PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943-v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni •■Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
th "v	C	
(h >	55	
o ~	37	
o >	m	
		
04	z	
~ ?0	c	
G		
-o		G
m	Z	01
37	Z	01
	r_	
	t-š	
	KK	T>
	Z	?>
	IH	
	D	
	!>	
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 110 (12.742)
Zaradi okvare na motorjih iljušina 62 M
Letalska nesreča pri Varšavi 183 oseb izgubilo življenje
Pri poskusu prisilnega pristanka je letalo strmoglavilo in eksplodiralo
VARŠAVA — V najhujši letalski nesreči, ki se je kdajkoli zgodila na Poljskem, je včeraj umrlo 172 potnikov in 11 članov posadke; večina potnikov je bilo Poljakov, med njimi je bilo tudi 17 Američanov poljskega porekla in 19 Poljakov s stalnim bivališčem v tujini. Nihče ni preživel hude nesreče, saj je letalo eksplodiralo takoj, ko se je dotaknilo tal. Očividci pričajo, da ni bila nobena razbitina večja od dveh metrov. Deli iljušina 62 M, ki je bil last poljske državne letalske družbe LOT, pa so se nahajali tudi 600 metrov stran od kraja nesreče.
Poljska tiskovna agencija PAP je sporočila, da je poveljnik letala tako po vzletu na progi Varšava New York obvestili varšavski kontrolni stolp, da dva izmed štirih motorjev iljušina ne delata, ali da celo gorita. Letališču Okecie Poljskega glavnega mesta so zato sporočili, da se vračajo v Varšavo. Do tragedije je torej prišlo med manevrom za povratek, pred tem pa se je letalo umaknilo gosto naseljenemu predelu Urosinov in je trčilo na tla v gozdu Kabaty, ki je od Varšave oddaljen kakih 17 kilometrov.
Iljušin 62 M je odletel ob '10.18, ko pa se je kapetan odločil za povratek, je bilo letalo oddaljeno 250 kilometrov od Varšave, nedaleč od kraja Grudziadz, in 50 kilometrov južno od poljskega pristanišča Gdansk. Predstavniki poljske letalske družbe LOT si ne znajo razlagati, zakaj se je kapetan letala Zygmunt Pavlaczyk odločil, da se bo vrnil v oddaljeno Varšavo, ne da bi poskusil zasilen pristanek na bližnjem letališču v Gdansku. Iz istih virov se je tudi zvedelo, da je kapetan letala pred tem delno izpraznil rezervoarje, da bi s tem zmanjšal nevarnost požara pri zasilnem
pristanku. Na vsa ta vprašanja bo možen odgovor po pregledu »črne škatlice«, ki so jo izvedenci že našli. .
Novinarjem, ki so prihiteli na kraj nesreče, se je pred očmi prikazal srhljiv prizor: zoglenela trupla in deli teles razpršeni po tleh in na bližnjih drevesih. Zvedelo se je, da je bil med žrtvami tudi otrok, dve ženski pa sta se rešili, ker sta enostavno zamudili štirimotornik zaradi težav s poljskimi cariniki. Po padcu je letalo »pokosilo« 150 metrov gozda in se je zaustavilo le 300 metrov od manjšega naselja in komaj dva kilometra stran od residence v Natolinu, kjer jeJaruzelski sprejel Craxija leta 1985.
Letalo iljušin 62 M je bilo relativno novo, saj ga je LOT kupil pred tremi leti po nesreči nekega drugega iljušina 62, ki se je vračal iz Kanade; pri tej nesreči je umrlo 87 oseb. Iljušin 62 izdelujejo v Sovjetski zvezi, trenutno jih leti 200; 150 od teh pri Aeroflotu ostali pa v vseh vzhodnoevropskih državah, na Kitajskem in na Kubi. Strmoglavljeno letalo se je imenovalo Tadeusz Kosciuszko.
Nesreča je zelo prizadela italijanske politike, da so Cos-siga, Andreotti, Fanfani pa iz Tokia poslali poljskim kolegom sožalne brzojavke.
Včerajšnja nesreča je bila najhujša nesreča civilnega letalstva v Vzhodni Evropi in ena med najhujšimi v Evropi in svetu. Največja letalska katastrofa pa se je pripetila na Te-nerifeju, ko je v trčenju dveh jumbov družb KLM in Pan Am umrlo 579 oseb, v nesreči enega samega letala pa ima žalosten rekord japonska družba JAL; ko je 12. avgusta 1985 umrlo 520 ljudi.
Trst, nedelja, 10. maja 198',
£
0
—X
8
1
O
Po sestanku aktiva v A
Slovenski socialisti proti zavezništvu z LpT
Slovenski socialisti, člani italijanske socialistične stranke, zbrani na skupnem deželnem sestanku 8. maja 1987 v Medji vasi smo zaskrbljeni nad zadnjimi izjavami in stališči nekaterih predstavnikov PSI glede vsebine in glede ravni zaščite v Garibaldijevem predlogu globalnega zaščitnega zakona.
Predvsem pa smo presenečeni nad politično težko opravičljivim volilnim zavezništvom med Socialistično stranko in Listo za Trst. S tem dogovorom se slovenski socialisti ne strinjamo, ker so stališča Liste za Trst nezdružljiva z vrednotami in tradicijo socialistične stranke in so nasprotna pravicam in potrebam slovenske narodnostne skupnosti ter nevarna za razvoj in mirno sožitje na tem etnično mešanem področju.
Zato slovenski socialisti zavračamo ta volilni dogovor in za prihodnje parlamentarne
volitve pozivamo svoje člane in naše volivce, da glasujejo svobodno po svoji vesti in po svoji politični uvidevnosti ter priporočamo, da podprejo tiste kandidate, ki so vedno pokazali občutljivost in pozornost za pravice slovenske narodnostne skupnosti. Za goriš-ko in videmsko volilno okrožje pa naj podprejo predvsem slovenskega kandidata Mari-niga.
Slovenski socialisti smo tudi mnenja, da je v tem težkem in zapletenem političnem trenutku potrebno, da ostanemo prisotni pri političnem dogajanju in zato še bolj enotni in organizacijsko povezani v vseh treh pokrajinah naše dežele. Zato smo sklenili, da skličemo deželno skupščino slovenskih socialistov za petek, 19. junija t. L, v Gorici. Skupščina slovenskih socialistov naj neodvisno in samostojno izraža stališča in politične odločitve svojih članov.
Škofje prikrito pozvali volivce, naj oddajo glas demokristjanom
Natta socialistom: »Kdor razbija levico, se ujame v past desnice«
»Zapuščam Rim z lepimi občutki«
»Rimska izkušnja je bila zame človeško gledano res edinstvena človeška izkušnja. V parlamentu sem zastopala komunistično partijo, ob vsakem koraku pa sem skušala biti tudi glasnik vseh Slovencev v Italiji ter hkrati tudi zaščitnica interesov celotne tržaške stvarnosti. Zapuščam senat z občutkom, da sem nekaj naredila in se javno/zahvaljujem vsem, ki so mi v teh letih stali ob strani ter mi pomagali in me spodbujali pri vsakodnevnih parlamentarnih naporih.«
Komunistična senatorka Jelka Gerbec zapušča po teh volitvah senatni sedež, a ne aktivne politike, v kateri se bo še dalje angažirala kot komunistka in kot Slovenka. V parlament je bila izvoljena junija leta 1976, njeno ime in predvsem njeno delo sta tesno povezana s prizadevanji za odobritev globalnega zaščitnega zakona, pri katerih je igrala vlogo aktivne protagonistke. Tako leta 1976 kot v letih 1979 in 1983 je bila prva podpisnica zakonskega osnutka KPI za našo globalno zaščito.
Za Primorski dnevnik, posebno za njegovega rimskega dopisnika, je bila senatorka Gerbčeva vseskozi neprecenljiv vir informacij takore-koč »iz prve roke«, za kar se ji zahvaljujemo. (st)
NA 3. STRANI
RIM — Tako polemične volilne kampanje že dolgo ni bilo, sicer pa je to razumljivo, saj smo morda na pragu politične prelomnice. »Narodne solidarnosti si ni izmislila KD: leta 1975 so se PSI, PSDI, PRI in občasno še PLI zaklele, da ne bodo sedle za mizo z nami, če ne bo zraven tudi KPI, zdaj pa vik in krik, češ da si KD in KPI dvorita, kar je seveda laž,« pravi vodja demokristjanskih poslancev Martinaz-zoli. Komunistični tajnik Natta soglaša: »Kdor razbija levico, se ulovi v past desnice. Craxijev namig, da De Mita hiti v naročje KPI, ne zasluži niti odgovora.« Toda Natta kritizira tudi KD: »Njen očitek socialistom, da mislijo na dogovor s KPI, dokazuje razsul dosedanjih zavezništev in nujo po sodelovanju vseh naprednih sil za izgradnjo novega družbeno-političnega sistema.«
Natta ima v mislih seveda levo alternativo, to je temeljit programsko-politični preokret v smeri demokracije brez meja. Programski predlog KPI
sloni med drugim na listini pravic delovnih ljudi, na uravnovešenju gospodarskega ustroja, na razvoju Juga, odpravi revščine in brezposelnosti pa še — v zunanji politiki — na razorožitvi in tvornem mednarodnem sodelovanju. Craxi pa trmasto vztraja pri nevarnosti dvojne hegemonije KD-KPI, De Mita pri tezi o obnovitvi petstran-karske koalicije, Nicolazzi (PSDI) pri reformistični alternativi, a Spadolini pri sodnijski vlogi PRI med konkurenti na ringu.
Za dodatno polemiko je poskrbela škofovska konferenca: izdala je listino, v kateri poziva volivce, naj ostanejo zvesti tradiciji enotnosti med katoličani, ki da je v tem trenutku še prav posebno utemeljena. Z drugimi besedami: ne dajte svojega glasu tistim, ki se ne ravnajo strogo po verskih načelih. Gre za očiten, čeravno parafraziran poziv, naj volijo za KD, kar je izzvalo oster protest PSI in DP.
D. G.
Reagan počastil WiHiama Caseya
NEW YORK Ameriški predsednik Ronald Reagan in njegova žena Nancy sta včeraj prispela v New York, da bi prisostvovala pogrebu bivšega šefa CIA VVilliama Caseya.
Predsednik Reagan je nato obudil spomin na pokojnega Caseya v tedenskem radijskem sporočilu državi. O pokojniku je Reagan izjavil, da je bil »velik patriot, človek, ki se je posvečal delu, in velik osebni prijatelj«. (Casey je leta 1980 vodil predsedniško volilno kampanjo). Svoje radijsko sporočilo je predsednik sicer posvetil predvsem napadom na Kongres, ki se trudi, da bi krčil vojaško bilanco, je pa omenil tudi željo, da bi preiskovalci čimprej razčistili afero Iran-Contras Connecti-on.
Predsednik se je navezal tudi na ženevska pogajanja med ZDA in SZ in je izjavil, da je Kongres pripravljen »darovati Sovjetom tisto, kar jim ni uspelo dobiti ob pogajalni mizi«. Reagan očitno ni pripravljen ravnodušno sprejeti poraz v Kongresu, še najmanj pa na področju oboroževanja in krčenja jedrskih arzenalov.
»Ni to način upravljanja ameriške zunanje politike,« je izjavil predsednik Reagan na koncu svojega običajnega sporočila Američanom.
Obisk srbske delegacije v FJK
TRST - Danes dospe v Trst delegacija Gospodarske zbornice Srbije, ki jo vodi predsednik Radoje Stefanovič, spremljajo pa predstavniki številnih srbskih podjetij. Gostje vračajo tako obisk, ki sta ga opravili v Beogradu odposlanstvi tržaške in videmske Trgovinske zbornice pod vodstvom njunih predsednikov Tombesija in Brava. Jutri bo delegacija v gosteh tržaške, pojutrišnjem videmske in v sredo še goriške zbornice. Poleg plenarnih skupščin so v načrtu ogledi industrijskih in znanstvenih objektov v naši deželi pa tudi srečanji s predstavniki SDGZ v Trstu in Gorici ter sprejem na generalnem konzulatu SFRJ.
Čeprav do kraja manjkata še dve tekmi
Neapelj že proslavlja še neosvojeni naslov
' ’ □ □ d
Kolesarska dirka Alpe Adria
Penko še vedno vodi Danes sklep v Novem mestu
□ □ □ ■
Nogomet: z zmago proti Rijeki
Hajduku že osmi Pokal Jugoslavije
Ne zmaga, poraz belcev
DRAGO GAŠPERLIN
Dvanajstega junija bo minilo leto, odkar je južnoafriški rasistični režim uvedel izredno stanje in zverinske hajke na temnopolte domoljube v značilnem fašistično-policijskem slogu. Šestnajstega junija pa se bo izteklo enajsto leto po strašnem pokolu v črnskem mestu-getu Soweto. Kaj bo tedaj? Kako se bo 27-milijonska »manjšina« domorodcev spomnila tragičnih napadov na osnovne človekove pravice, potem ko se je Nacionalistična stranka Pietra Bothe med belskim volilnim cirkusom še okrepila kot je bilo predvideti a se je hkrati zaskrbljujoče učvrstila tudi ultradesničarska Konservativna stranka — kar pa je malokdo pričakoval?
Parlamentarne volitve niso imele nobenega zakonsko-ureditvenega smotra. Bela manjšina je z njimi hotela samo pokazati mišice in se še bolj zapreti sama vase, čemur je botroval tudi atavistični strah pred črnsko nevarnostjo - swart gevaart, ki se mu je po sledeh lova na čarovnice
pridružila še panika vpričo namišljene rdeče nevarnosti (komunizma) - roi gevaart. »Belo pleme« ni šlo na volišča z glavo, ampak z žolčem, ubogalo je racionalizmu neracionalne tradicije. Naravna posledica tega je prodor voditelja Konservativne stranke, zakrknjenega skrajnega desničarja Andreisa Treurnichta, ki se je leta 1982 hudo sprl z Botho in mu očital... filokomunizem. Zakaj? Ker je vodja režima napovedal nekaj reform, ki še zdaleč ne zaslužijo tega naziva.
Bržkone pa je izid volitev tudi posledica Bot-hovih krivih računov. Želel je utrditi svoj položaj, češ, potem se bom že kako izmazal in črnski sitnariji z lekarniško tehtnico delil drobtine, v resnici pa se je izkazalo, da nima tistih intelektualnih sposobnosti, ki bi. mu dovolile smotrno razčlembo razmer. In tako so dvignili glavo jastrebi, medtem ko so golobice iz vrst Zvezne pro-gresistične stranke, ki je proti apartheidu, potegnile krajši konec, kar je anglikanski škof in Nobelov nagrajenec za mir Desmond Tutu označil
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V spopadu je umrlo osem gverilcev in neki civilist
IRA utrpela hud poraz teroristi padli v zasedo
LONDON — Med devetimi mrtvimi v predsinočnjem spopadu s posebnim elitnim protiterorističnim oddelkom britanske vojske v Ulstru sta tudi dva izmed zgodovinskih voditeljev Irske republikanske armade. Med desetminutnim strahovitim križnim ognjem je umrl tudi eden izmed mimoidočih civilistov, drugi pa je bil ranjen in leži v smrtni nevarnosti v bližnji bolnišnici. Med policisti in vojaki posebne enote so bili trije lažje ranjeni.
Včerajšnji vojaški obračun je nedvomno hudo prizadel severnoirske teroriste, ki niso nikoli — od konca državljanske vojne — izgubili toliko mož v eni sami akciji. Prejšnjo noč sta namreč umrla dva najpomembnejša voditelja: James Lynagh, ki ga je policija iskala zaradi desetih umorov, in Pat Kelly, vodja gverilcev v pokrajini Tyrone. Lynagh naj bi tudi zakrivil
umor Normana Strongeja, priletnega predsednika parlamenta v Ulstru, ki ga je leta 1981 skupaj s sinom Jamesom razmesarila bomba.
Iz policijskih virov se je medtem zvedelo, da je eden izmed vrinjencev v teroristično organizacijo obvestil britanskeagente o bližnjem napadu severnoirskih gverilcev na policijsko postajo v vasi Loughall, ki leži 50 kilometrov južno od Belfasta. Angleška policija je zato pripravila zasedo, osebje policijske postaje zamenjala s 40 angleškimi »usnjenimi čeladami«, ki so pričakali gverilce v zasedi.
Včerajšnja akcija je bila prva odkar je britanska vlada sklenila ojačiti varnostne ukrepe v Ulstru, kar med drugim tudi predvideva uporabo posebnih oddelkov britanske vojske. Londonska vlada je sprejela ta ukrep po atentatu severoirskih gverilcev, ko so
pred dvema tednoma ubili visokega britanskega odvetnika in njegovo spo-rogo.
Očividci so dejali, da so separatisti skušali vdreti v komisariat z buldožerjem, nakar naj bi v notranjost postaje vrgli ročne bombe.
Irska republikanska armada je v zadnjem času sprožila celo serijo atentatov v pričakovanju splošnih političnih volitev na Otoku. Gerry Adams, predsednik stranke Sinn Fein — politično krilo gverilcev — je obtožil britanske oddelke, da bi radi v krvi zatrli upor severnoirskihkatolikov. »Lahko samo izrazim svoje sočutje in simpatijo družinam prostovoljcev, ki so umrli med služenjem narodne dolžnosti,« je dodal Gerry Adams.
V slabem mesecu dni je v Severnem Irskem umrlo v atentatih 13 britanskih vojakov in policistov.
Ljubljana je slavila
LJUBLJANA — Z osrednjo proslavo na Trgu Revolucije je Ljubljana včeraj proslavila 42-letnico osvoboditve, že 31. pohod Po poteh okupirane Ljubljane in 25. kurirčkovo pošto. Slavnostni govornik je bil predsednik republiške konference SZDL Jože Smole, ki je iz stihov Prešernove Zdravice »ne vrag, le sosed bo mejak« razvil misli o sožitju med narodi in se poklonil spominu sinov in hčera vseh jugoslovanskih narodov, ki so svoja življenja darovali za izgradnjo svobodne in nove socialistične samoupravne Jugoslavije. Smole je tudi poudaril, da bo Jugoslavija trdna, če se bo v njej potrdil in razvijal v svoji in skupni odgovornosti vsak narod in narodnost.
Od ranih jutranjih ur pa so prebivalci Ljubljane sklenili »živi obroč« okoli mesta. Pohodniki vseh starosti so se tako spomnili na tiste tragične dni, ko je okupator z bodečo žico obdal slovensko glavno mesto.
S svečano sejo skupščine občine Ajdovščina
Obletnica 1. slovenske vlade
AJDOVŠČINA — S svečano sejo skupščine občine Ajdovščina so včeraj proslavili 42-letnico ustanovitve prve slovenske vlade, ki je bila eden najpomembnejših mejnikov v slovenski zgodovini.
Tistega 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini potrjena neločljiva povezanost Primorske z matičnim narodom, zbrisana je bila rapalska meja, Slovenija pa je obenem izrazila svojo trdno odločnost, da z vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi gradi svojo in skupno usodo.
Fanfani na Japonskem
Predsednik italijanske volilne vlade Fanfani se je z japonskim kolegom Nakasonejem pogovarjal o pripravah na jm nijski vrh industrializiranih držav	(Telefoto AP)
Kako italijanski kolegi sočustvujejo s Hartom
RIM — Afera, v središču katere se je znašel kandidat demokratske stranke Gary Hart, je podrezala tudi italijanske politike, ki so reagirali na Hartov odstop, še bolj pa na njegove ljubezenske zapetljaje, s pikrimi komentarji in ležernimi izjavami, ki jih je zbral tednik Panorama.
Ko prebiramo izjave italijanskih politikov, jim moramo - enkrat toliko - priznati, da so se kar hudomušno lotili vprašanja, ki je tako globoko vplivalo na ameriško predvolilno ozračje. Krščanski demokrat Giovanni ■ Goria je opustil finančno strogost in si dovolil ironično izjavo: »Najbolj dramatično vprašanje je, ali je Gary Hart res spolno občeval z njo (Donno Rice) ali ne.« Svoj doprinos k debati na Panorami pa je zaključil s stavkom »Na srečo smo v Italiji«.
Z njim se najbrž strinja tudi strankarski kolega Mino Martinaz-zoli, ki je svojo izjavo obogatil z življenjepisnimi podatki. »Amerika je država norcev.« pravi Martinaz-zoli »Obiskal sem jo dvakrat in sem se prepričal, da tam ne bi mogel živeti. Ameriško javno mnenje se škandalizira, ko si kandidat za Belo hišo privošči ljubezensko avanturo.« Manj prizadet je socialist Rino Formica, ki je hudomušno izjavil: »Na to se razumem: zame je ta Gary Hart pravi »padreterno« (s tem je najbrž mislil izraziti misel, da je demokratski kandidat »vsemogočni« ljubimec).«
Z Martinazzolijem, ki trdi, da je ZDA država, v katero najbrž ni dobro zahajati, soglaša Carlo Petruc-cioli (KP1). Po njegovem mnenju je Hartov primer še en dokaz, da je življenje v Italiji prijetno. Petrucci-oli pa si je privoščil tudi ščepec pristnega italijansko obarvanega sarkazma, saj je izjavil: »Prav nič me ne čudi, da je ameriški politik, ki je največji prijatelj Giannija De Michelisa, ženskar.« Bogve kako bo to pripombo sprejel De Miche-lis, ki si ga že temeljito sposojajo v televizijski oddaji Drive In (zamenjal je lanskoletno žrtev Spadolini-ja).
Socialist Luigi Covatta trdi, da se »v ZDA časopisi ukvarjajo z avanturami politikov. V Italiji pa jih zabeležijo tajne službe.« Povsem umirjena pa je reakcija Nicola Mancinija (KD), ki se je vzdržal komentarjev. Priznal je, da se ga kot vernega človeka problemi, ki so pogubili Hartovo politično kariero,
ne tičejo. Vzemimo to na znanje in preidimo k izjavi Giovannija Neg-rija (PR), ki primerja Donno Rice s Parizom, ki je v slavnem zgodovinskem reku vreden maše, medtem ko je Hartova manekenka po njegovem mnenju vredna... Bele hiše.
Demokristjan ‘ Costante Degan primerja odnos Hart-Rice z ljubezenskimi sponami, ki so vezale Palmira Togliattija na Nilde lottije-vo. Prispodobo je sicer uporabil, da bi obrazložil, kako smo v Italiji tolerantni, najbrž pa le ni izbral pravilnega primera. Z njim se ne strinja Adolfa Sarti (KD), ki daje razumeti, da se tudi italijanski politiki preveč ukvarjajo z ženskami, saj bi sicer ne izjavil: »Tudi pri nas bi se morali politiki držati devete božje zapovedi: ne želi si svojega bližnjega žene.'«
Alessandra Reggianija, socialista, je najbolj vznemirilo dejstvo, da je Gary Hart pri petdesetih letih mislil na ženske: »V ZDA so pri petdesetih letih še čili.« (Zakaj pa ne bi bili?) Iz zgodovine ameriških poltikov, ki so kdaj zabredli v ljubezenske težave je črpal radikalec Teodori: »Od Jeffersona do Kenne-dyja obstaja v ZDA bogata demokratska tradicija ženskarjev. Sicer pa,« nadaljuje Teodori, »mar ni ameriška ustava edina, ki predvideva pravico do zvestobe?«
Italijanski katoliški strpnosti (»vsaj ti da odvezo«) se je v svojem doprinosu k razpravi oddolžil socialist Piro. Gary Hart naj bi naredil temeljno napako, ko ni hotel v javnosti priznati, da je bil njegov zakon v krizi. Američani pa so jo polomili, ko so mislili samo na dušo in pozabili na meso. Na Pira se navezuje tudi krščanski demokrat Ciccardini, ki pravi, da je »pri nas lepše kot v puritanski Ameriki. S tremi očenaši bi bil Gary Hart odrešen«. Manj duhovno razpoložen pa je bil liberalec Sterpa. Njemu moramo pripisati. izjavo: »Pri nas, če se politiki pečajo z ženskami, še ne izbruhne škandal. Na srečo.« Pregled »izjav« na Hartov račun pa sklene filozofsko razpravljanje krščanskega demokrata Evangelistija. »Ko bi se šlo za spako (v originalu »racchia«) bi še razumel škandal. Ste videli kako je prikupna (v originalu »bona«) Don-na Rice? (...). S tako žensko (neposrečeni prevod besedne igre Donna — donna) bi si pri nas pridobili kopico glasov.« Pa mir besedi.
Neodložljiva zahteva po novem finančnem in gospodarskem redu
Daljša se veriga nerazvitih držav ki ne vračajo več svojih dolgov
Tudi predsednik Zambije, Kenneth Kaunda, je te dni sporočil Svetovni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu, da njegova država ni več sposobna odplačevati dolga, da zavrača ukrepe, ki jih priporoča Mednarodni denarni sklad (zamrznitev cen in mezd pri omejitvi uvoza) in da bo kvečjemu vračala obresti, toda največ v višini 10 odstotkov izvoznega dohodka. Pojavi ostre reakcije na priporočila, da ne rečemo diktate mednarodnih bančnih zavodov, se torej širijo z ameriške na druge celine.
Stališče Zambije, ki sicer preživlja tudi zavoljo napačnih naložb in nepremišljenih družbenih ukrepov hudo notranjo krizo, je za las podobno stališčem nekaterih latinsko-ameriških držav. Tako kot zdaj Zambija, je pričel že pred 10 meseci ravnati npr. Peru, ki so mu sledile nekatere druge ameriške države. Iz Afrike poročajo, da bo najbrž tudi Zaire storil iste korake kot Zambija. Zadolžene države vračajo, kolikor morejo, ali pa ne vračajo, ker tega ne zmorejo. Predsednik Svetovne banke, Conable, je sam priznal, da so zdaj na vrsti upniki, »da resno proučijo stanje in da sprejmejo ustrezne ukrepe«. Toda premikov še ni, vsaj opaznih ne. Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in druge mednarodne ustanove še zmeraj nočejo imeti stikov z organizmi držav
v razvoju ter pristajajo na dialog le v okviru UNCTAD, ki bo zasedal junija.
Problem se vleče v nedogled, kajpak v škodo držav v razvoju, toda tudi na rovaš upnikov, ki ne.dobe denarja nazaj, bogate države pa morajo po sili razmer še omejevati izvoz v zaostale države. V sekretariatu neuvrščenih, ki je zdaj v Hara-reju, pa le niso hudo pesimisti. Nekateri se pač nanašajo na logiko, da bo zaostritev odnosov med dolžnicami in upniki navsezadnje morala pripeljati do premika. Države v razvoju sicer še zmerom sodijo, da bo rešitev samo v novi svetovni gospodarski ureditvi.
Problem gospodarskih odnosov med razvitimi in nerazvitimi se je začel pojavljati okrog 1960 leta, potem ko so bivše kolonialne dežele spoznale, da je kolonializem res doživel svoj konec in da niso mogle več računati na njegovo obno-
vo. Tedaj pa so države v razvoju pričele naglaša-ti troje vprašanj: enakopravno mednarodno trgovino, problem surovin in kajpak pomoč državam v razvoju. Uspehov ni bilo malo; predvsem zahvaljujoč Združenim narodom so v mednarodni trgovini začeli uveljavljati tako imenovane trgovinske preferenciale v prid državam v razvoju; v organizaciji GATT so končno zavrnili načelo recipročnosti, ki seveda ni moglo veljati v odnosih med razvitimi in nerazvitimi.
Pomembna je bila tudi ustanovitev UNCTAD, pa še sprememba v dejavnosti UNIDO (Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj), po kateri je ta ustanova prenesla težišče svojega dela na dežele v razvoju. Z leti so bili storjeni novi ukrepi nekako v duhu nove mednarodne ekonomske ureditve, ki so jo takorekoč kodifici-rali pred kakimi desetimi leti. Med drugim je
Organizacija Združenih narodov na svojem rednem zasednju priznala (in se zavezala), da problem razvoja nerazvitih ne zadeva samo njih, marveč ves svet ter da bo moral zlasti razviti del pomagati pri ekonomskem, socialnem in kulturnem razvoju.
Problematika v zvezi z novo svetovno ekonomsko ureditvijo se torej le aktualizira. Zaostruje se, toda v zaostrovanju so tudi simptomi razščiščevanja. Vprašanja nove ureditve ne načenjajo več samo neuvrščeni in njihove institucije, ne samo Združeni narodi, ki so tudi v zvezi s tem že naglasili temeljno načelo enakopravnosti, marveč številni drugi. Vprašanje je pogosto na tapeti Socialistične internacionale, tako imenovanega Rimskega kluba, sestankov bogatih in bogatejših. Neizbežno je, da ga bodo v taki ali drugačni obliki, pod takim ali drugačnim plaščem, obravnavali tudi na junijskem sestanku takorekoč najbogatejših, ki bo tokrat v Benetkah.
Vprašanje v zvezi z novo gospodarsko ureditvijo in s problemom dolgov kot njenim pomembnim vzvodnim elementom je nemara res obtičalo; toda to, ocenjujejo v gibanju neuvrščenih, ne more biti dokončno. Gre za stagnacijo, gre prej-koslej za nihanje v reševanju tega problema, kar je konec koncev tudi razumljivo. Vendar tok v smeri nove ureditve nezadržno gre svojo pot.
MIRO KOCJAN
• Ne zmaga, ampak poraz belcev
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kot »povratek v najtemačnejše srednjeveško obdobje«. Ko je torej že kazalo, da plamenček upanja v miroljuben, čeravnopostopen prehod oblasti iz belih v zakonite črne roke vendarle ne bo ugasnil, je naenkrat začel poje-njavati, namesto njega pa se utegne razviti plamen krvave vstaje in posledične še bolj krvave represije. Ali ni Botha na volilnih shodih pozval k »še večjemu zaupanju v sile javne varnosti«?
In, ali ni res, da Bothi ne bo treba prevzemati neposredne odgovornosti za krvolitje, ko pa bi to nalogo z največjim veseljem opravile Treurnichto-ve oborožene tolpe in predsedniku priskrbele dober alibi?
V Južni Afriki lahko torej v najkrajšem eksplodira. Pa ne z oboroženim uporom izmučene in zasramovane črnske skupnosti - vsaj spočetka ne - temveč s stavkami in njihovim stopnjevanjem ter s sabotažami, ki bi povsem paralizirale meganaselja temnopoltih in polagoma onemogočile upravljivost države, a vlado prisilile k pogajanjem. Vse to seveda za primer, da Afriški nacionalni kongres
(ANC) prevlada nad radikalnimi obupanci iz siromašnih getov, ki vidijo v nasilju edini izhod in marsikateri demokratičen belec si ne more kaj, da jim ne bi dal prav. Je to res zmaga? Ne, to je poraz Bothe in belega človeka. Zp preprečitev vsesplošnega pokola je še kanček upanja, čeprav prevladuje mnenje, da je že prepozno. Razen če ne bi zoper Botho nastopili veleindustrijci, ki se ogrevajo za poli-
tične spremembe, brez katerih gospodarstva ni mogoče utrditi, pa tudi anglofonski liberal-razumniki in nizozemska reformirana Cerkev. Drugače bi morala mednarodna skupnost preiti od praznih besed k dejanjem in popolnoma izolirati Pretorio. To bo pa spet težko, če se bo našel še kdo, ki bo — tako kot bavarski vodja Franz Josef Strauss — Bothi prisrčno čestital za zmago na volitvah.
0
Ferro Julia
TRGOVINA in RAZSTAVA:
Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371
URARNA ZLATARNA
L AURENTI
DIAMANTI
—	posamezni na prstanih
—	briljanti na poročnih prstanih .
—	nad 500 modelov z GARANCIJO
TRST — Largo Santorio 4
Pogovor z Jelko Gerbec, ki zapušča senat
»V Rimu sem skušala dosledno ščititi interese vseh Slovencev v Italiji«
» V ključnih trenutkih se je manjšina odpovedala močnemu političnemu pritisku«
TRST — Tovarišica Jelka, Vi ste bili senatorka 11 let >n ta rimska izkušnja je bila gotovo za Vas tudi človeško gledano bogato življenjsko doživetje. S kakšnimi občutki tako rekoč zapuščate Rim in se spet vračate nazaj v Trst?
Zame je bila ta res edinstvena človeška izkušnja, ki mi je omogočila, da sem spoznala dosti ljudi ter se od blizu približala stvarnostim, ki so bile do tedaj zame tuje. Ne-morem pa reči, da se vračam v Trst, ker sem z mestom, z njegovim okoljem in z našimi ljudmi vedno ohranila tesne vezi. Domov sem se vračala skoraj vsak teden in se udeleževala partijskih sestankov, zasedanj slovenske enotne delegacije in drugih javnih zborovanj. Lahko rečem, da v teh 11 letih skoraj ni bilo sobote ali nedelje, ki bi jo preživela brez sodelovanja na tej ali oni manifestaciji. Taka je pač usoda velike večine politikov in izvoljenih predstavnikov m se zato ne kesam svojih izbir, čeprav je pri vsem tem nekoliko nastradalo moje osebno življenje.
Vi ste bili izvoljeni na komunistični listi in ste bili pri izvajanju parlamentarnega mandata vedno močno strankarsko opredeljeni. Skušali pa ste zastopati tudi interese vsega mesta, čeprav Vam je marsikdo očital, da ste samo »slovenska senatorka«.
Kot rečeno sem vedno in povsod logično zastopala KPI, ker sem bila izvoljena na tej listi. Istočasno pa sem stalno vzdrževala redne odnose z vsemi komponentami naše
manjšine, tako da sem v Rimu skušala biti tudi zastopnica interesov vseh Slovencev. Pri tem moram poudariti, da so mi te komponente in organizacije vedno izkazovale veliko spoštovanje, kar si štejem v čast. Taki odnosi znotraj in zunaj partije so mi omogočili, da se v Rimu nisem skoraj nikoli čutila osamljena in da sem čutila za sabo podporo vseh Slovencev v Italiji. To je gotovo kvalificiralo moj nastop v očeh javnega mnenja in tudi kolegov v parlamentu.
Bila pa sem tudi edini tržaški senator in sem zato skušala dosledno zastopati interese tržaške stvarnosti kot celote. Do izvolitve socialistične poslanke Roberte Brede sem bila v parlamentu dolgo let edina ženska predstavnica' iz naše dežele. Kot zastopnica ženskega gibanja KPI sem sodelovala pri sestavi nove državne listine o pravicah žensk, v kateri je prvič omenjena manjšinska problematika.
Vaše delo in Vaši napori v senatu so bili tesno povezani z bojem za dosego globalnega zaščitnega zakona. Kako ocenjujete besedilo, ki ga je pripravil socialistični senator Garibaldi in zadnje premike, če jih lahko tako imenujemo, v ožjem odboru senatne komisije za ustavna vprašanja?
Garibaldijev osnutek ne odgovarja stališčem KPI in tudi ne potrebam in zahtevam naše manjšine, v veliki meri pa ne soglaša niti s stališči osnutka, ki so ga predložili socialisti. Treba pa je vsekakor podčrtati, da nismo' nikoli doslej prišli do tako visoke stopnje v parlamentarni razpravi. Ta osnutek je naletel na velik odpor ne samo desničarskih krogov, ampak tudi številnih sil ustavnega loka, ki smatrajo, da je to besedilo preveč ugodno za manjšino. Mnogi so še danes prepričani, da Slovenci ne potrebujemo novega zakona, ampak samo tako zvoni poenoten odlok (ital. testo unico), ki bi združeval to, kar že imamo, in nam priznaval zelo omejene pravice.
Mi pa ne moremo kar tako odkloniti tega osnutka in tako dovoliti, da se globalni zakon odloži na bogvekdaj. Garibaldijev tekst predstavlja izhodišče, o katerem moramo nujno razpravljati in seveda prvenstveno upoštevati njegove velike hibe in pomanjkljivosti, posebno na področju šolstva, jezikovne enakopravnosti in teritorialne opredelitve naše skupnosti. Komunisti smo se zato pripravili na oster politični boj v parlamentu, neke vrste »boj za popravke«, s pomočjo močne kampanje v javnem mnenju z namenom, da iztržemo najboljše pogoje za manjšino. Vladna kriza je nato vso razpravo postavila na glavo, kar pomeni, da bo treba v novi zakonodajni dobi začeti vse znova. Garibaldijev osnutek bo lahko služil le kot vsebinsko izhodišče za nadaljnjo razpravo in nič več.
Kako ocenjujete potrebo po enotnosti pri parlamentarnem in političnem boju za dosego globalne zaščite?
Jaz sem vedno vztrajala in še dalje dosledno vztrajam, da je pot enotnosti vseh Slovencev v Italiji edina možna pot za uveljavitev naših narodnostnih pravic. Enotnost nam bo potrebna zlasti v novi zakonodajni dobi, ko bo treba v parlamentu začeti vse znova in se bomo morali pri tem soočati s pogoji, ki ne verjamem, da bodo boljši od sedanjih. Jaz bi si zelo želela, da bi se politične razmere v Italiji korenito spremenile, osebno pa dvomim, da bo KD po volitvah prepustila krmilo predsedstva vlade drugim strankam. Z demokristjanskim predsednikom vlade pa bo za nas Slovence v vsakem primeru še težje. Z druge strani pa dvomim, da se bodo razmere na deželni in na krajevni ravni bistveno spremenile, tako da bomo Slovenci lahko računali na svetlejšo bodočnost. Naše pravice si bomo morali torej izbojevati predvsem sami.
Kaj po Vašem pogojuje, da Slovenci nismo še dobili globalnega zaščitnega zakona in se moramo več kot 40 let po zmagi nad nacifašizmom še boriti za naše pravice?
Slovensko vprašanje je v vsem povojnem času nudilo vedno priložnost za ogrevanje sporov in za netenje narodnostne mržnje, kar se dogaja tudi sedaj, kot priča dejavnost gibanj, ki so nastala in se razvila ob demagoškem izkoriščanju teh tematik. Pri tem velja osvetliti omejevalno vlogo krščanske demokracije, z druge strani pa podčrtati, da se za manjšinsko problematiko skriva vedno čista volilna računica. To ne velja samo za desnico in za KD, ampak tudi za nekatere druge stranke, ki imajo v svoji sredi osebnosti, ki so po mišljenju melonarji, provincialisti in nacionalisti.
Smo tudi Slovenci po Vašem v zadnjem času zagrešili kako napako v boju za enakopravnost in za naše pravice?
V zadnjem času je bilo premalo živega boja na terenu v podporo temu, kar se je delalo v Rimu in premalo je bilo tudi množičnega in načrtovanega pritiska na pristojna telesa, tako na vsedržavni kot na krajevni ravni. V mislih imam parlamentarni boj za odobritev finančnega zakona ter na milijarde, ki jih država namenja naši narodnostni skupnosti. Pri tem sem imela stalno občutek, da smo iz dežele pasivno sledili rimskim dogodkom, kar se je nato ponovilo tudi pri obravnavi nekaterih ključnih šolskih vprašanj. Tudi v ključnih trenutkih parlamentarne razprave o globalni zaščiti sem imela vtis, da nismo odločno pritisnili ter postavili na noge primerno politično strategijo, ki bi iz naših krajev pospešila reševanje naših vprašanj.
Kakšen je bil za Vas najlepši »rimski trenutek«?
Nastop zbora Glasbene matice v Rimu in gostovanje Tržaškega okteta na Kvirinalu, ker je slovensko pesem poslušal tedanji predsednik republike Pertini.
Kaj pa najtežji trenutek?
Tržaška nacionalistična in fašistična gonja ob koncu sedemdesetih let, ki se je od časa do časa ponavljala tudi v Rimu. Kampanja je bila osebno naperjena proti meni ter je tedaj močno pretresla moje osebno življenje in moje družinske afekte. Se ne sramujem priznati, da sem se takrat, prvič po dogodkih v ilegali, spet resnično bala za svoje življenje.
Razgovor napisal SANDOR TENCE
Jutri v Rimu srečanje med CGIL-CISL-UIL in družbo IRI
TRST — Na zahtevo deželne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL bo jutri v Rimu sestanek s predstavniki IRI.
Na sestanku bodo sindikalni predstavniki podčrtali nujnost, da bi se obnovilo teritorialno soočanje (na mrtvi točki je obtičalo lanskega oktobra) spričo novih problemov, na katerih slonijo perspektive prisotnosti javnih podjetij in družb na tržaškem in goriškem področju.
Še posebej bodo sindikalni predstavniki ožigosali počasnosti in zamude, ki označujejo posege finančnih družb pri saniranju industrijskih podjetij, ki preživljajo krizne trenutke, kot so Arzenal sv. Marka, Terni, Tovarna velikih motorjev in Lloyd. Glede teh problemov — dodaja deželna sindikalna zveza — ni več opravičljivo zvračanje odgovornosti med finančnimi družbami in IRI, ki dejansko onemogoča, da bi se rešili vsi tisti problemi, ki jih je postavila sindikalna zveza. Zaradi tega bodo sindikati zahtevali od IRI, naj si družba prevzame te odgovornosti in naj poseže na pristojnih ravneh, da bi se na tak način ustvarili pogoji za sklepno soočanje in torej rešitev odprtih problemov. To soočanje naj bi se po mnenju sindikalne zveze moralo zaključiti pred poletnimi dopusti.
FILEA-CGIL predlaga nove metode za dražbe javnih del
VIDEM — »Trenutno stanje dražb za javna dela v naši deželi je res hudo« — tako je izjavil Ginb Dorigo, deželni tajnik FILEA-CGIL v svojem poročilu na zasedanju na to temo, ki je bilo v petek v Vidmu. Razlog za tako stanje je treba po njegovih besedah iskati v metodi dodeljevanja dražb. Dandanes je največji del dražb za javna dela izpeljan po metodi najvišjega znižanja: to v drugih besedah pomeni, da se na dražbah za javna dela upoštevajo samo tista podjetja, ki nudijo najboljše pogoje, torej tista, ki predlagajo najnižjo ceno. Po mnenju sindikata pomeni, da se na osnovi take metode dodeljujejo dela takim podjetjem, ki nato niso v stanju, da bi ta dela tudi uresničila, zaradi česar se poslužujejo drugih podjetij. Na tak način se pospešuje tudi črno delo.
To je po mnenju sindikata eden od razlogov, zaradi katerega bi treba spremeniti kriterij dodeljevanja dražb, pri čemer bi bilo treba preiti z metode najnižjega znižanja na koncesije. To je predvideno tudi v italijanski zakonodaji, poleg tega pa bi taka metoda, v kolikor pravilno urejena z deželnimi zakoni, zagotovila krajevnim ustanovam primerna jamstva glede organizacijskih in finančnih zmožnosti podjetij, ki si zagotovijo razna dela. Zasedanje je zaključil Luciano Milocco, eden od deželnih tajnikov CGIL.
A RAI - RADIOTELEVISIONE ITALIANA
razpisuje natečaj za namestitev
PROGRAMISTA REŽISERJA SLOVENSKEGA JEZIKA
na Deželnem sedežu za Furlanijo-Julijsko krajino. Pridejo v poštev samo kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
—	da so se rodili po 1. 1. 1951
—	Da imajo maturitetno diplomo z diplomo za kompozicijo in vodenje orkestra ali univerzitetno diplomo
—	da popolnoma obvladajo slovenski jezik —; da imajo vozniško dovoljenje B kategorije
—	da so stalno bivajoči ali prebivajo v Furlaniji-Julijski krajini že pred 1. 7. 1986
—	da so državljani ene izmed držav EGS
Prihajajo v poštev diplome slovenskih univerz, za katere bo potrebno posebno potrdilo o enakovrednosti z italijanskimi, ki ga izstavijo pristojne oblasti.
Kandidati morajo izpolnjevati vse te pogoje do vključno 29. t. m., ko zapade rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju, naslovljenih na:
RAI — Radiotelevisione italiana Sede regionale Via F. Severo 7 TRIESTE
Morebitna namestitev kandidatov je podrejena ne samo uspešno opravljenemu izpitu, temveč tudi ugodnemu zdravniškemu pregledu.
KNJIGARNA - PAPIRNICA ”
Korzo Puccini 6
LEONARDO«
Gabriella Vallon
NOVA TRGOVINA »LEONARDO«
bomboniere za: poroke, rojstva, obhajila in birme MILJE — Ul. Verdi 6/B	Tel.: 040/274688
47.
Tragedija
neke
manjšine
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetfi
CorvRiGHT ZTT
Skupinica Tržačanov, ki ji je sledilo še nekaj »političnih«,'se je držala Goričana, ki je po vse videzu še najbolje poznal mesto in krenila proti centru; vodil jih je proti hotelu »Leon d'oro«, kjer je Dani pustila precejšnjo vsoto za razne potrebe in kdo ve, če ne tudi za nakup železniških vozovnic. Po kakih sto metrih se je Ulica Don Bosco, kot je Stanko čisto pravilno slutil, odprla na drevored z obokanimi pločniki. Prečkali so drevored, jo udaril pod oboki na desni strani in se v hitri hoji izogibal obljudenih mest. Najmlajši med njimi, neki študent iz Kontovela, ki je imel Pri sebi denar, se je odločil, da gre kar naravnost na postajo; uspelo mu je in mesec zatem je že bil med partizani, na Krasu. Ostali so nadaljevali pot nekako do višine Duoma. Tu je Stanko prebral ime Ulice Cavour in takoj nato je na svoji desni videl znak za »Leon d'oro.
Družina Blua je sprejela gospode Vuka, Lovrenčiča in Udoviča, saj so bile njihove gospe že gostje v hotelu; dovolili so vstop tudi drugim Slovencem, neznancem pa so vrata zaprli. Medtem ko so ubežniki v obednici preštevali denar, je naš zaljubljenec odkril mizo, zadnjo v srednji vrsti, kjer je običajno Sedela žena; stopil je po stopnicah, da bi videl še sobo, a bila je zasedena. Ko se je vrnil dol, do vmesnega
nadstropja, je z ostalimi popil kozarec barbere ter se seznanil tudi z Rino, je bilo zunaj že slišati hrup. Udarilo je po vratih in nekdo je ukazal, naj odprejo. Zunaj je stala skupina varnostnikov, okrepljena še z nekaj karabinjerji. Ubežnikom so ukazali, naj se vrnejo v zapor, a nekdo izmed njih, ko so se znašli zunaj, je izkoristil razburjeno prerekanje in skušal pobegniti. Karabinjer je pomeril puško in ga pri priči pokosil.
Stanku, skupaj z ostalimi tovariši, ni preostalo drugega, kot da ubogajo. Na vhodu kaznilnice jih je že čakal direktor in preteče kazal na razbita železna vrata, očitno uničena s krampom. Naš Goričan se je postavil za zagovornika ubežnikov in odločno zanikal, da bi kdo izmed njih sodeloval pri razbijanju vrat. »In kdo jih je potem?« mu je zabrusil v obraz direktor. »To boste že vi vedeli,« je odvrnil Stanko, vzdržal pogled direktorja ter mu tako dal blago razumeti, da bo morda za obe strani najbolje, če se vsa ta avantura pozabi. Zadovoljni naj bodo, da se je kopčala tako kot se je. Kaznovali niso nikogar in kaznilnica je ubrala običajni življenjski ritem izpred ene ure.
Prav kmalu pa je kaznilnica postala razgibano stikališ-če bednega kozmopolitizma. Po nemški okupaciji so začeli voziti sem pobegle vojake osumljence z vseh koncev Evrope. In tako so postali Stankovi tovariši: Čeh František, hotelir v Benetkah, vpleten v neko češko-italijansko godljo, 'ki se je zdela smešna celo našim Slovencem; potem dva brata iz Alzacije, ki sta se nekoč že izkazala na jedilnem vagonu v mednarodnem vlaku,- savojski opat, založen s Cla-udelovimi knjigami, ki mu je Stanko omogočil, da je bral mašo, ne da bi za to dobil poprej dovoljenje; Grk iz otokov Dodekanez, ki je znal čudovito modulirati z glasom med petjem pravoslavnih liturgičnih pesmi; italijanski komunist Emilio Sereni, bodoči minister delavske stranke v prvi vla-
di demokratične republike; starček, imenovan »Rimljan iz Rima«, ki je običajno tiho kadil svojo pipico, tipično za rimsko podeželje, le od časa do časa je zagodel »vse skupaj je ena sama laž«. Vsi ti so se pridružili prijateljski družbi, ki jo je naš Goričan že več kot leto dni gojil do Poljaka Sygmunda Batkowskega, nič manj gorečega katoličana kot je bil sam. Edino ta je dobil vpogled v nenavadno razmerje Stanka in njegove žene, in on je bil tisti, ki mu je svetoval, naj objavi ta pisma, ki jih je deloma že poznal, češ »da se na tej zemlji ohrani živ spomin na edinstveni par, ki ni samo legenda kot ona dvojica iz Verone, pač pa kruta resničnost in dokaz, da so tudi v dvajsetem stoletju bili ljudje, ki so znali ljubiti«.
Ob vsej narodnostni in ideološki raznolikosti zapornikov, ki so bili sicer nerazločljivi v obveznih uniformah, pa je znotraj antičnega samostana, ki jim je nudil streho, vladala precejšnja svoboda gibanja. Lahko so šli na zrak, kadarkoli so hoteli, celo v večernih urah. Zaradi vedno večje-gja pomanjkanja živeža so za nadomestek kupovali v »kantini« konjsko meso in ga nato spekli na žerjavici. Na taistem dvorišču so prekopali zbito zemljo in napravili gredice, kjer so posadili rože in druge rastline. Nekateri zaporniki pa so si zaslužili kako liro z izdelovanjem košar iz vrbovega šibja. V kaznilnici je postajala tudi vse močnejša mreža tajnih informacij in to po zaslugi dotoka švicarskih časopisov in sodelovanja mladega agenta, ki je poslušal londonsko radijsko postajo.
Knjigo prodajata Tržaška knjigama in knjigarna Terčon v Nabrežini
i/i n imnn /i Im o i e i in vrnil or
Ul. Carducci 20 Ul. Muratti 4
TRST
najpopolnejši in najlepši poročni seznami
Po petkovem padcu lire na denarnem trgu
Premišljena poteza italijanske državne banke za zaščito kompetitivnosti na tujih tržiščih
RIM Ali je bil petek črn dan za italijansko liro, ki je na mednarodnem denarnem tržišču klecnila zaradi svoje slabosti, ali pa je šlo za premišljeno razvrednotenje, ki naj bi jamčilo večjo tekmovalnost italijanskim proizvodom na tujih trgih? Komentatorji fliso enotni v ocenjevanju »črnega petka«, čeprav Prevladuje mnenje, da je za padcem lire premišljena poteza italijanskega emisijskega zavoda, ki je usmerjal padec lire, da bi zagotovil zadostno prodornost proizvodom » made in Italy« še zlasti v primerjavi s francoskimi.
Prevladujoče mnenje komentatorjev sloni predvsem na dejstvu, da osrednji italijanski denarni za-vod ni posegel na denarnem tržišču v zaščito lire in je prodal sorazmerno malo' mark. Nižji tečaj lire pa naj bi ustrezal izvoznikom, ki so se v zadnjem času pritoževali, da je italijanska deviza precenjena, predvsem pa naj bi služil kot orožje, ko bo tudi na italijanskem trgu, kot drugod v EGS, sproščen nakup tujih vrednotic.
Vsekakor pa bo o zadnjih pretresih na evropskem valutnem tržišču in v sklopu evropskega denarnega sistema, italijanski zakladni minister Goria jutri razpravljal z ostalimi gospodarskimi ministri deseterice na redni mesečni seji odgovornih za gospodarsko problematiko. Velja pa vsekakor poudariti, da zadnji pretresi v EGS ne vzbujajo prevelike zaskrbljenosti.
Po oceni izvedencev je več razlogov za padec lire v odnosu do ostalih evropskih valut in za rekordno kotacijo marke, ki je pristala na vrednosti 720 lir. Predvsem je na evropski denarni sistem vplivala napetost med ZRN in ZDA, saj Bonn ni zmanjšal obrestnih mer iz strahu pred inflacijo, Washington pa ni dvignil davkov, da bi vsaj delno omejil zadolženost države. To po mnenju izvedencev sili k ovrednotenju marke, državne banke zaiteresiranih držav pa naj ne bi spoštovale sprejetih obvez. Med temi naj bi bila tudi Francija, ki je omejila nadzorstvo in dovolila razvrednotenje franka v večji meri kot dopušča dogovorjeno nihanje v EDS. Od tod tudi sklep italijanskega emisijskega zavoda, da omogoči razvrednotenje lire in ohrani kompetitivnost Italije na trgih, kjer je tekmovanje bolj ostro. Vsekakor zaenkrat ni opaziti zaskrbljujočih znakov v italijanski plačilni bilanci tudi ker je z začetkom turistične sezone začela pritekati tuja valuta. Mednarodni denarni sistem pa je vendar tak, da šibkejši plačujejo zaradi dvoumne politike močnejših partnerjev.
Tudi analiza nemških izvedencev potrjuje bolj optimistične analize, čeravno zadeva predvsem nihanje lire na tujih denarnih borzah. Kot glavne vzroke padca lire nemški izvedenci navajajo predvsem vstop funta šterlinga v EDS, kar bo zahtevalo zopetno preverjanje paritet in razponov možnih nihanj
vrednosti; drugi vzrok naj bi bil sklep nemške banke, da ne dovoli posebne uporabe ecuja kot rezervne devize, ker bi to oškodovalo marko; tretji vzrok pa naj bi bila skorajšnja sprostitev valutnih premikov ( ki jo v Bonnu imajo za gotovo), zaradi česar naj bi predvidevali znaten odtok valute iz Italije.
Ob tem pa v Bonnu opozarjajo tudi na vlogo špekulacije, ki naj bi se začela v Švici in sicer na zueriški denarni borzi. Švica, pravijo v Bonnu, je vedno odigrala pomembno vlogo v teh pretresih in špekulanti gredo odločno v akcijo, ko zavohajo možnost zaslužka.
Vsekakor pa v ZRN pripisujejo velik pomen predvsem vstopu funta šterlinga v EDS. Angleška deviza naj bi se priključila sistemu septembra, za tedaj pa pričakujejo tudi razvrednotenje lire, ki naj bi se tako ogradila pred nevarnostjo špekulacije in ohranila tekmovalnost italijanskih proizvodov. Tudi skromno posegaje italijanske banke na tržišču ocenjujejo predvsem kot poskus zaščite in zato so mnenja, da je šlo za premišljeno in usmerjeno razvrednotenje.
K temu gre seveda dodati ostala dva razloga kot naj bi dokazovalo dejstvo, da je lira izgubila v največji meri na frankfurtski borzi, manj pa na milanski in newyorški. Marka pa se je začela krepiti potem, ko nemška banka ni zavzela jasnega stališča do ecuja.
Na osnovi takih razmišljanj v Bonnu zato ne izključujejo, da bo lira tudi v prihodnjih dneh postopno drsela navzdol
Odločilna pomoč prijateljev
RIM - S pomočjo prijateljev in sorodnikov prideš najlaže do zaposlitve. Tako vsaj izhaja iz ankete, ki so jo pred kratkim izvedli med diplomiranci rimske univerze. Kaže namreč, da s pomočju prijateljev in sorodnikov dobi zaposlitev približno 20 odstotkov tistih, ki se odloči za to pot, medtem ko je drugačno iskanje službe manj uspešno. Za prvo službo potrebuje poprečno diplomiranec vsaj 16 mesecev prizadevanj. Še težje je z javnimi natečaji. Zanje se odloča nad 30 od sto diplomirancev, do službe pa jih pride le slaba polovica.
Fiat uno v aprilu rekorder
TURIN — April je bil nedvomno zlat mesec za italijansko avtomobilsko industrijo, saj je zabeležila rekorden porast prodaje na domačem tržišču. Povpraševanje po avtomobilih narašča v Italiji že od začetka leta. V januarju so zabeležili 3,11 odstotni povišek, v februarju 7,08 odstotni, v marcu 11,99 odstotni v aprilu pa 12,47 odstotni povišek. V celotnem štirimesečju so tovarne, vključno s tujimi, prodale v Italiji 747.608 avtomobilov ali 8,76 odstotka več avtomobilov kot v istem obdobju lani.
Tudi izvedenci so presenečeni nad vse večjim povpraševanjem po avtomobilih, predvsem pa so presenečeni nad dejstvom, da ima to naraščanje značaj stalnosti. Levji delež prodanih avtomobilov so si zagotoile italijanske znamke, ki so presegle 60-odstotno prisotnost na tržišču in so izročile skupno 449.529 avtomobilov. Na čelu je seveda grupa Fiat-
Lancia-Alfa, ki je imela v aprilu 57,2 odstotka tržišča. Med tujimi tovarnami je bila najbolj uspešna francoska Renault z 9,2 odstotki tržišča, sledijo ji Volkswagen (7,2), nemški Ford, Peugeot-Talbot, Citroen in Opel.
Med modeli je največji uspeh imel mali fiat uno ( 41.506 prodanih avtov), sledili pa so mu panda (18.667), golf (11.782), renault 5 ( 9005) in Y 10. Največje presenečenje pa predstavlja vsekakor fiatov model duna, ki je po povpraševanju na sedmem mestu. Od januarja je turinski koncern prodal kar 15.000 teh avtomobilov, prav toliko pa je naročil.
Aprilska uvrstitev je le potrdilo uspešnosti grupe Fiat-Lancia-Alfa v celotnem štirimesečju, ko je pridobila 59,2 odstotka celotnega italijanskega tržišča. Fiat sama je imela 43,5 odstotka, Lancia 9,7 odstotka, Alfa romeo pa 5,9 odstotka.
Dežela pripravila načrt za gorata področja
Nadpoprečna umrljivost prebivalstva ob najnižji stopnji zaposlitve v F-JK
Deželno odborništvo za proračun in načrtovanje je pripravilo poglobljeno študijo o socioekonomskem razvoju goratih predelov dežele. Zaključki naj bi služili med obravndvo posebnega deželnega zakona o goratih področjih. Deželni odbor je osnutek že odobril, sedaj ga bo moral obravnavati še deželni svet in končno bo potrebna odobritev osrednjih državnih oblasti. Državni statistični urad (ISTAT) zbira in analizira podatke za celotno področje različnih občin in uvršča med gorata področja le strnjena ozemlja z nad 600 metri višine. V naši deželi so po drugi strani vključena v gorske skupnosti tudi gričasta ali ravninska področja in tudi le deli občinskih ozemelj. Zaradi tega so deželni načrtovalci sklenili, da ne bodo v svojem pregledu upoštevali podatke za občine Trst, Gorica in Tržič, ker je tu le del ozemlja vključeno v gorske skupnosti.
Pri analizi so bile upoštevane le tiste občine, ki so vključene v gorske skupnosti (GS), teh pa je v deželi vsega skupaj 105. Zaradi primerjave s podatki ISTAT so bile občine porazdeljene v tri osnovne skupine; A gorate občine po predpisih ISTAT, ki so v celoti vključene v GS (teh je v deželi 58), B gričevnate občine v celoti vključene v GS (26), C gričevnate občine le delno.vključene v GS (21).
Pri tem pregledu bomo obravnavali le občine, kjer prebivajo Slovenci in ki so vključene v eno ali drugo skupino. V skupino A spadajo občine Bardo, Tipana, Dreka, Grmek, Podbonesec, Sovodnje, Srednje, Tablja, Ravnica, Sv. Lenart, Naborjet in Trbiž (12); v skupino B: Dolenje, Praprotno, Gorjanci, Ahten, Špeter Slovenov, Tavorjana, Steverjan, Sovodnje ob Soči, Doberdob, Devin-Nabrežina, Repentabor in Zgonik (12) ter v skupino C: Fojda, Neme, Čenta, Ronke, Čedad, Krmin in Dolina (7).
V deželnem poprečju je bil padec prebivalstva na obravnavanem področju med leti 1951-84 dokaj visok in je znašal v skupini A 36,9 odstotka, v skupini B 9,5 odstotka in v skupini C 9,4 odstotka. Pri slovenskih občinah ugotavljamo skoraj povsod isti trend; izjema so občine tržaške pokrajine, Trbiža in Ronk, kjer je opazen rahel porast stalno bivajočega prebivastva. Tudi nataliteta je sorazmerno nizka in je izpod deželnega in državnega poprečja, medtem ko je v goratih predelih nadpoprečna umrljivost, kar pome-
ni, da so tu socialne in zdravstvene strukture šibkejše in da so tu naseljene predvsem stare osebe, saj so se dela sposobni ljudje odselili. V zadnjih dveh desetletjih je sicer upadel migracijski pojav, vendar ne v zadostni meri, da bi se zaustavilo upadanje prebivalstva.
Zanimive so tudi ocene o dogodkih, stroških in varčevanju po prebivalstvu. V skupini A so znašali dohodki (leta '82) 6,10 mio (milijonov lir) na prebivalca, poraba 4,10 mio, varčevanje 2,00 mio, kar predstavlja 32,8 od- -stotka dohodka. V skupini B je slika sledeča: dohodek 6,86 mio, poraba 4,58 mio, prihranki 1,28 ali 33,3 odstotka; v skupini C dohodek 6,76 mio, poraba 4,42, varčevanje 2,34 ali 34,6 odstotka. Vsi pokazatelji so izpod deželnega poprečja, vendar razlika ni porazna. Dohodki po prebivalcu v goratih predelih so slični dohodkom goratih predelov v Poadižju, to je v deželi, ki je na najboljši način rešila probleme goratih predelov. Statistični podatki so sicer varljivi. V omenjeni analizi je govor o »razpoložljivem« dohodku in ne o »us-
tvarjenem« dohodku. Torej to pomeni, da mnogi prebivalci niso doma zaposleni ampak, da morajo iskati primerne vire dohodkov v nižini ali sosednjih mestih, kar po svoje veča možnost in nevarnost izseljevanja. Poraba se približuje deželnemu povprečju in ni več tipična agrarnim področjem, kar je dokaz sprememb v življenjskih navadah prebivalstva.
Podatki o zaposlenosti prebivalstva v nekmetijskih dejavnostih, ki so sestavljeni na podlagi popisa iz leta 1981, dajejo zanimivo sliko. V goratih občinah je bilo zaposlenih v gradbeništvu 9,7 osebe na 100 prebivalcev, v ostalih proizvodnih panogah 8,10 osebe, v terciarnih 16 oseb. V gričevnatih občinah je bilo zaposlenih v gradbeništvu 4,4 osebe, 13 v ostalih proizvodnih dejavnostih in 12,2 v terciarnih. Podatki na prvi pogled so kar zadovoljivi, toda stanje se je med tem časom krepko spremenilo. Obnova potresnega področja je praktično zaključena in zaradi tega se je zaposlenost v gradbeništvu drastično znižala, kar je povzročilo veliko brezposlenost, saj je bil
pritisk na tržišče dela sorazmerno visok. Tudi določeni industrijski obrati so doživeli upad proizvodnje in so zmanjšali število zaposlenih. V zadnjih letih se je torej razmerje med razvitim predelom dežele in nerazvitim ponovno poslabšalo na škodo prav okoliških občin.
Zaposlenost v kmetijstvu v goratih predelih je najnižja v deželi (podatki tržaške pokrajine niso upoštevani), lahko govorimo o dobro razvitem pomožnem kmetijstvu, s katerim se bavi-jo skoraj vsi prebivalci ne glede na njihovo zaposlitev, predvideno zaprtje obrata Danieli pa bo stanje še poslabšalo. Zaradi zastarelih podatkov o zaposlenosti so deželni sestavljavci načrta ugotavljali, da ne moremo govoriti o veliki zaostalosti goratih predelov. S temi analizami se ne moremo strinjati, saj se je stanje poslabšalo od leta 1981 dalje. Ni prišlo do razvoja drugih industrijskih pobud, ki bi lahko zaposlile odvečno delovno silo.
O smernicah bodočih posegov bomo spregovorili naslednjo nedeljo.
ODO KALAN
patronat inac svetuje
Še odprt rok za uveljavljanje partizanščine
Vpr.: »Obračam se na vas, da bi si dokončno razjasnila dvome v zvezi s partizanščino v SFRJ. Moj mož je sodeloval dobri dve leti in razpolaga tudi z vojno knjižico, jaz pa sem od razpada Italije do osvoboditve delala za partizane kot kurirka in aktivistka. Za priznanje te dobe se nisva nikoli zanimala, ker je nek možev prijatelj to odsvetoval, ker mu niso kot partizanu priznali jugoslovanske pokojnine. Jaz imam sedaj 55 let, vendar imam le 14 let plačanih prispevkov, moj mož pa je že upokojen pri INPS in prejema 800.000 lir na mesec. Rada bi zvedela, če se lahko še vloži prošnjo za priznanje partizanščine in če se to sploh splača?«	I.G.
Že takoj na začetku naj povem, da vam je prijatelj vašega moža slabo svetoval, ker je očitno napačno posploševal na osnovi lastne izkušnje, kar k sreči ni merodajno. Zato ne bo odveč, če malo osvetlim to vprašanje iz vseh zornih kotov.
Uveljavljanje partizanščine, se pravi aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju, je v Jugoslaviji še možno za tuje državljane. Za jugoslovanske državljane so pred nekaj leti zaprli rok, italijanski državljani pa imajo še danes možnost, da naslovijo zadevni zahtevek na skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kopru. Prošnji treba priložiti dokumente, s katerimi upravičenec razpolaga, kot so vojna knjižica, razna »uvere-nja«, odpustnica in podobno. Kdor riima avtentičnih listin, se lahko posluži pričevanja dveh soborcev, ki na zasliševanju v podrobnem opisu vojnih dogodkov jamčita, da je zahtevek utemeljen. Po izstavitvi priznanja, oziroma odločbe, se v pokojninsko dobo, ki je parificirana delovni dobi, šteje celo v dvojnem štetju partizanšči-na vse do 15. maja 1945. Tistim, ki so nato še ostali v JLA, se priznava tudi obdobje v dejanskem trajanju.
Italijanski državljan lahko po konvenciji uveljavi sorazmerni del jugoslovanske pokojnine, ko dopolni pogoje za upokojitev. Edina izjema, da Jugoslavija ne priznava pravice do sorazmernega dela pokojnine, velja za državne uslužbence, ker je bila konvencija na italijanski strani podpisana le z zavarovalnim zavodom INPS .(tem so parificirani tudi upokojenci pri ENPALS). Pred 60. letom lahko uveljavi jugoslovanski pro -rata le kdor ima skupno pokojninsko dobo 40 let. Poglavje zase so uživalci minimalne pokojnine: tudi njim Jugoslavija priznava svoj delež, vendar pa se upokojencem v večini primerov ne splača sprejeti konvencije s podpišem opcije, ker bi jim v tem primeru INPS znižal italijansko pokojnino za odgovarjajoči znesek.
Iz te premise lahko že razberemo odgovor na vprašanje naše bralke. Tako vi kot vaš mož lahko še zmeraj uveljavita partizanščino in od tega bosta imela oba tudi ekonomsko korist. Vi boste od naslednjega meseca po dopolnitvi 55. leta starosti dobili starostno pokojnino po konvenciji (v tem primeru bo partizanščina odločujoča za zadostitev pogojev 15-let-ne skupne pokojninske dobe), vašemu možu pa bo Jugoslavija za šest mesecev nazaj izplačala sorazmerni del pokojnine, ne da bi se znižal pokojninski znesek, ki ga izplačuje INPS.
Urejuje: Boris Simoneta
MTOSSd
UVOZ-iZVOZ
TRST — Milje — Ul. Caduti sul lavoro 1 INDUSTRIJSKA CONA PRI OSPU Tel.: 040 - 232243, 232244
NAŠA PROIZVODNJA:
□	aluminijaste zasteklitve, sistemi ALPHA 445-255-365 T.T. - 545 drseče
□	obdelava stekla, vakuumske zasteklitve, naša novost in patent:
steklena zavesa
□	vrata z ročnim ali avtomatičnim odpiranjem iz kaljenega stekla
□	projektiranje aluminijastih montažnih objektov
□	obdelava železa in pločevine
□	razne varovalne ograje iz aluminija
□	kabine za tuširanje
□	v skladišču: široka izbira delov za zasteklitve, plastična in železna vrata, žaluzije, razna pločevina in železni profili, pocinkano železo, aluminij, inox jeklo.
Mesnica
»CASSIGA«
NABREŽINA CENTER 144 - TEL.: 200020 TRŽIČ — UL. TIMAVO 15 — TEL.: 0481/72574
PONUDBA TEDNA:
SVINJSKA JETRA	2.500	lir	kg
PURANJE MESO	8.900	lir	kg
ZAJCI	5.300 lir kg
KLOBASE »COTECHINI« 3.500	lir	kg
PURANJA BEDRA	3.200	lir	kg
DELIKATESNI MESNI IZDELKI: čevapčiči, klobase lastne izdelave, klobase na sicilijanski način, »hamburgerji« na razne načine: s sirom, papriko, čebulo ali oljkami.
VSI MESNI IZDELKI SO ODLIČNE KAKOVOSTI
NOVI POLETNI URNIK: v soboto odprto samo do 13. ure v nedeljo odprto od 7.30 do 11.30
TRŽIČ: ZORZIN IVANA — trgovina z mesom na debelo in na drobno
Od danes do srede uradna vložitev v uradih sodišča
Tržaška KPI predložila listo tisku Novi podatki o kandidaturah za SSk
Slovenski socialisti nasprotujejo zavezništvu z Listo za Trst
Danes ob 8. uri se odprejo vrata sodne palače, pred katerimi so stali na preži že ves teden aktivisti KPI, in se začne tek do volilnega urada prizivnega sodišča za prvo mesto na glasovnicah za poslanske in senatne volitve, ki bodo 14. in 15. junija. Skoraj ni dvoma, da bo to pripadlo, kot že po tradiciji, ravno volilnemu znaku komunistov. V sredo zvečer pa bo »narobe tekma« zastopnikov strank in volilnih formacij, da bi v zadnjem trenutku predložili svoj znak, ki bi mu tako pripadlo zadnje mesto na glasovnicah. Tudi to pač spada v že običajen volilni postopek.
V ta okvir spada tudi včerajšnja tiskovna konferenca na sedežu tržaške federacije KPI, na kateri je pokrajinski tajnik Ugo Poli predstavil kandidate za poslansko zbornico in senat v tržaškem volilnem okrožju. Poli je predvsem naglasil poseben pomen tudi teh političnih volitev za bodočnost našega mesta, kjer je po njegovem vedno bolj opazno »prilagajanje« drugih strank stališčem Liste za Trst, ki je po svoji strani izgubila značaj heterogenosti in pridobila čedalje bolj nazadnjaške in nacionalistične poteze. Prav zaradi tega postajajo liste kandidatov KPI na krajevni ravni privlačne za vse sile, ki si prizadevajo za demokratično sožitje in razvoj, torej za »odprti« Trst, je naglasil Poli.
Potem ko je izrekel veliko priznanje in pohvalo dosedanji komunistični senatorki Jelki Gerbec zaradi njenega neutrudnega dela v parlamentu ne le za pravice slovenske narodnostne skupnosti, ampak tudi zaradi njene angažiranosti pri reševanju problemov socialnega in pokojninskega varstva, za vprašanja beguncev in za razmere v zaporih, je pokrajinski tajnik KPI podal obširno označbo posameznih
kandidatov za senat in poslansko zbornico.
V prvem senatnem okrožju kandidira za KPI Giorgio Rossetti, ki deluje v komisijah za prevoze in za zunanje gospodarske odnose evropskega parlamenta, v zadnjem letu pa predseduje parlamentarni skupini EGS, ki se ukvarja s problematiko manjšin. V drugem senatnem okrožju, ki tradicionalno zagotavlja izvolitev, kandidira slovenski novinar Stojan Spetič, občinski svetovalec in od leta 1978 do 1981 član posebne Cassandrove komisije pri . predsedstvu vlade o vprašanjih slovenske manjšine, posebno angažiran v prizadevanjih za sožitje med tu živečima narodnostnima skupnostima. Poli je pri tem naglasil, da moreta oba kandidata uspešno privlačiti glasove naprednega in odprtega Trsta, ki jih ne bo mogel pritegniti kandidat PSI ■ in Liste za Trst Arduino Agnelli.
Nosilec liste KPI za poslansko zbornico je poslanec Antonino Cuffaro, ki je v treh dosedanjih mandatnih dobah opravil mnogo parlamentarnega dela v korist Trsta in obmejnega področja naše dežele. Bil je tudi podpredsednik medzbornične komisije za izvajanje osimskih sporazumov in predlagatelj osnutka KPI za zaščito Slovencev. V listi sta tudi miljski župan VViller Bordon, ki se prvenstveno udejstvuje na kulturnem in drugih področjih, ki so povezana s prizadevanji za mir, za zaščito okolja in za civilne pravice, ter slovenska kandidatka Nives Košuta, glasbena pedagoginja, ki se ukvarja zlasti s kulturnimi pobudami med mladino.
Slovenska skupnost sicer še ni dokončno sestavila svojih kandidatnih list, ker je treba formalno počakati na
privolitev nekaterih odsotnih kandidatov, a bi v bistvu morali obveljati podatki, ki smo jih že navajali in jih dopolnjujemo. Za poslansko zbornico naj bi bil v Trstu nosilec liste (pod znakom Sardinske akcijske stranke) Bojan Brezigar, sledila pa naj bi zastopnika SAS senator Giovanni Battis-ta Loi in Valdostanske zveze (predsednik Alexis Betemps ali podpredsednik Umberto Nigra). V tržaških senatnih okrožjih bosta kandidirala prof. Aleš Lokar in Humbert Mamolo, v goriš-kem senator Fontanari (ki je predložil osnutek SSk o manjšinski zaščiti), v čedajskem in pordenonskem Salvatore Venosi, v videmskem spet Lokar, v tolmeškem pa dr. Rafko Dolhar. Senator Fontanari bo po neuradnih vesteh kandidiral tudi v Gorici za poslansko zbornico, v listi, ki naj bi jo vodil občinski odbornik SSk Andrej Bratuž. SSk bo predložila svoje kandidate tudi v poslanskih listah Sardinske akcijske stranke v Milanu (Marija Ferle-tič) in v Rimu (Zorko Harej in Boris Gombač). Vsekakor, kot nam je izjavil deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, ki je še predvčerajšnjim vodil pogovore v Rimu z ostalimi manjšinskimi grupacijami, ki se predstavljajo skupaj pod znakom Sardinske akcijske stranke, so zavezniki zajamčili, da bodo izvoljeni parlamentarci brezpogojno podpirali v novi skupščini zahteve slovenske manjšine in tudi predložili ustrezni osnutek zaščitnega zakona.
Socialisti bodo svojega edinega kandidata za poslansko zbornico med listarskima »delegatoma« določili šele jutri na sestanku pokrajinskega vodstva. Slovenski člani PSI pa so do tega »nenaravnega« zavezništva z LpT zavzeli stališče, ki ga objavljamo na prvi strani.
Na predsinočnji seji tržaškega občinskega sveta
Obveza odboru za odstranjevanje fašističnih ščuvaških lepakov
Tržaški občinski svet je obvezal župana in občinski odbor, da poskrbita za takojšnjo odstranitev lepakov fašistične mladinske organizacije Fronte della gioventu z oglasnih desk, ko ti (kot v nekaterih zadnjih primerih) poveličujejo fašizem in ščuvajo k etnični diskriminaciji, ker je to protizakonito in bi Občina, če bi za to ne poskrbela, prevzemala tudi pred zakonom soodgovornost za taka kazniva dejanja. Ustrezno resolucijo je predsinočnjim predložil svetovalec Tržaškega gibanja Parovel, zanjo so se izrekle vse politične skupine, razen seveda MSI, ki je glasovala proti, in (kar niti več ne vzbuja začudenja) Liste za Trst, ki se je vzdržala glasovanja.
Sedaj bo torej občinska uprava morala poskrbeti, oziroma naročiti družbi AGIAP, ki ima lepljenje plakatov v zakupu, da poskrbi za spoštovanje volje občinskega sveta. Načelnik svetovalske skupine PSI D'Amore, pa je med diskusijo o nerodnostih pri delovanju omenjene družbe v preteklih letih predložil splošnejšo resolucijo, ki je zahtevala' odlepljenje vseh nedovoljenih plakatov, ki jo je občinski svet prav tako sprejel.
V ostalem je skupščina opravila navadno upravno delo z odobritvijo vrste sklepov, v začetnem delu seje pa z odgovori na interpelacije. Pri tem se je iz županovega odgovora ugotovilo, da je še vedno odprt spor med Občino in Deželo, ker ji je ta z odlokom odbornika De Benedetta oktobra lani preklicala koncesijo za nadzorstvo nad deli velikih cestnih povezav med Ka-tinaro in Padričami. Svetovalec De Rosa (KPI) in listar Gambassini sta v svojih posegih poudarila, da je tržaška občinska uprava povsem učinkovito in zadovoljivo opravila nadzorstvo nad dosedanjimi cestnimi gradnjami, in da torej ni razloga, da bi ji Dežela odvzela to nalogo. O tem vprašanju bo
Povsem neuspešno petkovo srečanje na sedežu Združenja industrij cev
Sindikati in Total: dialog med gluhimi
Še ena potrditev nepopustljivosti vodstva družbe Total. Tako je petkov v nedogled trajajoči sestanek med sindikati in predstavniki Totala na tržaškem sedežu industijcev ocenil predstavnik tovarniškega sveta rafinerije Aguila Filippi.
Ob treh ponoči so se sogovorniki razšli brez kakršnegakoli rezultata, brez minimalnega premika v približevanju nasprotujočih si stališč. Total je v osebi direktorja osebja dr. Torresanija ostala pri zahtevi po takojšnji bonifikaciji tovarniških naprav in, ker so jo sindikati še enkrat odločno zavrnili, tudi pri sodni prijavi proti delavcem, ki so se uprli njenemu izvajanju. Še en dialog med gluhimi — je dejal Filippi -— saj delavci ne morejo sprejeti vnaprejšnje bonifikacije kot samostojnega dejanja, ki bi onemogočilo industrijsko perspektivo žaveljskega obrata, pač pa
le kot del celovite proizvodne rešitve. V dolgih urah pogajanj se je govorilo tudi o skupnem pismu rimskemu ministrstvu za industrijo, s katerim bi zahtevali novo srečanje vseh prizadetih strani pred 14. majem. Toda tudi ta, več ali manj simbolična skupna pobuda, je spričo nepopustljivosti Totalovih predstavnikov na koncu odpadla, čeprav so prav oni silili v sporazum. Sporazum, kakršnega hoče Total, seveda, in ki ga sindikalne organizacije pod nobenim pogojem ne nameravajo skleniti.
Na fronti soočanja z morebitnimi kupci rafinerije pa še naprej vlada popolno zatišje. Pretekli petek so delavci Aguile najprej nameravali uprizoriti novo cestno zaporo, nato pa so se raje odločili za obisk na prefekturi, kjer so zahtevali, naj
ministrstvo za industrijo najkasneje do 14. maja skliče novo srečanje vseh zainteresiranih strani.
Stališča torej ostajajo na nasprotnih bregovih, brez najmanjšega znaka, da bi se lahko približala pod skupnim imenovalcem nadaljevanja proizvodnje v rafineriji. Problem pa tiči prav v tem vprašanju: medtem ko delavci in njihove sindikalne organizacije pod nobenim pogojem ne pristajajo na zaprtje obrata, katerega uverturo bi predstavljala prav bonifikacija naprav, bi bila za Total taka rešitev idealna, saj bi — po lastnem prepričanju — lahko ohranila obalna skladišča, ne da bi imela konkurenco v novem lastniku rafinerije Aguila. Jutri ob 9.30 bo v tovarni nova skupščina delavcev, na kateri bodo zahtevali nov, čimprejšnji sestanek v Rimu.
skupščina razpravljala na prihodnji seji, na osnovi resolucij, ki ju bosta predložili KPI in LpT.
Na koncu je občinski svet opravil tudi vrsto imenovanj, med katerimi gre omeniti potrditev socialista Jagodica v upravni svet Slovenskega stalnega gledališča. ■
Zlata poroka v Saležu
Na številki 4 v Saležu je bil prejšnji torek velik praznik. 81-letni Karlo Grilanc in 74-letna Milka Gori sta namreč slavila zlato poroko, saj sta si 5. maja 1937 na Repentabru obljubila večno zvestobo in sta kljub neštetim težavam vseskozi živela v slogi in ljubezni, vse do današnjih dni, ko živita, kot sama pravita, Veliko bolje kot v mladih letih.
Karlo se spominja, kako je moral zaradi revščine še kot 9-letni otrok služiti na kmetiji v Samatorci, od koder je hodil bos v šolo v Zgonik. Kot mladenič je bil zaposlen pri gradnji tržaške obalne ceste, kaj kmalu pa je na lastni koži okusil fašistični teror. Najprej so ga za 3 mesece zaprli v samico, ker se ni vpisal v »fascio«, leta 1943 pa so ga po ovadbi zaprli v taborišče Cairo Montenotte, zatem so ga za 3 mesece in pol deportirali v zloglasno taborišče v Mathausen, od koder se je vrnil domov ves izčrpan (tehtal je le 30 kg). Ko si je opomogel, se je vključil v partizansko delavsko četo in bil vojaški referent vse do osvoboditve. Po vojni je bil kulturno in politično angažiran, saj je bil pevec in predsednik KD Rdeča zvezda, kar tri mandatne dobe pa je bil občinski svetovalec oz. odbornik.
Žena Milka je doma iz Vogelj in tudi sama je morala s trdim delom služiti kruh proč od doma. Posebo za časa moževe deportacije je padlo vse breme družine na njena ramena, vendar z velikimi žrtvami in delavnostjo je uspešno premostila vse težave.
Zakonsko zvezo je osrečilo rojstvo štirih otrok, ki sta jih vzgojila v pridne in zavedne člane naše skupnosti. Vsi skupaj, še posebno 6 vnukov, jima kličejo še na mnoga leta in da bi kljub občasnim težavam z zdravjem še dolgo ostala tako čvrsta in navezana drug na drugega. (B. S.)
Nova moderna zajčerejska farma Dušana Miliča v Repniču
»Moji zajci najraje poslušajo Radio Opčine«
Na pobudo Odbora :,a šolstvo pri SKGZ
Okrogla miza o slovenski osnovni šoli v letu 2.000
»Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom leta 2.000. (Aktualna dilema: ohranjanje ali združevanje šol?)« je naslov okrogle mize, ki jo prireja Odbor za šolstvo pri SKGZ v četrtek, 14. maja, v tržaškem in dan kasneje v goriškem Kulturnem domu. Prav pripravi okrogle mize je Odbor posvetil največjo pozornost na svoji zadnji seji.
Odbor želi s to pobudo seznaniti slovensko javnost z bližnjo reformo italijanske osnovne šole in s posledicami, ki bi jih lahko imela na naše osnovne šole. Na okrogli mizi bodo z uvodnimi posegi sodelovali didaktična ravnateljica Nataša Paulin, učitelja Sonja Klanjšček in Marko Paulin, izvedenec za demografska vprašanja Pavel Stranj in psiholog Danilo Sedmak.
Odbor za šolstvo pri SKGZ se je ponovno izrekel za čimprejšnje sklicanje Enotnega šolskega odbora. Ta organ že dve leti ne deluje. Pred kratkim sta Odbor in Sindikat slovenske šole sklicala sejo Enotnega šolskega odbora, ki pa je bila zaradi odsotnosti nekaterih članic nesklepčna. Jeseni bodo potekale volitve v šolske svete. Ob prejšnjih volitvah je prav Enotni šolski odbor razpravljal in v bistvu odločal o sodelovanju, oziroma o bojkotu teh volitev, zato je nujno, da se tudi tokrat izreče o tem vprašanju.
lec Dušan Milič si je v Repniču uredil novo zajčerejsko farmo z intenzivno vzrejo kuncev za zakol, kar predstavlja po izkušnji Antoniča v Cerovljah drugi primer take oblike kmečke dejavnosti v tržaški pokrajini. V petek popoldne se je odvijala krajša otvoritvena slovesnost ob prisotnosti lepega števila povabljencev, domačinov in prijateljev. Najprej se je novopečeni zajčerejec Milič zahvalil vsem, ki so pripomogli k realizaciji tega objetka, še posebno pa občinski upravi, uradu SWAM in Krajevni zdravstveni enoti. Pobuda je na začetku naletela na vsakovrstne birokratske in finančne težave, vendar z zavzetostjo, dobro voljo in razumevanjem odgovornih so se stvari le premaknile in uredile. Predsednik službe za valorizacijo gorskih predelov SWAM Tubaro 'je pohvalil Miličev resen pristop in prizadevnost ter mu je voščil vsestranskih zadoščenj. Čestitke ob realizaciji te pobude je prinesel tudi zgoniški župan Miloš Budin in izrazil zadoščenje, da je na občinskem območju zrasla prva tovrstna farma. Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin je naglasil, da je kunčja farma velika pridobitev in da tudi s takimi pobudami uresničujemo preporod tržaškega kmetijstva.
Potem ko je Don Dario opravil blagoslov, so si povabljenci, med katerimi so bili tudi podkrajinski odbornik Čok, predstavnika Kmečke, zveze Bu-kavec in Gregorič, ravnatelj nabrežin-ske hranilnice Vremec, bivši župan Guštin ter predstavniki Dežele, Krajevne zdravstvene enote in orožnikov, pobliže ogledali nekaj stotin milijonov vredni objekt, ki zavzema 780 kv. met-
rov pokrite površine. Tri dolge vrste kovinskih kletk so razdeljene po funkcionalnih oddelkih, kjer se odvija cik-lizirani način vzreje kuncev. Največja zmogljivost je 8 tisoč živali, proizvodna kapaciteta pa naj bi znašala 80 tisoč kilogramov mesa na leto. Križanje povsem belih samic kalifornijske farme z belimi novozelandskimi samci s črnimi uhlji daje za tako intenzivno vzrejo najboljši zarodek. Vsaka samica povrže povprečno osem mladičev, od osem do desetkrat letno. Da premostijo najbolj kritično obdobje, so mladiči prve dni še v stiku z materjo, ki jih doji. Po vzreji so zajci po približno 85-90 dneh primerni za zakol pri optimalni srednji teži 2,70 kg. Objekt je opremljen z napravami za ogrevanje in ventilacijo (idealna temperatura je 22 stopinj), ■ z najsodobnejšo verižno napravo za čiščenje (tekočina se izte-
ka v podzemsko cisterno, trde odpadke pa naprava sama postrže v gnoj-nik), s hidravličnim sistemom za napajanje in za dodajanje zdravila, prav tako ne manjka niti naprava proti mišim in podganam. Naravne in umetne svetlobe mora biti po 16 ur dnevno, ker se tako samice lažje oplodijo. V objektu je tudi glasbena podlaga, da zajce zaščiti pred zunanjimi ropoti, kar bi utegnilo kvarno vplivati na njihovo rast.
»Moji zajci najraje poslušajo Radio Opčine,« šaljivo komentira Milič.
»Kljub avtomatizaciji pa imam polne roke dela,« pripoveduje Milič. »Zajcem treba stalno slediti in jih opazovati. Vsakega mladiča imam vsak dan v rokah, da ugotovim, če naravno odrašča, vsak pa ima svojo »klinično kartele« na kateri je zabeležen celotni vz-rejni ciklus. Dnevno je treba kontroli-
rati saniteto, dvakrat tedensko pa treba izvesti popolno razkužitev. Naše polgorato področje je idealno za zaj-čerejo in lokacija moje farme je posrečena, saj je v zavetju in obenem venti-lirana. Zajci namreč potrebujejo veliko svežega zraka, ne prenesejo pa prepiha (nevarnost polmonitisa).«
Kaj pa plasiranje mesa na tržišče?
»S prodajo trenutno ni nobenih problemov, saj je na severnem italijanskem tržišču dobro povpraševanje. Cena je zanimiva, čeprav še vedno prenizka. V Trstu pa ni še. prave tradicije in se proda zelo malo zajčjega mesa. Potrebno bi bilo ustvariti tudi zajčjo klavnico za potrebe tržaške pokrajine.«
Kakšni so pa vaši nadaljnji načrti?
»Upam, da se bo zajčereja razvila po načrtih in mislim, da obstajajo dobre možnosti razvijanja kmečkega turizma. V načrtu imam, da bi na tem prostranem zemljišču imel osmicb, kjer bi poleg vina prodajal tudi druge domače pridelke. Ponudba kraškega vina s prigrizkom kraškega zajca bi bila nekaj povsem novega. V sklopu agrotu-ristične dejavnosti pa naj bi bila dana možnost domačim in tujim gostom, da se za nekaj dni ustavijo pri nas s prikolicami.«
Dušan Milič daje vtis odločnega človeka, polnega elana, načrtov in delovne vneme. Želimo mu seveda, da bi uspel v svojih prizadevanjih, saj, kot sam pravi, je tudi kmetijstvo lahko hvaležna in donosna panoga.
BORIS SIMONETA
6. revija najmlajših na Stadionu L maja
Ljubka telesnokulturna prireditev v organizaciji Športne šole - Trst
Razposajeni živžav na Stadionu 1. maja ni ponehal niti potem, ko je predsednica Komisije za vrtce pri Športni šoli Marija Bertok dala »uraden« znak za začetek prireditve. Na sporedu je bila namreč 6. revija najmlajših, namenjena otrokom, ki še niso prekoračili šolskega praga. Vsak s svojim živobarvnim robčkom v roki so malčki ob ploskanju udeležencev »prikorakali« v veliko telovadnico pri Sv. Ivanu. V imenu prirediteljev, Športne šole - Trst, se je M. Bertok iskreno zahvalila vsem, ki so omogočili to ljubko prireditev telesne kulture, predvsem staršem, vzgojiteljicam in vaditeljicam predšolskih otrok.
Svoje spretnostne vaje na orodju sta najprej pokazali skupini kratkohlačnikov iz dvojezičnega vrtca iz Špetra v Benečiji in iz Milj. Vaje s plastničnimi ročkami pa je izvedla skupinica otrok, ki vadijo dvakrat tedensko na stadionu 1. maj v spremstvu enega od staršev. Svoj nastop so zaključili z uprizoritvijo stonoge, nato pa »odjahali« na svoje mesto na konjičku — palici, na katero so vzgojiteljice nataknile podobo konja iz barvnega kartona. In že so bili na vrsti malčki iz vrtca v Dijaškem domu, ki so se občinstvu predstavili z domiselno igrico, s posnemanjem zajčka, medveda in miške. Za to Priložnost so njihove vzgojiteljice izdelale ljubke maske.
S podajanjem žoge čez (za otroke) precej visoko vrv in metanjem žoge v koš, so se predstavili otroci od Sv. Ivana. Skupino sestavljajo tudi najmlajši 2 Grete in iz lonjerskega vrtca. Ob koncu razgibane in živahne prireditve Pa so skupno nastopili predšolski otro-ci od Sv. Jakoba, od Sv. Ane, iz Skednja in iz vrtca v Ulici Conti. Prisotnim staršem so pokazali svojo spretnost v telovadnih vajah ob glasbeni spremljavi.
Res prisrčna prireditev se je s tem zaključila. Seveda niso vse telovadne
vaje stekle povsem gladko — marsikateri malček se je še med nastopom zasanjano oziral in med gledalci iskal obraz svojih staršev, žoge so letele
vsevprek, marsikdo si ni upal skočiti čez oviro... Ravno zato pa je bil včerajšnji športni dan še toliko bolj zabaven in simpatičen tako za male športnike, kot za vse gledalce.
Predujmi šolskemu osebju
Zakladno ministrstvo je pred dnevi odobrilo predujme šolskemu osebju za ekonomske izboljšave predvidene v delovni pogodbi za leta 1985/87. Nadalje je odredilo naj šole in pristojni uradi čimprej poskrbijo za izplačilo predujmov, kot to določa nova delovna pogodba za šolsko osebje, in sicer za obdobje od 1. januarja 1986 in od 1. januarja 1987 dalje.
Kot obvešča Sindikat slovenske šole bo šolsko osebje prejelo sledeče netto zneske:	-
osebje v staležu: 480.000 lir (3. službena stopnja), 550.000 (4. stopnja), 720.000 (5. stopnja), 730.000 (6. stopnja), 950.000 (7. stopnja), 1.100.000 (8. stopnja), 1.900.000 (vodstveno osebje);
osebje v staležu s šolskim letom 1986/87 bo dobilo 50-odstotni predujem; letni suplenti v šolskih letih 1985/86 in 1986/87 bodo dobili 80-odstotni predujem;
letni suplenti v šolskem letu 1986/87 bodo prejelii 40-odstotni predujem; nestalno učno osebje bo dobilo predujem na podlagi opravljenega tedenskega urnika.
Sto let pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu
Štirje pevski zbori so sinoči s svojimi pesmimi počastili stoletnico organiziranega pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu. S 15. srečanjem pobratenih pevskih zborov, so se namreč začele slovesnosti ob visokem jubileju, ki jih prireja domači pevski zbor Vasilij Mirk v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Prosek-Kontovel. V nabito polnem kulturnem domu na Proseku so z domačini proslavili jubilej zbor Zarja iz Železne Kaple iz avstrijske Koroške, zbor Svoboda iz Stražišča pri Kranju in zbor Svoboda PD Bratov Milavcev iz Brežic. Ob pomembni obletnici je domačim pevcem čestital predsednik SKGZ Boris Race, ki je poudaril pomen zborovskega petja za krepitev narodne zavesti. O sinočnji prireditvi bomo še poročali.
Bogat spored praznika v Lonjerju
V Lonjerju se tudi letos pripravljajo na že tradicionalno razstavo domačih vin. Razstava, ki jo že vrsto let prirejata KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria, bo v soboto, 16., in nedeljo, 17. maja. Poleg pokušnje vin domačih pridelovalcev, so organizatorji poskrbeli za pri-nieren kulturni in zabavni program. Tako bo v soboto ob 16. uri slikarski ex-tempore za otroke, nakar bodo v večernih urah zabavali občinstvo že stari znanci lonjerskih prireditev in sicer Neva, Mara in Germano. Nedeljski program pa se bo pričel v jutranjih urah in sicer s startom kolesarske dirke cikloamaterjev za 21. pokal Lonjer-ja, popoldne pa bo ob 17. uri prisotnim zapel novorojenček v zamejski zborovski družini, ženski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža. Veseli godci iz Boljunca bodo nato poskrbeli, da bo vzdušje na lonjerskem prazniku veselo in prijetno.
Policija izgnala štirideset Romov
Iz Trsta so včeraj izgnali 25 jugoslovanskih in 15 italijanskih Romov, ki so Prosjačili po mestu, kampirali pa so nekje med Opčinami in Prosekom. To akcijo je tržaška policija izvedla potem, ko je veliko ljudi protestiralo na kvesturi nad množičnim prosjačenjem po mestnih ulicah in opozarjalo na nevarnost tatvin. Agenti so Rome identificirali ter nato jugoslovanske pospremili do meje, italijanske pa poslali v kraje okrog Tre viša, od koder so prišli.
Vinska razstava uvod v dolinsko »majenco«
1®»*	tai*
Z uvodno dobrodošlico župana občine Dolina Edvina Švaba se je'sinoči uradno začela XXXI. razstava domačih vin, ki jo dolinska občina prireja v okviru majence. Spregovoril je nato dobornik Boris Mihalič (na sliki), ki je najprej izrekel nekaj misli o kmetijskem razvoju v naši pokrajini, zlasti na vinogradniškem področju. Tradicionalno občinsko razstavo domačih vin pa je označil kot nadvse važen trenutek, ki še posebej vrednoti delo vinogradnikov. Letos je občina tej pobudi dodala še zanimivo razpravo o kletarjenju, ki jo je v petek zvečer vodil strokovnjak Miran Vodopivec.
Uradni otvoritvi je sledilo nagrajevanje razstavljenih vzorcev. Ocenjevalna komisija je za bela vina podelila tretjo nagrado Brunu Zaharju iz Boršta, drugo Miroslavu Bandiju iz Doline, za črna vina pa tretjo nagrado Mariu Smotlaku iz Mačkolj in drugo Mariu Sancinu iz Zabrežca. .Prvo nagrado tako za belo kot za črno vino pa je prejel Zoran Parovel iz Mačkolj. Novost letošnje razstave je bilo tudi nagrajevanje na podlagi ljudskega ocenjevanja. Po tej oceni je za belo vino prejel tretjo nagrado Ernesto Smotlak iz Mačkolj, drugo pa Bruno Zahar iz Boršta. Tretjo nagrado za črno vino si je zaslužila Karmela Zubin iz Križpota, prvo Mario Sancin iz Zabrežca. Po mnenju »ljudskih ocenjevalcev«, pa je bilo Parovelovo belo vino prvo, črno pa drugo najboljše.
Z uradnim odprtjem razstave vin se je včeraj začela tudi letošnja majenca. Maj je bil postavljen pozno v noč, kot po navadi. Danes pa se praznik nadaljuje s kulturnim sporedom, prihodom parterjev in parterc ter z večernim plesom. Če bo vreme naklonjeno, bo torej veselega vzdušja dovolj za vsakogar! (dam)
Sekcija KPI E. BERLINGUER Devin-Nabrežina
V torek, 12. t. m., ob 20. uri na sedežu v Nabrežini
JAVNO ZBOROVANJE
METAN: KAKO, KDAJ,
ZA KOGA
Komunisti se pogovarjajo z ljudmi.
Spregovoril bo tov. Lucio Fra-giacomo.
Vabljeni!
vazne prireditve
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri na slavnostni koncert ob 5. obletnici delovanja MPZ M. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot.
SKD Vigred vabi na revijo otroških pevskih zborov VSI SMO PRIJATELJI, ki bo v nedeljo, 17. t. m„ ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini.
KD Primorsko vabi na kulturni večer v soboto, 16. t. m„ ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Gost večera bo moški pevski zbor IVO ŠTRUC iz Slovenskih Konjic ter ansambel BRATOV IZ OPLOTNICE.
Dragi otroci! KD 1. Grbec - Skedenj priredi v soboto, 16. t. m., ob 16.30 OTROŠKO POPOLDNE Z ANIMACIJO. Pridite, zabavno bo!
KD I. Grbec - Skedenj priredi FILMSKI MARATON Aljoše Žerjala. V soboto, 16. t. m., ob 20.30 vas vljudno vabimo na 2. VEČER FILMOV: Mexico 68, Sončna pot (Samarkand), Zemlja Aheme-nidov (Iran), Kamnita knjiga (Peni), Moskva 80.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec, KD I. Grbec Skedenj priredita v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri, v Srenjski hiši v Borštu, MAJSKI KONCERT. Sodelujeta MPZ Slovenec in ŽPZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. Vabljeni!
Danes, 10. t. m., ob 16. uri bo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah (Narodna ul. 89) 8. PASTIRČKOV DAN. Program: nastopajo otroci z Goriškega in Tržaškega, nagrajevalne igre.
razna obvestila
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu, Donizettijeva 3, bo jutri, 11. maja, predaval dr. Tone Stres iz Ljubljane na temo »Človekove pravice v luči krščanstva«. Začetek ob 20.30.
SZSO-TS obvešča, da bo jurjevanje, tj. skavtski praznik in sprejem novih članov, danes, 10. t. m., in vabi starše in prijatelje, da se ga udeležijo. Jurjevanje za vejo VV bo na Opčinah, zbiranje ob 9.30 pred Marijaniščem, kjer bo tudi zaključni nastop ob 17. uri. Jurjevanje za vejo IV bo na travniku med Devinom in Ribiškim naseljem, začetek ob 9. uri, taborni ogenj ob 17. uri.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča obiskovalce tečaja za vrtnarstvo, da odpade načrtovani izlet v hrvaško Istro.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v petek, 15. t. m., predavanje na temo ŽIVČNA CELICA, OD ODKRITJA DO DANAŠNJIH RAZISKAV. Zanimivo in aktualno temo bo obravnavala fiziologinja, univerzitetna prof. Marija Ščuka Kerže. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30.
■ V Zgoniku so že v polnem teku priprave na 23. občinsko razstavo vin, ki bo na sporedu od 29. do 31. maja. Zanimanje domačih vinogradnikov za to pobudo je letos precejšnje in v torek ob 18.30 bo v občinskem vrtcu v Zgoniku predselekcija, na kateri bo komisija enoloških izvedencev izbrala vzorce, ki bodo prepuščeni na razstavo. (B.S.)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili k večnemu počitku našega dragega
Rudolfa Žagarja
Posebna zahvala g. župniku Marjanu Živcu, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoča žena Vida ter hčere z družinami.
Draga, Bazovica, Milje, 10. maja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Sveta Mohorčiča (Santa Macorsi)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Barkovlje, 10. maja 1987
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil dragi
Danilo Balbi
Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 15. uri v Petjagu (Špeter).
Žalostno vest sporočajo žena, sin in drugo sorodstvo.
Petjag, 10. maja 1987
Zapustil nas je naš dragi
Giusto Giuliani
Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice direktno v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo žena San-tina, sin Stelio, snaha Norma, vnuk Roberto in drugo sorodstvo.
Trst, 10. maja 1987
t
Kako bi dihal, rad poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči tepta nad mano grob prerani.
12. 5. 1985
12. 5. 1987
Pred dvema letoma je naš
Boris Kralj
odšel za vedno.
S trajno ljubeznijo se ga spominjajo mama, oče, sestra, nonoti, strici in tete.
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjajo in mu prinašajo cvetje.
Trebče, Pliskovica, 10. maja 1987
12. 5. 1983	12. 5. 1987
Edi Vecchiet
Kako lepo je tebi, moj ljubi sin, že štiri leta počivaš in nič več te ne motijo blodnje in krivice nemirnega sveta.
Le kdaj se tudi moja bolna duša umiri v tisti večni zarji, kjer ne bo več ločitev.
Tvoja mama
Trst, 10. maja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in none
Ljudmile Brecelj vd. Živec-Viviani
se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku.
Hvala še gospodoma iz barkovljan-ske in proseške župnije za čustveno udeležbo.
SVOJCI
Trst, 10. maja 1987
ZAHVALA
Ob smrti našega
Angela Žerjala
se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin.
Zahvala g. Mariju Gerdolu, cerkvenim pevkam in župniku Francu Volčini za poslovilne besede.
SVOJCI
Boljunec, 10. maja 1987
Majenca 87
V Dolini, 10., 11. in 12. t. m.
DANES - ob 15.30 začetek kulturnega sporeda: pihalni orkester BREG Delavski pihalni orkester iz TOLMINA
nastop plesne šole. KAZINA iz Ljubljane z latinsko-ameriškimi, akrobatskimi in jazz plesi . ob 19. uri prihod PARTERJEV in PARTERC ob 20. uri ples z ansamblom DOBRI ZNANCI iz Ljubljane
JUTRI - ob 20.30 ples z ansamblom NOČNI SKOK iz Kopra TOREK - ob 18. uri nastop pihalnega orkestra BREG ob 19. uri slovesno podiranje maja
Galerija Torkla - KD V. Vodnik
prireja razstavo slikarjev amaterjev iz BREGA
XXXI. občinska razstava domačih vin
SLOVENSKO ^STALNO "GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE PDG NOVA GORICA
Lev G. Birinski
Vrtoglavci
Režija VIDA OGNJENOVIČ
V	sredo, 13. t. m., ob 20.30 RED D in E - mladinski v sredo in četrtek
V	četrtek, 14. t. m., ob 16. uri RED H - mladinski
V	petek, 15. t. m., ob 20.30 RED A in I - premierski in mladinski
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 RED B in F - prva in druga sobota
V	nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri RED C in G - prva in druga nedelja
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu prireja jutri, 11., v torek, 12., ter v sredo, 13. t. m., ob 10. uri pravljico OLE LUK H. C. Andersena - M. Sosiča.
Slovensko stalno gledališče gostuje jutri, 11. t. m., ob 20. uri v Idriji s predstavo A. Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA.
Tabor mladih - MG Kresna noč vabi danes, 10. t. m., ob 20.30 v PROSVETNI DOM na Opčinah na gledališki show o nespameti SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE... Vstopnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma.
Jadrani, Srečku in Aleksu se je pridružila
PETRA
Čestitajo jim obe noni Zofka in Marica, mali Petri pa voščijo kar je najdražjega, zdravje.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Uomini, kom., 1985, 96'; r. Doris Dbrrie; i. Heiner Lau-terbach, Ulrike Kriener.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986; r. W. Allen; i. Mia Farrow, Michael Caine.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II bambi-no d’oro, lant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. E. Murphy, C. Dance.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Spettri, srh., It. 1987, 94'; r. Marcello Avallone; i. Do-nald Pleasence, John Pepper, □
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
sporoča, da bo v nizu oddaj, ki jih je televizijska postaja Telefriuli posnela v sodelovanju z našo hranilnico in posvetila domačim obrtnikom, jutri, 11. t. m., ob 20. uri na sporedu REPORTAŽA O KAMNOSEŠTVU NA KRASU in med drugim tudi intervju s priznanim mojstrom kamnosekom Borisom Zidaričem iz Šempolaja. Oddajo bodo ponovili v torek, 12. t. m., ob 14. uri.
Priporočamo ogled vsem, ki jim je pri srcu naše obrtništvo.
SLOVENSKI KLUB
V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi 12. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na redni torkov večer.
Senatorko JELKO GERBČEVO
bosta zasliševala zgodovinar Jože Pirjevec in časnikar Sandor Ten-ce, -da nam bo ob koncu svoje 3. mandatne dobe razgrnila enajstletno bero slovenske parlamentarke.
DRUŠTVENA GOSTILNA na OPČINAH
vabi
člane in vaščane na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju
JUTRI, 11. t. m., ob 20.30
v duštvenih prostorih na Opčinah - Proseška ulica 39 - s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega sveta
2.	blagajniško poročilo
3.	poročilo nadzornega odbora
4.	volitve upravnega in nadzornega odbora
5.	razno
Sledi družabnost.
Upravni odbor poziva vse člane in vaščane na čimštevilnejšo udeležbo zaradi nadaljnjega delovanja in razvoja zadruge.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja ciklus predavanj
EKSPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM
Prvo predavanje
Jure Mikuž
SLIKAR VENO PILON
V četrtek, 14. t. m., ob 18. uri Trst, Trgovinska zbornica, Ul. s. Nicolo 5.
Zveza vojnih invalidov - odbor Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju
priredita 12. in 13. junija
IZLET V SLOVENSKI ALPSKI SVET
Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Cicerone 8/B (tel. 631084), od 9. do 12. ure vsak dan razen sobote.
včeraj-danes
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 I tre ami-gos, kom., ZDA 1986, 90'; r. John Lan-dis; i. Steve Martin, Chavy Chase.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
FENICE - 17.00, 22.15 Proiumo, krim., It. 1987; r. Giuliana Gamba; i. Florence Guerin, Robert Egon Spectenhausen,
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1'investi-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Coulottes erotiche, porn., □□
CAPITOL - 15.30, 22.00 Scuola di polizia
IV, kom., ZDA 1987, 92'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg, Bubba Smith. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Nove setti-mane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Per favore ammazzatemi mia moglie,
kom., ZDA 1986, 94'; r. Jim Abrahams, David in Jerry Rucker; i. Bette Midler, Danny De Vito.
RADIO - 15.30, 21.30 Liceali vogliose, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
SKD VIGRED
vabi
na revijo otroških pevskih zborov
VSI SMO PRIJA TEL JI
V nedeljo, 17. t. m., ob 17.30 v občinski telovadnici v Nabrežini
Danes, NEDELJA, 10. maja
JOB
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.42 - Luna vzide ob 16.56 in zatone ob 4.07.
Jutri, PONEDELJEK, 11. maja
ŽIGA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.51 najnižje -42 cm, ob 8.47 najvišje 21 cm, ob 14.15 najnižje -29 cm, ob 20.35 najvišje 53 cm.
NAPOVED ZA JUTRI: ob 3.17 najnižje -51 cm, ob 9.23 najvišje 26 cm, ob 14.47 najnižje -29 cm, ob 21.01 najvišje 58 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1019,4 ustaljen, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Salvalaggio, Andrea Caruso, Stefano Godnig, Michele Sinigoi, Elisa lovele, Alexandra Dega-nutti, Michela Tuccio.
UMRLI SO: 86-letna Lina Gallo vd. Bliznakoff, 66-letni Giorgio Turri, 74-let-ni Giusto Giuliani, 68-letna Veronica Ba-bich, 73-letni Primo Franco, 76-letna Francesca Mergon, 85-letna Amalia Fer-luga vd. Calcina, 77-letni Mario Žaro.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 10. maja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 ■ Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ZAVLJE (tel. 274630) - od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 11. maja, do sobote, 16. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje) NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJU-NEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (200466) in BOLJUNEC (228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (TEL. 200466) in BOLJUNEC (228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
	LOTERIJA				
BARI	61	89	1	49	18
CAGLIARI	58	7	46	86	4
FIRENCE	36	61	77	9	23
GENOVA	21	72	83	38	68
MILAN	67	18	31	21	57
NEAPELJ	43	68	11	77	24
PALERMO	42	39	8	32	90
RIM	58	31	23	86	16
TURIN	70	13	60	28	41
BENETKE	76	55 ENALOTTO		47	90	75
2 X X	1 KVOTE:	2 X	X X	2	2 2	X
12	36.944.000	lir
11	1.323.000	lir
10	118.000	lir
ODBOR ZA ŠOLSTVO PRI SLOVENSKI KULTURNO-GOSPODARSKI ZVEZI
vabi na okroglo mizo
OSNOVNA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM LETA 2000
Aktualna dilema: ohranjanje ali združevanje šol?
Uvodni posegi: didaktična ravnateljica Nataša Paulin, učitelja Sonja Klanjšček in Marko Paulin, dr. Pavle Stranj in dr. Danilo Sedmak.
Kulturni dom v Trstu, v četrtek,
14.	t. m., ob 18. uri.
Kulturni dom v Gorici, v petek,
15.	t. m., ob 18. uri.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
Prireja v četrtek, 14. t. m., predavanje domačega člana in priznanega jamarja prof. Stojana Sancina na temo
NOVA ODKRITJA V PODGORSKEM PODOLJU
Predavanje - s pomočjo diapozitivov - bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11, ob 20.30.
VABLJENI!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
Ciklus OTROŠKE URICE
S PAVČKOM V ČENČARIJI
bomo preživeli zadnjo urico pred počitnicami.
V petek, 15. t. m., ob 17. uri v prostorih NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni osnovnošolski otroci.
KD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA
RAZSTAVA DOMAČIH VIN
v soboto, 16. t. m. in v nedeljo, 17. t. m. v Lonjerju.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 17. t. m., avtobusni izlet v Polhograjske Dolomite (Polhov Gradec). Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno tri ure. Izlet vodi prof. Marinka Pertot. Vpisovanje na sedežu ZSŠD1 ob delovnem urniku (tel. 767304). Cena izleta 12.000 lir.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodene ekskurzije, ki jo prireja Prirodoslovno društvo Slovenije, v Pekel pri Borovnici, Pekel je v Dolini Otavščice, to je privlačna tesen z mnogoterimi brzicami in petimi večjimi slapovi. Ekskurzija bo v nedeljo, 17. t. m. Zbirališče na Opčinah (postaja tramvaja) ob 6.30 ali ob 8.00 pred železniško postajo v Borovnici. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika.
Pododbor skupnosti borcev za tržaško pokrajino - domicila 30. divizije IX. korpusa sporoča, da odhod izletnikov v Hišo cvetja na grob maršala Tita in srečanje v Domu armije v Beogradu bo v sredo, 13. t. m., ob 20. uri iz Divače s posebnimi ležalniki, kot je bilo najavlje-
šolske vesti
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča učitelje, ki so vložili priziv za vstop v stalež v smislu zakona 270/82, da bodo dobili stalež že v tem šolskem letu (morda že ta mesec) in da bodo dobili plačo med poletnimi počitnicami, kjer bo ekonomski stalež stopil v veljavo z vstopom v službo, juridično pa že z 10. 9. 1983!
Ukrep velja za sledeče učitelje, ki so začasni suplenti: Tatjana Cibic, Julijana Černuta, Nevenka Skrij, Edda Pregare, Friderik Zeriali in za učitelje, ki so v staležu že od leta 1984: Nataša Kralj, Ana Ferneti, Elena Ciuch, Elisabetta Danieli, Vilma Magajna, Marija Goruppi. Učitelji, ki stopijo v stalež, bodo dodeljeni dodatnemu organiku DOA.
Obvestilo učiteljem, ki obiskujejo predavanja Pedagoške akademije.
V četrtek, 14. t. m., ob 17. uri bo na učiteljišču SLOMŠEK srečanje z dekanom Pedagoške akademije v Ljubljani in s predstavniki oddelka Pedagoške akademije v Kopru ter razgovor o vaših uspehih, težavah in predlogih.
čestitke
Danes praznuje v Križu 92. rojstni dan MARIJA KOŠUTA. Vse najboljše ji želijo hčeri Zofi in Marija z družinami.
Dragi noni za njen 92. rojstni dan ji želijo vse najboljše vnuki Tanja, Livio, Fulvio in Robi.
Danes praznuje v Ricmanjih 92. rojstni dan naša URŠKA. Ob častitljivem jubileju se je z najprisrčnejšimi voščili spominjajo Vinko in Lili ter Nadja z družinami.
Dragi URŠKI iz Ricmanj, ki slavi danes 92 let, želijo vse najboljše Milka z možem ter Nadja in Neva z družinama.
razstave
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja P1ETRA MARUSSIGA.



#
'S? &
•	PANDA 30 - 1980 - črne barve
•	PANDA 45S - 1985 - bele barve
•	UNO 45 - 1985 - rdeče barve
•	FIAT 127 PANORAMA - 1983 - sinje barve
' • RITM0 TARGA 0R0 - 1980 - modro/metal, barve 1 • BMW 320 - 1978 - modro/metal, barve 1 • GOLF - 1980 - črne barve I • A112 ELITE - 1980 - temno modre barve I • A112 JUNI0R - 1985 - sinje barve
SICURAUT0
•7	040/734242
DO VČERAJ:
nasvet in pomoč pri nakupu rabljenega avtomobila s tehničnim preizkusom, oceno in raziskavami na tržišču.
DANES:
enake storitve tudi za navtiko.
SICURAUTO
Kartoteka s stotinami rabljenih avtomobilov in plovil, ki ti je brezplačno na razpolago tako za informacije kot za objavo. Treba je le zavrteti številko
040 - 734242 SICURAUTO
Specializiran strokovnjak, ki te spremlja v vseh fazah nakupa.
SICURAUTO
Ne prodaja, temveč pomaga pri brem nakupu.
SICURAUTO
Ulica del Falchi 2 - TRST
do-
mali oglasi
PRODAM tridelna macesnova vrata z dvojno zasteklitvijo 195x230 v odličnem stanju. Tel. 415534 ob urah kosila. STANOVANJE oddajam v najem v centru mesta: 3 sobe, III. nadstropje, dvigalo, Za informacije: Ul. Pleta 21, Maver-Mos-ca (od 16. do 19. ure).
HRASTOVA DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 21. uri.
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
V	NABREŽINI prodam 4-sobno stanovanje. Za informacije tel. na št. 200144 v popoldanskih ali večernih urah.
IŠČEMO vajenko za manufakturno trgovino, sezonsko delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Sezonsko delo«.
PRODAM harmoniko 120 basov znamke PIATANESI SUPER MUSETTE skoraj novo. Tel. na št. 0481/20002 v večernih urah.
20-LETNO dekle z znanjem strojepisja išče katerokoli zaposlitev. Tel. 827411.
V	SAMATORCI št. 1 je odprl osmico Renato Pieri. Toči belo in črno vino. PRODAM krasno^vilo v Repnu s 1100 kv. m vrta. Tel. 228390.
ENTERPRISE nudi delovno pogodbo 2.600.000 lir mesečno, zalim dekletom za zaposlitev v diskotekah in nočnih klubih. Telefonirati v ponedeljek na št. 040/414926.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO
Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
BONBONIERE za vse svečane priložnosti: trgovina VIVIANA — Opčine, Narodna ulica 44/b.
16-LETNO DEKLE išče delo, po možnosti kot frizerka ali pa katerokoli zaposlitev. Tel.jia št. 208729.
NA OPČINAH privatnik prodaja stanovanje: soba, dnevna soba, velika kuhinja, kopalnica, terasa. Tel. 212034. SLOVENSKI PAR išče v najem 2-3-sob-no stanovanje v mestu ali okolici. Tel. od 13.30 do 15. ure na št. 200165. ALEKSANDRA je prevzela trgovino Laure Drašček v Nabrežini 142. Spoštovane stranke obvešča, da bo trgovina začela obratovati v torek, 12. t. m.
nedeljski televizijski in radijski sporedi
{ RAI 1________________
9.00	Risanka
9.25	Maša (prenos s trga sv. Petra v Rimu)
12.15	Ekološlka oddaja: Zelena linija
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto TV
14.00	Variete: Domenica... in
14.30	Športne vesti
16.50	Športne vesti.
17.45	Športne vesti
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
19.35	Domenica in... (2. del)
19.50	Vremenska napoved.
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Castelli di ghiaccio (dram., ZDA 1979, r. Donald Wrye, i. Lynn-Holly Johnson, Robby Benson, Colleen Dewhurst)
22.20	Športna nedelja
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Glas. oddaja: Musicanotte - Aldo Ciccolini izvaja Debussyja (Pour le piano, suite, Prelude, Sara-bande, Toccata; 2. del)
RAI 2___________________
9.00	Otroška oddaja: Buongiorno domenica
10.00	Nanizanka: La mia terra tra i boschi
10.25	Film: Anna Karenina (dram., ZDA 1935, r. Clarence Brovvn, i. Greta Garbo, Frederic March)
12.00	Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Športna oddaja: Studio & Stadio (jahanje, prenos iz Rima)
16.40	Variete: Čhi tiriamo in ballo
18.00	It. nog. prvenstvo A lige
18.30	Chi tiriamo in ballo (2. del)
18.40	Dnevnik - gol flash
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: LJspettore Derrick
22.00	Dnevnik
22.15	Informat. oddaja: Aboccaperta
23.15	Oddaja o židovskem življenju in kulturi
23.45	Informativna oddaja: Obnova muzejev
j A RAI 3
12.00	Glasbeni oddaji: Dancemania,
12.50	Dancing to the Hits
13.10	Nadaljevanka: Nicholas Nickle-by (Charles Dickens, r. Christop-her Barry, 1. del)
14.05	Športna prenosa: gimnastika -italijansko prvenstvo (prenos iz Firenc); mednarodni teniški turnir Italije, finale ženske (iz Rima)
17.25	Filmska rubrika
17.35	Film: Agguato nei Caraibi (pust., 1958, r. Don Siegel, i. Audie Murphy, Eddie Albert, Patricia Owens)
19.00	Dnevnik
19.15	Deželni šport
19.40	Glas. odd.: Di Gei Musiča
20.30	Športa oddaja
21.30	Film: Annie del Klondike (kom., 1936, r. Raoul Walsh, i. Mae West, Victor Mc Laglen)
22.15	Dnevnik
22.20	Film (2. del)
23.05	Italijansko nogometno prvenstvo A lige '
23.50	Dnevnik
23.55	Dnevnik - deželne vesti
RTV Ljubljana_______________
8.40	Poročila
8.45	Otroška matineja: Živ žav, 9.40 Lutke in lutki
9.45	Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (pon. 1. dela)
10.15	Nadaljevanka: V pričakovanju jutrišnjega dne (5. del)
11.05	Domači ansambli: Ansambel Marela
11.35	Informativna oddaja: Na zvezi
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.15	Nad.: Flandrijski lev (1. del)
16.05	Film: Skrivnost peščine (pust., VB 1978, r. Tony Maylam, i. Michael York, Simon MacCor-kindale)
17.45	Pod lipo (prenos iz Cerknice)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Kino, nato Turistični nagelj - Neža
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Potovanje v Vuč-jak (15. in zadnji del)
21.10	Zabavna oddaja: Zdravo
22.30	Poročila
|ffi| TV Koper____________________
14.00	Športni pregled
19.00	Nadaljevanka: Affittasi camera
20.00	Dokument.: Ladje na Jadranu
20.30	Politična rubrika: Sedemdni
21.00	Film: La battaglia del Don (po-romanu Mihajla Šolohova Tihi Don, r. Sergej Bondarčuk, 2. del)
21.50	Nan.: II brivido delhimprevisto
22.30	Rubrika: Mestni zapiski
23.30	Nanizanka: Grandi registi
Gianfranco Funari uspešno vodi oddajo Aboccaperta na RAI 2 vsako nedeljo ob 21.40
gj CANALE5
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče
11.25	Informativna oddaja: Anteprima
11.50	Informativna oddaja: Punto 7
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.05	Film: Buonanotte av-vocato (kom., It. 1955, r. Giorgio Bianchi, i. Alberto Sordi, Giulietta Mašina)
17.00	Sodna rubrika: Forum
19.30	Glasbena oddaja: Sor-risi Superstar
20.30	Nadalj.: L'onore della famiglia (3.del)
22.30	Aktualnosti: Dovere di cronaca
23.15	Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 0.15 Sgua-dra speciale, 1.15 Mis-sione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: Inventiamo l'a-more (kom., It. 1938, r. Carlo Mastrocingue, i. Gino Cervi)
10.15	Tednik: II girasole
10.45	Nanizanka:	Bravo
Dick
11.15	Informativna oddaja: Parlamento in
12.10	Nan.: Cassie & Co.
12.50	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters i do-minatori delhuniverso
14.30	Teniško prvenstvo v Forest Hillsu
17.40	Nanizanke: Sembra fa-cile, 18.10 Devlin & Devlin, 19.00 Colle-ge,19.30 New York New York
20.30	Film: Doppio delitto (krim., It. 1977, r. Steno, i. Marcello Mastroian-ni, Agostina Belli, Uršula Andress, Peter Ustinov)
22.35	Film: Ferdinando I re di Napoli (kom., It. 1959, r. Gianni Fran-ciolini, i. Eduardo in Peppino De Filippo, Marcello Mastroianni)
1.00	Nanizanki: Ironside, 1.50Switch
^ ITALIA1
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Pascal, Popples, Piccole donne
10.30	Športna oddaja: Šport ZDA, vmes jahanje -Kentucky Derby
13.00	športna oddaja: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Domenica Deejay
16.15	Nanizanki: Master,
17.10	L'uomo di Singa-pore
18.10	Informativna oddaja: Controcorrente
19.00	Risanke: Jem, Alvin show, Droids adventu-res, I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.20	Filmske aktualnosti
23.15	Film: Lo spaventapas-seri (kom., ZDA 1973, r. David Schatzberg, i. Gene Hackman, AlPa-cino)
1.20	Nanizanka: Serpico
[jpiialf TELEPADOVA
13.00	Rubrika o trgovini in turizmu
13.30	Dražba: Roba da matti
14.30	Rubrika: Magnetote-rapija
15.00	Nanizanka: Bolero
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, 17.00 Hurricane Po-limar, 17.30 Transfor-mers, 18.00 Top Cat,
18.30	Casper
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Dottor John
20.30	Film: Da Corleone a Brooklvn (krim., It. 1979, r. Umberto Lenzi, i. Maurizio Merli, Ma-tio Merola)
22.30	Športna rubrika: Fuo-rigioco
23.30	Aktualna oddaja: V prvem planu
24.00	Nočni film: Certo cer-tissimo anzi... probabi-le (kom., It. 1970, r. Marcello Fondato, i. Claudia Cardinale, Catherine Spaak)
^ TELEFRIULI
14.10	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
17.45	Glasbena oddaja: Musič box
19.00	Šport: rezultati in komentarji
20.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
21.00	Športna oddaja
22.15	Film: L'ultimo colpo in canna (vestern, ZDA 1968, r. Jerry Thorpe, i. Glenn Ford, Arthur Kennedy)
24.00	Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
r
C ram_________________________..
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata, e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... chi gioca (2. del)
14.15	Dokumentarna oddaja: Ouarkov svet
15.00	Šport: mednarodni teniški turnir Italije - moški
18.00	Dnevnik
18.05	Nabožna oddaja
18.30	Nanizanki: La baia dei cedri,
19.00	L'uomo che parla ai cavalli
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: A me mi piace (kom., It. 1985, r.-i. Enrico Montesano, i. Rochelle Redfield, Lara Wendel)
22.15	Dnevnik
22.30	Zabavna oddaja: Marisa, la nuit
23.30	Dokumentarec: Sodobni umetniki - Salvatore Fiume
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2	j
11.15	Izobraževalna oddaja: Mednarodna panorama - Obisk masajske vasi
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zanimivosti
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dnevnik - tednik o medicini Trentatre
17.55	Odprti prostor: 110 let železničarske vzajemnosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Anna, čara Anna
19.30	Dnevnik in vreme
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.35	Aktualna oddaja: Focus
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Aktualnosti: Mixer - anketa
23.30	Rubrika: Odprti studio, nato vremenska napoved
23.45	Šport: tenis - mednarodni moški turnir Italije
PJK RAI 3_______________P__________|
11.35	Mednarodni festival gorskega filma (prenos iz Trenta)
12.05	Izobraževalna oddaja: Popotovanje po slikovnih pejsazah 14. stoletja
12.30	Izobraž. oddaja: J. S. Bach
13.00	Izobraževalna oddaja: Kitajska
13.30	Tečaj ruščine
14.00	Informativna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
1.4.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.30	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
16.30	Šport: vaterpolo Kuba-Italija
17.30	It. nog. prvenstvo B lige
18.00	Glas. odd.: Girofestival '86
19.00	Dnevnik in vreme
19.35	Deželne športne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Pripovedovanje pravljic
20.30	Glasbena oddaja: Starš - Riccar-do Cocciante
21.35	Dnevnik
21.40	Zgodovinska oddaja: La macchi-na del tempo
22.20	Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik - deželne vesti
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Skriti dnevnik (Leopold Suhodolčan, dram. Jožko Lukeš); 10.45 Mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ne-diški zvon; 12.45 Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbene skice; 14.10 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom, telefonski razgovori in nagradno tekmovanje med poslušalci; 16.00 Iskanje napotkov za življenje v literaturi in razgovor z dijaki (prip. prof. Nada Pertot z dijaki III. razr. liceja France Prešeren); 17.00 Športne vesti.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 1-7.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledag 8.07 Radijska igra: Sendvič; 9.05 Še pomnite, tovariši;
10.05	Obisk v delovnem kolektivu -Kolinska; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Mešani in ženski pevski zbor Jacobus Gallus iz Celovca;
16.05	Humoreska tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
,	RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik: Zrcalo tedna
10.20	Ameriški film: Med ljubeznijo in smrtjo
17.00	TV mozaik (ponovitev)
17.20	Poročila
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Mačka (gost oddaje pantomimik Andres Valdes)
17.40	Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Barvila znajo tudi plezati
17.45	Nadaljevanka: Zadnje poletje otroštva (5. del)
18.15	Glasbeni ropot
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska 'napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Na robu divjine (Lawrence, r. S. Wincer, 2.del)
21.00	Aktualno: Lenart - še vedno pred pragom nerazvitosti
21.40	Plesni večer: Dnevi plesa 86 (nastopata plesni skupini Lai iz Izole in Akt iz Celja)
22.10	Dnevnik
22.25	Jugoslovanka teveteka
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset (vodi Iztok Jelačin); 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mari-ka in Drejček; 14.30 Poročila in komentarji s športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper; 16.30 Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek;
19.00	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Devnik; 10.30, 13.30,
17.30	Poročila; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Šport; 9.30_ Dragi Luciano;
10.00	Popevka; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Tedenska popevka; 15.00 Dance parade;
15.30	Šport; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za vzhodni Kras.
9.30 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja: rezultati prvenstev v Italiji in Jugoslaviji, poročila, komentarji; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
|jPl TV Koper_________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program
17.00	Nan.: Legende kanad.Indijancev
17.30	Rubrika: Start
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Zavezništva ob volitvah TSRT — Predstavniki gospodarske zbornice SRS na obisku v FJK GRADEŽ — Novinarji o informaciji v Furlaniji-Julijski krajini GORICA — Odprtje Espomega Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TV novice
20.30	Film: Cronaca di un amore
22.15	TVD Vsedanes
22.25	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Baletna odd.: V plesnem koraku
23.30	Nanizanka: Hazell
CANALE 5	__
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.30	Rubrika: Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: La maschera di porpora (pust., ZDA 1955, r. Bruce Humber-stone, i. Tony Curtis)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: I falchi della not-te (krim., ZDA 1980, r. Bruce Malmuth, i. Syl-vester Stallone
22.20	Aktualnosti: Eletto-rando (vodi Maurizio Costanzo)
22.30	Tednik: TivuTivu
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
! ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amore, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Ritratto in nero (dram., ZDA 1960, r. Michael Gordon, i. Lana Turner, Anthony Ouinn
22.40	Teniško prvenstvo v Forest Hillsu
0.40 Filmski tednik
1.15	Nanizanka: Ironside
ITALIA 1_________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Storia di Owen (dram., ZDA 1981, r. Jean Stapleton)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia
20.30	Nadalj.: Allaconguista del West (2. del)
22.20	Variete: Lupo solitario
23.40	Film: Johnny Guitar (vestern, ZDA 1954, r. Nicholas Ray, i. Joan Crawford)
1.50	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
[ flBlril TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper - Top Cat
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Hurricane Polimar, Transformers, Kyas-han il superman, Ghostbusters
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: La cameriera se-duce i villeggianti (kom., It. 1980, r. Ar-mando Grimaldi, i. Annamaria Rizzoli, Carlo Giuffre)
22.30	Šport: Catch
23.30	Film: Caccia aperta (krim., ZDA 1976, r. Jack Starret, i. Timot-hy Bottoms)
1.00	Nanizanka: California Fever
[ ^ TELEFRIULI
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Variete: Palcoscenico
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja o obrtništvu
20.30	Nogometna tekma: Torino-Udinese
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20	Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
19.00	Športna rubrika
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika
23.15	Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi
23.55	Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 Pravljica, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pričevanja o TIGR (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - dr. Franc Marušič, mozaik; 13.20 Revija Primorska poje; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Janez Bitenc - Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbene skice: 16.00 Osebno; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut, violist Mile Kosi; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe;
13.30	Melodije; 13.50 Križemkraž; 14.05 Zbori; 14.30 Glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Borisa Kovačiča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Šimf. glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču;. 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Glasba; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 13.30 14.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis, 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športna poročila in dogodki; 17.30 Poročila: 17.40 Revija Primorska poje 87;
18.00	Še pomnite tovariši
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Srečanje, s psihologinjo;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo otroci; 16.30 Blitz; 17.00 Bubbling; 18.00 High power; 19.00 Made in Yu; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za vzhodni Kras.
10.00 Horoskop in za vsakogar nekaj; 18.30 Športni pregled in komentar;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente; oddaje povezuje glasba.
stran
PRIMORSKI DNEVNIK - 10. maja 1987
10 □ goriški dnevnik
Ob prisotnosti podtajnika Santuza
Nad 200 razstavljavcev iz več dežel
Zelo ugodne možnosti za popravila starih hiš
na letošnjem že 17. Espomegu
Sedemnajstič so se včeraj zjutraj odprla vrata goriškega razstavišča. Na sejmu Espomego razstavlja okrog 200 podjetnikov, predvsem iz naše dežele. Prisotni so tudi slovenski obrtniki ter trgovci. Letošnji jugoslovanski paviljon, zelo lepo opremljen, je posvečen predvsem reklami za jugoslovanske turistične kraje, še zlasti tiste v Sloveniji ter na Hrvaškem. V glavnem so razstavljavci letos upoštevali, da je treba biti pozorni do široke publike, ki prihaja na to sejemsko prireditev. Sejem bo odprt do naslednje nedelje. V soboto bodo priredili posvet o navtičnem turizmu na Jadranu. Poročali bodo strokovjaki iz Italije, Jugoslavije, Grčije, Nemčije ter Avstrije.
Sejem so včeraj odprli z delovnim sestankom, ki je bil posvečen odnosom med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo v sklopu stikov med EGS in vzhodnimi državami. Govorili so Mario Frontoni, zastopnik italijanskih zbornic pri EGS, Valentin Murg od Credi-tanstalta iz Gradca ter zastopnik Gospodarske zbornice SRS Aljoša Mrak.
Posvet je sklenil podtajnik Giorgio
Santuz, ki je tudi otvoril sejem. Uvodoma so govorili predsednik trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua, goriški župan Scarano, predsednik pokrajine Cumpeta, deželni odbornik Brancati.
Bevilacgua je poudaril, da se gospodarski položaj na Goriškem izboljšuje.
Sejem mora odražati gospodarsko dogajanje v deželi. Pravilno pa je treba upoštevati tudi gospodarsko menjavo s sosedno Jugoslavijo. Prisotnih je bilo več Jugoslovanov, med temi župan Bašin_in predsednik novogoriške zbornice Škarabot.
Na goriškem županstvu nameravajo v najkrajšem času določiti mestne okraje v katerih bi lastnikom stavb lahko nudili deželne prispevke za prenovo starih hiš. V poštev bodo vzeli predvsem stare mestne predele. Vendar ni izključeno, da bi prispevke dobili tudi lastniki hiš v drugih predelih občine.
Zainteresirani naj se v teku. tega tedna zglasijo na goriškem županstvu, v uradu za urbanistiko. Tehniki jim bodo dali navodila kako sestaviti prošnje.
Tistim, ki nameravajo popraviti stanovanja in pri tem upoštevati nekatera navodila deželne uprave, bodo nu-diliprecejšnje prispevke za obnovo marsikdaj že dotrajanega stanovanjskega fonda.
Posvet KPI o obrtnikih
O možnosti lokacije obrtnih delavnic v severnem delu mesta bo govor na posvetu, ki ga sekcija KPI A. Spaz-zapan prireja v torek, 12. maja, ob 20.30 na sedežu v Škabrijelovi ulici 42.
Kritična ocena goriške SSk do avtonomistične koalicije
Leteči zmaji na letališču danes popoldne
Goriška SSk je kritična do skupnega volilnega nastopa avtonomističnih gibanj, vendar pa sprejema sklep deželne-a sveta SSk v zavesti nujnosti ohranitve eželne enotnosti znotraj te stranke.
V redakcijo smo namreč dobili naslednje tiskovno poročilo, ki potrjuje v našem listu že objavljeno kroniko, da je bila razprava o volilnem nastopu v vodilnih organih SSk zelo polemična. V poročilu, ki ga je podpisal tajnik Marjan Terpin, (odobreno pa je bilo z večino glasov, eden je bil proti, eden pa vdržan) je dobesedno napisano: »Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti se je zbralo v petek v Gorici in razpravljalo o nastalem političnem položaju po sklepu deželnega sveta SSk, da nastopa vključena v manjšinsko koalicijo na bližnjih političnih volitvah. Pokrajinsko tajništvo SSk na Goriškem potrjuje načelno usmeritev SSk za samostojno nastopanje, ki je in mora ostati osnovno vodilo naše stranke; obžaluje, da ni deželni svet SSk izbral samostojnega nastopa z lastnim znakom lipove vejice, kakor je pred-
lagala večina goriških delegatov, kar bi v tem političnem momentu bila prava izbira, posebno še ker ni bilo mogoče osnovati koalicije manjšinskih strank, ki bi tudi naši stranki zagotovila predstavništvo v Rimu. Koalicija, ki je nastala je v bistvu skupek avtonomističnih gibanj. Prisotnost SSk v taki koaliciji občutno škoduje nadaljnjemu razvoju aktivne politike, ki jo je izvajala SSk na Goriškem, in nima nobene možnosti izvolitve kakršnegakoli predstavništva SSk v organih, za katere potekajo volitve. Sprejema pa sklep deželnega sveta SSk samo v zavesti, da je življenjske važnosti ohranitev deželne enotnosti SSk.«
■ Tudi letos bodo v krminski zadružni kleti predstavili lani pridelano vino miru, to je vino pridelano iz več kot štiristo raznih trt, ki so jih v Krmin prinesli iz vseh krajev sveta. Predstavitev lanske trgatve bo v soboto 16. maja. Za to 'pri-loznost-bo poštna uprava dala na razpolago posebni poštni zig.
Na goriškem letališču bo danes popoldne od 15. ure dalje lepa in zanimiva prireditev. Ljubitelji te nenavadne oblike rekreacije bodo pokazali svoje leteče zmaje. Gre za prireditev, ki se v Gorici danes ponavlja že v tretje in ki je v prejšnjih izvedbah imela precej uspeha.
Rally
Štandrež - Krk
ARGOŠ je naslov avtomobilske ocenjevalne vožnjetki jo na 202 kilometra dolgi progi-od Standreža do Krka prireja v dneh 23. in 24. maja Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu.
Za tako prireditev so se mladi Štan-drežci, ki sedaj vodijo domače društvo, odločili zato ker so ugotovili, da je zanjo še zlasti med mladimi veliko zanimanja.
Za izvedbo so bile in seveda bodo še potrebne precejšnje priprave. Prire-
diteljem je uspelo dobiti tudi precej nagrad. Kar poglejmo jih. Prvonagra-jenec bo dobil pokal iz kristala ter 7-dnevno bivanje za dve osebi v hotelu Jadran na Krku, drugonagrajenec prav tako pokal iz kristala ter 7-dnevno bivanje za 2 osebi v naselju Nerezine na Lošinju. Pokal in sedemdnevno bivanje v hotelu v Kranjski gori za dve osebi bo dobila tretja ekipa, poleg tega pa bo še več drugih nagrad.
Udeleženci bodo šli na pot v soboto, 23. maja. Istega dne zvečer bo na Krku zabavna prireditev z nagrajevanjem.
Vpisujejo v baru Brasil, v gostilni Pri Dani in pri Sari Hoban v Štandrežu.
Danes pohod prijateljstva
Danes ob 10. uri bodo tisoči mladincev z obeh strani meje šli na pohod po ulicah Gorice in Nove Gorice. Gre za že tradicionalni pohod prijateljstva. Vpis je možen še danes zjutraj do 9.30.
vazna obvestila
V pisarni Kmečke zveze pomagajo pri izpopolnjevanju davčnih prijav. Urad je odprt dopoldne od 8.30 do 12.30.
Občina Sovodnje namerava pogodbeno zaposliti tipkarja-tipkarico za dobo enega meseca. Interesenti naj se osebno zglasijo v tajništvu do 13. t. m.
KD Jezero in SKPD Hrast priredita v Doberdobu plesni tečaj, ki ga bo vodil učitelj Alvis. Tečaj bo v domači občinski telovadnici vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22.30. Pričetek v četrtek, 14. maja, ob 20. uri. Za vpis in pojasnila sta na razpolago Luiza Gergolet (tel. 78059) in Lucijan Vižintin (tel. 78235).
izleti
SPD Gorica priredi v nedeljo, 17. t. m„ pohod na Trstelj ob tradicionalnem srečanju planincev. Odhod z lastnimi sredstvi s Travnika ob 8. uri. Hoja 2 uri, hrana iz nahrbtnika.
Sekcija krvodajalcev v Doberdobu
priredi od 3. do 8. julija petdnevni izlet v Grčijo. Vpisovanje v gostilni Peric, tel. 78000, do 31. maja.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
prireja gostovanje okteta
ZVON
iz FAIRFIELDA (ZDA)
v Katoliškem domu v Gorici, danes, 10. maja, ob 17. uri
ZV KZ A	■■
SLOVENSKIH m	m
KULTURNIH DRUŠTEV
vabi vse
ljubitelje fotografije na
predvajanje diapozitivov
DIA
PRIMORSKA
87
V petek, 15. maja,
ob 20.30
v predavalnici ZSKD v Ul. Croce 3
D	Banca agricola c.r.ag.i.		
	Kmečka banka r.z.zo.j.		
M	GORICA		
	Bilanca 78. poslovne dobe		
	31. decembra 1986		
AKTIVA		PASIVA	
— Blagajna 			 771.364.864	— Hranilne vloge		...	51.525.538.589
— Banke 			 38.021.255.282	— Tekoči računi		. . .	27.125.880.572
— Vrednostni papirji			 30.539.615.115	— Dopisovalni T/R bank		. . .	18.104.874.650
— Udeležbe			 447.176.087	— Tuja upravljana sredstva . . . .	47.738.730
— Posojila			 25.820.143.054	— Cedenti menic in	
		dokumentov na inkaso 		3.698.556.106
— Tuja upravljana sredstva		 47.738.730	— Razni računi - upniki		2.689.246.917
— Nepremičnine 			 1.603.749.101	— Skladi knjigovod. odpisov . . . .	659.430.447
— Opreme in stroji 			 776.602.467	— Vezani skladi		1.172.420.021
— Menice za vnovčenje . .		 5.531.878.911	— Pasivne izločitve - pripisi . . . .	84.798.654
— Razni dolžniki 			 9.607.034.357	— Glavnica in razni skladi 		8.572.017.403
— Aktivni pripisi - izločitve		 1.138.861.885	POSLOVNI DOBIČEK	624.917.764
SKUPNA AKTIVA	114.305.419.853	SKUPNA PASIVA	114.305.419.853
— Račun rizikov in obvez .		 27.328.417.674	— Račun rizikov in obvez		. . .	27.328.417.674
— Razvidnostni računi . . .		 122.633.580.277	— Razvidnostni računi 		. . . 122.633.580.277
SKUPAJ	264.267.417.804	SKUPAJ	264.267.417.804
			
IZDATKI		DOHODKI	
— Pasivne obresti			 5.967.546.071	— Aktivne obresti	
		na posojila		4.849.787.216
— Stroški za osebje 			 1.747.133.693	— Obresti na bankah .........	1.265.372.307
-— Davki in takse			 482.592.110	— Obresti na obveznicah	
		in dividende		3.636.547.557
— Splošni upravni stroški .		 1.833.255.063	— Dobiček pri vrednostnih	
		papirjih in menjalnici 		479.790.131
— Knjigovodski odpisi			 145.029.092	— Aktivne provizije in	
		razni dohodki 		1.338.573.215
— Višanje skladov			 1.455.838.281	— Uporaba skladov		686.241.648
SKUPNI IZDATKI	11.631.394.310		
POSLOVNI DOBIČEK	624.917.764		
SKUPAJ	12.256.312.074	SKUPAJ	12.256.312.074
			
GORICA - Korzo Verdi 55 - Telefon: (0481) 31811 - Telex 460412 AGRBAN			
Govorili bodo tajnik sekcije Furlan, občinski svetovalec arh. Busolini, predsednik Artigiancassa Sacchetti ter zastopnik CNA Cosolini. Debato bo vodil prof. Ivan Bratina.
včeraj - danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 3. do 9. maja 1987.
RODILI SO SE: Simone Alipo Tambor-ra, Carlotta Tarantino, Andrea Bregant, Andrea Ciommiento, Francesca Visintin, Chiara Di Minica, Rossella Knez.
UMRLI SO: 54-letni enotehnik Piero Bisso, 68-letna gospodinja Apollonia Zoppolato vd. Zotti, 92-letna gospodinja Frančiška. Klanjšček, 72-letna trgovka Maria Bertazzo vd. Zorzenon, 90-letna upokojenka Frančiška Šinigoj vd. Paolet-ti, 88-letna gospodinja Luigia Zorzut vd. Zuleger, 82-letna upokojenka Maria Škabar vd. Mininel, 51-letni delavec Valmi Bregant, 87-letni upokojenec Giovanni De Biasio, 68-letna gospodinja Marija Kolnec por. Paoletti, 82-letna upokojenka Angela Trevisan, 92-letna upokojenka Erminija Serdinšek vd. Vranič, 59-letna gospodinja Nada Sošol por. Pagon, 65-letni upokojenec Mirando Marega, 86-letna gospodinja Giuseppina Misigoi, 64-letni uradnik Alcide Giuliani.
POROČILI SO SE: delavec Antonio Vizin in delavka Patrizia Pusnar, delavec Maik Rosario Marino in bolničarka Ali-da Perna, delavec Giuseppe Sirach in prodajalka Donatella Gorini, delavec Bruno Cotič in delavka Maria Selva.
OKLICI: profesor Massimo Cellie in uradnica Grazia Bagat, karabinjer Bruno Grassi in prodajalka Elisabetta Monte, izvedenec Viljem Dominko in študentka Maria Cristina Vogrič, podoficir vojske Arturo Maurizio Rallo in uradnica Marina Marega, karabinjer Sergio Tortul in gospodinja Aurora Huala, uradnik Giuseppe De Nisco in učiteljica Assunta De lesu, uradnik Luigi De Blasi in uradnica Antonella Maria Bevilacgua, uradnik Carlo Soravia in učiteljica Marina Cecot, delavec Giorgio Pegoraro in uradnica Valentina Ciaglia, trgovec Massimo Struchel in gospodinja Viviana Devetta.
kino
Gorica
VERDI 16.00—22.00 »Capriccio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 15.00—22.00 »La famiglia«. VITTORIA 16.00—22.00 »Big Banana e le sue modelle supersexy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 15.30—22.00 »Ultimo tango a Parigi«.
COMUNALE 21.00 Koncert Chez Satie.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Dirka kanonbal II«, 20.30 »Amadeus«.
DESKLE 17.00—19.30 »Mračna senca nad kanjonom«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in babice
Frančiške Klanjšček vd. Ciglič
se toplo zahvaljujemo g. župniku, cer-kvenemuzboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so nakaterikoli način z nami žalovali.
Hčere z družinami in ostalo sorodstvo.
Števerjan, 10. maja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Milkota Podbrščka
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba ali nakaterikoli način žalovali z nami.
Žena in otroci z družinami.
Štandrež, 10. maja 1987
5. 5. 1986	5. 5. 1987
Ob 1. obletnici smrti nepozabnega
Vladimira Gergoleta
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Lučana, sin Darjo in hči Nadja z družinama.
Doberdob, 10. maja 1987
Lani so imeli velik uspeh, upajo, da bo tako tudi letos
V Gradežu pripravljeni na sezono
Turistični delavci v Gradežu so prepričani, da bo letošnja turistična bera ugodna, boljša od lanske, ki je že bila po svoje rekordna. V načrtu imajo vrsto novih pobud. Prizadevali pa si oodo, da utrdijo to, kar so doslej dosegli.
O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom tamkajšnje letoviščar-ske ustanove odvetnikom Giovanni-jem Viom. Gradež seveda reklamizira-jo v Italiji in v tujini skupno z drugimi turističnimi kraji naše dežele, v okviru skupne reklamne akcije. Vendar, ker imajo svojo utrjeno in specifično kli-entelo, tudi sami skrbijo za reklamo. Gradež je namreč nekoliko različen od Lignana, Bibiona, Jesola ali Riminija. Nemški in avstrijski zdravniki, ki tu imajo že 35 let zapored svoje kongrese, trdijo, da je pesek plaže v Gradežu tudi zdravilen. Zaradi tega prihaja v ta kraj vsako leto toliko turistov iz severno- ter srednjeevropskih dežel. Seveda so Italijani iz Severne Italije najbolj številni.
Z.e iz let pred prvo vojno zdravijo ljudi z vročim peskom. V zadnjem času so razvili tudi termalne kopeli. Prav o tem je govoril predsednik leto-viščarske ustanove, saj je nakazal nujnost in potrebo zgraditi nove naprave za termalno zdravljenje, za kar bodo seveda potrebovali deželno pomoč. Prejšnjo soboto so o tem vprašanju govorili na celodnevnem posvetu zdravniki in strokovnjaki. Gradež bo torej postal termalni center. To pa bo precej pomagalo nadaljnjemu turističnemu razvoju kraja tudi v turistično mrtvih mesecih, saj je danes termalnega turizma povsod zelo veliko.
Seveda si prizadevajo razviti turizem tudi z občasnimi prireditvami.
Letos bo 750 let znamenitega »Perdon de .Barbana«, to je verske zahvalne svečanosti, ki jo prirejajo vsako leto. Gre za romanje s čolni na otok Barbano sredi lagune. Seveda je to le nekajdnevna prireditev. ,
V Gradežu so lani šli preko milijona in pol registriranih nočitev. Lanski rezultat je bil boljši od tistega prejšnjih let (le 1979 so imeli boljše rezultate). V zadnji letih, po krizi v začetku osemdesetih let, so stalno napredovali, za razliko od marsikaterega drugega kraja na italijanski obali Jadrana, kjer so beležili padec nočitev. Sem seveda ne sodijo nočitve v zasebnih vikendov-skih stanovanjih, ki jih v Gradežu mrgoli. Opažajo pa, da ni novih pobud za gradnjo hotelov.
Zelo se je razvil tudi kongresni turizem. To jim uspeva, odkar so pred nekaj leti odprli kongresno palačo. Lani so* število gostov, ki so tja prišli v ta namen, v glavnem izven glavne poletne sezone, povečali za 31 odstotkov. Kongresno sezono prično že danes, ko se v Gradežu zberejo novinarji iz naše ter sosednih dežel, ki bodo dva dni razpravljali o svojih problemih. V maju in začetku junija imajo na sporedu nekaj drugih kongresov. Najpomembnejši bo tisti nemških in avstrijskih zdravnikov, ki bo letos že 35. po vrsti.
V Gradežu pa se ubadajo še z nekim drugim vprašanjem. Še iz avstrijskih časov imajo namreč pravico upravljati
plažo zaprtega tipa. Italijanski zakoni tega ne dovoljujejo (kljub temu pa je veliko podobnih »izjemnih« primerov, tudi ob Tržaški obali). Pravica zapade leta 1989, torej čez nekaj let. V prejšnjih letih so že večkrat imeli opravka z državno in sodno oblastjo. V avstrijskih časih je bila plaža zapuščena. Da bi takrat zadostili zahtevam bogatih in petičnih gostov z Dunaja, iz Prage in iz Budimpešte, so takratne oblasti dale domačim ustanovam nalogo, naj poskrbe za ureditev in čiščenje plaže. Ta pravica je ostala do današnjih dni. Zaprto kopališče je vedno čisto. V njem je na voljo cela vrsta uslug. Vsega tega pa ni moč dobiti na odprti plaži. To lahko ugotovimo na katerikoli italijanski plaži severnega Jadrana. Poleg tega pa je poleti pri Letoviš-čarski ustanovi, ki plažo upravlja, zaposlenih nekaj sto ljudi. O vsem tem bodo morali razpravljati še pred za-
s cestnimi povezavami. Sedanji dve cesti sta pretesni za promet ob konicah, še zlasti
padlostjo stare pravice.
Še vedno imajo težave
ob nedeljah, ko pride v Gradež morje domačih turistov, ki žele preživeti dan na peščeni plaži. O tem je bilo že velikokrat govora, doslej brez uspeha.
V Gradežu pa so se dobro zavedeli, da je bodočnost turizma tudi v nudenju primernih prostorov lastnikom čolnov. Zaradi tega so nekatere marine že uredili, za druge pa skrbijo. Tako v Gradežu kot v sosednem Ogleju, ki' turistično sodi v en sam koš. Tako so pridobili naklonjenost ne le domačih lastnikov čolnov in jaht, marveč tudi številnih Avstrijcev in Nem-
V	Italiji letos veliko reklame za Jugoslavijo
V	specializiranih italijanskih revijah o turizmu, na posebnih straneh dnevnikov, v turističnih agencijah je letos, najbrž bolj kot kdajkoli prej, veliko reklamnih oglasov in prospektov za letovanje v Jugoslaviji.
Že na milanski turistični borzi BIT so zastopniki turističnega gospodarstva sosedne države povedali, da so v zadnjih letih, še zlasti lani, imeli veliko obiskovalcev iz Italije. Želijo pa si jih še več. To pa je čisto razumljivo, saj italijanski turist veliko potroši. Ni podoben takemu turistu, ki prinese s seboj margarin in kavo ali pa kupi mineralno vodo v marketu, ter jo potem da na mizo v hotelu prve kategorije.
Za prodajo turističnih paketov ob jadranski obali in tudi drugod skrbi predvsem Vugotours s svojim razkošnim katalogom. Zelo so se angažirale tudi nekatere italijanske turistične agencije, še zlasti v Milanu, ki ponujajo letovanje ob jugoslovanski jadranski obali in na otokih.
Če pobrskamo po teh prospektih, bomo ugotovili, da se nam letovanje izplača. Za tako ali morda nižjo ceno dobimo počitnice le pri Grkih ali Špancih. V te dežele, ki sicer vzbujajo naše zanimanje, pa pridemo/bodi z letalom, trajektom ali avtomobilom, po dolgi poti, saj so razdalje večje kot do krajev na jadranski obali.
Stran uredil
MARKO VVALTRITSCH
Mreža trajektov na severnem in južnem Jadranu
Kolikokrat se nam je zgodilo, da smo na ozki jadranski magistrali fiksali nad prepočasnim šoferjem tovornjaka, ki je previdno vozil pred nami in mu niti najmanj ni bilo'mar, da bi nam olajšal prehitevanje. Za nami ter v nasprotni smeri pa je vozilo veliko nam podobnih motoriziranih turistov, ki jim nikakor ni šlo v glavo, da je bilo treba voziti petdeset, največ šestdeset kilometrov na uro,' da si prišel do zaželenega letovišča v Splitu, Dubrovniku, Primoš-tenu, Breli, Zadru ali kjerkoli že.
Ko smo naše počitnice končali, pa nas je že spet čakala več sto kilometrov dolga pot proti severu. Spet po vijugasti cesti, spet v dolgi koloni, spet za prepočasnim tovornjakom.
Marsikdo od nas pa je že pred časom ugotovil, da se tej gužvi na jadranski magistrali lahko izogne tako, da poskrbi za prevoz svojega avtomobila s trajektom. Teh pa je na Jadranu veliko. Italijanska ter jugoslovanska obala sta že dolgo let povezani s trajekti, ki te v nekaj urah prepeljejo z ene na drugo stran Jadrana, ne da bi ti bilo treba voziti v dolgi in zamudni koloni po krajih, ki so sicer slikoviti. Njihove naravne lepote pa ne moreš uživati, ker moraš skrbeti za varno vožnjo.
Seveda so tudi vsi jugoslovanski otoki od Kvarnera navzdol s kopnom povezani s trajekti. Veze so kar dobre, le v poletnih konicah je treba pod vročim soncem čakati v dolgih vrstah, preden lahko svoje vozilo zapelješ na trajekt. Z Reke lahko dobiš trajekt, Ki bo popeljal tebe in tvoje vozilo v Zadar, Split in Dubrovnik.
Moral pa boš predčasno rezervirati prostor za avto in zate na tem trajektu.
Danes bi tu želeli povedati, koliko trajektov povezuje italijansko z jugoslovansko obalo.
Trst, Benetke, Rimini, Ancona, Pescara, Bari so povezani z Zadrom, Splitom ter Dubrovnikom. Dajejo nam možnost, da naredimo lepo krožno potovanje. Iz naših krajev najprej v Dalmacijo po vijugasti magistrali; po počitnicah v kakem slikovitem kraju pa vožnja s trajektom čez Jadran, od tam pa po hitri avtocesti nazaj domov.
Italijanska družba Adriatica Navigazione vdržuje s trajekti Tiepolo in Tiziana trikrat mesečno redno progo med Trstom, Zadrom, Splitom in Dubrovnikom. Podrobnejše informacije o urnikih ter cenah kot tudi o rezervacijah je moč dobiti v vsaki turistični agenciji.
Iz Benetk odhajajo trajekti prav tako trikrat mesečno v Split in Dubrovnik. Za tiste, ki iz Benetk hočejo dalje, velja povedati, da od tod odplujejo trajekti v Pirej, v Heraklion na otoku Kreta, v Aleksadrijo v Egiptu.
Tudi Rimini je povezan z Zadrom in Dubrovnikom. Za to skrbi trajekt Tintoretto enkrat tedensko.
Več povezav je med Ancono in jugoslovansko obalo. Te povezave, kot tiste it Pescare, pridejo zelo prav turistom iz Severne ter
Srednje Italije, ki žele dopustovati v Dalmaciji. Trajekti iz Ancone plujejo v Zadar, Split in Dubrovnik. Tudi za te skrbi italijanska družba Adriatica Navigazione. Zahtev pa je bilo očitno toliko, da so pristopili tudi Grki. V poletnem času pluje na progi Ancona Dubrovnik tudi grški trajekt, ki potem gre dalje na Krf. Iz Ancone pa je cela vrsta grških trajektov, ki poskrbijo za tvoj prevoz in prevoz tvojega vozila na Krf ali na grško kopno.
Prav tako kot Ancona je tudi Pescara povezana s trajektom z jugoslovansko obalo in sicer s Splitom.
Na vrsti je seveda tudi pristanišče Bari, odkoder trajekti gredo v Dubrovnik, Split in Zadar.
Če pa hočemo s trajektom v Grčijo, potem imamo veliko tega še zlasti iz Barija in Brindisija, pa tudi iz Ancone ter Benetk.
Skratka, možnosti za hitro in udobno vožnjo čez Jadran imamo kar precej. Tudi cene za prevoz vozila in osebe niso kdove kaj pretirane. Ko bomo izvedeli zanje, primerjajmo jih s tem, kar bi porabili za brez dvoma daljšo vožnjo po jadranski magristrali. Če k temu dodamo, še utrujenost zaradi naporne vožnje, potem bomo ugotovili, da se nam najbrž uporaba trajekta izplača. Če ne v obe, pa vsaj v eno smer.
Odveč je povedati še enkrat, da ti v turistični agenciji nudijo vse potrebne informacije. Kdor namerava poleti na pot, naj se kar sedaj za.stvar pozanima. Morda bo najbolje, če izbere trajekt, da ga že sedaj rezervira. Kasneje to ne bo vsakokrat možno.
Razkošni gradovi ob Loiri govorijo o kraljih in grofih
Louvre je bil mestna palača zadnjih francoskih kraljev. Versailles, oddaljen nekaj ur vožnje z kočijo, je bil poletna rezidenca zadnjih francoskih kraljev. Razkošno in udobno življenje na teh dveh velikih dvorih pa ni bila odlika le zadnjih generacij francoskih kraljev. V prejšnjih stoletjih so njih predniki in dvorjani živeli v prav tako razkošnih gradovih in palačah v vsej Franciji. Še največ v gradovih ob dolini Loire, od mesta Orleans nekako tam do Toursa in še dalje. V razdalji kakih sto kilometrov ob tej veliki reki so Kralji in plemiči zgradili zase, za svoje žene in prijateljice, vrsto razkošnih gradov, ki danes vzbujajo zanimanje milijonov turistov.
Iz Pariza te na ogled teh gradov odpeljejo z avtobusi. Tak avtobusni ■zlet prija predvsem tistim turistom, ki pridejo z letalom na ogled Pariza. Kdor potuje z lastnim vozilom, pa gre na pot čisto samostojno. Za ogled teh gradov mu ne bo zadoščal en dan. Obvezno si bo moral ogledati gradove v krajih Amboise, Chenonceaux, Chambord in Blois. To so sicer največji in ■udi najpomembnejši gradovi. Grad Chambord, v katerem je živel Karel X., kralj, ki je za kratek čas prevzel prestol po vladanju Napoleona, spominja tudi na Gorico. Karel X. je namreč tu umrl, pokopan je v samostanu Kosta-uievica pri Novi Gorici. V posebni sobi tega gradu je veliko napisanega o Gorici.
Poleg teh pa si lahko ogledamo še druge gradove in dvorce iz raznih dob. Večina teh gradov je v državni upravi. Precej pa jih posedujejo še vedno plemiči in vstopnina v teh je višja od tiste v državnih gradovih.
V vseh krajih poleti prirejajo večerne prireditve »Son et Lumiere«. Sko-ro povsod pa imajo tudi poletne praznike, ki so vezani na zgodovinsko preteklost. Za turiste pa so poskrbeli s stotinami večjih in manjših hotelov, z gostilnami, z gostoljubnostjo in seveda odlično francosko hrano.
Mittelevvopska pojedina na čast Claudia Magrisa
Gastronomija, kultura in turizem v gostišču DalPAmelia v Mestrah
Restavracija DallAmelia v Mestrah je dandanes pojem italijanskega gostinskega gostoljubja. Ljubitelji gastronomije ne morejo mimo te znane.gostilne, ki je vedno polna zadovoljnih gostov, in katere pozitivno oceno najdemo v vseh turističnih ter gastronomskih revijah, v vseh turističnih vodičih. V Mestrah in neposredni okolici je vse polno dobrih gostišč, vendar jih DalTAmelia brez dvoma prekaša vse.
Gostilna leži ob nekdanji vpadnici iz Mirana, ki je Benetke povezoval s Padovo »po kontinentalni poti«, ne da bi bilo treba potovati ob vijugasti poti ob Brenti. Tu so se že nekoč ustavljali ljudje, ki so v Mestre prihajali s severozahodne smeri. Še več je danes motoriziranih gostov. Še posebej zaradi tega, ker z avtoceste zelo enostavno prideš v to restavracijo, če se z obvoznice spustiš v odcep »Via Miranese«.
Že pred precej leti je gostilničar, restavrater, hotelir Dino Boscarato pričel gostom ponujati vse to, kar najboljšega premoreta kontinentalna okolica in bližnje Jadransko morje. Ribe in vse, kar plava v morju, ti ponudijo pripravljeno na najboljši način. Še posebej tu upoštevajo beneško tradicijo. Prav tako dobiš na mizo okusno in perfektno pripavljene kmečke jedi, ki so tipične v bogati pokrajini od Mester do Trevisa.
Ze ob 10. zjutraj ti v prvem lokalu velikega gostišča ponujajo okusne ostrige. Opoldne in zvečer (lahko se tam prikažeš tudi takrat, ko so kuharji v drugih gostiščih že odšli domov) pa imaš na voljo razne ribje predjedi. Med temi marsikatere take, narejene po starih receptih beneških plemičev. Vrh vsega pa imaš na voljo tudi odlična vina. Nič čudnega, saj je Dino
Boscarato predsednik italijanskih sommelierjev. To pa tudi nekaj pomeni.
Prave poslastice torej. Dober glas seže v deveto vas, pravi slovenski pregovor. Očitno take pregovore imajo tudi prebivalci Veneta. Odtod velik uspeh te gostilne, kjer dobiš ob vsaki priložnosti solidno postrežbo.
Ker je dobra klientela zahtevala še kaj drugega, je Dino Boscarato že pred leti uredil tudi dve restavraciji v nekaj kilometrov oddaljenem Miranu. Tu, v stari kmečki domačiji, sta restavraciji I Malini in El Tinelo. Lani pa je podjetni gostinec prevzel in preuredil še tri znana gostišča v Benetkah.
Gostišče DallAmelia ima polno gostov vsak dan. Prosti dan je ob sredah. Kuharji in natakarji pa niti ta dan ne mirujejo. Ob sredah so namreč tu večerje zaključenih skupin, društev, ustanov in kulturnikov. Prebivalci Veneta, še bolj kot naši sosedje Furlani, izkoristijo namreč vsako priložnost, da sedejo za pogrnjeno mizo: občni zbor, taka ali drugačna obletnica, srečanje s strokovnjakom, s kulturnikom, in tako dalje.
Še zlasti literatov in likovnih umetnikov je v Venetu kar precej. Zaradi tega so kar plodna tla za srečanja z avtorji. A ne v kaki kulturno osveščeni dvorani, marveč kar v restavraciji.
Tako je tudi v gostišču DalTAmelia. Že pred leti so pričeli s serijo takih gastronomskih večerov ob sredah (sicer le enkrat mesečno), ki so jim dali naslov »Amelia-Cultura«. Skupina »prijateljev Dina Boscarato«, v kateri . so pisatelji in slikarji, kritiki in novinarji, povabi enkrat mesečno v io gostišče znanega literata, ki tam predstavi svojo knjigo. Istočasno pa predstavijo tudi enega likovnega umetnika. Vsak gost dobi, seveda za
primerno plačilo za tako nevsakdanjo večerjo, po eno knjigo in eno umetniško sliko. Običajno je tudi menu prirejen tako, da ustreza temi večera.
V gostišču Dall Amelia se ob takih priložnostih zbere več kot dvesto ljudi. Seveda so to v glavnem stalni gostje. Ljudje pa pridejo tudi od drugod. Štvar je zadobila tak obseg, da jo sponsorizirajo družba Montedison, beneška Občina in Pokrajina, Dežela Veneto, Italijanska kuharska akademija.
Žadnji gost, pred desetimi dnevi, je bil tržaški esejist in pisatelj Claudio Magris. Predstavil ga je in mu postavljal vprašanja kritik in založnik Cesa-re De Michelis. Claudio Magris je govoril o svoji knjigi »Danubio«, ki je v šestih mesecih doživela že tretjo izdajo. Gre za znano knjigo vsebinsko zelo intelektualističnih esejev o potovanju ob Donavi od njenega izvira v Črnem lesu do izliva v Črno morje. Pisec se je seveda globoko zaustavil ob pojmovanju Mittelevrope, pojma, ki polagoma izginja iz dežel, ki so nekoč bile v istem državnem sklopu, ostaja pa živ v intelektualcih in tistih, ki jim prija olepšan pogled na preteklost.
Seveda je bila tudi večerja v takem podonavskem, duhu. Boscaratovi kuharji so pripravili nekatere nemške ter avstrijske in madžarske jedi, ponujali pa so tudi pijače, ki so v teh deželah tipične.
Likovni gost je bil ob tej priložnosti Bruno Blenner, ki je pripravil nekaj jedkanic z motivom, ki spominja na Donavo.
Gastronomija, kultura, turizem. Tega je moč veliko dobiti v Venetu, v krajih od Gardskega jezera do Trevisa in do Benetk.
MARKO VVALTRITSCH
Humorni prizori iz revolucijske Rusije
V sredo bo v tržaškem Kulturnem domu začel svoje gostovanje ansambel Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Predstavil bo komedijo Leva Birinskega »Vrtoglavci«, ki jo je režirala Vida Ognjenovič. Gre za briljantno igro, v kateri ne manjka izredno humornih likov, pa tudi bodic na račun revolucije in protirevolucije. Skratka, gre za predstavo, ki je naše občinstvo ne bi smelo zamuditi, saj ima v sebi vse elemente uspešnice. Sredina predstava se bo začela ob 20.30, ponovitve pa bodo še v četrtek (ob 16. uri), petek (20.30), soboto (20.30), nedeljo (ob 16. uri) in
ponedeljek, 18. t.m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici
Pogovor z- mlado ustvarjalko
Tatjana Rojc o nagradi Nosside v Reggio Calabrii
Pisali smo že o nagradi »Nosside«, ki jo je v Reggio Calabrii prejel istrski pesnik Giorgio Depanger. V pogovoru s Tatjano Rojc, ki je v svoji kategoriji prejela tretjo nagrado, pa smo o zadevi izvedeli več podatkov.
Tatjana Rojc nam je povedala, da je vest o nagradi prebrala v našem dnevniku že lani, poslala je pesmi,vendar je zamudila rok. Letos je svoje izdelke prijavila pravočasno: »Dobila sem tretjo nagrado v svoji kategoriji,« nam je povedala, »saj je nagrada Nosside namenjena različnim narodnim in etničnim skupnostim v Italiji. Razdeljena je v štiri kategorije. Prva skupina je namenjena pesnikom, ki jim je materin jezik italijanščina. V drugi skupini nastopajo pesniki, ki pišejo v kalabrijskih in sicilskih narečjih. Tretja skupina zajema vse jezike narodnih manjšin in etničnih skupnostih v Italiji. Sem sodijo pesniki, ki pišejo v nemščini, francoščini, slovenščini itd. V četrti skupini sodelujejo pesniki, ki združujejo pesem in video. Zmagovalcu te skupine je namenjena posebna nagrada predsednika republike.
Natečaja se je udeležilo približno 500 književnikov, malo je bilo Slovencev in Nemcev.« Na vprašanje, za kakšne pesmi se je odločila, nam je Tatjana Rojc odgovorila, da se je odločila za novejše pesmi: »Predvsem odražajo te pesmi hrepenenje in so am-bientirane v kraški pokrajini. Bila sem med najmlajšimi, ki sem sodelovala na nagradnem natečaju. Ob nagrajevanju je v italijanščini brala moje pesmi Pa-
ola Pitagora, eno pesem pa sem prebrala sama in to v slovenščini. Naj omenim še, da so organizatorji namenili en večer manjšinski problematiki. Govoril je Josef Zoderer in sicer o problemih na Južnem Tirolskem. Zavzel se je za sožitje med Italijani in Nemci. Med nagrajevanjem v gledališču Odeon pa je spregovoril tudi prefekt mesta Reggio Calabria, ki je poudaril problem manifestacije in go-
Uspeh Laibacha na
IGOR ŠKAMPERLE
Slovenska glasbena skupina Lai-bach je z nastopom v razprodani elitni dvorani Queen Elizabet Hall v Londonu, zaključila letošnjo spomladansko evropsko turnejo. Ob tej priložnosti je v Angliji izšla tudi njihova nova LP plošča »Opus Dei«, ki je, skupaj s koncertom, v britanski glasbeni sceni pritegnila širšo pozornost tudi med najbolj eminentnimi krogi. Laibach v Londonu seveda ni novost, z vztrajanjem na svojih strogih konceptualnih izhodiščih pa je v domovini lahke in pop glasbe stalni svojevrstni izziv. Takole povzemamo iz revije Melody Marker (28. 3. 1987):»Kot del NSK (Neue Slowenische Kunst, Nova slovenska umetnost, kamor spada še skupina Irwin ter Gledališče Sester Scipi-on Nasice), je Laibach primeren za razširjanje bizarne filozofije totalitarizma, vključujoč umetnost in filozofijo, ki je za nas, tu na zahodu, pogosto le težko razumljiva in sprejemljiva. Laibach zagovarja prostovoljno deper-sonalizacijo umetnosti, opuščanje osebnega okusa in poskuša ukiniti »iluzijo« individualne umetniške svobode«. Kot nadalje vanj ej lahko beremo v New Musical Expressu, eni najpomembnejših glasbenih revij v Angliji, ki o Laibachu prav tako prinaša obširno reportažo (4.4.1987):»Prihajajoč iz Slovenije, najzahodnejše jugoslovanske dežele, snuje Laibach svoje delovanje tudi kot posredni kulturno komunikacijski vpliv na državo, katero sedaj razjedajo mednacionalna rivalstva. Po Titovi smrti so v svoji domovini priče ekonomskemu kaosu. Toda namesto da bi se odločili za komodi-tetni zahodnjaški način opozicije, so se organizirali kot kolektivna skupnost. Laibach je mikrokozmos totalne-
ga državnega stroja, znotraj katerega ima vsak posameznik odrejeno vlogo, ki jo opravlja in žrtvuje za skupno dobro vseh.«
Prav s takšno, deziluzionistično držo, poudarjajoč nekatere že staromodne principe umetnosti, uspeva Laibachu pritegovati pozornost na Zahodu. Industrija komercialne pop glasbe, ki odločujoče posega v življenje milio-nov mladih ljudi, živi bolj ali manj od prodajanja lažne slave in iluzij, vsiljene zabave, ki se je v modernih družbah spremenila že v zahtevo. Od mladih ljudi se zahteva, da uživajo. Pop industrija je zato danes mehanizem kontrole. Na koncertu Oueenov se n.pr. zbere 100.000 ljudi, v enem prostoru, kjer se skupno podrejajo viziji nastopajoče skupine. Za Laibach je takšen glasbeni spektakel obenem tudi politični miting, je politična zadeva, ki se je lotevajo z vso resnostjo in skušajo njene elemente privesti do skrajnosti. »Opazujoč takšno obnašanje«, je zapisano nadalje v New Musical Expressu, »se Laibach posmehuje vzvišeni zahodnjaški zahtevi po individualizmu. Rock vidijo kot mikrokozmos oblastniške kontrole, pop industrijo, z razvejanim sistemom marketinga in sofisticiranih medijev kot totalitarno strukturo, ki je podobna njihovi lastni.«
Povsem razumljivo je zato, da sta največ pozornosti v Londonski sceni in pri zahodnih glasbenih kritikih ob izidu plošče »Opus Dei«, povzročili dve pesmi, ki ju je Laibach po svoje predelal. To sta razvpita pesmica »Life is Life«, ki jo Laibach s trdim ritmom izvaja v dveh inačicah, angleški in nemški, ter znameniti hit skupine Qu-een, »One Vision«. Slednjo so Laibac-hovci prevedli v nemščino, jo predelali in poimenovali »Geburt Einer Nati-
Okusno opremiti stanovanje je enostavno,
kadar kupuješ pri
KristaU
Sirca
Vedno svetuje najbolje in nudi široko izbiro kristala, porcelana, kuhinjskih artiklov, daril in lestencev
POPOLNI POROČNI SEZNAMI
TRST - Stara istrska cesta 2 (nasproti stadiona)
nastopu v
on« (Rojstvo naroda). Sami pravijo, da ima pesem pomembno evropsko sporočilo, rojstvo naroda, Združenih držav Evrope, kar je navsezadnje pogost predmet razpravljanja v Zahodni Evropi. Učinek, ki je najbolj vzburjal kritike, pa je ravno Laibachovski princip strogo resnega branja na videz še tako naivne množične pop glasbe.
Pred nekaj dnevi je medtem izšla v Ljubljani tudi druga Laibachova plošča domače založbe »Slovenska Akro- , pola«, na kateri so precej drugačne skladbe in v slovenskem besedilu. Nekaj glasbe je tu iz lanskoletne skupne gledališče uprizoritve Krst pod Triglavom, sicer pa bi za. »Slovensko Akropolo« lahko rekli, da povzema in predeluje nekatere elemente klasične glasbe, v celoti pa izzveni nekoliko skrivnostno religiozno in mitološko. Laibach se povsem zaveda tistega, čemur v vsakdanjem kritičnem pogovoru o modernem svetu pravimo — izguba spomina.
Londonu
Nemara bi lahko začeli že resno razmišljati o Laibachovem nastopu v Trstu. Skupina si je v evropskem glasbenem prostoru ustvarila že povsem samostojno, autonomno pozicijo, ki je, kot kaže, solidno utemeljena. Na zahodnem tržišču so uspeli prodreti z rigoroznim povzemanjem simbolike in splošnega duha našega, srednjeevropskega prostora in slovenskega naroda. Kot sami pravijo, je njihova glavna ambicija uspeti v Srednji Evropi in jim uspeh v Angliji služi le kot garant in potrdilo neke kvalitete. Obenem se zdi odveč ponavljati, a je to očitno še vedno potrebno, da je celoten kulturno umetniški krog, okrog gibanja Laibach Kunst, v slovenskem prostoru pomemben tvorec demokrtičnosti družbe in kulture dialoga. Tudi v tem, socialno-političnem kontekstu je marsikateri rezultat že razviden, pa čeprav je gibanje NSK deležno še prene-katerega osnovnega nerazumevanja.
voril o pomenu kulture v boju proti mafiji.
Ob koncu bi rada še nekaj povedala o svoji uvrstitvi. Prejela sem tretje mesto v moji skupini, zmagovalca pa sta bila Sardinca. Slo je torej za odprto in pomembno srečanje književnikov, ki živijo v Italiji, pišejo pa v raz-ličnik jezikih.« Mi bi dodali, da je treba iti tja do Reggio Calabrie, da lahko kot Slovenci nastopamo popolnoma enakopravno in to na povsem uradni ravni.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino (|l kontaktne leče
Ul. Buonarroli 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Originalni članek o nastopu MG Kresna noč
Ojoj, sem si rekel, ko sem se včeraj vrnil v redakcijo in še enkrat prebral poročilo o predstavi Mladinskega gledališča Kresna noč, ki je bila v torek v openskem Prosvetnem domu. Recenzijo sem namreč napisal na Bledu, kamor sem se dan po predstavi odpravil, da sledim zasedanju slovenskega PEN centra. V tem prekrasnem slovenskem kraju pa je razsajala nevihta, ki je najbrž tako prizadela tudi telefonske žice, po katerih sem oddajal, da je, milo rečeno, popolnoma popačila smisel, vsebino in besedišče napisanega. Zaradi tega se je v prvi vrsti zgodila krivica vsem, ki so sodelovali v predstavi, pa tudi meni, ki sem si v viharni noči prizadeval, da ponazorim videno. Zato sem se včeraj ob povratku brez pomislekov odločil, da operem vse te madeže s sebe in prizadetost, ki sem jo pri tem krvavo čutil, najbrž nič manj kot MG Kresna noč. In zaradi tega objavljam originalni tekst recenzije. (Marij Čuk)
Je bil to res gledališki show o nespameti? Ni dvoma, da je šlo za gledališko dejanje, kot tudi ni dvoma, da je bil govor o mnogih nespametnih stvareh. Da je bil to show, pa bi podvomili: raje bi temu rekli mozaik, lepljenka, collage vsakršnih utrinkov, bodic, zbadljivk, nesmisla in smisla, pa tudi - naravnost povedano - patetičnih, oziroma psiho-patičnih obsesij. Najbrž jih prav zaradi tega samo malo zaide v te kraje... Tako vsaj pravi naslovnica novega krepkega dejanja mlade skupine, ki je na Opčinah več mesecev pridno vadila in pokazala v torek rezultat tega svoje-
, ki
zanj zbral in uredil tekste Sergej Verč, premiero v openskem Prosvetnem domu skušalo razbiti klišejsko odrsko podajanje, predvsem pa je bilo njegovo bistveno hotenje v tem, da odpre, oziroma zariše velik vprašaj nad vsem našim početjem v tej^ dolini gorja, ki je zamejstvo. No, in na to grdo strašilo (če razbiramo misel predstave), ki hrani v svojih nedrjih kar preveč neumnosti in nespameti gleda iz zornega kota mladega človeka. In kakšno je to gledanje? Zaključek je pač tak, da ta .naša dolina, poraščena s pelinom, ni nič kaj boljša ali manj vredna od drugih prostranstev na drugih bližnjih ali daljnih zemljevidih. Je pač normalna, če bi jo nekateri naši varuhi pustili normalno živeti.
To je ena stran medalje. Namreč tista, ki govori o izrazito mladinskih zadevah: šoli, otroštvu, ljubezni, dorašča-nju, pa tudi o družini, »vrednotah« itd. Igralci so se na sceni Robija Starca, Patricije Samar, Ani Tretjak in Sergje-ja Glinkova gibali kar se da sproščeno, saj jim je to prostor tudi omogočal, niso pa imeli na jeziku vedno pravega
ga je to pot vodil, ie s svoio torkovo
ga dela, raziskave in prizadevanj. Mladinsko gledališče Kresna noč
besedila, tako da so pogovori (v narečju, knjižnem jeziku in tu pa tam še v poskusih slenga in žargona) kdaj zdrknili v banalnost, tako da niso bili kos teži in kvaliteti celotne predstave. Prav v tekstovnem fondu je največ težav in pomanjkljivosti, tako da bi kazalo marsikaj črtati, saj si predstava, ki je kot celota dobra, ne sme privoščiti, da zdrkne na raven tistega, kar kritizira - na polje nespameti.
Druga stran medalje pa sta obsesiji, ne vem čigavi, ki smo ju omenili že zgoraj. Gre za problematiko spolnosti in tumpastega klerikalizma. Sta to res tabu temi zamejstva? Avtorji predstave so nemara tega mnenja, drugače si ne znamo predstavljati strastnega potenciranja pesmic iz knjižice »Klinček lesnikov«, ki so jih nastopajoči sicer duhovito in spevno ponazarjali (glasba je delo Anastazije Purič) a ti goljardični verzi kaj kmalu naveličajo, saj se kosmatost, spolni organi, joški, riti in podobno stalno ponavljajo, kot da bi šlo za obrabljeno ploščo. Prav tako je s tem našim katoliškim delom skupnosti, ki je seveda reakcionaren, poneumljen, dogmatičen, a to vseskozi dokazovati je vendar le preveč.
Zato bi si v predstavi želeli več učinkovitih bliskov, kot so bili tisti o Primorskem dnevniku, video, itd... Jasno, tudi odkrivanje problematike, kakršna se nam je kazala v torek, je zelo pomembno dejanje, ki pa vendarle ne sme pedagoško utemeljevati stvari, a jih, po naše le razkrivati in jih puščati kot torzo vesti in pameti vsakogar, ki si predstavo ogleda.
To je torej nekaj sončnih in senčnih strani uprizoritve mladinskega gledališče Kresna noč. Več je lepih trenutkov kot nedorečenosti: v to kvalitetno vrečo bi lahko stlačili Franka Korošca, Kristino Guštin, Rosy Košuta, Melito Malalan, Mirjam Maver, Kristino Pahor, Tanjo Pečar, Tanjo Smotlak in Aldo Sosič, ki so zares v redu in presenetljivo živo, skladno, s tekočim ritmom, brez zastojev nudili prisotnim na ogled gib in v sluh besedo; Sergeja Verča, ki je s svojo režijo znal dobro uskladiti vse elemente, in sicer poezijo, tekstovno predlogo, pesem intoniranih vestalk ali rojenic, dekliškega zbora Kulturnega društva Vesna, luči Pauletta in Stojana Sosiča, kot tudi kostume Giuliane Ger-dol, ki pa so bili v kontekstu predstave premalo »drzni«. Vse to je znal režiser vešče in lepo zliti v celoto, ki se nam razkriva, po tej plati, kot inventivna gledališka predstava. In prav to je bistvo takih dejanj, kakršnega so uresničili mladi v torek: invencija, stalno preobraževanje, premikanje, iskanje novih elementov in poti, ki dograjujejo pravega, svobodnega človeka. Prav v tem zavračanju vsakršne institucionalnosti vidim v predstavi veliko dejanje na hoji k resnici. Pa čeprav v zamejstvu.
Horoskop
od nedelje, 10. 5. do sobote, 16. 5.
OVEN (21. 3. - 19. 4.)
{ 'V' } Vi in delo: na delu se vam I	bodo odprle nove neslute-
|	ne možnosti razvoja. Bodi-
te zelo pozorni, da ne zamudite ugodne priložnosti, ki vam jo bo prinesel konec tedna. Izjemno ugodna je napoved za rojene 6. in 7. aprila, ker jim bo teden minil v znamenju dobre sreče in notranjega miru. Ugodna dneva sta četrtek in petek. Počutje: poskusite biti manj živčni.
- BIK (20. 4. - 20. 5.) — Vi
in delo: ste praktični in f J stvarni, zato uspeh ne izo-stane. Dela in opravkov boste imeli preko glave: uspeli boste razrešiti nekatere probleme, ki vam že dalj časa niso dali miru. Bodite previdni v odnosu do ljudi. To je čas, ko se narava prebudi, prebudite se tudi vi in pomlad vas pomladi. Ugoden dan je sobota, neugodna dneva pa nedelja in ponedeljek. Počutje: ne vznemirjajte se po nepotrebnem.
DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.)
— Vi in delo: napoved za vas, ki ste rojeni od 10.6. do 20.6. ni najbolj ugodna. Mars, planet razprtij, jeze in nesoglasij se še vedno sprehaja po vašem ozvezdju; marsikaj ne bo šlo tako kot je treba. Držite se na vajetih in ohranite mirno kri; le tako se mu lahko postavite po robu. Za rojene od 21. 5. do 12.6. bo teden razgiban in ugoden. Ugodna dneva nedelja in ponedeljek. Počutje: pazite na dihala.
RAK (21. 6. - 21. 7.) — Vi
in delo: zadnje čase ste
nekam zasanjani in zaprti vase, bolj slabe kot dobre volje in vsakodnevno banalno delo vas vsebolj utruja. Potrebni ste temeljitega počitka in dobrega spanca. Luna, ki vlada vašemu ozvezdju in močno vpliva na vaše razpoloženje in počutje, vam ne bo naklonjena v nedeljo in ponedeljek, pa se zato držite raje doma, da ne bo kaj narobe. Ugodna dneva: torek in sreda. Počutje: sladkarije vam škodijo.
LEV (22. 7. - 22. 8.) Vi
f A in delo: glede na to, da se JL #	sonce, ki je vaš vladar,
fl ^ vladar srca, zlata, moči in oblasti, giblje v negativnem kotu z vašim znakom, bo prišlo do manjšega konflikta in nesporazuma glede organizacije in načina dela. Bodite bolj strpni, humani in razumevajoči do svojih sodelavcev in podrejenih, pa bosta uspeh in osebno zadovoljstvo na vaši strani. Ugodna dneva sta nedelja in ponedeljek, neugodna pa torek in sreda.. Počutje: zaradi preobremenitve trpi srce.
DEVICA (23. 8. - 22. 9.) -
Vi in delo: vsem rojenim I I	od 23.8. do 9.9. se bo na-
I Lil	smehnil ploden, razgiban
in uspešen delovni teden. Uspehi vas bodo ohrabrili, pomirili in vam vlili novih delovnih moči. Pri srčnih zadevah ne bo šlo vse tako, kot treba, ker ste preveč kritični: pa se vam zgodi, da vidite drevo, gozda pa ne. Črno se piše rojenim, od 11.9. do 19.9., teden vam prinese nekaj hudih ur. Bodite bolj pozorni kot običajno, da ne bo prišlo do hujše nezgode. Ugodna dneva sta torek in sobota. Počutje: pazite pri prehrani, raje manj mesa, pa več sadja in zelenjave.
Žarko Petan
Krvnik
Ko sem se vrnil iz službe domov, me je v nabiralniku čakalo pismo v veliki modri koverti z uradno glavo. Gredoč po stopnicah v prvo nadstropje sem ga prebral:
DANES POPOLDNE OB PETIH SE ZGLASITE NA URADU ZA SPLOŠNE ZADEVE, SOBA ŠTEVILKA 13. ČE NE BOSTE PRIŠLI, BOSTE KAZNOVANI PO ČLENU 716/3 VELJAVNEGA PRAVILNIKA. TEMNA OBLEKA OBVEZNA.
Ker je le četrt ure manjkalo do petih, sem se hitro preoblekel v črno obleko in jo mahnil na Urad za splošne zadeve.
Pred sobo številka 13 se je drenjala množica moških. Prav vsi so bili v črnem.
Vprašal sem najbližjega:
»Ali ste tudi vi dobili poziv?«
»Seveda.
»Zakaj pa nas kličejo?«
»Nimam pojma.
»Kaj pa pravijo tisti, ki so že bili noter?«
»Z nobenim nisem govoril. Menda jih izpuščajo venjori drugih vratih.«
Čez približno poldrugo uro sem prišel na vrsto. V sobi številka 13 me je sprejel suhec, oblečen v svetlo-sivo obleko.
»Kaj ste po poklicu?« me je vprašal, potem ko mi je ponudil stol.
»Računovodja.«
»Aha, računovodja... Ali vam je znano, da smo spet uvedli smrtno kazen?«
»Če se ne motim, sem o tem nekaj bral v časopi-
»Se ne morem odločiti?«
»Seveda. Od vaše odločitve je odvisno, za kakšen rekvizit vas bomo zadolžili.«
»Ne razumem.«
su.«
»Aha, brali ste... Verjetno ne veste, da nam primanjkuje visokokvalificirane delovne sile.«
»Kakšne delovne sile?« sem se začudil.«
»No, krvnikov pač, se pravi tistih, ki bodo izvrševali smrtne kazni.«
»Nerodna reč. Ali ste poskusili z razpisom?«
»Nihče se ni javil nanj.«
»Pa ste ponudili dobre pogoje?«
»Odlične«.
»Tudi stanovanje?«
»Vilo.«
Suhec je za nekaj trenutkov pomolčal. Verjetno je pričakoval, da bom še kaj povedal. Zato sem sprego-voril:»Ne morem si misliti, kako bi vam lahko pomagal.«
»Vidite, mi pa vemo, kako nam boste morali pomagati. Z žrebom ste bili izbrani za honorarnega krvnika. Tako le enkrat do dvakrat na leto boste prišli na vrsto za izvršitev smrtne kazni.«
Od presenečenja sem okamenel. »J...a...z,« sem slednjič izjecljal.
»Da, vi. Temu se ne morete izogniti. Gre za državljansko dolžnost, tako rekoč obvezo. Kaj vam je ljubše, vrv ali puška? Hočem reči, ali vam je laže obsojenca obesiti ali ustreliti?«
»Poslušajte,« sem vzkipel.
»Pomirite se,« mi je ostro segel v besedo možakar v svetlo sivi obleki. »Kar se mora, ni težko. Razen tega gre za nevarne zločince, tako rekoč škodljive elemente. Torej odločite se: vrv ali puška?«
»Strup ne pride v poštev?«
»Ne.«
»Kaj pa električni stol ali giljotina?«
»Nimamo sredstev za tako drage investicije. Torej: vrv ali puška?«
»Človek božji, saj ne morete ubiti človeka brez vaje. Naša zakonodaja je humana. Obsojenci imajo pravico do hitre smrti. Doma se boste vadili v streljanju s puško ali v natikanju zanke.«
»Komu naj bi natikal zanko?«
»Kaj jaz vem komu. Vaši ženi ali tašči. To je vaša skrb.«
»Samski sem.«
»Ali nimate nobenega prijatelja?«
»Tako dobrega prijatelja, da bi na njemu vadil obešanje, prav gotovo nimam.«
»Potem pa vadite pred ogledalom.«
Suhec je odprl predal pisalne mize,/ven je vzel kos vrvi, zvezan v zanko, in mi ga dal.
»Tukaj .podpišite reverz.«
S tresočo roko sem podpisal formular. Nato sem se napotil proti izhodu. Pred vrati sem se obrnil.
»Gospod uradnik, vas lahko prosim za uslugo?«
»Zakaj pa gre?«
»Pokažite mi, kako se ravna z vrvjo.«
»Z veseljem.«
Možakar v svetlo sivi obleki je zlezel na mizo. Vrv je privezal na kavelj na stropu. Glavo je vtaknil v zanko.
»Obešenec se ne sme opirati.«
»Kaj pa mora storiti krvnik?« sem vprašal.
»Poriniti me morate.«
Z vso silo sem se zaletel vanj. Izgubil je ravnotežje in omahnil z mize. Objel sem ga okrog nog in se z vso težo obesil nanj. Nekaj časa sva tako oklenjena nihala sem ter tja. Potem sem počasi dvignil glavo. Zagledal sem spačeni obraz suhca, debel jezik mu je mlahavo molel iz ust.
»Ali je tako prav?« sem vprašal. A odgovora nisem dobil.
TEHTNICA (23. 9. - 22.
10.) Vi in delo: dozo-V J rel je čas da stopite v od-ločno akcijo in premaga-te ovire, ki so vam že dolgo na poti. Izkoristite ugoden vpliv in stvari se bodo premaknile z mrtve točke. V srčnih zadevah ne bo šlo vse tako, kot je treba. Bodite bolj pozorni do ljubljene osebe in hodite manj v družbo, da ne bo prišlo do nepotrebnih očitkov in prepira. Ugodna dneva sta nedelja in ponedeljek. Počutje: z ledvicami nekaj ni v redu.
ŠKORPIJON (23. 10. -21. 11.) Vi in delo: ro-III	ieni ste v znamenju smrti
I	in preporoda, polni ste
notranje potrebe po vedno novem in novem preverjanju svojih moči. Težko kdo razume vaše intenzivno in bogato notranje življenje, pa prihaja do konfliktov z okolico in s samim sabo. Teden bo muhast in spremenjljiv, vendar bo končni rezultat dober in zadovoljiv. Ugodna dneva sta torek in sreda. Počutje: nezmerno pitje vam škoduje.
^ STRELEC (22. 11. - 21.
12.) — Vi in delo: Jupi-* ter, dobre sreče gospodar in vašega ozvezdja vladar, zelo ugodno vpliva na vaše znamenje. To je ugoden čas za krajše ali daljše potovanje. Dobrih priložnosti, bo na pretek in tudi denarnica bo debelejša. Skrite srčne želje se vam bodo izpolnile in ljubljeni boste tako, kot že dolgo ne. Ugodni dnevi so nedelja, četrtek in petek. Počutje: pretežno ugodno.
KOZOROG (22. 12. - 19.
^	1.) Vi in delo: čaka
vas naporen delovni te-1 _ den, dela boste imeli *	preko glave, pa boste
zato sitne in tečne narave. Glejte, da se po nepotrebnem ne zamerite ljudem, ki vas imajo radi in so vam naklonjeni. V srčnih zadevah nekaj škripa, pa bi bil že čas, da se tem zadevam bolj posvetite. Ugodna dneva sta sreda in sobota. Počutje: več hoje in' toplote vam bo dobro delo.
VODNAR (20. 1. - 18. 2.)
AJUT Vi in delo: ste pod - vplivom nenavadnega in nepredvidljivega Urana, • * * vladarja neba, strele in nevihte. Temu primerno ste svobodo-miselnga, naprednega in humanega duha. Nedelja in ponedeljek vam bosta zelo naklonjena; prineseta vam vedro in sproščeno razpoloženje, lažji in prijeten kontakt z ljudmi. Torek in sreda sta neugodna; imejte čim manj opravka z ljudmi. Počutje: odvisno od zračnega pritiska in vlage.
RIBI (19. 2. - 20. 3.) — Vi
f in delo: ugodni dnevi se obetajo vsem rojenim od ^	19.2. do 7.3. Težavni
dnevni so že mimo in delo vam bo steklo kot v dobrih starih časih. Nastopil je primeren čas, da svojo bogato fantazijo ustvarjalno vključite v vaše delo. Vsi ostali, rojeni od 8.3. do 20.3. so še vedno pod sovražnim vplivom jeznega Marsa in zlobnega Saturna; ne obupajte! Ugodna dneva sta torek in sreda. Počutje: odpočijte noge, da vam ne otečejo.
Pripravlja
SREČKO MOŽINA
V_________________
J
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
	•Av"HU /£U č“ /U- Kt	Al	
r-A	.	žt ttf t/« /v	
	/* /S,	Uj<> C4tA.'/tlu ,	Jj-
Primer 1: HARMONIČNA PISAVA
Za harmoničnost je značilna enotnost pisnega stila in proporcionalnost, izraža pa harmonijo funkcij in tendenc.
Primer 3: DINAMIČNA PISAVA
Pisava je hitra, polna moči, poševna na desno, vrstice se dvigajo. Takšna pisava označuje pisca polnega moči. Njegov življenjski elan teče neovirano, odlikujejo pa ga še dejavna moč, strastnost, evforično razpoloženje, veselje do življenja in fizično ravnotežje. Ne manjka mu prepričljivosti in intuicije.
Primer 4: OBLIKE LASO V PISAVI
Horizontalne zanke so podobne vrženemu lasu. Francoski grafologi so v tem videli znak umetnosti »metanja mrež«, kar je pač lastnost in-trigantnega značaja, če seveda te oblike v pisavi prevladujejo. Vendar pa je pri tem kakor tudi pri vseh znakih potrebno dodati tudi pozitiven vidik: poslovna spretnost, kajti za to, da nekoga »ovijemo«, moramo biti tudi spretni. Častihlepno spletkarjenje bolestne narave pa se ne ustraši nobenih ovir!
Če želite analizo svoje pisave ali druga pojasnila, priložite dopisu kupon in označite siglo. Na vaša vprašanja bo odgovarjal priznani slovenski grafolog, psihoterapevt in sociolog Simon Borut Pogačnik.
Primer 2: OTRPLA PISAVA
Otrplost se kaže v okornem, neživljenjskem duktusu (linijah). Kaže pa, da ima pisec vrsto težav pri prilagajanju različnim življenjskim položajem in spremembam. Pisca vodi neupogljiva načelnost, ki se ne zmeni za sočloveka, spoznati je moč trmo, predsodke, pikolovstvo, pa tudi toč-nost in strogost. Trdoto do drugih, pa tudi do samega sebe.
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila dr. Simona Boruta Pogačnika
sigla: ......................
Primorski dnevnik, 10. maja 1987
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. Kasni; 5. Moško osebno ime; 10. Enoglasni, enolični, dolgočasni; 12. Eddy Merckx; 14. Letni čas; 15. Pavle Merku; 16. Kopen; 18. Odbojkarski... nizi; 19. Kakšen; 20. Načrt; 22. Karl Altmann; 23. Žensko ime; 24. Pristaniško mesto v Maroku; 26. Težaven položaj; 28. Orientalski blazinjak; 30. Način izražanja, izraz; 32. Ne tvoja, ne njegova; 33. Andrej Kalan; 35. Radikal iz ogljika in vodika; 36. Ime ruske plesalke Pavlove; 37. Srednjedalmatinski otok; 39. Skrite na
1		2	3	4		5	6	7	8		9
		10			11						
12	13		14							15	
16		17		18					19		
20			21		22			23			
24				25		26	27				
	28				29		30				31
32					33	34		35			
36				37			38		39		
40			41					42		43	
		44							45		
46							47				
koncu; 40. Čehov Anton; 41. Grofova žrtev; 43. Veznik; 44. Rubrika; 46. Koča, bajta; 47. Zadnja črka grške abecede.
NAVPIČNO: 1. Najvišji predstavnik sodne oblasti; 2. Zima brez vokalov; 3. Organ za voh; 4. Tuje žensko ime; 5. Denarna enota; 6. Tržaško ime za Anton; 7. Osebni zaimek; 8. Boji na koncu; 9. Živi v ŽRN; 11. Tesen; 13. Argentinski nogometni as (Diego); 15. Zajedalci, izkoriščevalci; 17. Republika v Severni Afriki; 19. Zaznamovati, naznačiti; 21. Najdaljša jugoslovanska reka; 23. Kadila, vode za izpiranje ust; 25. Taranto; 27. Robert Flaherty; 29. Običaj; 31. Žensko ime; 32. Najpo-membnješi slovenski baročni arhitekt (Gregor); 34. So tudi gadi in udavi; 37. Kos... kruha; 38. Predhodnik pluga; 41. Liho število; 42. Človek brez besede; 44. Kaplja v sredi; 45. Roke na koncu
(lako)
REŠITEV
■85( 'Jf;
'id n 'uiau zt' 'Pl ti' '°IBJ '8£ Ram l£ TE Ra?
-CIM Z£ 'B>tu0iv TE 'epeABU 6Z "d'H '£Z 'Vi. 'SZ 'aiuu EZ
'babs 'iz 'nBZB5i '6t ‘Bfmn
'£I 'pizeiBd '51 'BuopBJBjM •£1 'jozo TI 'B^ruaN '6 ‘if '8 'BUO ■£ hupi '9 '51B101S 'S 'saui 'p 'sou '£ 'uiz z Toisid T :ON3IdAVN 'Bfiauio
'£i, 'BqiI05i '917	'5(3I0p8ld
TL 'ut 'EL 'uegeii tl "vd '0L 'ai! '6£ ‘reAH '££ 'BUV '9E Tila 'SE "M'V '££ 'Bfoui Z£ ‘BZBJJ '0E 'UBAip '82 'BZU51 '9£
TBqBH 'PZ 'btbiai CZ "VM 'ZZ 'suo '0Z Rbt '61 ‘lias '81 'IB1 '91 'TTd 'SI 'Buozas Tl 'W3 Z\ 'moiououi 01 ‘uetois 'S 'mzod T ONAVaOaOA
Čeprav Napoliju v tekmi s Fioventino ne bo lahko
Nogomet: Pokal Jugoslavije
Neapelj že proslavlja »svoj« naslov
Hajduk že osmič
V Neaplju se je slavje za prvi Napo-lijev naslov prvaka že začelo. Na stotine navijačev že uprizarja »generalke«, eno ulico so s samovoljno zamenjavo marmornate plošče že poimenovali po Maradoni, svojevrstnih pobud je še in še. Pri vsem tem je zanimivo, da Napol! naslova še ni osvojil, Fiorentina, ki bo gostovala v San Paolu, pa gotovo noče odigrati vloge že vnaprej določene žrtve, saj si tega pravzaprav niti ne more privoščiti, ker si še ni zagotovila obstanka v ligi. Kljub prednosti treh točk nad Interjem, pa se tudi Bianchijevi varovanci ne morejo šaliti. V zadnjem kolu jih namreč čaka gostovanje v Ascoliju, kjer bo gotovo »vroče«, zato je bolje, če si odločilne točke zagotovijo že danes. Tega pa se dobro zaveda le hladni severnjak Bi-anchi, ki zaman opozarja, da je današnje srečanje sila težko. »Bojim se, da je marsikdo spregledal težavnost srečanja,« je izjavil trener Napolija, ki ga pretirano navdušenje skrbi.
Občinski izredni komisar Vitiello pa se boji, da bodo navijači prekomerno dali duška svojemu navdušenju. »Poskusimo omejiti naše veselje,« je dejal, »da nas ne bi ocenjevali z običajnimi
kalupi in vrnimo se čimprej na delo in k našim odgovornostim.« Sodeč po ozračju v mestu, pa so komisarjevi pozivi le krik v puščavi.
Če ne upoštevamo tekme med Torinom in Udinesejem, so vsa ostala srečanja predzadnjega kola dokaj zanimiva. Inter '(v Bergamu) in Juventus (v Veroni) sta po pokalnem polomu pred neugodnima gostovanjima, a uvrstitev v UEFA ni v nevarnosti. Velik boj za
isti cilj se bije med Milanom in Romo. V slabšem položaju je prav Roma, ki bo gostila nepredvidljivo Sampdorio, Milan pa bo na San Siru igral z bolj »dostopnim« Comom.
DANAŠNJI SPORED
Atalanta - Inter; Brescia - Ascoli; Empoli - Avellino; Milan - Como; Napeli - Fiorentina; Roma - Sampdoria; Torino - Udinese; Verona - Juventus.
Hajduk - Rijeka	10:9
(1:1, 1:1, 1:0)
STRELCA: Asanovič (Hajduk) v 43. min. (H-metrovka), Radmanovič (Rijeka) v 81. min.
BEOGRAD — Nogometaši splitskega Hajduka so z včerajšnjo zmago v finalu proti Rijeki že osmič osvojili Pokal Jugoslavije. Zmagovalca pa so odločile šele 11-metrovke, pri katerih so bili Spličani natančnejši. Tako po regularnem delu tekme kot po dveh podaljških je bil namreč izid neodločen 1:1. Potrebno pa je bilo kar 22 enajstmetrovk, predno je bil znan zmagovalec. Za Hajduka so bili uspešni Asanovič, Čelič, Andrijaševič, Tipu-rič, Dražič, Bursač, Deverič, Jarni, Adamovič in Varvodič (zgrešila sta Šetinov in Bursač), za Rijeko pa Mladenovič, Valenčič, Jankovič, Škerjanc, Sredojevič, Jelavič, Kotur in Rupčič (sreče niso imeli Radmanovič, Ravnič in Paliska).
Omenimo še, da je v finalu Pokala Jugoslavije za mladince Crvena zvezda s 4:2 (1:1) premagala Velež.
Nogomet: 1. jugoslovanska liga
Vardar - Partizan
Zaradi včerajšnje pokalne tekme v današnjem 29. kolu v 1. jugoslovanski nogometni ne bodo igrali srečanj med Hajdukom in Sarajevom ter Rijeko in Osijekom, ki bodo v sredo. Spored pa bo vseeno zelo zanimiv, saj bo med drugim na vrsti derbi med Vardarjem in Partizanom. Današnji pari: Velež -Spartak, Radnički - Dinamo (V), Vardar - Partizan, Sutjeska - Budučnost, C. zvezda - Sloboda, Priština - Čelik, Željezničar - Dinamo (Z).
Odbojka: italijanski play off
Potrebna 5. tekma
MODENA V včerajšnji 4. tekmi italijanskega moškega odbojkarskega play offa je Panini iz Modene s 3:1 (15:8, 15:10, 9:15, 15:5) premagali Santal iz Parme in tako izenačili izid medsebojnih srečanj na 2:2. Za določitev prvaka bo torej potrebna še ena tekma, ki bo v torek v Parmi (ob 20.30).
V 2. italijanski nogometni ligi
Okrnjena Triestina doma z Laziom
Današnji domači nastop Triestine z Laziom se obeta zanimiv, a za Tržačane vse prej kot lahek. Odsotna bosta diskvalificirana branilca Cerone in Costantini, kar bo gotovo bistvenov ošibilo tržaško obrambo, tudi odsotnost Dal Praja in lachinija pa ni od muh. Še dobro, da se bo v konici napada po dolgem času spet formiral par De Falco-Cinello, čeprav dosedanje izkušnje ne obetajo, da bo zato padlo kaj več golov. Skratka, usoda Triestine ostaja slej ko prej v rokah barona Causia in turinskih sodnikov. Res škoda, saj bi lahko bila v drugačnih okoliščinah (brez penalizacije) današnja tekma prava poslastica bodisi zaradi kakovosti moštev bodisi zaradi tradicije obeh društev.
DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Piša;'Bari - Cesena; Bologna - Cagliari; Cam-pobasso - Cremonese; Catania - Taranto; Lecce - Genoa; Vicenza - Parma; Medena - Messina; Sambenedettese - Pescara; Triestina - Lazio.
Kolesarstvo: po poletapah na mednarodni dirki Alpe-Adria
Sprememba le v ekipni lestvici
Tenis: v Forest Hillsit
Živojinovic izpadel
FOREST HILLS (New York) Na mednarodnem teniškem turnirju v Forest Hillsu je Jugoslovan Slobodan Ži-vojinovič izpadel v polfinalu, v katerem je s 6:3, 7:5 izgubil proti Francozu Noahu.
V četrtfinalu je Živojinovič s 5:7, 7:5, 6:4 premagal Američanua Annaconeja. Ostali četrtfinalni izidi: Noah (Fr.) -Krickstein (ZDA) 6:2, 6:2; Gomez (Ekv.)
-	Jaite (Arg.) 6:4, 3:6, 6:4; Becker (ZRN)
-	Vilas (Arg.) 7:6, 6:2.
Tenis: prvenstvo Italije
Navratilova izločena
RIM — Američanka Martina Navratilova, najboljša igralka na svetu, je že v drugem kolu proti Jugoslovanki Go-leševi pokazala, da ni v pravi formi, saj je zmagala z veliko težavo s 7:6, 7:6. V včerajšnjem polfinalu pa se je morala ukloniti Argentinki Sabatinije-vi, ki je zmagala s 7:6, 6:1. V drugem polfinalu je Zahodna Nemka Graf s 6:3, 6:3 odpravila Sukovo (ČSSR).
BOROVLJE — Na mednarodni kolesarski dirki Alpe-Adria sta bili včeraj na sporedu dve poletapi, ekipna na kronometer in krožna vožnja po Borovljah.
Ekipno tekmovanje je osvojila Poljska, ki je v skupni razvrstitvi .še povečala svojo prednost pred Jugoslavijo.
,V popoldanski 6. etapi pa se je nekoliko nepričakovano uveljavil 22-let-ni Novosadčan Dragan Mandič, član ekipe Srbija. V šprintu je bil hitrejši od Poljaka Pjonteka in rojaka Pavliča. Skupina, v kateri so bili vsi najboljši, med njimi pa seveda tudi rumena majica Penko, so prispeli na cilj z 10" zaostanka.
Krožna etapa (60 km) se je odločila že v drugem krogu. Mandič, Pjontek in Pavlič so prevzeli vodstvo in stalno diktirali tempo. Še posebej se je izkazal Pavlič, medtem ko je kasnejši zmagovalec Mandič nekoliko štedil moči za Sprint.
Danes bo na vrsti zadnja, odločilna etapa od Borovelj do Novega mesta. Dolga je 147 km, kolesarji pa se bodo
povzpeli preko prelaza Ljubelj (l.OlOm).
Vrstni red 5. etape: 1. Poljska, ki je 37 km prevozila v 42'38"_ s poprečno hitrostjo 52 km na uro. 2. ČSSR po 25”; 3. Jugoslavija po 49"; 4. Srbija po 1T7"; 5. SZ po 1'42"; 6. Madžarska po 2'; 7. Avstrija po 2T2"; 8. ZRN po 3j 9. Gradec po 3'05"; 10. Italija po 3'43".
Vrstni red 6. etape: 1. Mandič (Srbija), ki je 60 km prevozil v 1.18'31" s poprečno hitrostjo 41,5 km na uro. 2. Pjontek (Polj.); 3. Pavlič (Rog); 4. Pan-henrih (ZRN) po 10".
Skupna lestvica: 1. Penko (Rog) 16.01'32"; 2. Smole (Jug.) po 5"; 3. Kor-nelson (Av.) po 15"; 4. Derič (Jug.) po 1T0"; 5. Sobinski (Polj.) po 1'43"; 6. Volanski (Polj.) po T47"; 7. Papež (Jug.) po 3'03"; 8. Hojnački (Polj.) po 3'16"; 9. Kreuziger (ČSSR) po 3'28"; 10. Zakr-zewski (Polj.) po 3'36".
Ekipna lestvica: L Poljska; 2. Jugoslavija po 3'56"; 3. ČSSR po 6'38"; 4. Rog Ljubljana po 1710"; 5. ZRN po 17'45"; 6. Srbija po 18'20".
»Dirka miru«: uspeh NDR
BERLIN Potem ko so se v prede-tapijrustili presenetiti (zmagal je Sovjet Zdanov), so kolesarji NDR v včerajšnji prvi etapi po berlinskih ulicah (108 km) uveljavili svojo premoč. Zmagal je Ludwig pred rojakom Raabom in Sovjetom Abdušaparovom. Kljub odbitiku 10" Ludwigu na skupni les-tvici za eno sekundo ni uspelo prehiteti Zdanova.
Mavec med boljšimi
BENETKE — Na mednarodnem jahalnem turnirju v dresuri, ki poteka v Benetkah, so največ uspeha imeli švicarski tekmovalci. Na »nagradi št. 2« je prvo mesto zasedel Otto Hofer (Li-mandus) pred Stuckelbergerjevo (Gauguin de Lully) in Ramseirom (Orlando). Na solidno četrto mesto se je uvrstil Jugoslovan Dušan Mavec na konju Pluto Canissa.
Odbojka: v prvem polfinalu za deželni pokal
Slogašicam ni uspel podvig
Po izdatni zmagi nad močno Edero
Domovi košarkarji sklenili prvenstvo na drugem mestu
Dom - Edera 102:77 (45:38)
DOM: Corsi 8, Mauro Dornik 5, Or-zan 6, Nanut 46, Romano 10, Ugo Dornik 11, Puiatti 16.
PON: nihče, OSEBNE NAPAKE: Dom 22, Edera 26. TRI TOČKE: Nanut in Puiatti 2, Mauro Dornik 1.
Domovci so v poslednjem srečanju na domačih tleh (odločalo je o končnem drugem mestu na lestvici) zasluženo premagali močno peterko Edere. Naši so si premočno želeli zmage, zato pozitiven rezultat ni mogel izostati.
Ekipi sta si bili enakovredni vse do 11. minute, nakar smo lahko prisostvovali pravemu »shovvu« belordečih. Vodstvo so večali iz minute v minuto, končni žvižg pa je gotovo poplačal Semoličeve varovance za ves trud, ki so ga vložili v letošnjem prvenstvu.
Tokrat bi pohvalili celotno moštvo, ki je zaigralo izredno požrtvovalno in preudarno, tako v obrambi kot v napadu.
(M. Čubej)
POKRAJINSKE LIGE
NOGOMET
UNDER 18: Kras - Natisone 0:2 (0:1)
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA: Cicibona - La Talpa 79:68; PROPAGANDA: Bor In-dules - Don Bosco 37:82
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA: OMA Armes - Bor Friulexport 3:1 (15:6, 12:15, 15:2, 15:5); UNDER 14 ŽENSKE: DLFAC -Bor Friulexport 0:3 (5:15, 2:15, 0:15); Breg B - Sloga B 0:3
Sloga Koimpex - Vivil	0:3
(7:15, 12:15, 12:15)
SLOGA KOIMPEK: Drnovšček, Ko-koravec, Križmančič, Lupine, Milkovič, Miot, Morpurgo, Sosič, Vidali.
V prvem polfinalnem srečanju ženskega deželnega pokala za članske ekipe C-2 in D lige, so slogašice po pričakovanju na domačih tleh izgubile proti boljšemu Vivilu, ki si je s sinočnjo zmago praktično že zagotovil na-, stop v finalni tekmi.
Proti objektivno boljšim nasprotnicam so naša dekleta dobro zaigrala in je morda gladek poraz zanje le prehuda kazen. Vivil je izkoristil svojo višinsko prednost in s tem tudi boljšo napadalno vrsto, slogašice pa so zadovoljile z igro v polju in dobro obrambo, s katero so velikokrat spravile v težave svoje nasprotnice, katerim so bile v drugem in tretjem setu povsem enakovredne.
Izidi drugega polfinala: Villacher -Latisana 2:3 (15:6, 15:7, 3:15, 13:15, 8:15).
(Inka) ■
Jutri v Štandrežu trening reprezentance under 16
Jutri bo v štandrežki občinski telovadnici, s pričetkom ob 18. uri, prvi trening moške odbojkarske reprezentance under 16, ki bo konec maja meseca v Ljubljani nastopila na tradicionalnem pionirksem troboju za Turnir prijateljstva.
Komisija pri ZSŠDI na prvi trening vabi najboljše mlade igralce idruštev Val, Naš Prapor, Soča in 01ympia, njihove trenerje in odbornike.
Poletov! kotalkarji med sabo na Opčinah
Danes bo -na kotalkališču Poleta na., Opčinah interno društveno tekmovanje, ki se ga bo udeležilo okrog 60 kotalkarjev openskega društva. Dopoldan, ob 10. uri, bodo na sporedu obvezni liki, popoldne, od 15. ure dalje, pa bo na vrsti prosti program.
Poletovci se bodo med sabo pomerili v vseh kategorijah, nastopile bodo tudi dvojice.
Na dirki po Španiji
Še vedno Herrera
PONFERRADA (Španija) - Na 16. in obenem najdaljši etapi kolesarske dirke po Španiji se je uveljavil Francoz Arnaud, ki je prispel na cilj z več kot eno minuto prednosti pred rojakom Abadiejem in domačinom Portil-lom, vsi ostali pa so precej zaostali. Kljub temu na vrhu skupne lestvice ni prišfko do sprememb, saj še vedno vodi Kolumbijec Herrera pred Ircem Kellyjem in Zahodnim Nemcem Diet-zenom.
Vrstni red 16. etape: 1. Arnaud (Fr.), ki je 237 km od Ponteareasa do Pon-ferrade prevozil v 6.25'58" s poprečno hitrostjo 36,843 km na uro; 2. Abadie (Fr.); 3. Portillo (Šp.) oba po 1T6".; 4. Cabestany (Šp.); 5. Cordoba (Šp.); 6. Mora (Kol.) vsi po 8'59"; 7. Beuker (Niz.); 8. Iglesias (Šp.); 9. Manders (Niz.); 10. Delgado (Šp.) vsi po 9'23".
Skupna lestvica: 1. Herrera (Kol.) 79.57'27"; 2. Kelly (Ir.) po 39"; 3. Diet-zen (ZRN) 50"; 4. Vargas (Kol.J 2'07"; 5. Belda (Šp.) 2'37"; 6. Delgado (Sp.) 2'49".
Dirka po Tridentinski
Cortiju končna zmaga
ARGO (Trento) — Na tretji in zadnji etapi kolesarske dirke po Tridentinski (Pejo Terme - Arco, 219 km) je zmagal Gianni Bugno, Claudio Corti pa je obdržal prvo mesto na skupni lestvici.
Vrstni red 3. etape: 1. Bugno (It.) v 5.22'46" s poprečno hitrostjo 40,711 km na uro; 2. Saligari (It.); 3. Popp (Av.); 4. Cavazzi (It.); 5. Baronchelli (It.); 6. Lau-ritzen (Nor.); 7. Alcala (Meh.); 8. Moser (It.); 9. Ven der Velde (Niz.); 10. Volpi (it.), vsi isti čas.
Končna lestvica: 1. Corti (It.) 15.35T6"; 2. Baronchelli -(It.) po 4"; 3. Rominger (Švi.) 10"; 4. Moser (It.) 11"; 5. Alcala (Meh.) 12"; 6. Volpi (It.) 55"; 7. Beccia (It.) 57"; 8. Meroni (It.) 1'04"; 9. Elli (It.) 1'2T; 10. Giovannetti (It.) 1'31"; 11. Leali (It.) 1'42"; 12. Scremin (It.) 1'42"; 13. Čerin (Jug.) 1'43".
Roche prevzel vodstvo
GRIMENTZ (Švica) Na 4. etapi kolesarske dirke po Romandiji je zmagal Švicar Breu, na skupni lestvici pa sedaj vodi Irec Roche pred Francozom Pensecom ter Norvežanom Pederse-nom.
Utrditev prijateljskih stikov
Škofjeločani gostje OD Bor
Odbojkarice, odbojkarji in vodstvo društva Partizan Lubnik iz Škofje Loke so bili včeraj gostje Odbojkarskega društva Bor. Društvi že nekaj let gojita medsebojne prijateljske stike, saj je Škofja Loka že tradicionalni sedež priprav Borovih mladinskih ekip.
V Borovem športnem centru sta bili tako včeraj na sporedu dve prijateljski tekmi. Škofjeloški fantje so po lepi in izenačeni tekmi z 2:1 (15:12, 10:15, 17:15) premagali Borovo ekipo, ki so jo sestavljali člani prve in druge ekipe. Med dekleti pa je bila premoč Borovih članic preočitna. Zmagale so namreč s 15:6 in 15:1.
Na sestanku vodstev obeh društev (Borovemu je načeloval predsednik Pino Rojc) je prišlo do koristne izmenjave mnenj in izkušenj, gostoljubni Škofjeločani pa so obljubili, da bodo tudi letos pomagali borovcem pri praktični izvedbi poletnih priprav v svojem mestu.
Spored 3. nogometnega turnirja za osnovne in srednje šole
CICIBANI (2. in 3. razred OŠ)
Vse tekme bodo na igrišču v Trebčah.
14. maja: 18.00 Opčine - Bazovica-Katinara-Sv. Frančišek-Donadoni-Ške-denj-Sv.Ivan; 18.45 Gropada-Trebče-Opčine - Dolina-Boljunec; počitek: Križ-Prosek. 18. maja: 18.00 Opčine -Gropada-Trebče-Opčine; 18.45 Bazovi-ca-Katinara-Sv. Frančišek-Donadoni-Škedenj-Sv. Ivan - Križ-Prosek; počitek: Dolina-Boljunec. 21. maja: 18.00 Opčine - Dolina-Boljuneč; 18.45 Gro-pada-Trebče-Opčine - Križ-Prosek; počitek: Bazovica-Katinara-Sv. Franči-šek-Donadoni-Škedenj-Sv. Ivan. 25. maja: 18.00 Opčine - Križ-Prosek; 18.45 Dolina-Boljunec - Bazovica-Katinara-Sv. Frančišek-Donadoni-Škedenj-Sv. Ivan; počitek: Gropada-Trebče-Opčine. 28. maja: 18.00 Gropada-Trebče-Opčine - Bazovica-Katinara-Sv. Fran-čišek-Donadoni-Škedenj-Sv. Ivan; 18.45 Križ-Prosek - Dolina-Boljunec; počitek: Opčine. Finale - 1. junija:
18.00	za 3. mesto; 18.45 za 1. mesto. Za 3. mesto se bosta pomerili tretje in če-trtouvrščena ekipa na lestvici, za 1. mesto pa prvo in drugouvrščena ekipa.
ZAČETNIKI (4. in 5. razred OŠ)
SKUPINA A (igrišče v Dolini) - 14. mafja: 18.00 Milje - Ricmanje; 18.45 Bo-Ijunec-Boršt-Pesek - Dolina-Boljunec; 18. maja: 18.00 Milje - Dolina-Boljunec; 18.45 Boljunec-Boršt-Pesek - Ricmanje; 21. maja: 18.00 Milje - Bolju-nec-Boršt-Pesek; 18.45 Dolina-Boljunec - Ricmanje.
SKUPINA B (Bazovica) - 14. maja:
18.00	Sv. Frančišek-Sv. Ivan-Katinara -Bazovica; 18.45 Sv. Ana - Sv. Jakob-Škedenj; 18. maja: 18.00 Sv. Frančišek-Sv. Ivan-Katinara - Sv. Ana; 18.45 Bazovica - Sv. Jakob-Škedenj; 21. maja:
18.00	Bazovica - Sv. Ana; 18.45 Sv. Frančišek-Sv. Ivan-Katinara - Sv. Jakob-Škedenj.
SKUPINA C (Repen) - 14. maja:
18.00	Repentabor - Zgonik; 18.45 Opči-
ne - Opčine-Gropada-Trebče; 18. maja: 18.00 Repentabor - Opčine;18.45 Zgonik - Opčine-Gropada-Trebče,- 21. maja: 18.00 Repentabor - Opčine-Gropada-Trebče; 18.45 Zgonik - Opčine.
SKUPINA D (Prosek) - 14. maja:
18.00	Šempolaj-Slivno - Rojan-Devin; počitek: Prosek-Križ; 18. maja: 18.00 Šempolaj-Slivno - Prosek-Križ; počitek: Rojan-Devin; 21. maja: 18.00 Rojan-Devin - Prosek-Križ; počitek: Šempolaj-Slivno.
V polfinale se uvrsti prvouvrščena ekipa iz vsake skupine. Polfinale - 28. maja v Bazovici: 18.00 prva tekma; 18.45 druga tekma. Finale - 1. junija v Bazovici: 18.00 za 3. mesto: 18.45 za 1. mesto.
DEČKI (1. in 2. razred NSŠ)
Tekmi (ali tekme) bosta na Proseku.
19. maja: 18.00 Rojan - Nabrežina; 26. maja: 18.00 Nabrežina - Rojan. V primeru, da ekipi osvojita po 2 točki, bosta odigrali dodatno tekmo, ki bo 1. junija ob 18.00 na Proseku.
MLADINCI (2. in 3. razred NSŠ)
Vse tekme bodo na Padričah.
SKUPINA A - 15. maja: 18.00 Prosek - Opčine; počitek: Nabrežina; 19. maja: 18.00 Opčine - Nabrežina; počitek: Prosek; 22. maja: 18.00 Prosek -.Nabrežina; počitek: Opčine.
SKUPINA B - 15. maja: 18.45 Dolina - Sv. Jakob; počitek: Sv. Ivan; 19. maja: 18.45 Dolina - Sv. Ivan; počitek: Sv. Jakob; 22. maja: 18.45 Sv. Jakob -Sv. Ivan; počitek: Dolina.
V	polfinale se uvrstita prvi dve ekipi iz vsake skupine. Polfinale - 29. maja: 18.00 prva tekma; 18.45 druga tekma. Finale - 1. junija: 17.30 za 3. mesto; 18.15 za 1. mesto.
V	primeru, spremembe sporeda bodo sodelujoči pravočasno obveščeni.
'Vsaka ekipa se mora zbrati na igrišču petnajst minut pred začetkom srečanja.
Košarka: danes v tretji polfinalni tekmi proti Alabardi
Borovci z okrnjeno postavo?
Danes ob 11.00 bo v telovadnici Poggi Paese, Ul. Frescobaldi 45, tretja in odločilna polfinalna tekma končnice promocijskega prvenstva med Ala-bardo in Borom Radenska.
Takoj naj povemo, da bi se lahko zgodilo, da bi danes borovci nastopili brez dveh ključnih igralcev. David Pregare ima bolečine v kolenu in ves teden ni treniral. Da bi bila mera polna, je prav včeraj zbolel še Bruno Kneipp (visoka vročina). In prav ta košarkarja sta bila na drugi tekmi v Dolini, v kateri so sicer borovci izgubili, med boljšimi na igrišču.
Pred današnjim srečanjem med Ala-bardo in Borom Radenska je trenutni izid 1:1. Zanimivo je tudi, da sta obe ekipi dosegli svojo znlago na »tujem« igrišču. In res škoda je, da borovci niso prejšnjo soboto izkoristili izredne prilbžnosti za drugi uspeh in s tem že po drugi polfinalni tekmi zamudili finale.
Na sliki: borovec Pieri (št. 14) med metom na koš na prvem polfinalnem srečanju, ko so naši košarkarji zmagali
Nogomet: v prvenstvu začetnikov
Doberdobci brez težav
FINCANTIERI - MLADOST 0:6 (0:2)
STRELCI: Devetak in Marino Pete-an po 2, Dario in A. Ferfolja po 1.
MLADOST: Ferfolja, Narduzzi, Zampar (Lakovič), Marušič, Peršolja, Petean, Gergolet (Marko Petean), Dario, Devetak, D. Gergolet, A. Ferfolja.
Začetniki doberdobske Mladosti so v Tržiču proti Fincantieriju zabeležili svojo 12. zaporedno zmago in že to predstavlja svojevrsten rekord za našo združeno ekipo. Glede srečanja pa ni kaj dosti povedati, saj so bili Kraševci za razred boljši od domačinov in so to tudi potrdili s teniškim izidom.
LESTVICA: San Michele in Ronchi A 35, Mladost 34, S. Polo 32, Marcel-liana 30, Romana in Staranzano 26, Gradese 25, Vermegliano in Turria-co 20, Fossalon 14, Pieris 11, Fincan-tieri 5, Ronchi B 2. Mladost ima dve tekmi manj. (M. P.)
CICIBANI
MLADOST - SAN MICHELE 0:0
MLADOST: Zanier, Pahor, Gergolet, M. Gergolet, Farra, Scarpa, Lavrenčič. I. Gergolet, Peric, Ferletič, P. Pahor.
Cicibani doberdobske Mladosti so v zadnjem srečanju igrali neodločeno z ekipo San Michele iz Tržiča, kar je vsekakor dober rezultat za mlade kraške nogometaše.
Rolkarji ŠD Grmada v Baisu (Reggio Emilia)
Rolkarji ŠD Grmada se bodo danes udeležili druge preizkušnje za italijanski pokal. Tekmovanje bo v Baisu (Reggio Emilia) in naše društvo se bo na le-tem predstavilo z osmimi rolkarji, ki bodo nastopili v treh kategorijah.
(E.I.)
Odbojka: pri združeni ženski ekipi Agoresta
B. Jelavič novi trener
Na petkovem 6. rednem občnem zboru ŠD Mladina iz Križa
Novi športni objekt največja pridobitev
Odbor združene ženske odbojkarske ekipe Agorest sporoča, da je pri članski ekipi zaradi rotacije prišlo do zamenjave trenerja. Mirana Strgarja je nadomestil Boris Jelavič, ki je že začel s pripravami za nastop v C-2 ligi v Prihodnji sezoni. Odbor in odbojkarice se zahvaljujejo Miranu Strgarju za vloženi trud in neumorno prizadevanje za napredek ekipe in mu želijo, da bi tudi z mlajšimi ekipami, ki jih trenira, prehodil isto uspešno pot za uveljavitev ženske odbojke na Goriškem.
Odbor Agoresta
Interni turnirji miniodbojkaric Agoresta
Vodstvo, tehnični odbor in trenerji miniodbojke Agoresta so sklenili, da ob zaključku vadbenega leta priredijo turnirje internega netekmovalnega značaja. Nastopilo bo približno 50 deklic, ki vadijo pod vodstvom trenerjev Marte Visintin-Nanut, Mirana Strgarja in Mirjam Klemše. V okviru združene ekipe Agorest vadijo dekleta Briškega griča iz Steverjana, doberdobske Mladosti, goriškega Doma in Sovodenj.
Turnirji bodo ob sobotah. Prvi bo v soboto, 16. t. m., ob '15.30 y Sovodnjah, nato še v Števerjanu in Doberdobu. Starši in ljubitelji miniodbojke so vabljeni na turnirje, da si ogledajo napredek najmlajših odbojkaric, ki so se pripravljale skozi vse leto. Kmalu se bodo pričeli tudi turnirji FIPAV, na katerih bo sodelovalo sedem ekip Agoresta. Datume srečanj bomo javili pravočasno. (D. R.)
UNDER 14 - ŽENSKE
SOVODNJE AGOREST - DOM
AGOREST 2:1
(15:16, 15:12, 5:15)
SOVODNJE AGOREST: Fajt, A. in F. Kuzmin, Grillo, Arzori, Oretti, Devetak, Florenin, Pahor, Petejan, Miloc-co.
DOM AGOREST: M. in N. Braini, Gaeta, Prisco, Paulin, Milla.
Derbi se je končal z zmago domačink, ki so se tako oddolžile za poraz iz prvega dela prvenstva. Sovodenj ke so igrale dobro tako v obrambi kot- v napadu. (K. F.)
V petek zvečer je bil v Domu A. Sirk v Križu 6. redni občni zbor ŠD Mladina iz Križa, na katerem so predsednik, odborniki in prisotno članstvo vsestransko analizirali zadnje dveletno obdobje, v katerem je bilo mnogo svetlih, pa tudi temnih točk.
Uvodno poročilo je imel predsednik Ennio Bogateč, ki je, sicer nezadovoljivemu številu prisotnih članov in prijateljev društva, nanizal uspehe in neuspehe Mladine. Društvo trenutno šteje štiri odseke: smučarskega, rolkar-skega, baletnega in rekreacijskega, vsi pa so še kar aktivni.
Najbolj uspešen je. bil smučarski, saj je društvo priredilo več smučarskih izletov, tekmovanj, zimovanj ter v svoji sredi vzgojilo celo vrsto nadarjenih tekmovalcev, ki so konkurenčni na pokrajinskem nivoju. Društvo je nadalje zelo aktivno v zamejski meddruštveni tekmovalni ekipi MZSTE, velik poudarek pa daje predvsem najmlajšim bodočim tekmovalcem. Baletni odsek je zelo aktiven z nastopi po domačih vaseh, pa tudi v Jugoslaviji, čeprav se je število članov v zadnejm obdobju nekoliko zmanjšal. Rolkarski odsek ima skupino mladih in nadarje-vih atletov, ki že nastopajo na domačih tekmovanjih, pa tudi na državnem
Predsednik Ennio Bogateč
prvenstvu. Tudi rekreacija je pri Mladini še kar živa, posebno po zgraditvi igrišča pri Domu A. Sirk.
ŠD Mladina je v zadnjem dveletnem obdobju uspešno izvedlo 10. obletnico delovanja, v katero sodi tudi izgradnja novega igrišča,, ki spada pod Dom A. Sirka. To je vsekakor veliko dejanje, če pomislimo, da je ta objekt med drugim zahteval kakih tri tisoč ur prostovoljnega dela, rezultati katerega pa so že na dlani.
So pa tudi, kot rečeno, negativne postavke pri delovanju Mladine. Premalo je namreč povezave med druš-
tvom in vaščani ter obojestranskega zanimanja. To je sicer res posledica sedanjega socialnega obdobja, ki vsekakor frustrira socializacijo, ki je v tem primeru nujno potrebna, saj je družabnega življenja v okviru društva vedno manj. Emblematičen je tako primer upravljanja Doma A. Sirk, ki je žal vse manj obiskan, upravitelja pa sta KD Vesna in prav ŠD Mladina.
Za predsednikom je najprej podal svoje poročilo tajnik Edvin Guštinčič, nato pa še blagajnik Darko Pahor. Občni zbor so pozdravili Pavel Fachin (ZSŠDI), Ervin Gombač (SPDT), Edi Berhart (SK Devin), Marko Tence (Zveza borcev iz Križa), Silvana lori (ŠD Grmada) in Pavel Košuta (KD Vesna). Po razpravi, ki resnici na ljubo ni bila posebno živahna, je član nadzornega odbora Ljubo Košuta dal raz-rešnico staremu odboru, sledile pa so še volitve (z dvigom rok).
Novi glavni odbor sestavljajo: Boris Bogateč, Darko Pahor, Edvin Guštinčič, Marica Mahnič - Sedmak, Rado Šuber, Silvio Taučer, Gabrijel Sedmak, Giorgio Tence, Livio Šemec, Mario Prašelj, Bruno Košuta in Ennio Bogateč. Nadzorni odbor: Silvana Košuta, Ljubo Košuta in Sandor Tence. (dj)
DANES
NEDELJA, 10. MAJA 1987
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Alabar-da - Bor Radenska
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00 v Gradišču: Soteco - Dom: 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Inter 1904
KADETI
11.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servola-na Leasest - Kontovel Electronic Shop
PROPAGANDA
9.00	v Trstu: Santos - Polet
TURNIR PRIJATELJSTVA
10.00	v Ljubljani, na Kodeljevem: na-stojra tudi kadetska reprezentanca ZSSDI
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
16.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Ser-gio - Primorje; 16.00 v Križu: Vesna - San
Luigi; 16.00 v Repnu: Kras - Muggesana;
16.00	v Bazovici: Zarja - Opicina
3. AMATERSKA LIGA
8.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Vito -Breg; 12.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: CUS -Gaja; 16.00 na Proseku: San Nazario -Mladost; 16.00 v Podgori: Juventina -Torriana; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Medea; 18.00 v Tržiču, občinski stadion: Arrigosport - Primorec
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Žavljah: Zaule - Primorje
NAJMLAJŠI
9.30	v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Vito -Breg; 10.30 v Briščkih, dom Ervatti: Por-tuale - Primorje
ZAČETNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Gradese;
9.00	v Žavljah: Servola - Breg (poprven-stvo)
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
9.00	na Padričah: Gaja - TC Running B.
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - La Mar-motta
1. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Dolini: Breg - Montasio
UNDER 14 ŽENSKE
9.30	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Virtus -Bor Friulexport; 10.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Ricreatori; 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS - Sokol
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade B -Urbino
MOŠKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - Li-berale A
RITMIKA
DEŽELNO PRVENSTVO
9.00	v Gorici, telovadnica UGG: nastopa tudi Bor
tpk sirena
in ŠPORTNA ŠOLA TRST priredita v soboto, 16. 5., ob 13.30 in ne v nedeljo, 17. t. m., regato opti-niistov v okviru osnovnošolske olim-piade. Informacije in vpis pri predstavnikih Športne šole oz. na društvenem sedežu TPK Sirena v popoldanskih urah (tel. 422696)
TPK SIRENA
sporoča, da tudi letos prireja vrsto začetniških jadralnih tečajev za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu »optimist« za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu »finn«, »europa« in »420« za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu »surf« za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga Pojasnila oglasite se na društvenem
sedežu na zasutem zemljišču v Bar-kovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
TPK SIRENA
sporoča, da je za treninge društveT nih jadralcev na razpolago na sedežu društva trener bodisi ob sobotah in nedeljah kot tudi med tednom. Interesenti naj se zglasijo direktno na terenu oz. po tel. 422696.
JK ČUPA
organizira splošni tečaj jadranja. Tečaj je brezplačen in najboljši tečajniki bodo sprejeti v društvene posadke, ki tekmujejo na regatah za kajutne jadrnice. Prvo srečanje bo v soboto, 16. t. m., ob 18.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. Vabljeni vsi ljubitelji morja iznad 16. leta starosti.
ŠD VESNA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Križu v soboto, 16. t. m., ob 20.30. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev novega odbora ter razno.
SMUČARSKI KLUB DEVIN sklicuje v četrtek, 14. t. m., redni občni zbor v dvorani PD L Gruden v Nabrežini. Drugo sklicanje ob 20. uri. Zaradi važnosti občnega zbora prosimo čimštevilnejšo udeležbo!
JK ČUPA
vabi na predvajanje dokumentarne-a filma o lanski mednarodni regati ortorož - Tunis. Po filmu je na sporedu razgovor z lanskoletnima zmagovalkama v ženskem razredu Sonjo Maver in Karmen Zupanc. Prireditev bo v soboto, 16. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebelio
danes oh 15.00
Konfekcije
FANY
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 Telefon: 231118
nova modna oblačila za
poletje 987
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
S.A.C.A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
PRENOVLJENA TRGOVINA
modna obutev in usnjena galanterija
Vabimo vas na obisk
TRST — Ul. Tarabocchia 2
^ AGRARIA FURLANI s n o
TRST — Ul. Milano 18 - Tel. 62229 - 62097
—	kmetijski stroji vseh vrst
—	semena za vrtne nasade in parke
—	vsa orodja za obdelavo zemlje
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150 - din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000.t din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348.
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
10. maja 1987
Vincenzo Gentile je bil izvoljen na Mestni listi, ki jo je sam ustanovil
Krut uboj župana Gioie Tauro Podprl je sporen projekt ENEL
Vincenzo Gentile, župan Gioie Tauro
REGGIO CALABRIA — Prejšnjo noč so v kalabrijskem mestu Gioia Tauro neznanci ubili 56-letnega župana Vincenza Gentileja. Zločinec je^župa-na pričakal pred njegovo hišo in ga je hladnokrvno ubil s tremi streli v glavo. Strele sta slišali Gentilejeva žena, 56-letna Nataline Rombola, in njuna 14-letna hčerka. Obe sta-zdrveli v pritličje hiše ter zaprepadeno zagledali truplo Vincenza Gentileja.
Notranji minister Scalfaro je poslal na kraj zločina podpoveljnika policije D Agostina in direktorja Criminalpola Sabatina, ki bosta vodila preiskavo.
Preiskovalci raziskujejo v dve smeri, saj je bilGentile res prvi občan Gioie Tauro, bil pa je tudi osebni zdravnik »Don Peppina« Piromallija, kolovodje
tamkajšnje n'dranghete, ki je v zaporu zaradi obsodbe na večkratno dosmrtno ječo. V županovem političnem in upravnem življenju je predvsem pomembna njegova podpora projektu italijanske elektroenergetske družbe ENEL, ki namerava zgraditi v kraju veliko premogovnocentralo. Vincenzo Gentile je osebno podprl to pobudo kljub nasprotovanju županov vseh okoliških občin in neodobravanju nekaterih občinskih odbornikov.
Gentile je bil izvoljen na listah krščanske demokracije v letih med 1970 in 1981, v teh letih pa je bil mož tudi predsednik Konzorcija občin, ki naj bi zgradil na tem območju velik železarski kompleks poznan kot »paket Co-Jombo«.
Nemški zdravnik v zaporu Posilil je 100 pacientk
BONN — Takega človeka bi se najbrž bal tudi slavni televizijski inšpektor Derrick. Gre za Manfreda Becka, 46-letnega zdravnika iz Zweibrtickena, ki je na svojstven način reševal svoje psihološke težave (morda bi njegove motnje zanimale bolj psihiatra kot pa psihologa) z izvajanjem spolnega nasilja nad svojimi pacienti. Zdravnik Beck je bil prepričan, da se je nalezel Aidsa - tega zaenkrat krvni izvidi ne potrjujejo - in prav to naj bi ga spravilo iz tira.
Preiskovalcem pa so se naježili lasje, ko so odkrili, da je Manfred Beck posilil sto in več pacientov. Ko bi bil res nosilec virusa, bi bile posledice njegovega neuravnovešenega obnašanja lahko neprevidljive. Preiskovalci so vsekakor sprožili alarm in pozivajo Beckove paciente, naj se prijavijo na izvide. V ambulanto bi sicer morali vsi njegovi pacienti, saj jih je večina med posilstvom »spala«. Manfred Beck je namreč najprej »omamil« bodočo žrtev, nato se je nad spečim osebkom nekaj časa spolno izživljal, nakar je potegnil na dan še fotografski aparat in ovekovečil vse svoje podvige. Prav ta fotografski material in pričevanje neke pacientke, na katero so spalne tablete delovale bolj slabo, je omogočilo policiji, da je prekinila zdravnikovo »terapijo«.
Rimski princ kradel pršute
RIM — Mladi rimski princi polnijo modne revije, domače vile so zamenjali za filmske študije, obujajo Fellinijevo »sladko življenje« in se jim dobro godi. Seveda ne vsem, sicer ne bi v marketih kradli pršutov, sira, mesa in perutnine. Kraja je lahko tudi »snob« početje, kaj pa, ko gre za prekupčevanje ukradenega blaga?
S tem se bo moralo zdaj ukvarjati krdelo odvetnikov družine Doria-Colon-na, saj se je 25-letni princ Alessandro znašel v Regina Coeli, ker so ga zasačili, ko je s svojim dekletom, »tihotapil« pol pršuta in velik kos parmezana iz neke trgovine.
Vožnja na pajku je draga
MESINA — Pol milijona lir in dva meseca ter 15 dni zaporne kazni te lahko stane podvig, da sedeš v avto, ki ti ga pravkar odnašajo s pajkom. To se je pripetilo arhitektu Giuseppeju Sorrentiju, ki se ni hotel predati usodi in je skušal prepričati mestne redarje, naj mu ne odpeljejo avtomobila. Zato pa so ga kar v avtu spustili na občinsko parkirišče in ga prijavili policiji.
Rojstni dan bivše cesarice Zite
DUNAJ — Zadnja avstrijska cesarica in madžarska kraljica je včeraj praznovala svoj 95. rojstni dan. Bivša cesarica Žita (vdova nadvojvode Karla, vnuka cesarja Franca Jožefa), ki se je leta 1982 vrnila v domovino, je nazdravila svoji visoki starosti v aris-
tokratski družbi stotine habzburških potomcev. Za svoj rojstni dan si je sicer privoščila družinski praznik v Zi-zersu v Švici, avstrijski tisk pa je kljub temu posvetil veliko pozornosti dogajanju.
Napoletanci
praznujejo
NAPOLI — Danes bo tisoče na-poletanskih navijačev uresničilo svoj življenjski sen, prvič v 60-let-ni zgodovini bo namreč postal neapeljski klub državni prvak. Tri točke loči Napoli od drugouvrščenega Interja, z zmago proti skromni Fiorentini pa bo postal uspeh Napolija tudi matematično siguren. Maradona in tovariši si bodo torej naslednje leto prišili na modre majice trobarvni »scu-detto« italijanskih nogometnih prvakov.
Napoletanci bodo torej danes popoldne dali duška vsemu svojemu veselju, za kar se pripravljajo že nekaj tednov. Tak dogodek je vendar treba primerno obeležiti, da bodo lahko za nekaj ur pozabili na vse tegobe, ki tarejo njihovo mesto. Mestna četrt Forcella, kjer so »tifosi« najbolj vroči, bo postala danes na njihovo željo otok za pešce, tam pa bodo delili ogromno torto. Tehtala bo nekaj stotov, slaščičar, ki jo bo pripravil, pa trdi, da bo res prava poslastica.
V Neaplju imajo domačini dve skrbi: nogomet in »biznis«, slednji pa spričo uspehov svojih ljubljencev kar cvete. Doslej so avtomobilistom prodajali na križiščih žepne robčke, danes pa bodo delili piščalke, klobuke in zastavice vseh mer in okusov — vse v strogo modri barvi, seveda! Vendar so tudi podjetneži iz severne Italije pokazali kar precejšnjo iznajdljivost; vinarsko podjetje iz Turina je dalo na svoje »flaše« nalepke z napisom: nazdravimo Napoliju, italijanskemu prvaku. Nedvomno bo prodaja teh vin doživela v Kampaniji popoln uspeh...
Udarna moč iranskega vojaškega stroja so šiitski samomorilski prostovoljci
TEHERAN — V pozivu vsem sposobnim državljanom, da se pridružijo prostovoljcem, ki odhajajo na fronto, je iranski predsednik Hamenei najavil, da bo letošnji rama-dam, muslimanski mesec svetega posta, — pričel se je 29. aprila — »mesec džihada« ali mesec svete vojne. V potrditev teh izjav so že začeli z novo ofenzivo, v resnici pa se ni fronta v večletnem iransko-iraškem vojnem spopadu kljub številnim iranskim poskusom ni bistveno premaknila in se meja v glavnem drži predvojne mednarodno priznane mejne črte.
V tem govoru je Hamenei med drugim govoril tudi o neverjetni množici prostovoljcev, ki se pod poveljstvom islamske revolucionarne garde pasdaranov— varuhov revolucije - že cela štiri leta borijo pretežno na južnem delu fronte. Med januarsko ofenzivo imenovano »karbala 5« in aprilsko »karbala 8« je večina izmed 230 tisoč »novejših« prostovoljcev padlo. Poveljniki so na hitro zapolnili izgube s stotisoči novih prostovoljcev, da je 1. maja odšlo na fronto 60 svežih bataljonov prostovoljcev.
Kopičenje čet na iranski strani fronte verjetno presega normalne potrebe iranske armade. Ker pa so Iranci svojo oborožitveno pomanjkljivost že od začetka vojne kompenzirali s številčno premočjo svojih enot, so torej najnovejši samomorilski pohodi prostovoljcev na fronto do neke mere povsem razumljivi. Težko pa je razumeti, kako je po šestih letih krvavega boja, še vedno odziv prostovoljcev tako številčen.
Izvedenci ocenjujejo, da ima redna iranska vojska v svojih vrstah okrog 300 tisoč vojakov in okrog 400 tisoč pasdaranov, največje in obenem najbolj spremeljivo pa je število prostovoljcev, ne le ker je med njimi največ žrtev spopada,
ampak tudi zaradi tega, ker so prostovoljci pripravljeni izključno za masovne vojne ofenzive in torej ne služijo rednega vojaškega roka. Po mednarodnih ocenah so lani Iranci regrutirali okrog pol milijona prostovoljcev, samo v preteklih petih mesecih pa je stopilo v iransko vojsko že 334 tisoč prostovoljcev.
Predstavnik pasdaranov Ali Reza Afsar je te dni izjavil, da bodo letos še povečali število prostovoljcev in bodo organizirali 1500 bataljonov, torej med milijonom in poldrugim milijonom ljudi. Za prostovoljce ni nikakršne starostne meje, sicer pa je starost le eden od manj važnih kriterijev za regrutiranje. V dveh letošnjih ofenzivah proti Basri so bili udarna moč iranske armije prostovoljci tako imenovane »Mohamedove« in »Mehdijeve« armije; skupno jih je bilo 230 tisoč, od teh je bilo 140 tisoč srednješolcev, polovica jih je torej bilo med 14. in 18. letom starosti.
V	tujini trdijo, da odidejo ti prostovoljci na fronto brez kakršnekoli vojaške priprave, iranski viri pa zatrjujejo, da imajo vsi ti obvezno tromesečno vojaško pripravo, ki jo opravijo v enem izmed 37 garnizonov in 15 tisoč »centrov ljudskega odpora«. Vojaška priprava je obvezna tudi po muslimanskem pravu, saj je priznan »status« mučenikov le tistim, ki umrejo v boju, potem ko so imeli potrebno pripravo; ta »status« je obenem tudi dovolilnica za vstop v raj.
V	zalivski vojni imajo prostovoljci nedvomno izredno pomembno vlogo. Južni del fronte je bil običajno poligon šiitskih samomoriskih skupin, ki jih je redna iranska armija podpirala le s topništvom in s skromnim letalstvom, človeški val prostovoljcev pa je ne meneč se za izgube butal v iraške obrambne nasipe, ki jih je le občasno preplavil za ceno ogromnih izgub.
iSeltra =
ARREDAMENTI
... dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
PONUDBA MESECA
PRAVI SISTEM ZA OPREMO
Program polic »L 15 Lo Scafale«, ki ga izdeluje pohištvena industrija Lema, vam nudi opremljeno steno s številnimi rešitvami brez omejitev pri merah.
L 15 je enostaven za knjižnice, izkorišča vsak centimeter prostora in tako daje stenam ali vmesnim pregradam najrazličnejšo uporabnost. Primeren je tako za predsobo kot dnevno sobo, za delovno sobo kot spalnico, mansardo in celo kopalnico.
Pohištvo je iz tanzanijskega oreha, črnega ali navadnega hrasta, breze in jesena, ki je lahko lakiran v beli barvi ali črn. Izbirate lahko med 44 vrstami omarnih vrat in 19 vrstami ročajev. Omare so na razpolago v dveh širinah, treh globinah in štirih različnih višinah. Razni fiksni elementi, predali, mize, ki jih lahko razstavimo in spremenimo v posebne mize ali bar, premične police z lučjo, police za TV sprejemnike in gramofon. To je le'nekaj primerov številnih elementov, ki sestavljajo program.
Načrtovalci programa L 15, ki ga lahko dobite pri SELVA ARREDAMENTI, so želeli z njim doseči čim večjo uporabnost, neskončno število možnih kombinacij in tako ponuditi kupcem opremo, ki se je s časom ne bodo naveličali.
oprema za
urade
skupnosti
Set
ve*
FORIMITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah