IZDAJA CP*CJO"H13tfJSKTTTSR«
. UREJiijt UHEDNlSKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED-NIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135
LETO XVT.
TC1>*NY, PONEDF.UEK, 7. 1963
ŠT. 2
IZHAJA' OD OTTTOPiTTA" 1947 KOT TEDNIK - OD 1.JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD l. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 13(10 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN POSAMEZNA ŠTEVILKA 20 DIN
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Poljski tekmovavec JOŽEF GUT MISIAGA je v soboto zmagal med člani v teku na 15 kilometrov. Naš posnetek ga prikazuje v vožnji Skozi cilj. Potem ko so ga novinarji ne preveč utrujenega ustavili, je dejal, da je mislil preteči štiri kroge (30 kilometrov)!
Pred občnimi zbori sindikalnih organizacij
Pozornost
osrednjim problemom
Članstvo v delovnih kolektivih naj se že prej seznani in razpravlja o delu sindikalne organizacije, tako da bodo občni zbori posvečeni zgolj aktualnim ključnim problemom delovne skupnosti
Občinski sindikalni sveti in tudi sindikalna vodstva v večjih kolektivih so že začela s pripravami na letošnje občne zbore. V Kranju je bilo o tem že posvetovanje s predsedniki izvršnih odborov. Podobne priprave so v teku tudi drugod.
Kot je predvideno, bi morali do sredine meseca marca opraviti občne zbore po vseh organizacijah. Najprej - že v januarju - naj bi bili v kolektivih šolstva, zdravstva, socialnega zavarovanja in v ostalih javnih službah. Sledili bodo zbori komunalnih, trgovskih, gostinskih, obrtnih, kmetijskih in gozdnih delavcev, medtem ko naj bi v gradbeništvu In industriji to delo končali v marcu.
Občni zbori so lahko nepomembna ali pa izredno pomembna stvar. Nepomembna, če bi jih imeli sumo za formalno dolžnost, ki je določena »od zgoraj-«, izredno pomembna pa, če upoštevamo, da so sindikalne organizacije kot najbolj množična sila proizvaja vcov dolžne, da se odločneje kol doslej spopadejo z glavnimi problemi in v interesu delovnih skupnosti delavcev in z izdelanim programom nakažejo članstvu jasnejše perspektive.
Mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih v Bohinju
Odlični Poljaki m Italijan Dellamea
Poljski, avstrijski in italijanski tekmovavci so našim preprečili vs^ako boljšo uvrstitev — Zmagovavec med posamezniki: Poljak Gut Misiaga, med štafetami: ekipa Poljske
Tudi IX. plenarna seja central-lv ga sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bila v petek, 4. januarja, je bila posvečena tem problemom. Hkrati so sprejeli tuli, nekatere organizacijske spremembe. Plačevanje članarine ne lu več po razredih, marveč se bo i vplačevala v odstotkih od S upnih osebnih dohodkov. Po-i 'mben je tudi sklep, naj bi v 1 ihodnje imeli občne zbore vsa-1 dve leti in ne vsako leto, kot j   bilo doslej.
Kot je predvideno, naj bi omeji; eni Sklep o občnih zborih začeli upoStovati po letošnjih zborih. Se pravi: občne zbore je treba pri-p avl ti in jih izvesti. Tokrat je t; jba čim širše aktivirati sindi-k Ine organizacije za odpravlja-, n e mnogih težav in slabosti, o k terth je govoril tudi predsed-v c Tito v svoji novoletni posla-r M ln kar kolektivi občutijo tudi na svoji koži.
Zato je predvideno', naj bi sindikalna vodstva oziroma izvršni odbori že pired občnimi zbori do-
dobra pretresali svoja poročila in jih posredovali članstvu. Tako naj bj o dosedanjem delu in raznih podrobnostih članstvo že prej dalo svoje pripombe. S tem naj bi občne zbore osvobodili raznih nepomembnih diskusij in jih usmerili na tehtne razprave o ključnih problemih določene delovne skupnosti. Sem lahko sodi proizvodnja in izpolnjevanje planskih obveznosti v naših kolektivih, kar nas prav zadnja lota hudo tepe. Nič manj pomembni niso problemi okrog delovne storilnosti, osebnega m družbenega standarda, notranje organizacije in odnosov med delovno in širšo skupnostjo, delitev dohodka znotraj organizacije itd. Hkrati se s precejšnjo resnostjo začenja odpirati tudi problem zaposlovanja. Vse bolj se kaže, da industrija ne bo mogila zaposlovati vsakoletnega prirasta delavstva in da bo treba iskati in odpirati delovna mesta drugod.
S takimi in podobnimi resnimi problemi se bodo morale spoprijeti sindikalne organizacije. Seveda s koriščenjem vseh sposobnih strokovnih služb, ki bi morale posredovati ustrezne podatke, študije in analize ter v raznih možnih variantah kolek)ivom na občnih zborih sindikalnih organizacij, da bi le-ti našli pravo pot in se nato z enotnimi silami vrgli na delo. — K. M.
Praznično razpoloženje v Železnikih
Te dni mineva dvajset let, odkar so prebivavci Selške doline preživljali najhujše dni v svojem življenju — množičnega izseljevanja. Hkrati s tem pa se vedno spominjajo tudi zmagoslavnega in množičnega pohoda . tamkajšnjih domačinov v partizane, ki so s številnimi žrtvami izgnali okupatorja in osvobodili svojo domovino. — Prav te dni pa so se v jubilejni obletnici prebivavci Selške doline spomnili s še večjimi slavnostml kot v prejšnjih letih. Številne prireditve v spomin na takratne dogodke so se vrstile že nekaj dni, medtem ko je bilo osrednje praznovanje včeraj in preteklo soboto v Železnikih.
V soboto popoldne so se kljub deževnemu vremenu številni domačini in gostje zbrali na tamkajšnjem pokopališču, kjer je bila žalna komemoracija, predstavniki družbeno-političnih organizacij pa so položili vence, medtem ko sta moški In mešani šolski zbor zapela nekaj žalnih pesmi.
Takoj po komemoraciji je bilo v domu TVD Partizan partizansko srečanje. Po dvajsetih letih so se spet zbrali številni domačini, nekdanji borci, ki so v prijetnem razpoloženju obujali spomine na preživele dogodke iz NOB, zlasti živo pa so se spomnili vseh preminulih tovarišev. Omenimo naj še, da je pripravljalni odbor za proslavo ob 20-'etn'ci množičnega pohoda v partizane In izseljevanja v Selški do'inl za uvod v partizansko srečanje nriredll tudi krajši .kulturni spored.
S spominskimi svečanostmi pa so v Železnikih zaključili danes, ko so priredili spominski pohod na Martinj vrh. — F.
Bohinj, 6. januarja — Včeraj dopoldne bi se moralo s startom posameznikov v konkurenci mladink, članic, mladincev in članov pričeti letošnje mednarodno tekmovanje smučarskih tekačev, vendar so neugodne vremenske razmere prireditelju — bohinjskemu smučarskemu društvu — omogočile šele opoldanski začetek. Tekmovanje je potem kljub dežju potekalo v redu in so ga danes, ko je bil na sporedu tek štafet, v delno sončnem vremenu zaključili.
Q Tekmovanja so se .tokrat razen ft naših najboljših smučarskih te-$ kačev udeležili tudi zastopniki tU Poljske (4), Avstrije (13) in Ita-
Za miliion 200.000
■
dinarjev nas,,
13 šol bo prejelo razna orodja in tehnične pripomočke v priznanje za dobro varčevanje
V prihodnjih dneh bodo nekatere šole kranjsko občine prejele posebna darila v priznanje za dobro organizacijo varčevanja med. šolsko mladino. Komunalna banka v Kranju'je nakupila in razdelila razno orodje za opremo šolskih delavnic in podobno v skupnem znesku milijon in 200 tisoč dinarjev. Ta darila bodo prejelo naslednje osnovne šole: Primiskovo. Ttistonik, Znbnica, Šenčur, Oljsevek, Voklo, »Simon Jenko«, »France Prešeren« in »•Slane Zagat« v Kranju, šola Gorice, Predoslje, Duplje in Pod-brezje.
Osemnajst, šol na območju teranjske občine ima na hranilnih knjižicah 27 milijonov in 639.000 dinarjev. To ni pomembno samo z ekonomskega stališča, marveč Se bolj iz vzgojnega. Mladina se na. ta način uči varčevanja in Pravilnega odnosa do denarja. V nekaterih Šolah — kot na primer n'i Primskovem, v Zaibnicj in v j Trstenilcu — imajo prav vsi učen- j ci svoje hranilne' knjižice. - M.
% lije (3). Skupaj je bjlo v Bo-q h in ju blizu 90 tekmovavcev, © tako da jc bila doslej to ena 9 izmed največjih tovrstnih pri-@ reditev pri nas. še bolj kot z © udeležbo pa smo lahko zado-
0 voljni s kvaliteto nastopajočih, $ zakaj med tujci so bili ncka-9> terj tekači mednarodnega sloji vesa, ki so našim pobrali tudi £ vsa boljša mesta.
IZREDEN TEK DELLAMEE V ŠTAFETI
Najprej so danes na 3 krat 5 kilometrov dolgi progi tekmovale štafete mladink in članic. Ekipa Mojstrane v zasedbi Cindrič—Pšenica— Rekar je bila prepričljivo boljša od kombinirane ekipe Bohinja, Gorij in Fužinarja, razen tega pa je njena tretja tekačica in bivša dolgoletna državna prvakinja Mara Rekarjeva s časom 22:51 postavila med članicami najboljši čas dneva na tej dolžini.
Rezultati: 1. Mojstrana (Cindrič, Pšenica, Rekar) 1:14,54, 2. Bohinj-Gorje-Fužimar (Repinc, Puc, Mlate j)' 1:20,26.
Mladinskih štafet je bilo devet, med njimi tudi ena italijanska. — Zmagali so mladinci, ki so nastopili kot reprezentanca Jugoslavije, v postavi Kranjčan (Fuž.), Ker-štajn (Rateče) in Krpač (Fuž.). — Slednji je bil v štafetnem teku med vsemi mladinci tudi najhitrejši, saj je 5 kilometrov pretekel V času 19 minut.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Na partizanskem srečanju in na žalni komemoraciji v Železnikih je nastopil tudi mešani pionirski pevski zbor
PAVEL KOBILICA Iz Gorij je bil najhitrejši med mladinci
Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi g Obrazi in pojavi 9 Obrazi in pojavi ®> Obrazi
Po poledeneli cesti je šla v tr- moška pomagala, da se je dvignila
govino upokojenka Milena. in šepaje, s pomočjo drugih prišla
Nepričakovano  ji je spodrsnilo, do obcestnega zidu, kjer se je used-
Padla je. Zaropotala je kanglica s la. Bila je vsa bleda in tožila je
smetano, po cesti se je zakotalilo o bolečini v levem gležnju. Ljud-
Radovednost in ,tovarištvo4
nekaj jabolk in glasno je zaječala. je okrog nje pa so se hudo zgra-
Čeprav v tistem trenutku ni bilo zali nad občino, ki takoj ne orga-
v   bližini  nikogar,  se  je  vendar nižira posipanja cest, čudili so se
zbralo tam okrog pet ali šest ljudi, tolikemu  mrazu  v  tem zgodnjem
Radovedni so spraševali, kaj se je času m ugotavljali, kako je pač po-
zgodilo, in pomilovali ženo, ki je ledica nevarna za pešce. Še sedela na tleh. Potem sta ji dva     In med tem zgražanjem in kram-
ljanjem je Milena kar na lepem zapazila, da ostaja sama. Nekdo je omenjal, da mora hiteti na avtobus, neka ženska je dejala, da gre še v službo, tretji je gledal na uro in odšel.
»Če bi bil kdo tako prijazen in odšel do druge hiše tamkaj in poklical nekoga,' je prosila Milena. Kazala jc na hišo, ki je bila oddaljena kakih 200 metrov. Tam jc bila namreč poročena njena hčerka. Toda tisti ljudje, ki so bili še tam, je niso več hoteli poslušati. Mudilo se jim je. Samo neki dijak se je ponudi!. Pobral je cekar in ostale stvari na cesti. Potem pa je tekel
do hiše, ki mu jo je pokazala MU lena.
Presenečeni so ji prihiteli na pomoč. Iz njihove kuhinje, kot so reklit so opazovali skupino ljudi na, cesti, toda nihče si ni predstavljal, da bi bila lahko njihova Milena.
»In kako, da vam niso pomagali do doma? Kako, da se nihče ni zavzel za vas? So se torej zbrali iz gole radovednosti ali iz tovarištva — da bi pomagali?< so se spraševali.
In prav na to vprašanje bi marsikdaj ne našli lepega odgovora.
K. M,
TE DNI
0 HRLSCOV BO VODIL DELEGACIJO
Na VI. kongresu enotne socialistične stranke Nemčije, ki se bo 15. januarja začel v Berlinu, bo delegacijo Komunistične partije ZSSR vodil njen prvi sekretar Nikita Hruščov. To vest so vzhod-nonemški politični krogli sprejeli z zadovoljstvom, zlasti še, ker sedaj prevladuje prepričanje, da bodo tudi ostale delegacije držav, socialističnega tabora vodili najvišji partijski funkcionarji.
£ NOVI UKREPI PROTI
CASTROVI VLADI Odnosi med ZDA in Kubo se
tudi po izpustitvi udeležencev vdora na Kubo niso izboljšali. V Washingtonu dmajo v načrtu celo večji pritisk, ki naj bi omajal Castrovo vlado in jo prisilil h kapitulaciji. Pri tem pa poudarjajo, da ne nameravajo izvesti vdora na Kubo.
a NEVARNOST ZAROTE V PERUJU
Perujska vlada je v vsej državi uvedla izredno stanje,, češ" da režimu grozi, nevarnost zarote. Takoj po objavi dekreta so v Li-mi aretirali okrog 300 članov levičarskih organizacij (predvsem komunistov). Pravijo, da nevarnost zarote »inspirirajo iz tujine«, ii.
• LETAKI ZA PREBIVAVČE
KATANGE
Pripadniki sil OZN so v Elisa-bethvillu delili letake, na katerih pozivajo tamkajšnje prebivavce, naj ne izvajajo Combejevih ukazov o rušenju in požiganju dežele, ker bodo sicer strogo kaznovani.
m PORTUGALSKA PODPIRA COMBEJEVO SECESIJO
Portugalski zunanji minister Nogueira je izjavil, da Salazarjcva vlada nI sprejela poziva generalnega sekretarja OZN U Tanta, naj podpre akcijo svetovne organizacije v Katangi. Tako je Portugalska spet podprla katanško secesijo, s katero jo povezujejo skupni interesi po vsiljevanju kolonialne oblasti nad nekaterimi afriškimi področji.
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do<Tod^i • I
Po več kot enoletnem vojaškem premirju se v dvoredih ln motoriziranih kolonah zopet premikajo po katanških cestah »modre čelade« in zavzemajo mesta, ki so jih držali Combejevi orožniki. Ali je
videti v teh dneh resnično krhko in razpada kot voščene lutke na vročini.
Premik »modrih čelad« v smeri utrjenih Combcjevih postojank ni zamišljen nasilno. Nikoli
Razpadanje
.belega cesarstva'
ta vojaška ofenziva mednarodnih sil v Kongu zadnja? Ali lahko padec nekaterih Combejevih trdnjav in zastraženih mestnih obzidij pomeni razpadanje »belega cesarstva«, ki mu je samo zaradi zaslepljevahja bilo potrebno po-
v preteklosti ni bila vloga mednarodnih sil v Kongu zamišljena
so se Izpridili po zaslugi katanških plačancev, ki jih je .ščitilo s tujo valuto plačano in podkupljeno orožništvo. Skoraj leto dni so se zaman trudili, da bi našli sprejemljivo osnovo za spojitev Ka-tango z ostalim kongoškim matičnim ozemljem. Ko so zaradi sleparij in neprikritih teženj izigravanja propadla direktna pogajanja med odpadnikom Combejem in predsednikom osrednje kongo-ške vlade Adulom, svetovna organizacija ni nehala nuditi svojih dobrih uslug in posredništva. V neurejenih kon soških razmerah so s pomočjo tujih strokovnjakov zasnovali novo federalistično državno ureditev, ki jo je v takšni obliki Combejeva odklonilna Vlada v Ellsabethvillu zavrnila. To
Osrednje vprašanje v sedanjem sporu je ključ, po katerem naj bi delili katanška devizna sredstva, ki pritekajo zaradi razvite trgovinske izmenjave te rudarske pokrajine in številnih tujih rudarskih družb. Osrednja kongoška vlada želi biti udeležena pri delitvi deviznih sredstev. S tem bi se tudi katanški vladi izpodkopale materialne osnove njene oblasti. Combejevi orožniki skušajo z metanjem važnih mostov v Katangi v zrak preprečiti naravno spojitev dežele z ostalimi kongoškimi pokrajinami. Vendar pa se je število Combejevih oporišč na ka-tanškem ozemlju močno skrčilo. »Modre čelade« so do sedaj večino Combejevih postojank zavzele brez boja, kar govori, da
staviti na čelo črnega poglavarja osnovo za naravno ln elementar-Combeja. Combejevo cesarstvo je no  pripojitev  Katange h Kongu
za uprizarjanje medsebojnih spo- pa je bila zadnja meja in zadnji je vojaški odpor katanškega orož-
most, ki bi lahko odstranil razli- ništva in  tujih  najemnlških sil
ke med osredno kongoško. vlado slab in brezizhoden. Glavnina ka-
in iz tujine usmerjeno Combejevo tanškega orožnlštva in Combejeve
posadko v Ellsabethvillu,   ki  je tuje   najemniške   vojske   se je
vedno do sedaj dobila poluho in zbrala v okolici  Kolvezlja, kjer
kritje o pravem času. se utrjuje in kjer je tudi sedež
padov. Toda katanškemu odpad-nlštvu se nI dalo upreti drugače. Vsi najrazličnejši miroljubni ln razumniškl  ukrepi,   da bi našli
Combejeve vlade. Iz tega tabora je tudi slišati, da se bo njegova vojska branila do zadnjega naboja. Vendar pa zaradi nekaterih plemen, ki ne podpirajo več Combejeve odcepitvene politike in njegovih samodržavniških teženj, katanški režim nima nobenih možnosti, da bi se obdržal.
Ker je položaj Combejeve vlade v deželi vedno bolj kritičen, skušajo to krizo prebroditi s tujo podporo. Zavezništvo Velike Britanije in njeni poskusi, da bi dosegla pomiritev v Katangi, so vedno bolj pogosti. — Pritisk je usmerjen tudi s pretnjo Connbe-ja, da bo v skrajnem primeru razrušil tovarne in rudnike tujih družb v Katangi. V tej luči je treba ocenjevati ameriške predloge, ki zahtevajo od Combeja, da sodeluje z OZN in se združi z ostalimi matičnimi pokrajinami v enotno kongoško državo.
ZDRAVKO TOMA2EJ
Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodki * Liudie in do?Wki © tAu&e m dogodki • LUidie in fW0dki m i U*A%n m d
Reorganizacija bančnega sistema na Gorenjskem
Gospodarske vezi se krepijo
Pet dosedanjih občinskih komunalnih bank se je s 1. januarjem spojilo v enotno medobčinsko komunalno banko, ki zagotavlja večjo ekonomsko; moč in boljšo porabo obstoječih sredstev
Vsi občinski ljudski odbori — Jesenice, Kranj, Ra-1 v prvi vrsti sredstva tiste gospo dovljica, škofja Loka in Tržič so v drugi polovici de-r cembra potrdili predloge upravnih odborov občinskih komunalnih bank, da se vse te banke z novim letom spojijo  v  enotno   MEDOBČINSKO KOMUNALNO BANKO s sedežem v Kranju.
Podrobnosti okrog organizacijskega sistema te nove zelo pomembne gospodarske institucije še niso izdelane, še manj pa jo moč že sedaj pisati o oblikah dela te banke. To bodo postopoma izoblikovale same potrebe ustanoviteljev in koristnikov te usta-
Do potnikov nimajo pravilnega odnosa
Skoraj v vsaki številki železar-ja — glasila kolektiva jeseniške Železarne — zasledimo pripombe k nerednim vožnjam in nekulturnemu obnaišanju nekaterih uslužbencev »Avtoservisa Jesenice«, Razen tega pa je še precej individualnih pritožb. Da se voznega reda spričo slabe t. j. poledenele ceste ni mogoče točno držati, je
PREHODI
ZA PEŠCE POZIMI
2e nekaj mesecev je od tega, ko smo tudi v Kranju na križišču cest JLA in »Staneta Žagarja« opazili prehod za pešce —' označen z VINOS ploščicami, ki jih je izdelala tovarna v Grmeču. Tovrstne ploščice na prehodih so pred tem uporabljali tudi v Beogradu. Gre za poskus, če se bo ta način' markiranja prehodov za pešce obnesel tud ipozimi (poleti se je izredno dobro), ko vremen-fiflce razmere hitro zbrišejo barvo s tjaku. — Računajo, da se bodo oznake z VINOS ploščicami ohranile štiri leta. Tako v Kranju ni niti enega prehoda, ki bi bil viden tudi pozimi, medtem ko so za pleskanj o prehodov lani potrošili pol milijona dinarjev. Ce bi vseh 32 kranjskih prehodov označili z novimi ploščicami, bi potrošili nekaj nad 2 milijona dinarjev, razen tega pa bi bili prehodi še lepo oanaeeni in dobro vidni. Po j preteku štirih let bi bila njihova Obnov« znatno cenejša in torej j ekonomski izračun daje prednost ploščicam pred barvo. — C. I
razumljivo .Manj pa je razumljivo, zakaj ni avtobusa po delavce, ki čakajo, da se odpelje na delo, da avtobus ne ustavi na vsaki določeni postaji, da kljub prostoru ne vzame čakajočih potnikov in da nekateri uslužbenci do potnikov nimajo pravega,' da ne rečemo kulturnega odnosa.
Prav gotovo ima tudi podjetje »Avtoservis Jesenice« težave z izpolnjevanjem voznega reda in z določenimi uslužbenci, pa tudi prenapetimi potniki. Dejstvo pa je, da je »Avtoservis« usl.užnost-no podjetje, katerega dolžnost je, da v okviru 'svojih možnosti dela v interesu potrošnikov, ki se poslužujejo avtobusnih prevozov.
P. U.
«| SEMINAR ZA KNJIGOVODJE — Zaradi enotnega dela v šolskih proračunsfkih-knjlgovodskih centrih, ki so začeli delovati z letošnjim letom glede na reorganizacijo šolske mreže v škofjeloški komuni, bo organiziral UO sklada za šolstvo ObLO Šk. Loka seminar. Le-ta bo v ponedeljek (7. t. m.) na škofjeloški osnovni šoli in je namenjen predvsem knjigovodjem omenjenih centrov. Zaželeno pa je, da bi se ga udeležili tudi upravitelji samostojnih šol oz. zavodov, saj jim bo tako olajšano delo pri novem proračunskem poslovanju.
nove. Glavne obrise pa bo določal nov Statut.
V sklepih in pogodbah, ki so jih občinski ljudski odbori že sprejeli, je določeno, da na sedežih sedanjih komunalnih bank ustanovijo podružnice kot eko-nomste enote s samostojnim financiranjem in da te enote še vnaprej opravljajo vse bančne posle razen tistih, ki bodo pripadali osrednji enoti medobčinske banke. Podružnice na sedanjih sedežih bank oziroma občin naj bi tudi v prihodnje samostojno razpolagale z vsemi krediti iz družbenih skladov. Zato je predviden pri vsak; podružnici samostojen kreditni odbor, ki,bo moral skladno z interesi tamkajšnje občine oziroma ^gospodarstva zbirati in usmerjati razpoložljiva sredstva. Tako ne bo samostojnost teritorialnih enot oziroma občuj, v ničemer prikrajšana. Upravni odbor medobčinske banke, v katerega bo vsaka Občina imenovala po tri člane, pa bo odločal o razporeditvi tako imenovanih bančnih sredstev. V o^red-n j i posl ovni e not i bo t u d i zbi rn o računovodstvo, tako bodo tam izdajali obveznice, bančne garancije, kar je velika odgovornost, opravljali posle v zvezi z odobravanjem kreditov industriji in podobno.
Na raznih pogovorih in posvetovanjih pred to reorganizacijo je bilo dosti tehtnih in utemeljenih pomislekov spričo tega, da so potrebe določenih območij zelo različno — na Jesenicah povsem drugačne kot v Skofji Loki, v Tržiču drugačne kot v Radovljici itd. In to, kar je popolnoma prav, je že dobilo svoj pečat tudi v pogodbah. Čeprav je tam rečeno, da nova banka prevzame vso aktivo in pasivo vseh sedanjih bank in tudi njihove pravice in obveznosti, pa je prav tako rečeno tudi drugo — da se v primeru poravnave obveznosti morajo uporabiti
darske organizacije oziroma ob čine, na katerem območju je povzročitelj teh obveznosti itd.
Skratka, gospodarstveniki po vseh občinah so pred omenjeno reorganizacijo zelo resno in tehtno premislili in pretresali dobre in slabe strani. In ob tem se je vse bolj izoblikovalo prepričanje, da bi bilo sodelovanje za vse koristno. Na površini gospodarske in negospodarske aktivnosti posameznih občin vsako leto plavajo začasno še prosta sredstva. Prav tu pa bo naloga nove banke, da bo ta sredstva z ekonomskimi metodami zbirala, združe-tivni proces kroženja. To pa bo vala in jih znova puščala v ak-osnovo vsake komune in dvigalo intenzivneje krepilo materialno življenjsko raven prebivavstva, kar pa je glavni cilj. — K. M.
GLAS BRAVCEV
ALI JE TAKO POSLOVANJE PRAVILNO?
Podjetje KURIVO z Jesenic je dostavilo mojemu sinu pred meseci premog s primanjkljajem 110 kilogramov pri toni. Na utemeljene, dokazane in večkratne reklamacije se podjetje z izgovori in zavlačevanjem izmika, da bi zadevo uredilo. Obenem pa je npr. zanimivo, da noče dobaviti meni že julija naročeni in plačani premog, čeprav iste vrste premog stalno dobavlja strankam. Zdi se mi, da tak postopek ni v posebno čast edinemu podjetju na Jesenicah, ki ima nalogo oskrbovati prebivavce s kurivom.
Janko Hribar Jesenice, Prešernova 15
PRESKRBA S KURIVOM
Kranj z okolico je s kurivom silno slabo preskrbljen. O tem se je že marsikdo prepričal, če je šel v podjetje »Kurivo« in so mu tam rekli, da premoga sploh nimajo. —
Naročnika napišejo, dajo mu npr. številko 6200 — sedaj je število že precej višje — in pravijo, da pred koncem februarja premoga ne morejo dostaviti. Morda bo kdo rekel, naj si vsak preskrbi premog in drva že poleti — to je res in nikakor ni neumno — toda ali ne drži ta nasvet tudi za trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj. Eno izmed najbolj industrijskih mest v Sloveniji bi že moralo biti vsaj toliko oskrbljeno s kurivom, da bi naročniki premog prejeli v nekaj dneh, ne pa v mesecih. Ali naj človek v času najhujšega mraiza, ki se šele bliža, zmrzne? Prej so si ljudje pomagali z drvmi, danes to ni mogoče, ker lastniki gozdov dobijo sečno dovoljenje za svoje potrebe. Zato smo vsi, celo kmetje, navezani na nakup premoga, ki ga pa ni. — Vprašanje je seveda, kdo je kriv, da ga ni. V dnevnem časopisju beremo, da so rudarji tu in tam že davno presegli svoj začrtani plan. Torej?!
Jože Krakar, Voglje 31
Desetič na zatožni klopi
Ciril M., tridesetletni pleskar iz Zg. Kokre, jo moral v preteklih dneh sesti že šestič na zatožno klop zaradi tatvin in goljufij. Tokrat mu je sodilo okrožno sodišče v Kranju za dve tatvini in dve  goljufiji,  s katerimi  si je
S sodišča
»nabral« prav lepe vsote potrebne za brezdelno životarjenje, ki se ga je navadil.
Obravnava jc ugotovila, da si je prisvojil 17. julija tega leta iz hodnika v 2. nadstropju hotela Evrope preprogo vredno okoli 30.000 dinarjev, 23. avgusta pa moped Jožeta Zoamana iz Kranja, ki mu ga je odpeljal izpred kina »Center«. Preprogo so dobili organi LM po izsleditvi stori vca še pri njem varno zvito in hranjeno, moped pa je moral vrniti že nekaj dni po tatvini oškodovancu samemu, ki ga je opazil na vožnji skozi mesto. Sicer zelo zviti Ciril ni vedel boljšega izgovora — kot da mu je moped »podaril« neki nepoznani moški.
Da je pa Ciril drugače res zvit,
sta pokazala oba primera goljufije. Ko se je vozil 25. avgusta z avtobusom proti Golniku, se je predstavil Rudolfu Grčarju, ki je doma v Zagorici pri Radomljah in je bil na potu v bolnišnico, za vratarja te bolnišnice in ga prepričal, da bolniki tam ne smejo imeti nobenega denarja. Grčar mu je verjel in mu izročil' v »hrambo« 21000 dinarjev gotovine. Pri tem mu je pa obtoženec spretno podtaknil v podpis listek, ki je vseboval pooblastilo za dvig zneksa 20.000 dinarjev na oškodovančevem domu. To »pooblastilo« je obtoženec takoj naslednjega dne že izrabil ln dobil od Grčar-jeve hčerke proti zagotovilu, da bo nabavil za ta znesek »iz inozemstva zdravila«, vseh 20.000 dinarjev.
V začetku avgusta t. 1. pa je izrabil obtoženec od oškodovanke Angelo Zupančič iz Kranja 22.000 din pod pretvezo, da rabi ta znesek nujno za poravnavo nekih sodnih stroškov. Zupančičevo je prepričal, da je dober »znanec« njene hčerke in se ji je res zasmilil, tako da mu je pomagala iz »hude zagate«. Zastavil ji je celo svoje kolo, ki ga je pa kma-
Kdo je kriv za zamujanje in in izgubljanje poštnih pošiljk?
0 Na tb vprašanje zelo težko odgovoriti, dar gre za navadne pisemske pošiljke, o katerih se ne vodi nobena evidenca, medlem ko je pri knjiženih pošiljkah to lažje. PrJ sprejemu na pošli dobi pošiljatelj ' potrdilo, v fazi prenosa so te po-5il;io vpisane v določenih doku-/uduia, pri dostavi ali izročanju pi se mora naslovnik podpisati. Zail jc reševanje pritožb o teh pošiljkah ali odgovarjanje na poizvedovanje lažje in uspešnejše.
V tem sestavku bi hotel obravnavati navadne pisemske pošiljke, ker je teh največ in ker le te ptt delavcem tako pri odpravljanju v naslovni kraj in pri dostavi in Izročanju povzročajo če-■tokrat silne težave, ki jih pa ne bi bilo, če bi bili pošiljatelji takih pošiljk bolje seznanjeni s po-
je včasih ] trebo po točnem naslavljanju, zlasti ka- j Marsikatera pritožba zaradi zamujenega rofea, prepoznega prejema ali celo »izgube« pošiljke bi potem odpadla. Vedeti moramo namreč, da niso vse pošiljke, ki jih naslovnik ni prejel ali pa niso bile vrnjene pošiljatelju, izgubljene.
Pri ptt podjetjih so formirane komisije, ki jim pošte vsak mesec dvakrat pošiljajo take pošiljke, ki jih niso mogle vrniti pošiljatelju (ker ta ni poznan, ker ni navedel svojega naslova). Takih pošiljk prejme komisija pri ptt podjetju v Kranju mesečno povprečno 400, od teh jih vrne pošiljatelju, ki ga ugotovi v pismu, povprečno 50' mesečno, vse ostale pi so »izgubljene«. V glavnem so to razglednice, kjer običajno pošiljatelj svojega naslova
ne navede. Ce upoštevamo, da na Gorenjskem dostavimo ali izročimo na pošti naslovnikom okrog 12 milijonov pisomskih pošiljk letno, potem število »izgubljenih« pošiljk ni veliko, še manj pa bi jih" bilo, če bi pošiljke vsi točno naslavljali.
Ko pa pri zamujenih ali izgubljenih pošiljkah iščemo krivce, ugotavljamo, da so odgovorni tako:
1. pošiljatelj, 2. naslovnik, 3. tretje osebe, 4. normalni riziko pri delu v PIT.
Vzrokov za zakasnitev ali »izgubo« povzročata največ prva dva. Pošiljatelj včasih ne napiše na pošiljko niti naslova. Vsak mesec se pojavljajo take pošiljke, in če slučajno ugotovimo pošiljatelja in mu pošiljko vrnemo, ne
moro verjeti, da se je njemu lahko to pripetilo. In če pošiljatelja ne ugotovimo? Potem je pošiljka »izgubljena«, krivi P& poštni delavci. Pošiljke se naslavljajo v notranjem prometu lahko samo v latinici ali cirilici, v mednarodnem prometu pa samo v latiniei, le za Bolgarijo in SSSR je dovoljena tudi cirilica. Naslovi so često slabo napisani, nečitljivi, mnogokrat manjka za naslovnika pristojna pojta, ki mora biti točno označena. Večkrat je v naslovu več pošt. Kako naj poštni uslužbenci, ki sicer morajo poznati geografijo, potem vedo, katera od navedenih pošt jc pristojna za naslovnika. Taka pošiljka sicer ni izgubljena, zelo verjetno pa bo kasnila, ker bo potovala od pošte do pošte, ki so označeno V naslovu. Pri nepravilnem naslavljanju pa ugotavljamo, da je več takih pošiljateljev med pravnimi osebami, manj med fizičnimi. Razlika je le v tem, da večino takih pošiljk poštni delavci tudi brez zamud spravijo do naslovnikov, včasih pa to tudi ni mogoče. Vedeti, moramo pri tem, da
so vse pošte med seboj povezane z različnimi prevoznimi sredstvi, da se pošta poslužuje tistih, ki so zanjo najugodnejša, in to po principu, da čez dan pošta pošilj-^ ke zbira, v večernih in nočnih urah prevaža, tako da bi bile naslednji dan zjutraj na naslovni pošti, kjer bi bilo dostavljene ali izročene. Pri tem pa ni važno, da pošiljka opravi na tej poti od pošiljatelja do naslovnika najkrajšo pot, ampak da pravočasno pride v roke naslovniku. Zato se bo marsikdo začudil, ko bo to čital, da npr. pošiljke iz Kranja za naslovnike v Kropi potujejo v Kropo preko Jesenic. Zakaj? Pošta Kranj nima nobene za pošto primerne prometno zveze s Kropo. Z -Jesenic pa vozi vsak dan zjutraj avtobus mimo Krope v Pod-nart in tako so pošiljke v Kropi že pred 8. uro. Isto velja tudi za pošti Kamna gorica in Podnart. Toda takih primerov je še več.
J02E PRAPROTNIK
( Nadaljevanje prihodnjič)
lu potem spet zvabil nazaj od njene hčerke.
Obtoženec dejanj ni tajil, pa tudi ne krivde. Njegovega zagovora, da jo bil brez posla in zaslužka ter da je pač potreboval sredstva za preživljanje, nekaj pa tudi za pijačo, sodišče seveda ni moglo sprejeti in ga je kot nepoboljšljivega povratnika, ki bi ee vsekakor lahko pošteno« preživljal, ker je še mlad in zdrav, obsodilo na tri leta strogega zapora. Naložilo mu jo tudi povračilo škode.
BELEŽKA
Za deset dni 108 tisočakov
Občinski odbor RK v Skofji Loki bo tudi v letošnjih zimskih mesecih priredil -vrsto tako imenovanih razširjenih prosvetno-zdravstvenih tečajev. Le-ti bodo med drugim v Zmincu, Davči; Sorici, Lučinah in še v nekaterih krajih; v Poljanah pa bo šola za življenje.
Pri pripravah za prvi tovrstni tečaj, za katerega se je že prijavilo blizu 20 deklet iz Zminca, pa so naleteli organizatorji na dokaj čudne ovire. V okviru tega tečaja naj bi se prijavljena dekleta v desetih dneh seznanile s teorijo in tudi praktično preizkusile kuharsko sposobnosti. Za to je potrebna vsekakor strokovna predavateljica. Obrnili so se na zavod za napredek gospodinjstva v Kranju, kjer so dejali, da je potrebno za deset dni njihove strokovne predavateljice odšteti nič več in nič manj kot 108 tlsoča-kov(!). Ta vsekakor pretirano visoka številka je škofjeloške organizatorje kuharskega tečaja močno presenetila. Niso' mogli verjeti, zato so povprašali na ljubljanski zavod za napredek gospodinjstva samo za ceno. Odgovorili so jim, da je njihova strokovna predavateljica na voljo za približno 40 tisoč dinarjev. Vsak komentar je seveda odveč. — St. S.
PONEDfiT.TFK.   7 Ta^Tr'a
mali, oSKSP?mah ^6|rc&s3
prodam
Poceni prodam dvojne vprežne sanj, ročno slamoreznico ter gumi in navadni voz. Kranj, Škofjeloška 36 G
Prodam NSU Maksi ja 173 ccm s prevoženimi 7.000 km — črne barvo. Anton Mohorič, Britof 32, Kranj      t 10
Prodam nekaj vreč koruzne slar tne. Naslov v oglasnem oddelku
58
Ugodno prodam olro.škj kavč. smuči % opremo in čcvl.r-"neurje. Naslov v oglasnem oddelku
Prodam IGO letev 3x5 za streho. Naslov v oglasnem oddelku 53
ostalo
AMD Šenčur obvešča, da se prične tečaj za voznike metornih vozil A in B kategorije v četrtek, 10. t. m., ob 17. uri v prostorih društva v Šenčurju. Prijave sprejemamo isti dan od 16. ure dalje 59
Za gostilno »Zlata riba« v Kranju   in   »Majolka«   v Šenčurju
sprejmemo po eno toeajko. Po,<*oj
vsaj polkvalificirana. V gostilni »Majolka« stanovanje preskrbljeno 60
Podpisani Slavko Flnrjančlč opozarjam vsakogar, da nisem plačnik dolgov svoj" žsne Nade Florjančič. Slavko Florjančič
61
Žensko srednjih \ri ža rs
dinjstvo v dopolcl.-nckrm Času sprejmem takoj, Jenko, Kranj Prešernova 3 62
Zamenjam    konju    za kravo.
Stražišče, Ješetova 30, Kranj 63
30-letni tekstilec in trezen moki želj spoznati žensko v Kranju aH bližnji okolici v starosti do 31 Irt pod pogojem, da ima možno-šti za skupno zakonsko življenje {?. enim otrokom niso izključene). Naslov pustite v oglasnem oddelku 64
Sprejmem delavko kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 63
Opazovano osebo, ki mi je 3. januarja 1962 vzela pri gimnaziji aktovko s kolesa, opozarjam, naj mi jo takoj vrne 66
Podpisani Albin Pogačnik z Jezerskega 52 preklicujem besede, ki sem jih izrekel proti Herbertu Brunu, direktorju DOMA 67
Jubilejno leto rateških smučarjev
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE 1 v Kranju
OBVEŠČA VSE UPOKOJENCE
da je bila za mesec januar 1963 nakazana redna pokojnina za januar 1963 in znesek 1.600 din dodatka zaradi podražitve kruha in močnih izdelkov vključno oktober — december in januar. Razen tega je bil nakazan tudi dodatek na pokojnine, ki jc bil uveden v letu 1962, in sicer v mesečnem znesku, in nc več v tromesečnem kot doslej. V prihodnje bo zavod nakazoval dodatek na pokojnino t dodatkom za podražitev kruha pri rednem mesečnem nakazilu.
OBVESTILO
Obveščamo vse državne organe, gospodarske organizacije, zavode in državljane, da je okrajni ljudski odbor Kranj na podlagi 2. člena zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin (Uradni list LRS, št. 39/62) prenehal s poslovanjem 31. 12. 1962.
Vloge namenjene okrajnim organom je treba od 1. 1. 1963 naprej dostavljati na naslov okrajni ljudski odbor Ljubljana.
Okrajni ljudski odbor Kranj
REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL
OBVESTILO
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KRANJ — ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBVEŠČA TISTE UPORABNIKE MOTORNIH VOZIL, KI ŠE NISO PODALJŠALI VELJAVNOSTI PROMETNIH DOVOLJENJ ZA LETO 1963, DA TO LAHKO OPRA-VIJO DO 13. 1. 1963.
Podaljševanje prometnih dovoljenj bomo opravljali v stavbi občinskega ljudskega odbora Kranj — referat za promet, Titov trg 4, soba št. 1 dnevno od 7. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldne od 14. do 17. ure.
OPOZARJAMO VSE ZAMUDNIKE, DA PO 15* JANUARJU 1963 NE BOMO VEČ PODALJŠEVALI PROMETNIH DOVOLJENJ, PAČ PA BOMO ZA NEREGISTRIRANA VOZILA ZAHTEVALI VRNITEV TABLIC IN PROMETNIH DOVOLJENJ TER VOZILA ČRTALI IZ EVIDENCE.
Oddelek za notranje zadeve ObLO Kranj
V letošnjem predolimpijskem letu in tik pred praznikom Planice slavi smučarsko društvo Rateče pomemben jubilej — 40-lctnico svojega dela. Prav jc, da se ob njihovem občnem zboru, ki je bil konec minulega meseca, spomnimo na njih in v kratkem pregledamo njihovo zimsko športno delo.
Pionir našega smučarskega športa Rudolf Badjura je začel prirejati smučarske izlete in tekmovali ia prav v Ratečah in Planici, kjer so mu bili prebivavci vedno pripravljeni pomagati pri organizaciji in tudi tekmovati. Leta 1922 so marljivi Ratcčani že ustanovili enega izmed prvih smučarskih društev pri nas. Torej jc sedaj za njimi že štirideset let dela — in, kar ni uspelo napraviti članom tega društva pred štiridesetimi leti z Vinkom Jalenom na čelu, bodo ustvarili sedanji člani, ki jih vodi Alojz Mlinar, pa tudi v prihodnje bodo Ratcčani še gojili smučanje in dosegli uspehe pri delu in na tekmovanjih ...
Iz Rateč so že od prvih začetkov prihajali odlični smučarji, ki
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Poročilo	o žrebanju
NOVOLETNE	LOTERIJE 1963
Srečke	so zadelo
s končnicami	dobitek din
0	1.000
31490	81.000
.38420	81.000
97930	61.000
291	10.000
3591	20.000
07321	60.000
493121	3,000.000
75°2	30.000
9912	20.000
76932	60.000
08472	60.000
027722	5,000.000
493	6.000
1 1573	. 20.000
3663	40.000
29073	fiO.000
291103	500.000
664	10.000
1514	40.000
6544	30.000
32814	60.000
43994	80.000
68824	80.000
97394	100.000
108104	1,000.000
3606	20.000
5176	20.000
5606	30.000
5746	20.000
05936	80.000
43596	60.000
56236	80.000
63816	60.000
87596	300.000
93616	80.000
47	2.000
57	4.000
1047	32.000
01737	200.000
52577	80.000
53597	100.000 .
56517	100.000
108	6.000
838	6.000
848	6.000
2508	20.000
46508	100.000
63978	100.000
93278	100.000
2«	2.000
49	3.000
0130	20.000
6320	22.000
7779	20.000
05160	60.000
15939	80.000
61279	60.000
63359	80.000
217180	4,000.000
448369	2,000.000
so predstavljali naše republiške in državne prvake ter reprezentante. Predvsem so bili uspešni tekači in
skakavci, zakaj za alpince v okolici Rateč ni najboljših pogojev. Pionirji domačega smučanja so bili Maks Juvan, Janez in Andrej Kerštajn, odlični tekač Anton Pc-trič, skakavec Janko Mežik in drugi. To pa niso bili edini državni prvaki in reprezentanti iz Rateč, zakaj pridružila sta se jim še
Večji dobitki v Sloveniji: v Ljubljani 3,000.000 din na št. 493121; v Ljubljani 500.000 din na št. 291103; v Domžalah 100.000 din na številko 346508; v Kopru 100.000 din na št. 153597; v Novi Gorici 100.000 din na št. 456517 itd.
Motiv iz Rateč, ki so te dni praznovale pomemben smučarski jubilej
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil mož, oče, stari oče, stric in bratranec
MIHA OMAN
pismonoša v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 7. januarja 1963, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Kranju, Cesta talcev št. 4.
ŽALUJOČI: žena Antonija, sinovi Miha, Ivan z družino, Franc z družino, hčerke Marija z družino, Slavko z družino, Tončka, Kar-linca, Anica, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.
Kranj, Stražišče, Bitnje, Naklo, Ljubljana, Maribor, Beograd
ZAHVALA
Dne 7. januarja 1963 je preteklo leto dni, kar nas je nenadoma zapustil naš dobri mož ln skrbni Dče
JANEZ ZVAN-Dravski Ohranili ga bomo v trajnem spominu
žena z otrokoma
braia Janez in Andr-nj Rožič in cela vrsta mladih tekačev, skakav-cev in kombinatorcev, ki še sedaj nezadržano napredujejo in pomenijo vrh našega tekaškega športa.
Na nedavnem občnem zboru so navdušeni ljubitelji smučanja pregledali svoje J0-letno delo, ustanovitelja društva pa so odlikovali s častnimi darili. Ob tej priložnosti so vrteli tudi vrsto smučarskih filmov (Kulm, Planica, Sestriere, Kitzbuchel, Bohinj, Pokljuka), kar je bilo za domačine posebno doživetje. Nekaj posebnega pa je bila tudi razstava pokalov, diplom in plaket, ki so jih rateški smučarji častno priborili v svojem dolgoletnem športnem udejstvova-nju.
Ob pomembnem jubileju smučarjem iz Rateč iskreno čestitamo, v prihodnje pa jim želimo še obilo uspehov in zmag na smučarskih
poljanah.
Štiridesctletnica
\
Pred dnevi sta Jakob ln Frančiška Sedej iz Hobovš pri Start Oselici praznovala štirideseti etni-
OO skupnega življenja. Kljub visoki starosti — Jakob jih ima 87, Frančiška 70 let — se dobro počutita in sta vsakdanjim opravilom še vedno kos. Njuna domačija je v dokaj hribovitem svetu in Jakob še vedno kljubuje košu, v katerem nosi krmo za živino in podobno. Med NOB sta požrtvovalno sodelovala z borci za lepše življenje.
NESREČE
Zaradi poledice
Prvi četrtek v letošnjem letu smo zabeležili na Gorenjskem tri prometne nesreče, ki so terjalo le materialno škodo.
NI UPOŠTEVAL ZNAKA
Na cesti II. reda Kranj-Skofja Loka v naselju Zabnica je ob 8.2() uri trčil tovornjak KR-54-78, ki ga je upravljal Niko Bogataj v osebni avtomobil KR-57-23. Lc-tega je upravljal Vili Rinaldo, ki je vozil iz Sk. Loke proti Kranju Ln ni upošteval znaka »obvezno odstopanje« ter zapeljal na most. Iz nasprotne smeri je pripeljal tovornjak, ki je zapeljal na most. skrajno desno in se zaradi tega zadel v železni drog ograje na mostu. Od tu pa ga je zaradi poledenele ceste zaneslo v osebni avtomobil. Približna škoda na obeh vozilih — 55.000 dinarjev.
Na cesti II. reda Lesce-Bled na Betinskem klancu je ob 10.15 uri trčil osebni avtomobil KR 47-67, ki ga je upravljal Franc Zupančič v avtobus KR 41-16. Do trčenja je prišlo, ker je voznik osebnega avtomobila pritisnil na zavoro in ga jo zaradi zasnežene ceste zaneslo v avtobus, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Približna škoda obeh vozil: 42.000 dinarjev.
Na cesti III. reda Podvin-2i-rovnica v naselju Zapuže je trčil osebni avtomobil KR 56-58; voznik Janez Cankar v tovornjak KR 45-64, ki ga je upravljal Ri-hard Knific. Zaradi spolzke ceste je osebnega zaneslo v tovornega, pri čemer je nastalo za okoli 30 tisočakov škode.
. Raznašavko-ca za dostavljanje časnika Delo na dom sprejmemo takoj. Dober zaslužek. Stanovanje ni na razpolago. Ponudbe sprejema podružnica ČP Delo Kranj.
JBBH3
a t e r a
Čakal naj bi v letališki restavraciji. Ob sedmih. '.« Potem i?e jo sklonil k meni: »Nekaj vam bom povedal: pobegnil bom. 2e jutri zjutraj ... « »Kam?«
»V Hamburgii imajo tudi bar Eden. Lastnik je isti. Cfovoril Bem
z možem. Tu bom vse opustil.« »Iz strahu?«
»Da,« je rekel. Dolge trepalnice so mu drhtele. »Ne vem, kakšno vlogo imate v tej družini. Pa mi jo vseeno. Povem vam le to, da je ženska nevarna.«
»Ah kje, nesmisel.«
»2lvljensko nevarna.« Prikimal jc. »Carla!« Prišla je bliže.
»Poglej, kaj imam tule?«
»Letalsko vozovnico. Za Pariz. Cemu?«
»Kaj naj počnem z njo?«
»Robertu jo vtakni v žep.«
»Zaopmni si, da isem to tudi storil.« Spolzel je s stolčka. »Morda to bo še kdo vprašal, kaj sem storil.«
Smešni možakar z žogami se je priklanjal. Gostje so ploskali. Aoni Worm mi je dejal: »Pomislite name!« Potem naju je zapu-
»Prikupen fant,« je rekla ženska za barom. »2e nekaj dni jo ves zmešan. Nihče ne ve, čemu. Jutri odhaja.«
Toni Worm je sedel h klavirju in začel spet igrati. Na plesišče 3« prišla svetlolasa deklica s prijaznim šimpanzom. Opica je slekla
svetlolaso dekletce, ki me je spominjalo na Nino Brummerjevo. Pomislil sem na stanovanje Tonija VVorma in se spomni, kakšna je bila'Nina gola. 1'
»Je tvoja hčerka tuid svetlolasa?« sem vprašal žensko za barom.
»Da, ljubček. Vendar je pristna svetlolaska, ne barvana kakor tale!«
»Ne moreš poskrbeti, da bi lahko poprej odšla od tod?« sem vprašal in porinil bankovec pod kozarec.
4.
Nini Brummerjevi nisem pripovedoval o barski dami Carli in njeni hčerki Mirni, zakaj stvar ni bila pomembna. Toda ostalo sem ji povedal tisti večer, 27. avgusta, ko sva sedela v letališki restavraciji. Povedal sem ji vse, kar sem pravkar napisal.
Medtem ko sem govoril, se je zunaj pošteno stemnilo. Vihar se je spreminjal v pravi orkan. Pred kontrolnim stolpom sem videl poplesujoče svetilke, podobne baletu. Med pripovedovanjem sta pristali dve, vzletelo pa eno letalo. V restavraciji je sedelo sedem gostov in majhen deček.
» ... in tako,« sem sklenil svoje poročilo, »jo prišla letalska vozovnica v mojo posest. Tako sem vedel, da vas lahko danes po-popoldne čakam na tem kraju.«
Molče je strmela vame. Bledi obraz je bil podoben maski. Oči so se ji vročično lesketale. Le oči so kazale znamenja življenja.
»Mi zdaj verjamete?«
»Ne,« je rekla Nina Brummerjeva. »Ne morem verjeti. Saj ne more biti resnično. Bilo bi... prestrašno.« »Pojdiva.« »Ostati moram.« »Kako dogo?«
»Dokler etalo ne bo, vzletelo.« Ura je kazala sedem in 25 minut. »Verjemite mi vendar, vse je zaman..,« »Čakala bom.«
»Pokilcali vas bodo ... Oba ... njegovo ime, vašo ime...« »Čakala bom«.
»Tukaj utegnejo biti vaši prijatelji... znanci vašega soproga ...«
Nina Brummerjeva se je jokala. »Mar ne razumete, da mi je vseeno! Ostala bom tukaj in čakala.«
Nenadoma sem opazil, da mi roko drhtijo. Čudno, sem po-mkslil, saj gre vendar za usodo Nine Brummerjeve in ne zame...
Nasledjih trideset minut ne bom najbrž nikdar pozabil. Se dolgo bom mislil nanje. Prisostvoval sem grozjivemu poteku dogodkov. Mlada ženska je ostarca. Lopa ženska je postala grda. Propadala je od minute do minute.
Nina Brummerjeva je odmaknila opgied. Ne bi sem videti, da joče. Vsi so jo videli, vsi, kar jih je bilo y restavraciji.
»Toni je tb rekel, mar jc res rekel, da noče imeti več opravka z menoj?«
»Poskušajte ga razumeti. Mladenič je in hudo se boji. Toni. . .«
»Je tako rekel?«
»Da.«
»Mar je rekel: pobegnil bom?« »Povedal sem vam vse, kar Je rekel.«
Mali deček je prišel, bliže, si brskal po nosku in strme v Nino Brummerjevo.
»Sicgfriod!« ga Je poklicaa mati. »Pridi takoj sem!«
Ob sedmih in 35 minut je glas v zvočniku začel opozarjati: »Gospod Toni Worm. ki potuje t Air France v Pariz, prosim, prici it ek odrpavni linici!«
»Tukaj imate,« sem rekel.
»Vseeno,« je zacepetala.
Začel sem se znojiti. Ljudje so naju opazovali.
Ob sedmih in štirideset minut je hripav glas iz zvočnika spet začel poizvedovati po Toniju Wormsu. Ob sedmih in petinštirideset minut vnovič. Zdaj je zvenel neučakano in jezno.
»Plačal bom.« sem vzkliknil. Natakar je molče vzel denar. Dejal sem: »Pojdiva vsaj dol.«
»Tukaj sem se dogovoria. Ostati moram tukaj.«
»Ne bo prišel.«
»Saj je šele petnajst minut pred osmo.«
Glas iz zvočnika: »Posuh, prosim Air France napoveduje od-ho 541 proti Parizu! Potnike prosimo, naj vstopijo pri izhodu III. Moje dame in gospodje, želimo vam prijeten poleti«
Sedem in osemin.štirideset minut.
•POvpnrTTPir.  r ISimirf« 1963
. ŠPOMT • ŠPORT
Izrede
Dellamee v štafeti
Druga polovica našega razgovora z najboljšimi gorenjskimi športniki
Najboljši športniki odgovarjajo na naša vprašanja
Za novoletno številko našega lista je na deset vprašanj odgovorila prva petorica najboljših gorenjskih športnikov, danes pa objavljamo razgovore z ostalimi petimi najboljšimi —^po?vrstnem,redu, kot so ga v nagradni anketi določili naši bravci. • — Sedaj, ko so nekateri »izbranci« sredi tekmovalne sezone, smo le s težavo uspeli dobiti njihove izjave. Kljub temu'je ^nekako šlo in so se vsi prijazno odzvali naši prošnji. Deseto vprašanje je vsakemu izmed njih postavila nagrajenka ankete »Izberite najboljšega športnika Gorenjske 1962« Marija BAJCEVA iz Maribora.
PETER LAKOTA
I 1. Ka} misliš o Sum i ju?
0 Predvsem je škoda, da jc prenehal tekmovati, ker bi to ali prihodnje leto prav gotovo dosegel svoj višek. Skoda, da ne misli tekmovati miti sedaj, ko so se »►sporne stvari« z Zvezo že uredile, zakaj na tekmovanjih, bi bil brez dvoma naš najuspešnejši smučar, kot je bil tudi zadnja tri leta.
2. Ob neki priložnosti je naša najboljša umetnostna dnsavka Tjaša Andree dejala, da si najboljši plesavec med športniki. — Kaj praviš na to?
# Kot ob vsaki razglasitvi rezultatov šludenlovskih tekem, smo tudi lani na univerziadi v Villiarsu potem plesali. Spominjam se, da sem tedaj plesal z njo. Zaigrali so nam nekaj twi-stov. Ja, če ona tako pravi, se jaz  čutim samo počaščenega..,
3. Ali veš za kakšno isenzacijo? 0  Sedaj še ne.  Senzacija bo,
ce bom končno diplomiral na fakulteti za gozdarstvo!
4. Ali so pokali in trofeje, ki si jih osvojil, veliko vredni?
4» Za vsakega športnika so to najlepši spomini, ki jih ne moreš kupiti, zato njihove vrednosti ne morem izraziti v denarju.
5. Kam si najdlje potoval?
# Na svetovno prvenstvo v Zakopane, kamor smo se vozili tri dni in dve noči. Daleč torej le bolj po času potovanja, saj le-ti niti niso toliko oddaljeni od nas.
6. Ali je »žabja vožnja« s smučmi, ki so jo izumili francoski al-pinci, skrivnostna pot k večjemu uspehu?
O Sedaj so francoski smučarji •»izumili« še »raketni slog«. Sliši se, da njihov trener Bonet vsako progo, na kateri tekmujejo, temeljito pregleda in potem tekmo-jvaveem pove, na katerih mestih morajo voziti »žabo« in na katerih »raketo«. Prepričan sem, da je ^se skupaj njihov psihološki trik.
7. Komu si se najbolj smejal? O  Jožetu Klinarju - Moku pred
leti na mladinskem prvenstvu v 'Tržiču. Po končanem tekmovanju so nas dali spat v neki prostor, tako da še sami nismo vedeli, kje smo. On je bil najbolj »slven« in je hotel prespati na najboljšem mestu in na najboljši slamarici. Pa se je opekel, zakaj prespal ni nikjer drugje kot v izložbenem oknu nekega lokala! Tržieani so si zjutraj z zanimanjem ogledovali »razstavljenega« smučarja.
8. Koga se na srmieaimkih poljanah najbolj bojiš?
O Iz previdnosti bom raje odgovoril na: Ccsa... — Smrek in telegrafskih drogov.
9. Ali so bili bravoi pri izbiri najboljših športnikov Gorenjske realni?
H Seveda so bili. Sam sem bil presenečen nad tako visokim mestom.
10. Cemu pripisuješ svoje do-se ke?
0 Zelo veliko treniram, zlasti tudi v predsezoni.
LUDVIK ZAJC
šoli?
ker imajo dosti za   moje športno
1. Kako gre v £  Kar dobro,
razumevanja udejstvovanjc.
2. Katera [zmed gorenjskih športnic ti je najbolj pri srcu?
Majda Ankcle.
3. Kakšnemu poklicu se misliš posvetiti?
0 Rad bi nadaljeval s študi-lem metalurgije.
4, Ali, boš dobil nove skakalne smuči, ki jih je Zveza namenila najboljšim skakavcem?
% Ne vem. Na turnejo bom zaenkrat odpotoval kar s starimi, ki niti par niso.
5. Ali bo letos v Planici »daleč neslo«?
9 Zase mislim, da bo vse odvisno od konkurence. Upam pa, da bo šlo čez 100 metrov.
(i. Koliko skokov imaš letos že »v nogah« (pred turnejo)?
0 Blizu 140, če štejem tudi tiste na skakalnici iz umetne mase.
7. Kdaj se bo Pečar vrnil iz JLA?
% Tega nihče izmed nas ne ve točno, vendar bo marca skoraj gotovo skakal v Planici.
8. Ali v našem časopisu dosti pišemo o skakavcih?
0  Se kar.
!). Koliko držav si že videl? 0 Avstrijo, Italijo, Švico, Nemčijo, Poljsko, Norveško in Finsko.
10. Cemu pripisuješ svoje dosežke?
O Za skakanje je razen treninga potreben tudi občutek in talent.
MARJANA PLUT
1. Ali boš kljub preselitvi v Ljubljano ostala članica Triglava?
® Ja, kam pa naj grem?! Na vsak način, saj sem že sedem let članica kranjskega kluba.
2. Kolikokrat si bila že republiška prvakinja?
9 Tega pa ne vem točno. Mislim, da posamezno štirikrat, nekajkrat pa še v dvojicah.
3. Kaj manjka jugoslovanskemu ženskemu namiznemu tenisu?
# Marsikaj. Mislim, da predvsem načrtno delo z igravkami, ki bi že zdavnaj dosegle večje uspehe, če bi z njimi delali kot z moškimi. Tudi izbira /veznega trenerja ni najbolj posrečena. — Vse to pa pripelje do tega, da igravke same nismo zainteresirane za kakršnekoli uspehe.
4. Kako preživiš prositi čas?
# V Ljubljani imam možnost videti več športnih prireditev in res malokatero zamudim. Tudi v kino hodim precej.
5. Ali raje vidiš, da je v časopisu tvoja slika, ali članek o tebi?
® Članek, ker slika malokatc-ra dobro uspe.
6. Kateri šport se .ti zdi lepši kot namizni tenis?
# Teh je veliko. Ali naj jih nekaj naštejem? — Tenis, smučanje, košarka...
7. S katerim igravcem igraš najraje v mešanih parih?
H To je zame ena najbolj groznih disciplin in zato v paru z nikomer ne igram rada. Trenutno sva dvojica Frelih in jaz.
8. Se ti zdijo skupne priprave pred pomembnimi nastopi korist -ne?
0 Na vsak način, vendar ne take. kot so bile v zadnjem času.
9. Največja želja ob prestopu iz starega v novo leto?
£ Joj, koliko jih imam! Da bi čimprej doštudirala, da bi . ..
10. Kateri USOeh 1i je prinesel na i več i e veselje?
<sn Vsak opravljeni iznit na fakulteti je zame uspeh, ki sem ga zelo vesela.
MAJDA ANKELE
1. Kaj misliš o izbiri državnih reprezentantov. ki so bili na sknnrrh treningih?
4* Tisti, ki so jih izbirali. Že vedo. zakaj so jih izbrali. Izbira se mi zdi pravilna.
2. Katera je tvoja vzornica v smučanju?
% Od doimačih prav gotovo Slava Zupančičeva, od tujih pa Marianne Jahn.
3. Slišni sem, da nameravaš prestopiti k ljubljanski Enotnosti?
0 O, to pa ni res! To pravim tedaj, ko me v klubu kaj ujezi. Rada pa bi, da bi Triglav več sodeloval z drugimi slovenskimi smučarskimi klubi.
4. Koliko kilometrov si letos že presmučala?
O  Mislim, da okrog 150.
5. Tvoj življenjski cilj v športu...
O Glede na razmere, v katerih smučam, bi zelo težko dosegla kaj več, kot sem.
6. ... in v privatnem življenju? £  Rada bi uspešno dokončala
visoko šolo za telesno kulturo.
7. Kateri izmed naših smučarjev je najbolj družaben?
%  Janez Sumi.
8. Kaj bi najprej storila, če bi zvedela, da si zadela milijon?
0 Od veselja bi skočila do stropa. O tem, kako bi denar porabila, pa še nisem razmišljala.
9. Kaj te najhitreje ujezi?
% Kadar prično govoriti, da spet manjka denarja za smučanje. (Oče pa je menil, da takrat, ko se z njo začne pogovarjati o smučanju.)
10. Cemu pripisuješ svoje dosežke?
% Temu, da se s športom ukvarjam, kar pomnim in da sem najprej začela telovadili. Nekaj pa je tudi v družini . ..
CIRIL KIIMAR
1. Nekaj besed o soigravcih?
O Ce govorim o igravcih v našem ligaškem moštvu, moram reči, da vsi niso enako kvalitetni. Pet jih po mojem sodi v vrh evropskega hokeja, ostali pa bolj ali manj zaostajajo.
2. Ali ste res najboljši v moštvu Jesenic, kot so menili bravci našega lista?
0 Ne trdim, da sem najbolj«?. Kot sem dejal, menim, da je pet boljših od ostalih in po mnenju nekaterih sodim v to petorico.
3. Kdo bo letois državni prvak v hokeju na ledu?
#   Nedvomno   spel Jeseničani.
4. Kakšni so odnosi med hokejisti Jesenic in Olimpijc?
© Odnosi med samimi igravci so prijateljski in športni. Zdi se mi, da tisto »nezdravo« povzročajo nekateri ljubljanski novinarji, ki nerealno poročajo s tekem.
5. Katero masto bo Jugosla\ zavzela na svetovnem hokejske., prvenstvu?
© Ce bo Jugoslavija sodelovala na svetovnem prvenstvu, bo v C .skupina tretja.
6. Povejte za vas najzanimivejšo vest zadnjega tedna!
ft Najbolj sem bil presenečen, ko sem po nedeljskih skokih na 80-metrski skakalnici v Planici bral, da so naši skakavci dobro pripravljeni. — Po skokih sodeč (tekme sem si ogledal) mislim, da sta pripravljena le Zaje in Oman.
7. Kje se bolj izživljate — pri nogometu ali hokeju?
% Uspešneje vsekakor v hokeju. Moram tudi povedati, da sem letos prenehal igrati nogomet; mislim pa tudi, da je letošnja hokejska sezona zame zadnja.
8. So pri našem hokeju bolj učinkovite solo ali kolektivne akcije?
$ Solo akcija uspe le po enkrat v vsaki tretjini, sicer pa je hokej izrazito kolektivna igra, ki jo lepe solo akcije samo bogatijo.
9. Katerega športnika najbolj cenite?
tj, Najbolj cenim Mira Cerarja, vendar se mi zdi, da podobne prvake nekolik.) podcenjujemo. Na Jesenicah imamo na primer Karla Koblarja, ki je — čeprav evropski prvak v kegljanju na ledu — mnogo manj poznan.
10. Kateri uspeh vam je prinesel največje veselje?
C, Vesel sem, da smo Jescni-Baunl že šest let zapored državni prvaki in da sem igral za državno reprezentanco, ki je na svetovnem prvenstvu v Švici v C skupini osvojila tretje mesto. Sieer pa mi je v veliko veselje hčerkica, ki sva jo z ženo dobila junija.
(Nadaljevanje s 1. strani) Rezultati:   1. Jugoslavija 58:42, 2.   Italija   1:02,37,  3. Ratcče-Moj-strana 1:03,58 itd.
Medtem ko je takoj na startu prevzel vodstvo za Poljsko tekmo-vavec Broriislav Gut in jc imela izenačena ekipa tako absolutno vodstvo skozi vso tekmo, pa se je med avstrijskimi in italijanskimi tekači vnel zagrizen boj za drugo mesto, ki je trajal vse do nekaj sto metrov pred ciljem. Tedaj je namreč mlademu Italijanu Della-mel uspelo prehiteti zadnjega moža v avstrijski ekipi Vettra in zagotoviti svoji ekipi mesto za Poljaki. Ta tek je bil prav zanimiv. Ko jc Dellamea sprejel predajo od sotekmovavca, jc bil Vetter že dobri dve minuti na progi, vendar je pričel teči v izrednem tempu in je v cilj prišel nekaj sekund prednjim. 36 minut in 10 sekund mu je tudi zadostovalo, da je dosegel najboljši čas med tekmo-vavci v štafetah. Rezultati: 1. Poljska (Gut 37:48, 'ek 38:22, Gut Misiaga 36:55) 3,05, 2. Italija 1:55,02, 3. Avstrija
dija Pšenica jo včeraj slabo namazala svoje smuči in je obtičala na četrtem mestu .
Avstrijska predstavnica Heide-run Ludwig v ostalih dveh članicah ni imela prave konkurence in je — čeprav je startala deseta, startni presledek pa je bil med vsako po pol minute — prišla druga na cilj 5-kilometrske proge, na kateri so tekmovale mladinke in članice. Lani je ista tok-movavka v Bohinju zavzela tretje mesto med članicami.
Med najboljšimi našimi mladinci je z odlično vožnjo zmagal Gorjan Pavel Kobilica, ki bi — sodeč po prvem teku članov — pustil za seboj kar dobro polovico starejših tekmovavcev.
Za največje favorite v članski konkurenci so veljali poljski nacionalni prvak Kazimier Zelek, njegov tovariš Jožef Gut Misiaga, ki je na svetovnem prvenstvu v Zakopanih na 15 km osvojil 18. mesto, in mladi Italijan Guido Dellamea, ki je v Bohinju doslej že dvakrat zmagal med mladinci. Zelek je tokrat slabo namazal, ta-
Nenavadna slika kljub zelo pestremu športnemu življenju te dni na Gorenjskem. Mladi boksarji iz Naklega so se v soboto zvečer prvič predstavili domačim gledavcem
II 1:55,24, 4. Jugoslavija (Cveto Pavčič, Gašper Kordež, Franc Lakota) 1:56,35 itd.
NAJBOLJŠI JUGOSLOVAN NA 10. MESTU
SLAB LED JE
PREPREČIL
TEKMOVANJE
Jesenice, 6. jan. — Na umetnem drsališču bi moralo biti danes republiško ekinno prvenstvo v kegljanju na ledu. vendar so ga morali zaradi slabega ledu (drsališče je bilo preplavljeno z vodo) preložiti. Dopoldne se je na Jesenicah zbralo 19 ekip iz Kranjske gore, Polja pri Ljubljani, Celja, Bleda in Jesenic. — U.
Včeraj so se udeleženci tradicionalnega mednarodnega tekaškega tekmovanja pomerili v solo tekih. Z udeležbo štirih odličnih Poljakov, trinajstih Avstrijcev in treh Italijanov je letošnji »bohinjski tek« precej pridobil na kvaliteti, kar lahko povzamemo tudi iz tega, da se je pri članih tokrat naš najboljši zastopnik uvrstil šele na deseto mesto, med-' tem ko je bil v lanski mednarod-. ni konkurenci četrti, j Med mladinkami je z odličnim tekom zmagala domačinka Ivanka Repinc. Tako ji je po drugem mestu na minulem tekmovanju v Ratečah uspelo prehiteti vse naše najboljše mlade tekačice in doseči zavidljiv športni uspeh. Učenka naše, najboljše tekmovav-ke prejšnjih let Rekarjeve - Li-
Včeraj, so s štafetniml teki zaključili mednarodno tekmovanje tekačev, ki ga je v Bohinju priredilo domače smučarsko društvo. V soboto so bili na sporedu teki posameznikov, med katerimi je v član-ski konkurenci zmagal Poljak Jožef Gut Misiaga. — Na sliki vidimo, kako je tekmovavec kranjskega Triglava VINKO GRAŠIC prav na polovici proge dohitel BOGDANA POGAČNIKA iz Gorij
ko da so imeli po prvem teku najboljše čase Gut Misiaga, Avstrijec Kogler in Dellamea, kljub padcu v spustu proge. Med našimi tekmovavci je bil po sedmih kilometrih in pol najhitrejši Cveto Pavčič, trideset sekund za njim Seljak, nato pa Kordež in Lakota. — Pri vodečih se je do konca vrstni red spremenil v toliko, da je Dellamea prehitel Koglerja, medtem ko je mali Gut Misiaga obdržal prvo pozicijo, čeprav je bil po prihodu na cilj pripravljen še dvakrat preteči 7,5-kilometrsko progo!! — Kot zanimivost naj povemo, da je poljske tekače pripeljal v Bohinj (v petek ponoči, tako da so sli na progo slabo pripravljeni in utrujeni) trener Ko-bilanskv, ki je minuli mesec pripravljal naše mlade tekmovavce.'
Cveto Pavčič (10. mesto), Gašper Kordež (12), Franc Lakota (13.), Roman Seljak (14.) in Mirko Bavče (15.) so z doseženimi časi na tem tekmovanju dosegli norme za udeležbo na zimski olimpiadi v Innsbrucku.
REZULTATI
Mladinke: 1. Ivanka Repinc (Bohinj) 25:32, 1. Pavla Puc (Gorje) 25:58, 3. Majda Mlatej (Fuži-nar) 26:11, 4. Lidija Pšenica (Mojstrana) 26:30 itd.
Članice: 1. Heiderun Ludwig (A) 21:55, 2. Jožica Grilc (Lovrenc) 26:47 itd.
Mladinci: 1. Pavel Kobilica (Gorje) 28:56, 2. Egon Krpač 29:38, 3. Mirko Kranjčan (oba Fužinar) 29:53, 4. Alojz Kerštajn (Rateče) 30:23, 5. Frane Ti sov (Bohinj) 30:42 itd.
Člani: 1. Jožef Gut Misiaga (P) 53:52, 2. Guido Dellamea (I) 54:33, 3. Anton Kogler 54:51, 4. VVrHi Kastinger 55:09, 5. Fran z Scheriibl (vsi A) 56:12, 6. Mario Morassl (I) 56:34, 7. Herman Lackncr (A) 86:37 itd. JOŽE ZONTAR
POJASNILO
Vsem cen j. naročnikom, ki niso pravočasno prejeli sobotne številke Glasa, se opravičujemo. Do te neprijetnosti je prišlo zaradi okvare na stroju (adrema).
Uredništvo