CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Coneesion 2466 "EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADM INISTRACION : BUENOS AIRES. Lavalle 341. Escr. 316 31 Retire 5839 Leto 1. BUENOS AIRES, 3, FEBRUARJA 1934 štev. 20 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—. za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH STANKO KOSOVEL: SLOVENSKA KULTURA V JUGOSLAVIJI (Nadaljevanje) SREDIŠČA KULTURE Kakšno je kulturno življenje tega blizu dvamilijonskega naroda, ki je doživel zgodovinsko nesrečo, da so razkosali njegovo etnografsko ozemlje na tri države, od katerih je doma samo v eni ter ima tako mogočno emigracijo v prekomorskih deželah? Oglejmo si v glavnih potezah stanje njegove kulture od 1. 1918. do danes! Do 1 1918 smo imeli Slovenci resda za kulturni center Ljubljano, toda poleg Ljubljane je bila že izredno moona kulturna postojanka Gorica. Trst in Maribor sta nekoliko zaostajala, vendar nista mirovala. Trst je isnel povrh tega važno vlogo v političnem življenju. Ja pa slovenski žive!j v';Trstu ni bil brez kulturne zavesti, priča dejstvo, da je imel tam slosvenško gledališče v „Narodnem domu". !To gledališče je ■ obstojalo v okvirju . dramatičnega društva" in v njem so delovali nekaj ,časa maogi aajboljši slovenski igralci tedanje d&be (Verovšek, Danilova itd.)- V dobi narodnega rprebujenja pa se je zatekel v Trst celo eden j izmed vogalnih stebrov slovenske kulture Fran Levstik, ki je imel tud3 vlogo v ^Stevjanski čitalnici". Medtem ko je imela predvojna Gorica ; Gabrščkovo „Sočo" in kopico drugife tednikov, je izhajala v Trstu „Edinost", ki se je povzela, kratko preš svetovno -vojno, na tehnični višek med slovenskimi listi- V Gorici pa so izdajali "Vedo", ki je imela naravnost ogtfomen vpliv na tedanje stanje slovenske miselnosti. Za značaj iLjubljane jje zanimivo, da takrat trii zmogla revije takšnega duha, izvzemši dogmatsko omejeni "Čas", glasilo teologgav Leonove družbe. Znanstveno delo -si je torej našlo torišče btSj na periferiji slovenstva, pomaknilo se je na jug. Skoda, da ni svetovati vojna počakala še kakšnih petnajst let! Usoda slovenskega aiaroda Ssi bila tedty gotovo drugačna nego je danes. Ljublana si je ohranila kulturno vodstvo v književnosti i® likovni umetnosti tudi preko prehodne dobe v svetovni vojni. Imela je „Ljublan-ski Zvon", nekakšno ©ficieln© glasilo lepega slovstva, ter „Dtwti in svet", kjer je začela malo prefl vojno pod vodstvom uirfetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja vstajati nova generacija katoliške smeri. V Ljubljani je bil nadalje založnik La-voslav Schwentner, pri katerem so izšla malome vsa dela Ivana Cankarja. Poleg njega so delovali še Klein-, mayr & Bamberg pa Narodna knjigarna. Okolu teh založnikov se je zbiral tedanji pisateljski rod. Po 1. 1918 se je tudi to spremenilo. še »med vojno sta se osnovali v Ljubljani dve novi založbi, ki sta postali odločilni za nadaljni razvoj naše knjige: Tiskovna zadruga in Nova založba. Prva je prevzela od Narodne tiskarne ..Ljubljanski Zvon" in začela izdajati dela starejših pisateljev (Jurčiča, Tavčarja, Maslja-Pod)imbarskega, Jenka itd.) v novih, modernemu duhu odgovarjajočih edicijah. Druga je uvajala v javnost mlade dominsvetovce. Tako je n. pr. izdala v ponatisu poto-pisno-psihbloški roman Izidorja Cankarja „S poti", ki je bil nekakšna legitimacij slca manifestacija te str u je. Pri tej založbi so izšli še drugi (Finžgar, Majcen), danes pa je njeno edino izdajateljsko delo izdajanje Zbranih spisov Ivana Cankarja, katerih je izšlo že 15 knjig ter bode v -petih do šestih knjigah popolnoma zaključeni. pretežno delavskim slojem, 5000. Mladinska Matica izdaja mesečnik "Naš rod" in letno štiri knjige za otroke. Ima 25.000 naročnikov. Slovenska Matica tiska svoje knjige v nakladi nad 4000. Ostale založbe skupaj izdajo na leto povprečno 30 do 50 knjig, ki se tiskajo gotovo v približnem skupnem številu 50.000 izvodov. Z mirno vestjo lahko zapišemo, da gre na Slovenskem danes v svet letno okrog 150.000 knjig. In vse to se prečita več ali manj v Jugoslaviji, kajti izven njenih mej je tc-žko kaj poslati rojakom, ki imajo zaraditega svoja posebna izda-jateljstva. Ni dvoma, da se pri nas še nikoli ni toliko tiskalo in čitalo kakor dan-danes. Slovenci imamo štiri dnevnike (Jutro, Slov. narod, Slovenec, Mariborski Večernik), 22 tednikov in nad 140 mesečnikov in polumese-! čnikov. Vsebinsko so listi zelo raznovrstni in popolnejši od listov pred j vojno. S tem napredkom, kakor tu-! g; z ogromnim čitateljskim krogom, se lahko ponašamo doma in pred svetom. V Moskvi se je otvoril pretekli petek i/, vseruski kongres komunistične stranke. Prejšnja velika skupščina se je vršila leta 1930. Iz vseh krajev Sovjetske zveze je prišlo za to priliko v Moskvo dva tisoč zastopnikov krajevnih organizacij. Stalinove izjave na kongresa v Moskvi RAZMAH SLOVENSKE KNJIGE j : "" i-" V ' v: - V! Nekaj let sta edino ti dve za'ož-Tdi predstavljali idejno ločnico v -slovenskem založništvu. Potem je prišlo drugače. *V Slovensko založništvo se je uvedel kupčijski princip: ne le načelo izdajanja, ampak tudi načelo donosnega prodajanja knjig. Ker ni bilo dovolj izvirnih spisov, so segli založniki po prevodih iz svetovne književnosti. Tako je na Slovenskem zraslo število za-ležb in izdaj do nešlutene višine. Nastala so mnoga nova podjetja, stara so se preuredila ali pa so lista vila svoje delo. Poleg največje ljudske založbe Mohorjeve družbe v Celju imamo danes, v glavn.-m, naslednje založbe: Modro pt?co, Jugoslovansko knjigarno, Tiskovno zadrugo, NWo založbo, Vodnikovo družbo, Cankarjevo družbo, "Umetniško propagando, Hram, Krekovo knjižnico, Belo-modro knjižnico, Prijatelja itd. Mohorjeva družba se je zaradi pripadnosti Celovca pod Avstrijo preselila najprej v Prevale, zdaj pa je v Celju. Otroške knjige izdaja "Mladinska Matica", v ^prenovljeni obliki pa deluje "Slovenska Matica", ki nakazuje višino knjižne produkcije na Slovenskem. Našteta založništva pošljejo vsako leto :med slovensko občinstvo ogromno število knjig. Kakšen je delokrog posameznih družb, naj povedo približne številke članstva. Mohorjeva družba tiska svoje redne publikacije letno v 50.000 izvodih (izdaja pa itudi izredne knjige). Vod-inikova družba ima 20.000 naročni-: !kov, Cankarjev^, ki je namenjena GLEDALIŠČE, RADIO, KNJIŽNICE, DRUŠTVA Poleg knjige, ima največji vpliv na prosveto gledališče. Tudi v tem pogledu smo na znatni »-išini. Stalnih .odrov in gledališč imamo v Sloveniji sedem, od teh polovico v Ljubljani. Gledališče je tudi v Mariboru, dalje v Celju, Ptuju, Kranju in v drugih manjših mestih. Ljubljana ima posebno gledališče za opero in drugo za dramo. Poleg tega deluje v Ljubljani marljivi "Šentjakobski oder", ki predstavlja prehod od di-letantskega, gledališča k poklicnem. Vsa ta gledališča in odri so proizvajali od 1. 1918 do danes 125 oper, 20 baletov, 86 operet, 27 klasičnih in 225 drugih dram in komedij. Predstav je bilo na tisoče. Kako prospevajo diletantski odri in sploh društveno življenje na deželi, naj pove kratka statistika. Samo 1. 1932' se je vršilo na diletant-skih odrih po deželi 2817 dramskih, 240 glasbenih predstav. 179 športnih prireditev, 157 akademij in proslav, 152 predvajanj kulturnih filmov, 171 posebnih predavanj ter 104 mešane predstave. Vseh predavanj pa je bilo 1. 1932 na Slovenskem 5300. (Nadalj. v prih. štev.) Pred nemškim konzulatom v New Yorku so se vršile velike demonstracije, ker nemške oblasti še nočejo izpustiti Torglerja, Dimitrova in tovarišev. Molotov, predsednik sveta ljudskih komisarjev Stalin je imel velik govor, v katerem je dejal, med drugim: Vojna proti Sovjetski zvezi bi pomenila pričetek svetovne revolucije, ki bi najprej izbruhnila v Aziji in v Evropi. V večini držav bi evolucija obračunala s kapitalističnimi vladami. Blazni nameni onih, ki si želijo vojne in ki pri tem gledajo na Rusijo, so vsega obsojanja vredni. Napačno bi bilo, ko bi mislili, da gojijo samo japonski militaristični krogi načrte za oborožen napad na Sovjetsko zvezo, ki naj bi jim omogočil da bi jo oplenili in opustošili. Mi prav dobro vemo, da so takšnih misli tudi nekateri evropski politični krogi. Če bi pa prišlo do klanja, bo bodoča vojna za bur-žoazijo najbolj nevarna od vseh, kar jih je bilo v zgodovini človeštva, ker se bo ruski narod do poslednjega človeka boril za svojo zemljo, pa tudi zato, ker bodo naši prijatelji, ki žive v državah, katere so nam nasprotne, poskrbeli za to, da bodo zadali smrtni udarec onim, ki se bodo drznili dvigniti orožje proti Sovjetski zvezi. Ti naši prijatelji bi poskrbeli, da se uničijo vlade, ki so sedaj v rokah veleposestnikov. Ruska prizadevanja za sklenitev nevtralnostnih pogodb s sosednimi državami so žela lepe uspehe in so se tudi močno izboljšali odnošaji napram Franciji in Poljski, ki sta bili nekoč sovražno razpoloženi napram Rusom. Na obzorju pa sta še vedno dva grozeča oblaka: Japonska in Nemčija. Odnošaji med Rusijo in Japonsko se morajo temeljito izboljšati. Japonska vlada ni hotela skleniti nevtralnostne pogodbe, ki bi bila tako zelo potrebna obema državama, in to kaže, da je v ja- ponsko-ruskih odnošajih marsikaj, česar bi ne smelo biti. Pogajanja zaradi kitajske vzhodne železnice niso bila prekinjena radi naše krivde, marveč zavoljo samovoljnega postopanja japonskih agentov, ki so aretirali ruske uradnike. Poleg tega pa treba še vpoštevati, da delajo japonski militaristi propagando za vojno proti Rusiji. Japonska vlada je napram tem izzivanjem docela ravnodušna. Iz vseh teh razlogov je razumljivo, da je ozračje zelo napeto. Mi bomo vkljub vesmu še nadalje vodili politiko miroljubnosti, vendar pa moram, naglasiti, da ni vse j samo od nas odvisno. Zato je potrebno, da temeljito poskrbimo za obrambo dežele. Odnošaji 2 Nemčijo so se zelo poslabšali, odkar se je v sosedni državi izvršila sprememba režima. Ljudje, ki so sedaj na vladi, bi radi zasedli Ukrajino, prizadevali pa so si tudi, i da bi iz baltiških držav ustva-; rili bazo za napad proti sovjet-iski Rusiji. Stalin je govoril celih pet ur. Razpravljal je tudi o notranjem položaju in je v tem pogledu dejal: Sovjetska zveza se je razvila iz poljedelske dežele v industrijsko, iz zaostale in neizobražene države v napredno državo z mnogimi šolami. Ustvarile so se velike industrije, kjer se izdelujejo traktorji, avtomobili, letala, turbine, elektriški stroji itd. Izdelujejo se sintetični gumi in umetna prediva. Statistike dokazujejo, da je sovjetska industrija sedaj za štiri krat močnejša od predvojne ruske industrije. Obdelana zemlja je merila leta 1933 129 milijonov hektarjev v primeru s 105 milijoni iz leta 1913. Pridelek žita je bil v preteklem letu 898 milijonov stoto v, leta 1913 pa 8or. Reorganizacija poljedelstva se je že izvršila in danes je 200.000 traktorjev v delu. Sedanji režim je odpravil bedo in brezposelnost na deželi. Mnogo pa bo treba še storiti za izboljšanje železnic, ki nikakor še ne za-dočajo potrebam. Nastopili so tudi drugi govorniki, med njimi Molotov, ki je dejal: ' ' V preteklih letih smo bili pri-morani računati z možnostjo vojne, danes pa je položaj na Skrajnem vzhodu tak, da moramo našo pazljivost podvojiti ter biti pripravljeni na vsak slučaj, da bomo mogli braniti pridobitve naše revolucije. Do-čim nadaljujemo svojo politiko miroljubnosti in sodelovanja z drugimi -državami, ne smemo pozabiti na rdečo vojsko, ki mora biti vedno pripravljena za takojšen nastop. DALADIER JE SESTAVIL NOVO VLADO NA FRANCOSKEM Ker so bili nekateri člani Chautempsovega kabineta zapleteni, četudi neposredno, v škandalozno ponarejevalsko a-fero, katere glavni krivec je bil Stavi ski. se je javnost tako razburila, da je prišlo, posebno v Parizu, do hudih izgredov in so mnogi resni ljudje opozarja-; li, da je sedanji republikanski in demokratični režim v nevarnosti. Ker na drugačen način ni bilo mogoče pomiriti javnega mnenja, je Chautemps predložil ostavko'celokupne vlade. Po raznih posvetovanjih je predsednik republike Lebrun j poveril mandat za sestavo nove-1 ga kabineta bivšemu ministrskemu predsedniku Daladieru. ki si je izbral naslednje glavne so- I delavce: Pravosodni minister: E. . Pe-naneie, finančni F. Pietri, notranji E. Frot. Ministrsko pred-sedništvo in ministrstvo za zunanje zadeve bo vodil Daladier. Eden izmed prvih sklepov novega kabineta je ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki naj natančno preišče bayonneski škandal, tako da ne bo nobeden izmed krivcev ušel zasluženi kazni. Pričakujejo, da bo ta sklep pomirjevalno vplival na razburjeno francosko javnost. PONESREČEN POLET ITALIJANSKEGA LETALA S 71 V soboto zjutraj se je dvignilo z letališča Montecelio pri Rimu veliko italijansko letalo S 71, čigar posadka je imela namen, ponesti pošto v treh dneh iz Rima v Buenos Aires. Letalo je vodil znani italijanski pilot Lombardi, katerega so spremljali še trije drugi letalci. Do Casablance in Dakarja, kjer je letalo pristalo za kratek čas, je vse šlo srečno, pa tudi polet preko Atlan-tiškega oceana se je izvršil v redu, dokler se niso letalci bližali brazilski obali. Od obrežnih postaj in od nemške ladje "Westphalen", ki ima služiti kot pomorsko oporišče za bodoče nemške prekooceanske po-lete^ so letalci prejemali podatke o vremenu ter o poziciji, v kateri so se nahajali. Vkljub temu pa se je zgodilo, da je S 71 zašel s prave poti; na mesto da bi krenil proti Na-talu, torej na jug, je krenil proti seveiru. Letalci so dolgo časa krožili, da bi našli kakšno letališče, kjer bi mogli pristati, a ker jih nihče ni pričakoval v tistih krajih (pač pa so bila vsa bolj južno ležeča pristanišča celo noč razsvetljena), je bilo njihovo iskanje brezuspešno. Ko jim je začel manjkati bencin, so se odločili, da pristanejo na morskem obrežju. Tako so tudi storili, a so pri tem imeli izredno smolo. Letalo je zadelo v neko skalo ter se razbilo. Radiotelegrafist in mehanik sta pri tem zadobila precejšnje poškodbe. Zanimivo je, da je skala, ki je povzročila nesrečo, edina na približno petdeset kilometrov dolgem obrežju, na katerem bi bilo letalo lahko srečno pristalo. Ponesrečene letalce so kmalu našli. Izsledil jih je neki francoski BALKANSKI PAKT Kakor poročajo iz Beograda, se sestanejo te dni v jugoslovanski prestolnici zunanji ministri Turške, Romunske, Grške in Jugoslavije. Razpravljali bodo o balkanskem paktu ter najbrž tako spremenili njegovo besedilo, da bodo tudi Bplgarski omogočili pristop k balkanski zvezi. pilot in poskrbel, da jim je bila poslana pomoč. Mnogo hrupa in protestov so izzvale izjave letalcev, ki so trdili, da so jih radio-postaje francoske letalske družbe ter nemške ladje "Westphalen" z napačnimi podatki nalašč spravile na napačno pot. Od vseh strani so začeli prihajati protesti, posebno pa je bila užaljena francoska družba, ki je bila, kakor izjavlja, vse skrbno pripravila in temeljito poskrbela, da bodo letališča in oddajne postaje pomagale italijanskim letalcem na zadnji in najbolj nevarni etapi njihovega drznega poleta. Užaljene pa so se čutili tudi Brazilci, ker so ra-diotelegrafisti, ki so letalu oddajali podatke in navodila, brazilski državljani. V Porto Alegre je prišlo celo do precej burnega incidenta. Neka tamošnja italijanska paroplo-vna družba je imela v izložbenem oknu naznanilo, da se je italijansko letalo razbilo, ker da je bilo namenoma napačno informirano s strani oddajnih brezžičnih postaj. Demonstranti so grozili, da bodo razbili u-rade, pa je morala italijanska družba odstraniti listek, na katerem je bila napisana neosnovana in žaljiva obdolžitev. RAZNE VESTI Fašistični tribunal v Rimu je obsodil J. Malvasija in P. Malvestitija vsakega na pet let ječe, dva njuna tovariša pa na 3 in 2 leta, ker so bili obdolženi, da so v Milanu ustanovili opozicijsko organizacijo "Guelfi", ki si je prizadevala,« da bi pripravila upor proti fašizmu. V organizaciji je bilo baje tudi mnogo mladih l&toličanov. Velik požar je bil izbruhnil preteklo sredo na Sušaku in je povzročil škodo, ki jo cenijo na približno osem milijonov dinarjev. Gasit so prišli tudi italijanki ognjegasci z Reke, za kar so jim jugoslovanske mestne oblasti izrekle zelo prisrčno zahvalo. Romunsko vojno ministrstvo je odredilo proces proti morilcem bivšega ministrskega predsednika Du- PIKNIK V MARTINEZU Ogromno vodno letalo, opremljeno s 4 motorji, katerih vsak ima 65» konjskih sil, je bilo zgrajeno z namenom, da bo prevažalo pošto med Francijo in Ameriko V nedeljo je imel Sokol „La Paternal" svoj piknik v Martinezu. U-deležilo se ga je mnogo članov in članic ter lepo število družin, odzvalo pa se je vabilu na to lepo zabavo tudi precešnje število članov Prosvetnega društva I. Ves čas i je vladalo dobro razpoloženje ! med izletniki, društveni orkester je ' "rezal" plesne komade, da so imeli oni pari, ki so jih pete srbele, prilike dovolj, da se naplešejo po peščeni preprogi. Člani obeh društev so zapeli tudi par lepih pesmi, za kar so želi obilo pohvale. Za tekme je bilo mnogo zanimanja. Pri teku na 70 m, ki se je moral vršiti v vodi, ker je bila reka narasla, je prvi prišel na cilj pred-telovad^c Sokola Silvan Pečenko. Med ženskami pa je imela najbolj urne noge Marija Mavec, hčerka so-kolskega podstaroste. Od naraščaja je v teku na 30 m prvi pritekel Oskar Cesar, sin društvenega blagajnika, i Bufet je dobro delal in le prehitro je mineval čas. Izletniki so se vrnili v mesto z zavestjo, da so pre-! živeli lep dan v prosti naravi. i Umorjeni romunski ministrski predsednik Duca, ki je postal žrtev atentata ca. Med obtoženimi je tudi nekaj voditeljev "Železne garde", med njimi general Cantacuzene. Indijski voditelj Gandhi je prevzel vodstvo zbiranja prispevkov za žrtve poslednjega velikega potresa v Indiji. Izjavil jigf'da je to nesrečo poslal nad Indijce Bog, ker mirno prenašajo krivice, ki se jim godijo. Napovedal je tudi, da bo v kratkem spet nadaljeval kampanjo za neodvisnost Indije. Tudi Poljaki bodo uvedli sterilizacijo. Pravosodni minister je že pripravil zadeven zakonski osnutek, po katerem naj bi se prisilno sterilizirali vsi oni, ki imajo kakšno neozdravljivo bolezen. 36 nemških profesorjev, ki so morali redi fašističnega teorja zapustiti svojo domovino, je sedaj nameščenih na severnoameriških visokih šolah. Vstaje v pokrajini Fukjen je sedaj konec. Uporni 19. kitajski arma-dni zbor se je udal nankinški vladi. 339 potnikov je utonilo, ko se je preteklo nedeljo pri Nagasakiju potopila japonska ladja "Asahi Maru". Od 350 potnikov se jih je rešilo samo enajst. Japonski poslanik v Rimu je pri Mussoliniju protestiral radi nekega njegovega članka, ki je obsojal japonski imperijalizem. Mussolini je fiiplomata pomiril s tem, da mu je izjavil, da ne goji nobene mržnje proti Japoncem, vendar pa da je njegov članek samo izraz javnega mnenja. Čilske oblasti so aretirale pretekli ponedeljek 54 častnikov in podčastnikov karabinerskega zbora, ker so obdolženi, da so pripravljali vstajo, katere namen je baje bil, da bi se v sosedni republiki osnovala komunistična vlada. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901 PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA Malabia 418, na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15. M. Pavlusiak NEMŠKO-POLJSKA POGODBA O NENAPADANJU , I Nemški zunanji minister von Neu- j rath in poljski poslanik Lipski sta j pretekli petek podpisala v Berlinu i pogodbo o nenapadanju, ki bo veljala deset let. Državi se obvezuje-1 ta, da' bosta vse spore reševali mir- j nim potom. Vest o sklenitvi tega dogovora med poljsko republiko in "rajhom" je izzvala raznovrstne komentarje. Na vsak način izgleda, da se je poljska vlada odločila kreniti j v zunanji politiki na samostojno ] pot in opustiti dosedanje tesno sodelovanje s Francijo. Značilno je tudi, da v pogodbi ni nikakor omenjena Zveza narodov. Nemci so se torej za deset let odpovedali svojim starim aspiracijam po zemljah, ki so sedaj sestaven del Poljske. Kaj so pa Poljaki v zameno ponudili Nemcem? Glede tega vprašanja je mnogo ugibanja, pa hočejo nekateri vedeti, da je Poljska obljubila : Nemčiji nevtralnost za slučaj, da bi nastali kakšni zapletljaji zaradi mo-! rebitne priključitve Avstrije k nem-! ški republiki. NAŠE ČITATELJE OPOZARJAMO na zanimivi članek "Slovenska kultura v Jugoslaviji", ki ga je spisal za "Novi list" Stanko Kosovel, brat našega pokojnega pesnika Srečka. ; Članek vseibuje mestoma podatke, ki so dragocčfii, ker še niso bili nikjer objavljeni. Uredništvo si je zagotovilo že lepo število sotrudni-kov. Z zadošenjem beležimo dejstvo, da so se mnogi rojaki pohvalno izrazili, ker "Novi list" tudi vsebinsko vedno bolj napreduje. Pozdrav dr. Čoka, Bevkovo črtico, prispevke arh. Sulčiča in dr. Božiča ter lepe črtice gospoda G. Juga so naši rojaki čitali, kakor nam zagotavljajo ustmeno in pismeno, z najv«£jim zanimanjem. Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIC S^TV^ ^sBJgrafcs sstfai s= POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. CENTRALIZACIJA DRŽAVNE OBLASTI V NEMČIJI Važna sprememba se je izvršila pretekli torek v Nemčiji. Reichstag, pred katerim je imel Hitler velik govor o zunanji politiki in o drugih vprašanjih, ki so v zvezi s sedanjim fašističnim režimom, je odobril vladni predlog o državni reformi, ki določa: 1. Deželna ljudska zastopstva so odpravljena; 2. Suverena prava posamenznih dežel se prenesejo na "rajh" in na vlade, ki so mu podrejene; 3. Deželni namestniki so podrejeni rajhovskemu notranjemu ministru; 4. Rajhovskemu notranjemu ministru je poverjena naloga, da izvede ta zakon. Izvedla se bo s tem centralizacija državne oblasti ter se bo uveljavilo pravo u j edin jen je, za katere se je že stoletja vodila borba v Nemčiji- Hitler je v svojem govoru povzdigoval fašistično revolucijo, v zvezi z raznimi drugimi vprašanji pa se je dotaknil tudi monarhističnega gibanja ter je izjavil, da niti sanjati ni treba več na kakšno vposta-vitev monarhije v Nemčiji. Napadel je versailleško mirovno pogodbo in dejal, da se nobena sila ne | bo mogla upirati nemškim zahtevam po enakopravnosti. Zatrjeval ! je, da Francijo nihče ne ograža in da so Nemci tudi pripravljeni do-: kazati svoje dobro razpoloženje na-j pram svojim zapadnim sosedom. NOVI LIST Stran 3. ARGENTINSKE VESTI SLEPARIJE Z DEVIZNIMI DOVOLJENJI KONTROLNE KOMISIJE Pretekli teden je finančni minister objavil uradno poročilo o sleparijah, ki so jih vršili z dovoljenji valutne kontrolne "komisije nekateri njeni nameščenci s pomočjo dveh višjih uradnikov tukajšnjega denarnega zavoda .,Banko de Londres" ter nekaterih borznih agentov. Kakor smo že poročali, je bilo mnogo oseb, ki so zapletene v to zadevo, aretiranih in je bilo proti njim uvedeno sodno postopanje. Po računih finančnega ministrstva so sleparji zaslužili s temi posli od 200 do 250 tisoč pesov. Sleparija je v bistvu obstojala v tem: preskrbovali so si na sleparski način dovoljenja za nakazila v inozemstvo, ki jih komisija izdaja le trgovcem, ki dokažejo, da morajo plačati blago, katero so uvozili iz tujine, ali pa da morajo izvršiti kakšno drugo utemeljeno finančno transakcijo. S sleparskimi dovoljenji so dobili devize po u-radnem tečaju ter jih nato prodajali "črni borzi" z dobičkom od približno 25 od sto. V torek je predsednik republike general Justo podpisal na-redbo finančnega ministra, s katero se postavljajo vsi nameščenci kontrolne komisije "en comisiori" ter se odpuščajo uradniki Mauricio Dinerman, Carlos Ruperto Fernandez in Santiago Oueirolo., ki so sodelovali pri sleparijah. Če hočete še nadalje redit® prejemati list. poravnajte takoj naročnino, ali pa nam vsaj dostavite izjavo, natiskano na sedmi strani te številke). i so bili zapleteni v poslednjo j vstajo v pokrajini Santa Fe. I Kon fini ranči se bodo smeli svo-I bodno kretati po mestu. ŽELEZNIŠKA NESREČA 1 V bližini naselbine Canada 1 Rica, 44 km od Pergamina, sta j se trčila dva tovorna vlaka. Ne-j sreča se je dogodila preteklo ! soboto. Ranjenih je bilo pet o- seb. lokomotiva in dvanajst voz pa je bilo močno poškodovanih. POTRES V R10 Cuarto in okolici so čutili v soboto zjutraj precej močne potresne sunke, ki sicer niso naredili nobene škode, pač pa so i precej vznemirili ondotno pre-1 bivalstvo. NOV MINISTER ZA VOJNO MORNARICO Za novega ministra vojne mornarice je bil imenovan poveljnik Eleazar Videla, ki je pretekli ponedeljek položil predpisano prisego pred gen. Justom in člani vlade. ARGENTINSKI IZVOZ V LETU 1933 Pred nekaj dnevi so bili objavljeni statistični podatki, iz katerih je razvidno, da je znašala vrednost argentinske zunanje trgovine v preteklem letu, izvzemši zlato, 2.017 m P°1 lijonov papirnatih pesov, prejšnje leto pa 5 od sto več. Uvoz je znašal približno 897 milijonov, izvoz pa 1.120 in pol mili-I jonov pesov. V primeru z letom 1932 se je vrednost izvoza, računana v papirnatih pesih, zmanjšala za 13 od sto. NAČRT ZA KOLONIZACIJO V torek je vlada imenovala posebno častno komisijo, kateri je poverjena naloga, da izdela načrt za kolonizacijo zemljišč, ki so last državnih bank. Komisiji bo predsedoval minister za poljetdelstvo. i ---. I TRGOVINSKA POGODBA S HOLANDSKO V sredo je "bila v Buenos Ai-resu podpisana" začasna trgovinska pogodba med Argentini-jo in Holandsko, ki je v svojih določbah v mnogem podobna pred nedavno sklenjeni pbgod-bi z Belgijo. RADIKALSKI KONFINI- RANCI V USHUAJI V petek je prispela v Ushuajo ladja, ki je privedla tja konfini-rane radikalske voditelje, kateri PASJI DNEVI Od leta 1925 ni bilo takšne vročine v Buenos Airesu, kakršno smo imeli v torek, ko je toplomer kazal 39,5 stopenj Cel-j zija. Prišel je pozneje dež, ki ; je nekoliko ohladil toplomer, 1 nikakor pa ne na§, uboge zem-jljane; dasi je nekaj stopenj manj vročine, pa le občutimo prav hudo sedanje pasje dneve, ker je ozračje močno nasično z vla-ao. DRUŠTVENIVESTNIK Bodoče prireditve Jugoslovanskega kluba Odbor Jugoslovanskega kluba naznanja, da se bodo vršile v klubskih prostorih, calle Florida 621, naslednje prireditve: 4. februarja ob 17. uri: Družinska zabava; 10. istega meseca ob 22. uri: Ma-škeradni ples; 13. februarja ob 17. uri: Velik pustni ples. Instltuto Medico Moderno Ta iaiad je edini v 'tueons Aires«, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda 7. X-žarkl ter jim analizira kri in set KAP A VIC A — fe vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMLATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO NOS UŠESA PREGLED: 2 PESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 SOKOL "LA PATERNAL" Vabi svoje članstvo na 3. reldni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. februarja, t. 1. ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih, ulica Donate Alvarez 1486. * Kot lansko leto, se bo tudi letos vršila prosta pustna zabava s plesom v društvenih prostorih, Donoto Alvarez I486., ob 17. uri popoldne 11. februarja, in ob 18. uri dne 13. februarja t. 1. Za obilno udeležbo se priporoča ODBOR. D. K. D. LJUDSKI ODER "Ljudski Oder" bo priredil v soboto, dne 10. februarja, točno ob 9. uri zvečer, v dvorani "Italia Uni-ta", Cangallo 2535, veliko pustno prireditev z naslednjim vzporedom: 1. Otvoritev (godba): 2. A. Hajdrih: "Pri oknu sva molče slonela", moški zbor; 3. A. Sachs: "Izkušnja"; 4. "Rdeči nosovi", burka v enem dejanju. Po tem (vzporedu se bo vršilai plesna zabava do jutra. Dovoljen je vstop tudi v maškeradnih oblekah, i Med plesom se bodo razprodajale i serpentine in bo tudi na druge na-| činel poskrbljeno za zabavo in do-| bro razpoloženje. -7- Vstopnina: mo-| ški $ 1.50, ženske $ 1.00. članice 1 j prosto. K obilni udeležbi vabi ODBOR. JUGOSLOVANSKI PATRONAT Tekom preteklega tedna je urad Jugoslovanske izseljeniške zaščite zaposlil: dva matrimonia, dva peo-na, enega čistilca podov, enega kovača 1)2 of., dve služkinji ter dva mehanika. V istem času je razdelil 82 brezplačnih kosil, nekaterim delavske obleke, črevlje itd., enaindvajseto-rici pa je razdelil majhne denarne podpore. 1 TOVARIŠEM SLOV. PROSV. DRUŠTVA III. V CORDOBI! V kratkem se bo vršil letni občni zbor Slov. prosvetnega društva III. Naša sveta dolžnost je, da se tega občnega zbora udeležimo vsi, tudi oni tovariši, ki so svoj čas prepustili društvo njegovi lastni usodi in odšli radi nesporazumljenj in sporov, ki so bili v škodo posameznikom, še bolj pa naši skupnosti. V slogi je moč! To je geslo našega društva in tega gesla se moramo držati! Pozabiti mormo na vse, kar nas je doslej ločilo.| Pomisliti moramo, da smo v tujini, da smo navezani drug na drugega in da je sa- I mo v slogi naša rešitev. Morda je res, kakor trdijo nekateri, da v sedanjem odboru ni vse v redu. A prav radi tega se vendar vršijo, glasom duštvenih pravil, občni zbori, da si člani lahko od časa do časa izberejo novo vodstvo, v katero naj pridejo takšni društveniki, ki jih tovariši in tovarišice smatrajo za najbolj požrtvovalne in najbolj sposobne, da bodo društvo vodili po poti bratstva in sloge. Tovariši in tovarišice! V vaših rokah je usoda našega e-dinega slovenskega delavskega društva v tukajšnji naselbini. Če se tomo vsi, brez ozira na morebitne razlike v političnem prepričanju, složno poprijeli dela, bo društvo lepo napredovalo ter se razvijalo v vseh panogah društvenega življenja. Če pa bomo radi politike in osebnosti še nadalje gojili neslogo med nami, bo društvo, prej ali slej, mo- CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 4. februar — druga predpostna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu po navadi ob desetih do-' poldne in ob štirih popoldne. 5. februar — pondeljek — spomin svete Agate, ki je za časa cesarja Decija umrla po strahovitem trpljenju mučeniške smrti za Kristusa. 6. februar — torek — spomin svetega škofa in Pavlovega učenca Tita. 7. februar — sreda — spomin lu-janske Matere božje, posebne za-vetnice Argentine, Uruguaya in Pa-raguaya. 8. februar — četrtek — spomin svetega redovnika Janeza de Matha. 9. februar — petek — spomin svetega Cirila Aleksandrijskega, velikega bojevnika za pravico Cerkve, Učenika Cerkve. 10. februar — sobota — spomin svete redovnice Sholastike, sestre svetega Benedikta. 11. februar — tretja predpostna nedelja — hkrati' spomin prvih lur-ških prikazovanj, slovenske božje službe po navadi. ralo propasti. Ali bi ne bilo to žalostno in obenem sramotno za celokupno našo tukajšnjo naselbino? Ako bi bila naša edina slovenska delavska organizacija prisiljena prenehati z vsakim delovanjem — ali bi ne bil s tem zadan hud udarec ne samo društvenemu delovanju sploh, marveč tudi našemu slovenskemu delavstvu v tukajšnji naselbini? Slovenski delavci! Tudi Vam kličem, in v prvi vrsti: oprimimo se dela za društvo, ki je naše in je bilo ustanovljeno za nas! Odzovite se temu pozivu in vstopite v naše delavske vrste. Čakamo Vas, da se nam priključite, da bo naša delavska fronta vsak dan močnejša! V slogi je moč! "DobravskiL" POIZVEDOVANJA Jugoslovansko kr. poslaništvo v Buenos Airesu, Charcas 1705, išče naslednje osebe: Cvetka Budimira; Rada Trepajca; Petra Spremiča; Cvetka Burazera; Antona Sabica iz Rnoviča; Nedo Gjorgjeviča Taneviča. Prosi nadalje vse one rojake, ki bi kaj vedeli o pok. Matildi Vith, jugoslovanski državljanki, ki je umrla v bolnišnici Ramos Meqia radi nezgode na delu, naj to javijo na zgoraj navedeni naslov. Najvažnejši so podatki o njenem civ. stanju: ali je bila vdova. V poslednjem slučaju bila vdova. V poslednjem slučaju bi bilo od velike važnosti doznati, ali je imela otroke in, če jih je imela, kje žive sedaj. 4/1 BANCO DE LAS AMERICAS BUENOS AIRES SAN MARTIN 429 plačuje letnih 4 V2 od sto obresti na HRANILNE VLOGE ter prodaja pa najnižjih cenah VOZNE LISTKE za katerokoli pomorskoplovno progo in družbo Obiščite LOVENSKI ODDELEK i !;('• . lit SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE dno je skušal stranke pomiriti in spore ublažiti. Pozneje je bil premeščen v Gorico, kjer je postal sodni svetnik. Ko so Italijani zasedli 1. 1918. Gorico, je ostal na svojem službenem mestu pri okrožnem sodišču. Toda leta 1923, ga je zadel hud udarec. Italijanski fašisti so toliko časa pritiskali, da je bil odpuščen. Ostal je v Gorici, kjer je odprl odvetniško pisarno. Pa neprestano je bil izpostavljen raznim šikanam tako, da se je 31. marca 1931 izselil v Ljubljano, kjer je zaprosil za sprejem v sodno službo. Dolgo časa je bil brez stalnega zaslužka. Tež-ce borfce je preživljal. Naposled je bil lani dne 4. marca sprejet in postavljen za okrožnega sodnika pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Tu je prevzel posle kaizenskega sodnika-poedinca. Zadnje dneve je funr -al kot votant pri malem senatu, a bil mu je videti, da je zelo slabega zdravja. "Normandie", največji potniški parnik na svetu, bodo Francozi-v kratkem dokončali Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retire — 1619 M« NEURJA IN POVODNJI Iz raznih krajev Jugoslavije pri-1 hajajo vesti o velikih nevihtah in povodnjih, ki so nastopile okrog novega leta. V Gjevgjeliji je poslednje tri dni v starem letu deževalo neprestano noč in dan. Veliki nalivi so povzročili, da so močno narasli hudourniki in gorski potoki zalili vso okolico. Na novega leta dan ob dveh popoldne se je začelo bliskati in treskati. Med silnim grmenjem je neprestano lil dež. Okrog 4 popoldne pa je grmenje postalo naravnost strašno, ker ga je spremljalo zamolklo podzemsko bobnenje, kakršno so slišali ob strašnem potresu leta 1931. Zvečer na novega leta so bile sko-ro že vse ulice v Gjevgjeliji pod vodo. Voda je prodrla do železnice. Ljudje so morali do doklena bresti blatno vodo. Vardar je začel naglo naraščati, kakor tudi Suhovska re-1 ka. Vardar je narastel za 2 metra ! nad normalo. Vode iz Vardarja so zalile rodovitna polja in vasi Bo-gorodica, Stajkovec, Bogdanovec. DjaVat, Mrzenico in še mnogo dru-gih. Okolica Gjevgjelije je kakor veliko jezero. Na novega leta zvečer je voda iz-podjedla železniški most med postajama Milakovo in Miroč. Iz Gjevgjelije je odšla pomoč. Prihitelo je tudi vojaštvo, katero je delalo vso noč, da je bila škoda popravljena. Bel-grajski brzovlak, ki bi bil moral priti v Gjevgjelijo na novega leta ob 10 zvečer, je privozil na postajo šele 2. januarja ob pol 9 zjutraj. O hudih poplavah poročajo tudi s Hrvatske, iz Bosne in iz drugih krajev. Pri Prelogu, v č&kovaškem okraju, si je Drava napravila novo strugo po rodovitnih njivah, pa je seveda odnesla kmetom mnogo rodovitne zemlje. Pri Slavonskem Brodu je Sava poplavila mnogo sveta. Večja nesreča je zadela Godamin-sko polje pri Smederevu ob Donavi, od koder prihaja naslednje poročilo : Vsakikrat, kadar narastejo vode, je v nevarnosti Godaminsko polje pri Smederevu. Zato so te kraje na vseh straneh zavarovali z visokimi nasipi. Tako so ljudje, ki prebivajo v nas^h na tem polju, bili brez skrbi, da bi jih zalila voda. Toda v četrtek 4. januarja zjutraj je voda nenadno udarila čez visoke goda-minske nasipe in se s strašno naglico razlila po polju in vaseh. Voda je predrla nasip med Smederovim in vasjo Lipa. V kratkem času je voda pokrila vse polje na 4 m globoko. Ker je drla s silno naglico, je pred seboj vse podirala. Dva mostova je nesla 1 km daleč. Za sedaj so pod vodo tri vasi v bližnji okolici Sme-dereva: Radinac, Vranovo in Lipa. Voda je pridrla v vasi, ko so vsi ljudje še spali. Naenkrat se je med bučanjem vode začelo mešati strahotno mukanje privezane živine. Kmetje so planili iz postelj na dvorišča, kjer pa je tekla že voda. Ljudje se niso mogli nikamor več rešiti, ampak so morali splezati na podstrešja, kjer so čakali reševalnih čolnov. Kmetje iz daljnje okolice Smede-reva so se na vse zgodaj vozili v Smederevo. Sredi Godominskega po-1 lja so opazili, da jim rjovejo nasproti valovi naraslih voda. Razbežali j so se na vse strani. Tehniško osabje, ki dela na godo- 1 minskih nasipih, je bilo čisto izne-iiadeno zaradi te nagle povodnji. Po ! telefonu so mogli prositi za pomoč ! čolne, da se rešyo ljudje. Pričakovati je, da bo voda zalila tudi del 1 I Smedereva. Od starih ljudi se nihče ne spo-! minja, da bi bila kdaj voda tako 1 naglo prihrula. Samo pred 40 leti j nekoč je menda voda tako naglo pri-[šia, a škode ni napravila take kakor 1 sedaj. Iz Paračina poročajo, da je zaradi i I taljenja snega v Bosni Sava s pri-: 'toki zopet hudo narasla. Pri Srem-1 ski Mitrovici je Sava že 6 m nad normalo, pri Sisku 6.5 m, pri Brodu 7 m ,pri Jasenovem 8 m. Voda zelo j dere in je odnesla že mnogo sveta. Tudi z drugih krajev Hrvatske poročajo o velikih povodnjih. Iz Banjeluke poročajo, da so v Vr-basovi dolini začele vode upadati. Promet pa je še vedno nemogoč. V izpraznjene kraje Kulenvakuf, Sanjski most in Prijedor se prebivalci j zopet vračajo. IZPRED SODIŠČA Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani se je zaključila 2. ja-| nuarja t. 1. razprava proti Ferdinandu Novaku, županu in posestniku v Nevljah pri Kamniku. Obtožen je bil, da je agitiral proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji ter skušal prepričati nekatere ljudi, da bi bilo dobro, ko bi se ustanovila samostojna Slovenija pod italijanskim pokroviteljstvom. Razprava se je bila pričela že decembra lanskega leta, a je bila odgodena, ker se je ena izmed glavnih prič ni udeležila. Sodniki so Nandeta Novaka popolnoma oprostili, vendar pa je državni tožitelj vložil priziv. Naj slede tu nekatere zanimive izjave, ki jih je dal tekom zasliševanja veterinarski svetnik Josip Ravtar, glavna priča v procesu. Izjavil je med drugim: „Jaz Novaka nisem naznanil, saj sva se dobro razumela. Skušal bom stvar pojasniti. V Kamniku so se širile govorice, da bomo dobili Trst, Gorico in Primorje. Ob neki priliki mi je obtoženec izjavil, da je bil dr. Korošec v Rimu in da je dejal: „Sa-mo to naj še dosežem, potem grem rad v penzijon'." Predsednik: „Kaj naj dr. Korošec doseže?" Priča: „To je združitev vseh Slovencev !' — odvrnil sem obtožencu: „Moralo bi se reči v okviru Jugoslavije." Obtoženec me je začel spraševati, kaj bi bilo, če bi se ustanovila vmesna država. Odvrnil sem mu, da o tem ni govora, tudi ne, da bi bila Slovenija pod italijanskim protektoratom; naj ne bo tako naiven. kajti Mussolini ne bo nič dal, kvečjemu nam še to vzel, kar^ma-mo. Tak je bil v splošnem najin razgovor." Predsednik: „Kako je vse" to povedal?" . Priča: „Vse, da mu je povedal dr. Korošec." Predsednik: „V kakšnem smislu?" Priča: „Iz celega razgovora sem posnel, da bi bili pod italijanskim ! protektoratom." Predsednik: »Važno je, kako je vam | vse tole pravil?" Priča: „0n me je le vprašal, če bi se taka vmesna država ustanovila. Povedal mi je obtoženec, da se je razgovarjal z dr. Korošcem, da gre za združitev vseh Slovencev, in da, če dr. Korošec samo to še doseže, potem da rad umrje." Priča je nato pripomnil, da dobesedno vsega razgovora ne more navesti. Predsednik: „Torej sta govorila, da se združijo vsi Slovenci. Ali je pri tem rekel' da bi bolo dobro, če se ustanovi vmesna država, ali vas je samo vprašal, če bi bilo to dobro?" Priča: „Vprašal me je samo, kakšno stališče zavzemam jaz, kakšno mnenje imam o tem." Državni tožilec: ,,Ali vam je hotel vse to povedati samo kot dobremu znancu?" Priča: „Samo kot znancu. Govorila sva o tem v Kamniku." Državni tožilec: „Ali je hotel na vas vplivati?" Priča: „Ne. Takrat se je splošno govorilo, da se bo ustanovila Slovenija." Priča je nadalje navajal, da je načelnik okrajne organizacije JNS. OBSODBA Proti jeseniškemu kaplanu Andreju Križmanu je bila svoj čas vlo-jžena ovadba, ker da je tekom pri-idige ob priliki Strossmayerjeve proslave, ki se je vršila 4. februarja 'lanskega leta, dejal tekom pridige, da "niso najslabši narodni voditelji oni, ki jih preganjajo in vlačijo po !ječah". S teri da" je kritiziral takratne politične dogodke in hotel ustvarjati nerazpoloženje proti državnemu redu. Pri prvi obravnavi je bil g. g. Križman oproščen vsake krivde, vendar pa je državni pravdnik vložil priziv ter zahteval revizijo procesa. Vzklicna obravnava se je vršila 4. januarja t. 1. in je apelacijsko sodišče obsodilo obtoženca na pol-drug mesec zapora, na 500 dinarjev globe ter na povračilo sodnih stroškov. RADI TIHOTAPSTVA V SMRT Na novo leto so graničarji med Cankovim in Petanjci streljali na dva človeka v bližini državne meje, ker se na njihov poziv nista hotela ustaviti. Pozneje je komisija ugotovila, da je bil eden smrtno zadet, drugega pa je krogla ranila v stegno in so ga prepeljal v murskosoboško bolnišnico. Tihotapila sta že dalj Clinica Medica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni časa blago preko meje. V vrečah sta imela več kilogramov saharina, ki sta ga bila kupila poceni v Avstriji. Tihotapca sta doma iz Male Nedelje v Prlekiji. Tihotapstvo precej cvete v tamo-Jšnjih krajih. Lani je bilo ustreljenih na meji pet oseb, ki so se ukvarjale s tem prepovedanim poslom, mnogo pa jih je bilo lahko ranjenih. ______ ROPARSKI UMOR I V Dragučevi pri Sv. Mariji ob Pesnici so našli posestnico Marijo Pristavnikovo mrtvo v lastni hiši-Ker je izgledalo, da ni umrla naravne smrti, je sodna komisija odredila raztelesenje. Zdravniki so ugotovili, da je pokojnica, ki je bila gluhonema in stara 50 let,, postala žrtev zločinca, ki jo je najprej davil z vrvjo, nato pa jih z nekim topim predmetom razbil glavo. Vest o zverinskem zločinu je izzvala v okolici veliko razburjenje. Orožniki so aretirali pokojnikovo sestro ter je spravili v zapore mariborskega okrožnega sodišča, ki vodi preiskavo. VESTI S PRIMORSKEGA SODNIK MIRKO K0RŠIČ JE UMRL V noči od 4. na 5. januarja je umrl v Ljubljani, zadet od kapi, sodnik okrožnega sodišča Mirko , Korsič. Pokojnik je bil doma z Goriškega. Rodil se je bil 28. marca 1880 v solčni Gorici, kjer je moral pozneje marsikaj prestati. Sodnik Koršič je bil znan radi svojega blagega in plemenitega značaja ter kot vesten in nepristranski vršilec svoje dolžnosti. Po končani gimnaziji je odšel v j Prago, kjer se je vpisal na pravno fakulteto. L. 1905 je bil sprejet pri goriškem sodišču. Pozneje je bil več let pri višjem deželnem sodišču v Trstu. L. 1910, je bil imenovan za sodnika v Podgradu v Istri. Med Istrani je bil zelo priljubljen, ker je, kjerkoli je le mogel, pomagal siromašnemu istrskemu ljudstvu Ve- ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. —• Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje i/vir;t profesorju Glassner, zdravniku univerze r.a !■'•:-. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. ' v NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas ^ LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIENTO 1017 6RDINIRAod10dpI2 i14.»20 SATI PODLISTEK «'IIIIIIIIIMI|i||||llllllllll|llll||||||IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII|ll» MRKUN CNadaljevanje) (18) "Vi ste res sijajen človek, Ree-der. Ure in ure bi Vas poslušal. Gotovo si mislite, da imam prav hude načrte proti človeku, ki mi je dal v čeljust takšen udarec, karšnega prej v vsem svojem življenju nisem dobil. Vendar pa v meni ni hudobije. Mislim, da bom poskusil s starim ameriškim postopanjem, ki je postalo tako popularno, odkar sem zapustil Združene države. Peljali Vas bomo na izlet. Če bi radi izbrali kak poseben kraj, dobro, jaz bi Vam rad naredil uslugo, je pač v mojih močeh, samo da se lahko spet vrnem semkaj še preden se zdani". Mr. Reeder je nekaj časa razmišljal. "Jasno je, da bi jaz najraje izbral Brockley, ki je bil zame res pravi dom, vendar pa razumem, da je to predmestje preveč obljudeno za Vaše namene, in si zato dovoljujem namigniti, da bi bila pač najbolj primerna katera izmed onih poti v londonski okolici." Redsack je stopil k mikrofonu ter je dal neko povelje. Izza pasu je Potegnil veliko avtomatično pištolo in jo pregledal tako skrbno, kakor je bil to storil Mr. Reeder nekaj ur Prej s svojo. "Pojdiva!" je rekel. Pokazal je kod, odprl vrata, in detektiv je spet stopil na hodnik. "Zavijte na desno!" Mr. Reeder je poslušal njegova navodila, pa je dospel do hodniko-vega zunanjega zidu. „Tam so vrata, ki se bodo takoj odprla", je dejal Redsack in ga pozval, naj gre naprej. Čakali so nekaj sekund, a nič so ni zgodild. Tedaj pa je Redsack par krat močno potrkal in so se vrata brž odprla. „No, kaj pa mislite?" je zavpil Redsack, a ni bil še izgovoril teh besed, ko je že dva krat sprožil svoj samokres. Inšpektor Dance je imel ta dan srečo. Ena krogla mu je odnesla klobuk, druga pa je ušla med rokavom in suknjičem. Odgovoril je na streljanje, a Redsack je bil že izginil po hodniku. Šli so za njim, a so se iz previdnosti ustavljali ob vsakem koraku. Nikogar ni bilo videti. Slišali so šum dvigala, a niso mogli razločiti ali je šlo gor ali dol. Spet so se ugasnile vse luči, pa v temi nisb mogli izslediti stopnic. "Pojdimo nazaj, od koder smo prišli", je dejal Dance. Krenili so po hodniku ter šli navzdol po strmih stopnicah, ki so se na enkrat končavale. Mr. Reeder ie razumel, kako je in kaj. Nahajali so se v konjarni, a prišli so bili prepozno. Dočim je Dance skušal odpreti vrata, sp slišali, kako je na drugem kraju zaropotal motor. V času, ko so oni bili v konjarni, je "Inozemski klub" zgubil svojega lastnika, svojega vratarja in pa glavnega slugo. "Ključa sta šla prav", je začel razlagati Dance. "Ko sem slišal trkanje, sem razumel, da sem prišel še o pravem času". Tedaj je zapazil, da se je Reeder praskal po glavi. "Ali ste ranjeni?", je brž vprašal, nosti ustavljali og vsakem koraku. „Sam v svojih čuvstvih", je odgovoril detektiv. Izvršili so preiskavo v garaži in našli pokvarjeni motocikelj, na katerem je bil skušal Hallaty zbežati, in veliko ambulanco, z vznemirljivim napisom, katera je bila tvorila enega izmed najbolj poglavitnih elementov za uspešen razvoj bistroumnega Redsackovega načrta. „Da mi je komisar bil dal dovoljenje za obkolitev hiše, ujel bi bil tukaj lepo število čednih ptičkov", se je jezil Dance. „Kje je pa sanato-rij in kako bomo prišli do njega?" Mnogo časa so morali iskati, preden so našli skrite sobe, v katerih so trije preplašeni „pacijenti" čakali na beg v udobno življenje, do katerega so si bili kupili pravico s svojimi tatvinami. Ko so se vrnili v Scotland Yard, si je skesani delegirani komisar na vso moč prizadeval, da bi storil vse, kar bi moglo popraviti njegovo napako; govoril je bil namreč s svojim predstojnikom. V zapisnikih ni nič omenjenega, kaj da se je bilo' zgodilo med njima. O polnoči so še natančnejfe pregledali garažo. Mr. Reeder je bil videl neka vrata, o katerih je mislil, da vodijo v kakšno skladišče bencina. Ko so prižgali luči, so po debelosti vrat takoj videli, kakšne sorte „skladišče" je bilo ono, .pred katerim so stali. Bila je to velika blagajna z jeklenimi stenami, in bila je prazna. Bogastvo, nakopičeno tekom petih let težkega dela, je bilo izginilo. Zastražili so vse izhode iz Londona, a to ni obrodilo nobenega u-speha. Ob petih zjutraj je neki vlačilec zapustil Greenwich, plul počasi po reki, oddal predpisane signale v Gravesendu in krenil na oprto morje. Ono, kar je bilo stopilo med Red-sacka in njegovo sijajno bodočnost, se je prikazalo na obzorju v obliki velikega oblaka dima, ki je na videz uhajal iz sivkaste lupine. Na malem jamboru je plapolala cela vrsta zastavic. Vlačilčev lastnik je obvestil svojega glavnega potnika, ki je bil najel ladjo. „Rušilec, gospod..." „In ---- Kaj pravi?" je vprašal Redsack, ki ga je ta pomorska drama zelo zanimala. Lastnik je šel gledat v svojo knjigo signalov. „Ustavite se, ker pridemo do Vas----", je čital. Redsack je začel misliti. „Pa če ne bi ubogali?" je namignil. „Nas bo potopil", je dejal razburjeni lastnik. „Zakaj bi jih ne pustili na krov?" „Dobro... To pomeni zame konec", je rekel Redsack. Obrnil se je do vratarja, ki je bil ves rumen v obrazu in ki je trepetal, dasi je imel na sebi debelo suknjo. „Če bi bil gotov, da me bodo spravili spet v Sing Sing, bi ne poraj- tal____ V Sing Singu sem vedno imel mnogo sreče... A poslali me bodo v Dartmoor in nikamor drugam... Razen, če v Dartmoorju ne obešajo ljudi----" Dočim se je rušilec bližal bolj in bolj ladjici, je Redsack študiral svoj problem. Na en krat se je odločil, stopil v svojo kabino ter zapisal na papir naslednje besede: „Dragi gospod Reeder! Včeraj sem Vam bil rekel, da boste šli na drugi svet Vi, ali pa da bom šel jaz. Zdi se mi, da moram iti jaz". Podpisal se je s svojim imenom, pod katero je narisal zelo zveriže-no črto, nakar si je prižgal cigaro. Slišal je udarec, ki je nastal, ko je čoln zadel ob ladjo, nato pa zapovedujoči glas, ki je 'zahteval podatke o potnikih. Mr. Redsack je skrbno odprl majhno razbeljeno pečico ter vrgel vanjo svojo smotko, nakar se je. istre-111. (Konec) Stran 5. Nova francoska odkritja o Krištofu Kolumbu Francoski zgodovinar Maurice Privat je napisal nov življenjepis o Krištofu Kolumbu. Privat je spisal svojo študijo ne glede na dosedanje mnenje o Kolumbu in v marsičem postavlja popolnoma na glavo dosedanje ugotovitve. Maurice Privat, trdi, da ni samo slučaj zanesel Kolumba v Ameriko in da je Kolumb tudi gledal s celine Tihi ocean. Doslej so splošno menili, da se je Kolumb na svoji četrti vožnji leta 1502 zadovoljil s tem, da je plul na vzhodni obali srednje Amerike, temveč je panamsko ožino tudi prehodil I in da je od zapadne obali današnje , Kolumbije uzrl zapadno obal Ame- j rike in morje. Legenda o ubogem in malo izobraženem Genevezu ali ligurskem, oziroma korsiškem trgovcu, ki se je napravil na pot iz gole strasti po dogodovščinah, je povsem pokopana. Maurice Privat trdi, da je bil Kolumb iz Mallorce, mož španske ro-dovine, plemenilaš in zelo izobražen človek. Bavil se je z ladjedel-stvom. z astronomskimi, ostrološki-mi in matematičnimi nauki. Bil je tudi v mornastvu sploh pravi mojster. Že v svoji mladosti ni priplul samo do bližnjega vzhoda (levan-ta) in na drugi strani do Islandije, temveč dvakrat, to je 1. 1477 in 1419 se je približal Groenlandiji, ki jo je tudi videl. Vse njegove ekspedicije so bile skrbno pripravljene in tudi na drugi vožnji je točno dosegel ^voj smoter, to je San Salvador. Nikakor ni imel namena potovati v kraljestvo Kana, ne v Indijo, temveč namenil se je v deželo Sala-monskih zakladov, ki je bila po takratnem splošnem mnenju celina na zapadu Atlantika. Premišljeno je Kolumb iskal Ameriko in jo tudi našel. , Privat trdi, da ni Kolumb Itali jan, temveč Španec. Kolumb je izvrstno obvladal kastilščino, to je španščino, poleg tega tudi latinšči- : no, katalanščino in portugalsko; njegovo znanje italijanščine je bilo nasprotno zelo pičlo. Novi katalonski predsednik L. C. Jo ver, Maciajev naslednik BAHIA BLANCA Prijatlj nam piše iz mesta Bahia Blanca: ,,Minulo je že precej časa, odkar sem dobil eno številko Novega lista na ogled. Nekaj zaradi časov, ki so slabi, nekaj pa — priznati moram — iz nemarnosti, se nisem nič oglasil, da bi Vam sporočil, da mi je prva številka zelo ugajala. Bil sem svoj čas dovolj zvest naročnik drugega lista, dokler mi je ugajal, zadnje čase pa sem ga imel le zaradi slovenskega štiva. Več o tem Vam bom že še pisal o priliki. „Želel bi, da bi mi začeli pošiljati redno Novi list in bom s 1. februarjem poravnal naročnino. S spoštovanjem Jožef B. NAJBOLJŠE GOSLI V Moskvi so priredili nenavadno tekmo. Ta naj bi pokazala, katere gosli so najboljše. Priznani umetniki iz vsega sveta so preizkusili gosli najrazličnejših tovarn. Umetniku so zavezali oči, tako da ni mogel vedeti, na kakšne gosli igra. Preizkusili so gosli slovitih tovarn Stradivari, Amati in Gvaneri, toda obenem tudi gosli najmodernejšega ruskega izdelka. Uspeh tekme je bil prav senzacionalen. Umetniki so se izrekli za ruske gosli, katerim so tudi prisodili 5 prvih nagrad in šele šesto nagrado so dobile gosli Stradivari. Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Felix Falicov Dentista Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 U. T.' 59 La Paternal 1723 Zapomnite si naš novi naslov "NOVI LIST" Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316 Restavracija "Vuono" LAVALLE 940 - U. T. 35-4205 Prvovrstne italijanska kuhinja Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE NOVI LIST F J H I I ll mM J ■■ B I JL Ju M H I II tWA^PJ d * " val Hj ■ I ^M^AHk^nil ^ A 1 ■ ■ zabranjen. Paziti moramo, da bomo za hišo izbrali kar najbolj ugodno lego, misliti pa bomo morali, na to, kakor smo že naglasili, že pri nakupovanju zemljišča, ker bi sicer morali v marsikaterem slučaju šele po toči zvoniti, pa je že stara reč, da takšno zvonenje nič ne pomaga. Ljubezen do lepih cvetlic je v našem narodu zelo razvita in vsak naš rojak bo z veseljem "razkropljenih udov", marveč naj tvori lepo skupnost. Nikakor ne moremo reči, da je naše bivališče udobno, če nimamo notranje zveze med posameznimi prostori, marveč smo pri-morani izpostavljati se dežju in mrazu, ko hočemo ob slabem vremenu iz ene sobe v drugo, ali pa v kopalnico in v kuhinjo. Galerija je hudo razširjena. Skoro vsaka hiša jo ima. Povedal sem že, da ima galerija bi I in II. Kopalnica bo imela dvoje vrat: ena v kuhinjo in druga v sobo II; poleg tega bo v kopalnici preskrbljeno tudi za prezračevanje kuhinje. Dobro bi bilo, če bi prostor v kopalnici to dopuščal, vzidati v steno o-maro, ker bomo s tem pridobili na prostoru v sobi. Kuhinja bo imela troje vrat: ena, ki bodo šla v sobo II, druga v kopalnico, tretja pa ven. Če družina ni preveč številna, bo Oglejmo si sedaj nekaj načrtov za hišo! Rekel sem, da mora biti hiša harmonična celota, dobro organizirana, pa je torej neobhodno potrebno, da so posamezni prostori, ki tvorijo hišo, pravilno zvezani med seboj. Na osnovi načrtov, ki jih objavljamo s tem člankom, bomo pokazali, kako je mogoče primerno povečati hišo in se pri tem izogniti onim soba 11 mogla služiti za jedilnico ali za kaj drugega. S to razpredelbo bodo vsi prostori dovolj svetli in zračni Če bi položaj zemljišča bil ugoden tako, da bi solnce vsaj za par ur na dan svetilo v obe sobi skozi okna, narisana v načrtu, se bosta lahko prizidali dve mali galeriji, kakor ju vidimo zgoraj v perspektivi, in ki nas bosta varovali iOPALNIC) perspektiva jflotls ul0r1s ugotovil, da je ta ljubezen še vedno živa tudi med našimi 'tukajšnjimi naseljenci. Lepe cvetke v gredici in v loncih, vrtnice, ki pozdravijo človeka že na pragu priseljenčeve hiše, so nad vse lepa dekoracija naših domov tudi v tujini. Tega ne smemo pozabiti. Menim, da sem povedal, v glavnem, vsaj najvažnejše izmed vsega onega, kar je v zvezi s tako važnim vprašanjem, kakršno je za človeka postavitev lastnega doma v tujini. Seveda ne bo škodilo, če bom naglasil, da sem se v teh člankih oziral predvsem na prilike v Buenos Airesu in njegovi najbližji okolici. Nadejam se, da bo v člankih o priseljen-čevi hiši, objavljenih v tem listu, marsikateri naš rojak našel med nasveti, ki sem si jih dovolil dati, kakšen koristen migljaj, ko ga bodo njegova marljivost in varčnost ter skrb za bodoče dni privedle do tega, da bo začel misliti na svojo lastno hišico. Morda bodo tudi oni rojaki, ki so si že postavili svojo streho, a jo nameravajo razširiti, ko se bodo prilike izboljšale, našli v teh člankih kaj takšnega, kar bi jim utegnilo koristiti pri udejstvitvi njihovih načrtov. pred preveč pekočimi solnčni-mi žarki tekom onih ur, ko je vročina najhujša. Galerij ne smemo zidati samo zaradi lepšega, kot dekoracije! Da nas varujejo pred najhujšim soln-cem in pred dežjem to je že prav in v redu, ne smejo pa biti zidane tako, da bodo solncu popolnoma zaprle pot v stanovanjske prostore. Moderna arhitektura se odlikuje zaradi svoje smotrenosti in enostavnosti. Na pročelja hiš nikar ne postavljajmo nepotrebnih okraskov! Stavbinsko bo hiša 'prav lepo izgledala, če bodo prostori dobro razdeljeni in bo-; do posamezni deli lepo izdelani. Zunanji omet naj bo gladek, vrata in okna lepo postavljena in primerno velika, da bodo prostori dobro razsvetljeni. Če bomo tudi barvo pametno izbrali, da ne bo preveč kričeča, bo^ hišica prav lepo izgledala. Oko se bo zasmejalo od radosti, ko 10 bo videlo, kako stoji med zelenjem in med cvetlicami, ki napakam, na katere sem opozoril v prejšnjih člankih. Nanašali se bomo pri tem tudi sedaj na zemljišča od deset var. Oglejmo si načrt A, ki nam kaže hišo z dvema sobama, s kuhinjo in kopalnico ter z malim preddvorom za vhod. Rojak, ki mu denarna sredstva v začetku ne dopuščajo, da bi zgradil kaj več nego eno samo sobo, kuhinjo in kopalnico, bo lahko to storil tako, kakor nam kaže načrt A. Začel bo z gradnjo sobe I, nakar bo prizi-dal ob mejnem zidu, ki deli njegovo posestvo od sosednega, še kopalnico, po njej pa kuhinjo. Ko bo pozneje, s prihranki, svoje finančne prilike izboljšal tako, da bo mogel misliti na povečanje hiše, bO lahko prizidal sobo II na način, da bo prišla v kot, ki ga tvorijo kopalnica in kuhinja, na eni strani, ter prva soba, na drugi. Da ne bo vhod neposredno skozi sobe, lahko prizidamo majhen preddvor, od katerega bodo vrata vodila v so- kopilmica Arh. VIKTOR SULČIČ: PRISELJENČEVA HIŠA jih bodo pridne roke vaših gospodinj gojile s skrbjo in nežnostjo. Če bo zemljišča dovolj, bo za hišo lahko prišel vrt za zelenjavo, ki ga bomo pa z živo mejo ločili od prednjega dela, kjer bodo na zeleni trati rastle cvetlice in lepotično grmičevje. V načrtu B vidimo slučaj, ki je v marsičem podoben prvemu, le da je kopalnica drugače postavljena in da je med sobama "vestibulum'\ V načrtu C vidimo, kako lahko povečamo hišo tako, da bo imela tri sobe. Sobi I ter kuhinji in kopalnici, postavljenim, kakor nam kaže risba, moremo dodati še sobo II in sobo III, ne da bi harmonična skupnost celote utrpela kakšno škodo. "Ve-stibulum", ki služi za vhod, nam da lepo razpredelbo prostorov in tvori zvezo med sobami, kopalnico in kuhinjo. Perspektiva nam kaže, da bo takšna hišica tudi očem dopadljiva, dasi je njena arhitektura nad vse preprosta. Glede razdelitve prostorov in gradnje priseljenčeve hiše sploh seveda ni mogoče dajati natančnih navodil, ker je pač gradnja hiše odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev in pa od mnogih drugih činiteljev, ki smo jih deloma omenili že v prejšnjih člankih. Nisem smatral za potrebno, da bi obširneje govoril o načrtih, ki spremljajo te vrstice, saj so, tako vsaj upam, sami dovolj zgovorni. Na vsak način pa bi rad še en krat opozoril na sledeče točke, ki jih smatram za dovolj va- i zne: Hiša naj ne bo sestavljena iz ^OBA E kuhinja 5om 1 tloris lahko svoj smoter, svojo upravičenost. Brani naj nas pred dežjem; tukaj gre dež več krat z močnim vetrom, pa je v takšnem slučaju galerija zelo koristna. Vendar pa naj nikar ne bo zidana tako, da bo iz sob in drugih prostorov naredila temne brloge, v katere se bo le s težavo tihotapila svetloba in bo blagodejnim solnčnim žarkom vstop za vselej sm i SOBA -I YH60 kuhinja SOEA l C 1wwtiya PWtKTiVA, SOM I namiu/ 1H0D tOM I B Stran 7. ŽENSKI KOTIČEK KAZEN ZA STAR GREH Francoski vojak Chindler, ki je prišel leta 1916 v nemško ujetništvo, je zapeljal ubogo dekle, ki je delalo pri istem kmetu. Čeprav ji je oblju-boval zakon, je pozabil na njo in Popoldanska obleka iz belega in . črnega crepe-satina otroka, ko se je po k6ncu vojne vrnil v domovino. Kmalu se je poročil in prevzel posestvo v bližini Nan-cyja. A letos ga je le našlo ravnateljstvo draždanske sirotišnice, kamor je bila izročila nezakonska mati v vzgojo otroka. Zahtevalo je pri francoskem sodišču prživnino. Chindler je od kraja poskušal zatajiti otroka, ki ga ni nikoli videl. A sodišče prve stopnje mu je naložilo mesečno plačilo v znesku 180 frankov, dokler ne bo postal njegoy sin 16 let star. Chindler se je pritožil na vzklicno sodišče. Njegov odvetnik je poskušal vstva-riti protinmško razpoloženje s tem, da je govoril o trpljenju nekdanjih vojnih ujetnikov. A vzklicno sodišče je kljub temu upoštevalo samo otrokove pravice. Priznalo je, da mora biti kaznovan na nemškem ozemlju izvršen prestopek po nemški postavi. Zato je naložilo obtožencu preživnino, počenši z letom 1928, kadar je bil dospel deček v zavetišče, čeprav je vložila sirotišnica svojo tožbe šele letos. Na ta način je moral Chindler plačati takoj 13 tisoč frankov. moremo ovlažiti z vodikovim dvoki- j som in nato izprati z razredčenim salmiakovcem. Madeži pa navadno tudi izginejo, če jih približno pet ur namakamo v mleku, nato pa izperemo z milim in vodo. Rjaste madeže preganjamo s ci-tronovo kislino, citronovim sokom ali cinovo soljo; izvrstno sredstvo je tudi voda, ki ji dodamo galuna in kisline vinskega kamena, in sicer v enakih delih, to je ena tretjina vode, tretjina galuna in tretjina kisline vinskega kamena. ZA NAŠE KUHARICE UKUHANE BRESKVE Kuhaj v enem litru vode, 1 kg sladkorja, 3 palčice vanilije in en kilogram lepih, celih breskev 10 minut. Ko je shlajeno, prideni 3|8 litra 'alkohola. Naslednji dan zloži breskve lepo v steklene posode in pol i j nanje sok z alkoholom. KAPUCINSKA POGAČA Mešaj, da naraste, 6 celih jajec s 14 dkg sladkorja 1|4 ure, primešaj 7 dkg zmletih orehov, 7 dkg drobno zrezanega citronata, 7 dkg rozin in 6 žlic z vinom napojenih krušnih drobtin. Deni v dobro namazan tortni model in peci 3|4 ure. Pečeno pogačo potrosi s ladkorno si'jo. KLOFUTE Iz pol litra mlačnega mleka, 2,5 dkg kvasa, 10 dkg moke napravi kvas in pusti ga vzhajati. Primešaj nato 4 žlice sladkorja, liaiono-ve lupinice, 12,5 dkg razpuščenega masla in toliko moke, da se testo loči od mize. Razvaljaj, zrež na čet-verokote, namaži z maslom, potrosi z ribanimi mandelji in rozinami, jih zavij ter pusti vnovič vzhajati. Vzdolž jih nato malo nareži, namaži z jajcem, kateremu si primešala nekoliko mleka, pa jih speci. Še gorke jih namaži s sladkornim ledom ali pa jih samo potrosi s sladkorno sipo. NAROČITE SE NA "Novi list" Migljaji za hišne gospodinje Za madeže oljnatih barv uporabljamo vselej in povsod terpentinovo -olje. Rdeče vinske madeže potresemo še mokre s soljo, ki naj ostane nekaj časa na njih, potem izperemo v vodi. če so madeži na volneni, svileni ali barvasti bombaževi tkanini, jih Cenjenim rojakom naznanjava, da sva na novo preuredila in otvorila GOSTILNO z igrišči na krogle in kegljiščem (cancho) calle DONATO ALVAREZ 2251 za obilen obisk se priporočata Karlo Ihan in. drug Buenosaireška kronika Dramatično zasledovanje zločinca V petek, okrog poldne, je stal policijski agent J. Fernandez na križišču ulic Cangallo in Junin, ko je zapazil, da se vozi v nekem avto-mobilo Juan Miguel Martinez: Stražnik ga je hotel ustaviti, a Martinez je le še bolj pognal vozilo. Zato je Fernandez skočil na vozilo nekega Sama Jaskyja ter mu naročil naj sledi Martinezu. Med potoma je avto Jaskega vzel še nekega policaja in začela se je divja dirka za bežečim tatom. Pri tem seveda ni šlo brez streljanja. Začeli so pokati revolverji in na ul. Pichincha je Jaskega zadela krogla. Avto, na katerem sta se nahajala moža postave, je tako zgubil svojega vodnika, med tem pa je Martinez izginil s svojim vozilom. A ni dolgo užival svobodo. V ul. J. B. Alberdi je padel v roke policiji, ki ga je spravila na varno. Opozorilo vsem, ki prejemajo list Upravništvo poziva vse one rojake, ki prejemajo "Novi list", naj čim prej poravnajo naročnino, če pa tega trenutno ne morejo storiti, naj nam dostavijo spodaj natiskano izjavo, primerno izpolnjeno in podpisano. Pošljejo naj jo na naslov: NOVI LIST, Lavalle 341, Capital To opozorilo, seveda, ne velja za one, ki so naročnino že plačali ali pa so nam pisali. Onim, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, bomo list ustavili. In naj ne bo potem nobene zamere, ker mi smo storili svojo dolžnost ter jih opozorili. NOVI LIST LAVALLE 341 — BUENOS AIRES Upravništvu sporočam, da se naročam na Novi list. Naročnino bom poravnal (a) v mesecu.................. List prejemam od............................ Podpis 11 Naslov: Datum Krvavo srečanje V petek zjutraj sta se srečala v ul. Araoz 20-letni Alberto Andaida in 45 let stari Pedro Kausa, ki je Alberta ustavil ter od njega zahteval, naj mu vrne neko vsbto, ki mu jo je bil posodil. Med upnikom in dolžnikom je prišlo do prerekanja, pa je Andaida lopnil par krat svojega nasprotnika s sekiro, ki jo je imel pri sebi, ter mu je zadal težko rano. Napadalca so spravili pod ključ, ranjenca ^a so, v težkem stanju, prepeljali v bolnišnico. Zaradi dedščine Pretekle dni sta se sprla v ul. 14 de Julio 1237 Ambrosio Frantini, sta 35 let, in Marcelo Grossi, star 60 let. Vzrok spora so bila neka ne-sporazumljenja zaradi dedščine, do katere sta oba imela pravico. V prepiru je Grossi s strelom iz samokresa težko ranil Frantini j a, kateri, dasi je krvavel, je besen skočil na starca, mu iztrgal iz rok samokres ter ga z njim tako močno udaril, da so morali oba prepeljati na rešilno postajo v Villa Devoto. Smrt radi opeklin V ponedeljek je po hudih bolečinah umrla v bolnišnici Ramos Me-jia Pastora Lopez, stanujoča v ul. Gen. Urquiza 458, ki se je bila prejšnji dan močno opekla, ko je v kuhinji pripravljala z nafto neko zmes za čiščenje. Naslednjega dne pa je izdihnila, tudi na posledicah opeklin, v bolnišnici Pirovano neka Anastasia Gonzalez. Prižigala je „calentador", ko se ji je vnela obleka, da je bila na mah vsa v plamenih. Na pomoč ji je pritekel »njen mož. Med tem ko ji je on skušal pomagati, je "ca-lentador" eksplodiral, tako da je bil tudi mož ves v zubljih. Kakor smo že uvodoma povedali, je žena umrla, mož pa je v bolnišnici in je njegovo stanje zelo nevarno. Clinica Medica "Brown" ZDRAVI: SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, uses in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI X-žarki, ultravioletni žarki in diatetrmia Laboratorij za krvne analize Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. PREGLED SAMO 2 PESA Almirante Brown 1039 streljati. Ranil je dva otroka, ki so ju morali prepeljati v bolnišnico Fernandez, dočim je policija aretirala Kolčevskega ter Kritala in njegovo ženo. O smrti Pauline Sopsovičeve Glede smrti zlatarjeve hčerke Pauline Sopsovič, o kateri smo poročali že v zadnji številki našega lista, je policija dognala doslej naslednje: V dogodek, ki je bil sprva tako zelo zagoneten in ki tudi sedaj še ni popolnoma pojasnjen, je bil zapleten Miguel Soria, ki je izjavil, da je bil usodnega dne prišel v trgovino s svojim prijateljem Osca-rjem Villegasom z namenom, da bi odnesel nekatere dragocenosti. Paulina, ki se je bila prej za hip odstranila, ju je zapazila ter vzela samokres iz predala in namerila nanju. Soria da je tedaj skočil proti njej, da bi ji iztrgal iz rok nevarno orožje, a da je med tem že počil strel, ki je zadel Paulino, ker ji je bil on vprav v tistem hipu o-krenil roko. Policija pa še ni popolnoma uverjena, marveč bi rada vedela, kako razlaga krvavi dogodek Villegas, ki je pobegnil in ga sedaj zasleduje varnostna oblast. Otroška obleka s trakom kot okrasek Mati, ki je imela 29 otrok. Žena avstrijskega državnega predsednika Miklasa je prišla pozdraviti v neko dunajsko kliniko gospo Uhr-mannovo, da ji čestita k rojstvu njenega devt in dvajsetega otroka. NOVI L I S 'i povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki sta- D ARU JEM nejo od$ 3 dalje Naš atelje je °dprt tudi ob nedeijah in JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" — Sava Jovanivf6 San Martin 608, Buenos Aires Ker ni plačeval stanovanja V ul. Cabrera 3008 je stanoval Oskar Kolčevski, ki je bil dalj časa brez dela, pa radi tega ni mogel plačevati najemnine. Hišni oskrbnik Jaime Krital je dopoldne, v nedeljo, prišel v njegovo sobo, da bo kaj izterjal, pa je tako prišlo do prerekanja, v katero so posegli tudi oskrbnikova žena in otroci. Od besed, ki so postajale vsak hip hujše, je prišlo do dejanj. Krital in njegovi so navalili na najemnika, ki je tedaj izvlekel revolver ter začel DROBNE VESTI KAKO VLADAJO JAPONCI NA KOREJI Pretekli teden se je zaključil v Soulu, na Koreji, proces proti veliki skupini komunistov, ki so bili obdolženi, da so sodelovali pri atentatu v Tsin-Tau. Dva in dvajset obtožencev je bilo obsojenih na smrt, dvajset drugih na dosmrtno ječo, 203 obtoženci pa so dobili od enega do 25 let ječe. VELIKE POPLAVE NA KITAJ j SKEM V kitajskih provincah Hopej in Hunan so bile v preteklem tednu velike poplave, pri katerih je utonilo, kakor poročajo iz šanghaja, okrog deset tisoč oseb. Na tisoče prebivalcev so brez strehe ter izpostavljeni hudemu mrazu in lakoti. Oblasti se trudijo, da bi olajšale gorje, ki so ga povzročile vode Rumene reke. ' DNEVNIKI V TRETJEM "RAJHU" Od prejšnih 2700 dnevnikov v Nemčiji jih sedaj izhaja le še 1200, In še pri teh je strašno padla naklada, ker ljudje nimajo veseljo do komandiranega in cenzuriranega časopisja. Prej se je dnevno tiskalo skoraj 1 milijardo eksemplarjev, toda 1. oktobra letos le še 300 milijona. Število urednikov se je od 19.200 skrčilo na 5.300. „Berliner Morgenpost", ki je prej dosegal naklado 750.000, se tiska sedaj v 200.000 izvodih. „Berliner Tage-blatt" je od 250.000 padel na 25.000. "B. Z. am Mittag" je šla od 200.000 nazaj na 60.000. To so le nekateri berlinski listi. Še hujše nazadovanje je seveda v provinci, kjer cenzura enako drži časopisje. ŽALOSTEN KONEC RUSKIH RAZISKOVALCEV STRATOSFERE Pretekli torek so ruski letalci in učenjaki izvršili nov polet v stratosfero. Po približno treh urah so iz ogromnega balona "Syriusa" javili brezžično, da se nahajajo 20.600 metrov nad morsko gladino. Obenem so letalci poslali s te ogromne višine, v katero se do takrat še ni dvignil nihče, svoj pozdrav vseru-skemu komunističnemu kongresu v Moskvo. Štirideset minut pozneje je "Syrius" nastopil svojo pot navzdol; začel se je spet približevati zemlji. Pozneje pa ni bilo o raziskovalcih stratosfere nobene vesti več, pa so se radi tega začeli bati za njihovo usodo. Te bojazni so bile, žal, upravičene. Proti večeru je gondola, ki se je bila odtrgala od balona, treščila ob tla v bližini Potijskega Ostroga, vzhodno od Moskve. Nesrečni letalci, ki so se bili dvignili v stratosfero, da obogatijo znanost, so žrtvovali svoja življenja. Ponesrečenci so: znani letalec Pavel Federosen-ko, inž. Andrej Vasenko, ki je zgradil gondolo, Ilija Užiskin, fizik ter član leningrajske akademije znanosti. Vest o nesreči je naredila velik vtis ne samo na Ruskem^ marveč tudi v inozemstvu. OBLETNICA NAJSTAREJŠEGA DNEVNIKA NA SVETU ..Peking Gazette", najstarejši dnevnik na svetu, je obhajala svojo 1000 letnico. Slavnostna številka je objavila različne zanimive spomine in številke. Med drugim je bilo obglavljenih v teku 600 let 1797 so-trudnikov lista, ki so se pregrešili "zopet sveto vljudnost in s tem žalili čast kitajskega naroda." Poslanik Trojanovski, prvi zastopnik sovjetske vlade v Washington!! Slovenske knjige ; V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: 1 Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gang'1: Sin, drama trdo vez. 1.-80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd. ...... 2.— " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1.60 Jelenec: Spomini 1914—1918, trdo vez.......3.— 1 Jug: Izseljenec,.....\ . 1.50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman...... 1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.— Šilih: Nekoč je bilo jezero, bajka, trdo vez.....3.— Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . 2.— Zoreč: Pomenki:......1 20 „ Zmote in konec gospodične Pavle.....1.20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Ročni spisovnik; obrtna, trgovska in ljubavna pisma .........1-— Tolažba dušam v vicah, molit- venik........1-50 Marija kraljica src, molitve- nik..........2.— OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. MALI OGLASI TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevar dipl. na tuk. univerzi, se priporoča za vsako-vrstne prevode dokumentov in kakršnihkoli drugih listin. Prevodi so pravomočni pred tuk. oblastmi. Tucuman 586. U. T. 31 R»tiro 3168 ČREVL J ARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih :*est slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock Sud KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal OLGA VASILENKO Modistka VREDNOST DENARJA Objavljali bomo odslej proste in uradne tečaje, nanašajoče se nače-trtek vsakega tedna. Prosti tečaji so od tukajšnjega zavoda "Banco Germanico." Računali so v četrtek po tečaju prostem uradnem za: 100 dinarjev 8.90 7.99 100 lir 33.10 29.80 100 šilingov 74.00 67.18 100 mark 149.35 134.53 1 funt št. 19.70 17.80 100 frankov fr. 24.75 22.29 100 čsl. kron 19.00 16.94 100 dolarjev 393.00 357.04 PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope bodo prispeli: V februarju: 6. Cabo S. Agustin 7. Sierra Nevada . 8. Florida 9. H. Chiftain in Almeda Star 12. General Osorio 15. Belle Isle , 16. Almanzoi'a 19. Neptunia. Proti Evropi bodo odpluli: V Januarju V februarju: 5. Gral. San Martin 6. Conte Biancamano 7. Asturias 8. Flandria in High. Monarch 15. Almeda Star, Florida in Cabo S. Agustin 16. Sierra Nevada 17. Pssa. Giovanna 1 21. Almanzora NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste našli pri Compania General de Pasajes "TRANSOCEAN" BUENOS AIRES SAN MARTIN 631 Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG ! Indijski oficirski gojenci defilirajo pred Sirom Philipom Chelwodeom, poveljnikom indijskih čet. HOTEL BALCANICO namili um nswii m Hotel Balcanico Lastniki bratje Veljanoviči 2 5 DE MAYO 724 U. T. 31 (Retiro) 3727 Buenos Aires Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene IZDAJA: Konsorcij "Novega lista' UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder. SPOLNE ROLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X-ŽARKI — ULTRAVIOLE TNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE 9 Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5 Gran Instituto Medico Abasto 3284 - CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazrtiirih od 10. do 12. ure. IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernandez Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza ConstituciSn — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 Buenos Aires, San Martin 522 II. nadstr.