ma Iv je gostiln; eden slug vas i goreče ini svečami z mize in se je povrnila spremi do bližnje '	Iv sosednjo sobo, ki jej je ob enem služila
„Milostna gospa je torej brez sočutja ?* | kot knjižnica in delavni kabmet. .Brez sočutja do vas, da, stokrat da."	Pavlina je sela k pisalni mizi, oprla lakti
Zdelo se je, da Jeiico notranja |eza j na blazino stoike, sknla obraz v roki in zaduši.	! ostala dolgo v popolni neprennciiosti, da bi
Nje hropeče sopenj Je pro zročalo glasove srjene kaće.
Smrt v kopal Ca. Snoći ob 7. Je nekega 171etnega mladeniča, ko se Je kopal v ljudskem kopaliSČu pri svetiOniku, na enkrat obUa slabost vsled Cesar je nesrečnež utoniL Prenesli so ga sicer takoj na kopno in pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, a nesrečni mladenič Je bil Že mrtev. Dosedaj se Se ni moglo dognati pokojnikove identitete. Truplo u-topljenčevo je bilo prenešeno v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Z višine 12 ntetrov je padel 131etni. kakor kuharski pomočnik na parniku »Iskra« ukrcani Luka Radovič: padel je namreč s krova parnika v spodnje notranje prostore ter pri tem zadobil več zunanjih in notranjih poSkodeb. Nesrečni dečko je bil preneŠen v bolnišnico.
Cela vrsta tatvin. 181etni parniški sobar Karel Destefani, doma iz Bukarešta, a vslužben na Lloydovem parniku »Tv-rol«, je bil včeraj aretiran, ker je nekemu svojemu tovarišu na imenovanem parniku ukradel 30 frankov v zlatu, bankovec za 10 kron in zlat prstan, vreden 15 kron. To je ena. Evo druge: Na zahtevo Josipine Spazzapanove, stanujoče v ul. Ugo Foscolo št. 3, je bila včeraj aretirana 60-letna Adela Urbanova, ki nima nobenega stalnega stanovanja. Spazzapa-nova je dala Urbanovo aretirati zato, ker jej je ukradla zlato verižico s priveskom
Dr. Adrian Merlato K 30, Josip Rupnik & C.o K 50, Fran Pizziga K 10, učiteljice in učenke Clizabetinskega zavoda za deklice K 53, Lia Keller K 10, tvrdka Penso Ventura 6t O.o K 100, kap. Stef. Dabino-vich K 50, N. E. Sevrastopulo in soproga K 300, kapitelj Sv. Justa K 100, zavarovalna družba proti toči »Meridionale« K 4000, odv. Gino Depangher K 100, M. V. Bussanich K 200, Grško - iztočna občina K 10.000, Cassa di risparmio Triestina K 5000, sen. Alfred Escher K 250, Ivan Bat-tara K 20, tovarna rastlinskega olja K 300, Banca Commerciale Triestina K 1000, Oskar grof Cassini, c. kr. admiral K 50, Splošna avstr. parobrodna družba Gero-limich & C.o K 500, Borzna deputacija K 5000, Ehrenthl Emanuel K 250, Schiitz Karel K 250, kom. Edgard Morpurgo K 500, čestiti Anton Germek K 100. dr. Kamilo Bozza sen. K 100, Gustav Alberti K 100, Ody Popper K 100, Myrto pl. Scara-manga K 2000, Ivan pl. Scaramanga K 500, dr. Olivier baron pl. Kober K 50, 11. izkaz Lloydovili uradnikov K 58.50, Edmund Fabiani K 50, Ida Afan de Rivera K 50, Karel Escher K 250, N. N. K 4, Iv. Angel Robba K 200, G. D. K 2, Friderik Fenderl in družina K 40, dr. Karmel Scrivanich in družina K 10, Benporath in brat K 25, Podjetje Zimolo K 100, Zadruga tržaških postrežčkov K 25, Klavdia Merlato Scha-ty K 15, kap. Joahim Merlato K 10, Hum-bert Pollack K 50, S. M. Alkaiay K 50, Nikolaj Mihael Jovanovich K 50, Alojzij Bearzi K 10, Rudolf Bachrach K 30, odv. Scipion in Linda pl. Sandrinelli K 100, Ivan Tonon K 5, Fran Gatti K 50, Ivan Ca-pon K 10, tvrdka brata Tevini K 10. agencija Zulin K 10, brata Covach v Zavijali K 10, tržaška zadruga kavarnarjev K 50. Darovi potom »Piccola« od 6. do 8. avg. K 2278.60 in od 9. do 10. avg. K 737.— .
V blagu so darovali: Ivan Battara, G. Serravallo, Ida Palutan.	_
Hftfffl	prostorov in vrtom v bližini mesta
nmm i5&e s« v najem, eventnelno so kupi. — Ponudb« pod „H i S a »08u na Inseratni oddelek Edinosti.	908
in pa namizni prt, v skupni vrednosti 65; kron. Sedaj pa še eno: Ko se je včeraj! zjutraj 18-letni mornar Anzelm Perič, do-j ma iz Zadra in stanujoč tu v ulici della Loggia št. 5, pogovarjal z drugimi mornarji, stoječ pod magistratnimi oboki, mu
je neznan tat izmaknil iz žepa listnico, v ^mmnmnMtk (3 sobe, kuhinj,, in vrt) iseesev kateri je miel 300 kron denarja. Pa ta se $|QnDVDnjB najem. Fonndbe pod „stanovanje ni zadnja, kajti pride še sledeča: 21-letna gtv, 907" na Inseratni oddelek Edinosti. 967 Karla Jakonšičeva, stanujoča v ulici de Fin št. 6, je dala včeraj aretirati v isti hiši stanujočo Hijacinto Tomazzijevo, ker jej je ta poslednja ukradla zlat prstan, vreden 30 kron, katerega je potem prodala za --40 stotink!
Umrli so: Prijavljeni dne 11. t. m. na mestnem fizikatu: Pagan Emanuel, mesec dni, uL del Farneto št. 98; Vičič Ivan, 75 let, Greta št. 96; Blundrič Fran, 22 let, v javnem vrtu; Sancin Slavica, mesec dni, Skedenj št. 1092; Uič Marina, 3 mesece, ul. D. Rossetti št. 41: Fasani Renat, 2 leti, Rocol št. 109; Zannini Rihard, mesec dni, Kjadin št. 477. -- V mestni bolnišnici dne 8. t. m.: Radošić Alojzija. 18 let; Škinlar Ivan, uro; Cuštević Ana, 29 let. .	_
Zi Rdeti ML
Uprava »Edinosti« je prejela dalje: Fran Gulič K 10.—; Ljudmila Krstič roj. pl. Kruzič K 20.—; Rezi Gačnik in Marija Spetič K 5.—.
Skupaj v tem izkazu K 35.— Prej izkazanih . . K 3279.60
Izkušena bobicu
seče tudi na dom. Trst, ulica Chiozza Ster. 50 (pritličje).	909
Odda se
Morasntti.
malo stanovanje v Rojanu. Pojasnila v ulici Coroneo St, 9, III. nadstropje
905
WAnfvtAf(ffao 18-20 stare' 8 5000 kron
suspuminc premoženja se želijo seznaniti b 35—40 let starimi gospodi. — Ponudbe pod .Zvezda", Če mogoCe s sliko, na Inseratni oddelek Edinosti._ ^
Čamim iKe službo kot voditeljica biie ali trgo-UUSPU vine na delali. - Naslov pove Inseratn-oddelek Edinosti pod itv. 1909,	1909
Alojzij UMfeder
Trst, V. G. Vasari 1», Trst
Zalogu bukovih m hrastovih M za vsahovrstne pode.
Naenkrat je mlada žena izpremenila svojo
pozicijo.	„ „
Segla je po papirju, pomočila pero v crnilo ter začela pisati z vnemo, ne da bi bila v ostalem delu noči prenehala z delom.
Ko je vsled prve dnevne luči plamen globoko dogorelih sveč jel le bledeti, je Pav-Ima že popisala veliko število poL Prenehala je.
Zmogla jo je utrujenost. Otrpneli roki sta odpovedali službo in vzlic strašnim duševnim mukam se je polastil mlade tene neod-
Vesti iz Goritte.
Okrožnica deželnega odbora vsem županstvom dežele.
Deželni odbor je izvedel, da si dajajo nekateri občinski tajniki plačevati sestavljanje prošenj, ki jih vlagajo družine odpoklicancev v dosego vzdrževalnih podpor.
Tako dejanje mora deželni odbor naj-odločnejše obsojati, kajti neodpustljivo je, da uboge družine, ki se merajo itak stiskati zbog tega, ker so jim odvzeti njih vzdrževatelji, morajo odštevati svoj pičlo odmerjeni denar še za taka priprosta pisarniška dela, ki bi jih morali občinski organi že zaradi človekoljubja opravljati
zastonj.	„	,
Vsled tega se nalaga županstvu, da strogo prepove svojim uslužbencem sprejemati denar za sestavljanje zgoraj omenjenih prošenj in da naznani deželnemu odboru nemudoma, ako bi se slični slučaji dogajali.
Pri tej priliki sc županstvu priporoča, da upliva na občinske organe in cvcntuel-no tudi na druge osebe, da naj radevolj-no gredo na roko ubogemu ljudstvu v tem težkem položaju. S tem bodo dokazali, da zaslužijo zaupanje občanov in bodo po drugi strani imeli zadoščenje, da so v sili svojemu bližnjemu pomagali.
Okrožnico je javno nabiti na občinski deski. Deželni glavar: Dr. Faidutti.
Svoil K svojimi im h svojim!
Dolžnost vsakega Slovana, ki stanuje na Greti, Rcnanu ali kje drugje je, da se poslužuje v edini
narodni trgovini iestvln
Anton Poiar
= Trtt-RoJan it. 2 =
Velika zaloga testenin Iz II. Bistrice ter likerjev, finega ojja, namiznega vina, riža, kave Itd. — Dobi se vsakovrstno Ciril-Metodovo blago po najnižjih cenah. Točna postrežba na dom in po poštnem povzetju od 5 kg. naprej.
HELVETIA
16
o TRST □
M, iL torku mia iti. N
ptoU« itftjbelfi« vrst«. Gramofoni n« mtormHm.
Predmet! za planince!
Kulialne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, gamaše, čepice Iz čiste volne, rokavice.
Steklenice Hclios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice In nogovice.
Za člane športnih rn planinskih društev POSEBNE CENE
Sportnu trsom StruKcI
ulica S. Iflio&io 12) B&spttti Krti puicoia)
Aprovizačni odsek za mesto Gorico je
____________r_______ __nujno potreben. V drugih mestih so dovo-
Idonjen, svinčen spanec, ki navadno sledi jni mestni sveti že znatne svote za apro-
izredni iznemoglosti.
Težka glava se Jej je prekladala z ene rame na drugo; goreče trepalnice so se jej povešale na trudne oči in vse okolo nje se jej Je videlo kakor v sanjah.
Poizkusila je ma! napor, da bi delovala proti otrplosti, ki se je polastila vsega njenega bitstva; i oka je preobračala popisane pole in nje ustnice so mrmrale v globoki pobilosti besede:
„Komaj je izpolnjena polovica moje naloge in vendar mera* biti že danes vse končano !*
vizacijo mesta, v Gorici še niw. Skrajni čas je, da tudi Gorica posnema druga mesta in da skrbi mestna uprava za zadostno množino živil in cettega kuriva.
V Ljubljani preiskujejo dnevno stranišča po javnih lokalih. V Gorici bi bilo to ravno toliko potrebno in upamo, da stori tudi zdravstveni odsek potrebne korake.
Opozarjamo vse občinstvo, da inora imeti vsakdo, ki gre iz Gorice, posebno dovoljenje od glavarstva. Ker ne stane
Pavlina je vnovič prijela za pero in je i to dovoljenje ničesar, naj si vsakdo
ino v St t ačicah dni v tednu.
FORD 16-20 HP
Novi ir.O'Itli 1913 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje ccn,
4—5 sedežev K 480C; 2 r.?ueža K 4300 Laudale s 6 sedežev 6300. - Popoln* opnra Capo+c s stranskimi zavesami, sleklo, pet t^Milk, genereter za acet lenski plin, mg, kil«a*et«caki ftevaik, hitromer. Ceno veljajo za voze proste voznim- in Ojlaine v Trstu,
ANTON SKERL
sodmijski izvedenec Trst, Piazza Cario Goldoni. Telefon 1734. Oarage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247.
staro
7.iato in ttiJfi »:*mo z nor:«> picdmoti. Sprejema niiofcke la	vsakovrstno
srefcroine. *laU.uin#. žmho»	žepne uio.