37. številka. Ljubljana, v sredo 15. febrnvarja, XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan BltiMi izimsi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman r.a, a vst ri j »k o-og e rak e dežele za vso leto 16 gld., Htpol leta H gld., z;i četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja r.a dom za vse loto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr.. r.a jedca mesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr n mesOO, pO 80 ki za četrt leta. — Za tuj« defcele toliko Teč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oanaoilo jedenkrut ti^ku. pO o kr., c<> se dvakrat, in po 4 kr., co se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rati. — Rokopisi se ne vračajo. — 11 red n i Stvo tn upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmnna h i si .Gledališka itolba". TJ p ra v n i 6t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Interpelacija poslanca dr. Tonklija in drugov. Nj. e k ser le ne i vodji j »stilnega ministerstva. (Po stenografičnein zapisniku,) Z odlokom ud 6. oktobra 1881 prosila je Nj. ekscelenca vodja pravosodnega ministerstva C. kr. predsedstvo nadsodnije v Gradci, naj: 1. okrajnim sodni jam, katerim se je z odlokom c. kr. nadsodnije v Gradci od 7. marca 1881 določba C. kr. najvišjega sodišča od 16. februvarja 1881, št. 1697 naznanila, javi in jih pouči, da ta določba nij spremenila značaja v Bpecijelnem slučaji izdane določbe in da nij zadobila čez določbo §. 12 obč. drž. zak. sezajočo pomembo, in da morajo okrajne sodnije tuli nadalje pri vporabljanji o jezikovnem vprašanji odločujočih, zakonov in na red b za posamne slučaje imeti pred očmi določila just. min. določbe od 15. marca 1862, št. 865, od 20. okt. 1860, št. 1861 in od 5. septembra 1867, št. 8636. 2. naj c. kr. nadsodnija skrbi za to, da bodo sodnije dobile v potrebi primernem številu tiskovino ▼ slovanskih jezikih, kakor se je to dovolilo z določbo justičnega ministerstva od 15. marca 1862, št. 865. Da se to slednje laglje doseže, naročilo je c. kr. justično ministerstvo c. kr. državnej tiskarni, da oskrbi potrebne tiskovine v slovenskem jeziku in to z odlokom od 1. decembra 1881, št. 19230 naznanilo c. kr. predsedništvu nadsodnije v Gradci. Le-ta pa je izdala: (navajajo se uže v našem lstu objavljeni odloki dto. 11. januvarja 1882 in dto. 2. januvarja 1882 št. 21 našega lista.) Piva navedena določba je imela posledico, da je pri c. kr. ssodnijah v Kranjskej in v slovenskih krajih po Štajerskej in Koroškej raba slovenskega deželnega jezika nemogoča, ker je ta dovoljeni It) onim strankam, katere ho izključno le slovenskega j d e 1 a od tega zavisno, dje pravo jeik* zmožne in pridejo bivz odvetnika pred sod-|joča stranka nemščine zmožna; is ka nijo, te pa se večinoma same zastopati ne morejo in se torej določbi poslujočega sodnika glede jezika upogniti morajo; če pa strank«' zastopa pred sod nijo odvetnik, ne dovoli se mu raba slovenskega jezika, ker so slednji tudi nemškega jezika zmožni. Da se ta določba nadsodnije umeva v tem smislu, dokazuje v „Siovenskeni Narodu" št. 29. od 6. februvarja 1882 pod naslovom: ,Boj za slovenščino pred ljubljansko mestno delegirano okrajno sodnijo" priobčeni slučaj. C. k. deželne sodnije svetovalec Ledenig je baje pri obravnavi dnu 3. februvarja 1882 na tožbo v slovenskem jeziku vloženo in rešeno dovolil slo-vensk zapisnik le pod pogojem, da odvetnik dr, Š t e m pihar nem'ki prevod priloži, in prej uže je taisti deželne Sodnije svetovalec, pri obravnavi dr. Štoru, koncipijentU odvetnika dr. Zamika, odbil sprejem v slovenščini nnrekovaneg t zapisnika in ga prisilil, da je moral napraviti nov zapisnik v nemškem jeziku. Posledica določbe nadsodnijsUega predsedstva bi bila torej ta, da bi vse sodnije graSkega nadsooS nijskega okrožja morale še vse leto 1882 rabili le nemške tiskovine in da bi se nameti slovenskih tiskovin za jedno celo leto preprečil. Glede na to, da gori navedene justičnega mi nisterstva uaredbe imajo jasni namen, da izvede-| n j e j ed n a k o p r a v n os t i slovenskegajezika pri s o d n i j a h omogočijo in zagotovijo; glede na to, da je jedmikopravnost sloven skega jezika v šoli, uradu in javnem življenji po članu 19. diž. temelj, zak. od 21. decembra 1867. št. 142 od države priznana in zajamčena; glede na to, da ravno navedeni drž. temelj, zakon rabo slovenščine v uradu sploh, kakor tudi pri sodni j ah nepogojno priznava in jo ne Glede* na to, da ravno omenjeno postopanje c. kr. nadsodnijskega predsedstva v Gradci stoji v flagrantnem nasprotji z vsemi obstoječimi zakoni in z vsemi razglašenimi naredbami pravosodnega ministerstva, da involvira opozicijo, katera meji uže na upor proti justičnega minister* stva naredln;m, niiruilno čuvstvo slovenskega naroda žali, pravo iskajoče slovenske stranke v Kranjskej, Štajerske j in Ko ročke j nepotrebno šikanira in opravičeno razburjenost v s i g d a r državi zvestega slovenskega prebivalstva teh »lezel prouzročuje in pospešuje in j e s p o-sobna, da omaje njega zaupanje do gotovega, natančnega in nepristranskega pravosodja; in naposled glede na to, da ni zakoni ni pravosodnega roJnlsterstva oaredbe ne dajejo c. kr. nadsodniji v Gradci pravice, d>i po svojej Blimovolji predpisuje obravnavni jezik pri sodnijah m zadržuje iz nlčevih uzrokov rabo slovenskih tiskovin: dovoljujejo si podpisani Nj. eksčelenci vodji mi ličnega ministerstva staviti naslednja vprašanja: 1. Je li c. kr. justičnemu ministerstvu znano, da a) posamne sodnije vse slovenske vloge odbijajo in ne hote sprejemati v slovenščini pisanih raz-pra v ni h zapisnikov V b) da je c. kr. nadsodnijsko predsedstvo v Gradci one c. kr. sodnije, katere so v slovenščini spisane vloge sprejemale in reševale, zaradi tega grajalo? c) da je C. kr. nadsodnijsko predsedstvo z odlokom od 2. januvarja 1882, št. 9221, ustavilo Upeljavo slovenskih tiskovin za 1. 1H82, da si LISTEK. (Spisal I. Turgeujev, preložil M. Malovrh.) Prva kii;i-;i. XIII. (Dalje.) Najedenkrat, baš na pol pota., ustavila se je Marijana, tako, da je nje obraz tik njegovegu bil, a nje očesi v njegove uprti. „Aleksej Dimitrič," povzela je ona, „ne mi-Blite, da je moja teta hudobna . . . Ne, to nij; nego ona je personificirana laž, ona je igralka, kolikor je je, vse na njej je študirano. Ona hoče, da jo vse obožava in pred njo v prahu kleči, kakor pred kakšno svetnico! Kakšno ljubeznivo, mehko besedo, ki jo jednemu reče, ponavlja tudi drugemu in tretjemu, vedno z ist;m nedolžnim obrazom, kakor da jej je beseda uprav tedaj na pamet prišla — in nje očesi!! — Ona se sama vrlo dobro pozna, ona ve, da ima obraz kot madona — ter ostane hladna kot ona, pred katero se moli. Vrhu tega se dela, kakor da bi se za svojega sina Bo^r si zna koliko zanimala, ter išče poznanstva s pametnimi ljudmi da se ž njimi o njegovej odgoji posvetuje Ona ne želi nikomur nič zlega! Ako bi se pa komu primerilo, da si v njenej navzočnosti ude polomi — kaj to njej meril Ona ne bode ni prsta premaknila v pomoč kacega druzega človeka; ako bi pa to njej v prjlog šlo, potem dakako . . Marijana je utihnila. Jeza jo je tako trla, da nij mogla dalje. Ona je bila jedna istih stvorenj, kakor jih je žalibože osobito na Ruskem mnogo, ki so zadovoljna, ako vidijo, da kakšna pravična stvar zavlada, a ne da bi jih to veselilo, najmanjša krivica jih pa strašno razburi. Neždanov motril jo je mej govorom jako pazljivo. Nje od notranje razburjenosti goreči obraz s kratkimi lasmi in krčevitimi finimi ustnicami zdel se mu je imeniten — celo lep. Skozi vejevje padajoči solnčni žarek razsvetli jo je povsem ter osobito nepremakljivim bliščečim očesom nekaj milega dal, kar je z nje glasom harmo-niralo. „Povejte mi," vprašal je Neždanov, „zakaj ste prej rekli da sem nesrečen? Vam je-li moja preteklost znana?" Marijana potrdila je to z miganjem glave. ,,Knko mi je to razumeti? Ali vam je kdo kaj o meni govoril?"* nJaz mam — vaše pleme." „Od kod? — Kdo vam je to povedal?1' „Kdo di uiii, neuo ona Valentina Mihajlovua, ki jo vi tako čislate. Ona se nij mogla v/držati, da bi v mojej navzočnosti — se ve da po njenem običaji mimogrede a razumljivo, ne z obžalovanjem nego kot liberalna Žena, ki so jej predsodki neznani — ne govorila da je v žiiji noveua učitelja neka nepravilnost, ti-oca se njegovega rojstva. Samo ne čudite se: Valentina tuli kar mimogrede prvemu novemu znancu pove* da je v si t ji nje iietjttkinje ta in ta nepravilnost; da so nje očeta v Sibirijo pro-gnaii! Kakor se tudi ona sama za arislokratinjo smatra, vender nij nič, ko besedico a ženska in dobra igralka — evo vam vašo madono!" „Dovolite,u irk'd je Neždanov, »zakaj jo zo-vete „mojou madono?" Marijana obrnila se je od njega proč ter jela po stezi dalje stopati. „Nijste se mar ž njo dolgo razgovarjali in zabavljali?" odgovorila je zamolklim glasom. je bila z odlokom od 1. dec. 1881, št 19.230 naročena? 2. Ali misli vlada delati na to, in s katerimi sredstv, da se bode slovenskemu narodu pri c. kr. sodnijab vender uže neomejena raba slovenskega jezika omogočila in zagotovila. Na Dunaj i dne 10. febr. 1882. Dr. T on k I i. Dr. Vošnjak. Obreza. K lun. Margheri. Herman. Nabergoj. Godel-Lannoy. Vil). Pfeifer. Windisch - Gratz. Dr. Monti. Šap ti k. Dr. Vitezič. Dr. Trojan. Grof Harrach. Dr. Rendie Hladik. Penk. Dr. Matu*. Dr. Steidl. Dr. Kroft.r. V lijnbljani 15. februvarja. _.r.— V razburjenem boji, kojega bijemo za pravice slovenskega jezika pred sodnimi uradi, po-smehujejo se nam narodni naši sovražniki in s tisto aroganco, ki je last ponemčenim našim odpadnikom, trdijo, da nikdo resno ne misli, ga bi se kdaj upeljala slovenščina v uradne sodne akte. Ti liudje, ki imajo o slovenskem jeziku samo zavest, da ga morajo sovražiti, ki pa sicer tega jezika ne poznajo veliko več, kot novorojeno dete, ozirajo se z zaničevanjem na nas poIit;čne robe, ki se v potu svojega obraza trudimo in pehamo za politično svojo bodočnost. Ali mi imamo tolažbo, da bodo naše ideje konečno sijajno premagale vse ovire, in s od eč po ogromnem napredku, katerega je slovenstvo v zadnjih 20 letih napravilo, in po ogromnem propadu, v katerem se nahaja obupno nemštvo mej nami, trdimo lehko z dobro vestjo, da čez petdeset let v slovenskih deželah ne bode več niti take oslabele politične nemške stranke, kakor je zdanja, katere duševno delovanje koncentrira se v lističi, kojega bi se vsaka poli na Turškem, ali p a v c e n-p o vsej pravici sramovala! prihodnost, politični naši Nemci pa so rasi lina, postavljena na peščena tla in dru-zega jim ne ostaja, kakor počasna, ali gotova pa litična snu t. Lehko torej prenašamo sovraštvo tega ali onega okrajnega sodnika, ker konečno prišla bode stvar tako, kakor mora priti in kakor mi pričakujemo? Kaj naj bi torej govorili o najnovej šem odloku okrajne sodnijo na Vrhniki ? Pred sabo stičnega miuistra ukaz v četrtem svojem odstavku splošno zapoveduje, da se morajo v pokrajinah, kjer stanujejo Slovani, slovanske vi o-je sprejemati pri sodnijab, ne da bi se razločevalo, so li te vloge kazenskega, prepirnegnali ne-prepir nega so drža j a, tako se imajo v sled omenjenega ukaza tudi tožbe in tudi vloge prepirnega obsega, če so so s ta v Ijene slovansko, sprejemati. To se sod-nijnm . . . naznanja, da se ohnaiajo po tem. V j Gradci 26. oktobra 1866., št. 697." Ravno isti Lattermann piše v svojej okrožnici od 9. marca 1867, št 873 takole: „Z jutranjim dnevom pričele bodo nove okrajne sodnije v Vojvodini Kranjski svoje delovanje, katerih uradniki in sluge podvrženi so v vsakem oziiu nadsodniji graškej in nje načelniku. Pri tem važnem trenutku nikakor ne morem priložnosti zamuditi, da ue bi rekel, česa da pričakujem od novih okrajnih Bodnij — — — Sodn k morajo vsem jednako pravico deliti, ne da bi se ozirali na stan ali narodnost. Vaše pravosodje ima biti popularno, ker, ako naj narod svojim sodnikom za upa, morajo ti umeti, s strankami v ljudskem jeziku gladko občevati. Ubogi Lattermann, ko bi bil ti sedaj načelnik v Gradci! Če je tudi »«ojran;i uradni jezik nemški, vender morajo slovenskega jezika vsi sodniki v Vojvodini Kranjski popolnem zmožni biti. O tem Lattermannovem duhu nij na ekscelenc Waserji niti duha ni sluha! Ali naj človek potem zahteva, da bi bil tega duha poln okrajni sodnik na Vrhniki?! \ nanjo države. tična stranka tralnej Afriki Mi imamo svo.io Ruski listi odločno odbijajo sumnje nemškega novinstva, da Rusija dela na to, da bi vnela mej Slovani upor In fiólos'* končuje svoj ilüiek, govoreč o teh sumnjah takole: „Ne igrajte se z ognjem! Zažgali se boste!" To so resne besede. SrbKlia vlada je v velikej zadregi, ne le da jej dela opozicija mnogo opraviti z interpelacijo o izgubah v Parizu, temveč pridružila se je še druga zadrega in ta zadeva rešitev metropolitskega vprašanja. Škofovska smodu neče se posvetovati pod predsedstvom metropolitovega nam*stniki Mozeja. To je velika zadrega za vlado. A'i naj še za življenja odstavljenega metropolita imenuje novega ali naj staremu dá prejšnje dostojanstvo? V Fraiicosliej zbornici poslancev merili so slednjo soboto pri volitvi dveh predsednikov Gim-bettisti svoje moči z drugimi republikanskimi frakcijami. Kandidat cele levice dobil je 290, oni demokratične unije m radikalne levice 203 glasove, Gambettistov kandidat£jjpa le 184 glasov in nij bil izvoljen. Cerkveno politična predloga v |»ru»*l*€»m deželnem zboru pridobiva veliki glasov, konservativci, središče in Poln Is j stoje kot jeden mož. Laški Ist „I)iritto" se gorko poganja za popolno nezavisnost Kgčpta. Iz Aleksandrije se poroča, da se bode v A.ra-l»iJi ustanovil samostojen Ualif.it. Iz P<»rtiiiral«Bte se poroča, da so v Oportu zaprli več republikancev. Dopisi. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u 1) I j a n i 15. februvarja. O vMtfaJi na Jutru poroča „Narodni list": V vsej Hercegovini se je do zdaj za/.gala le jedna mala vas Agnovica. V pretočenem tednu nij bil v vsem okraji Stolaca noben nemir. Energične besede, katere ,]e govoril baron Jovanovič riznim deputacijam v Mostaru in D:manoviči, naredile so v ljudstvu globok utis in splošno se govori: Podati se moramo, nij več šale! V KrivoSijah se v slednjih dneh razen malih tatvin živine nij nič prigodilo. Krivošijanci šmarno hn-onn L o«-rm.iuua. nekdanjega^*6 V V™ ff°r°; l,tevH° ..njih> U** ^SS!0 ^ Črnogorsko mejo, vzelo se jim je orožje in bili so v predsednika pri nadsodniji graškej! Čujmo, kako je ta gospod govoril k sodnikom, ki so pod njegovim predsedništvom hoteli nemškutarit' po sodnih sobah! Omenjena okrožnica se glasi: „ Visoko justično ministerstvo je ob nekej priliki izvedelo, da se justičnega ministra ukaz od 15. marca 1862, št. 865 tako tolmači, kakor da bi se ta ukaz oziral samo n* kazenske in ne prepirne zadeve, tako, da se tožbe v slovenskem jeziku vlagati ne smejo. Ker pa omenjeni j u- Podgorici internirani. — Naše čete okupirajo brez posebnih težav Krivošije. Krivošijanci beže, ko zagledajo naše čete. Krivošijam mejni prebivalci poslali so v Narodni list" izjavo, da ostanejo cesarju in domovin' zvesti in da žele, da se kmalu vrne mir. Telegrafična zvez** po Hercegovini se je zopet upeljala. V Metkoviči leži jeden ranjen vojak, v Trebiti j i 85. — „D. Ztg." poroča, da se bosta južna Dalmacija in Hercegovina zjedinili pod glavnim po-veljništvom s sedežem v Dubrovniku. Mm Rojratca. (Izv. dop.] Pri nsSej okrajnej sodniji je služboval uže nekaj let c. k. pristav Rum-pler, rodoma Nemec, ki je prav slabo slovenski govoril, akoravno mu moramo v njegovo čast reči, da nuni nij bil sovražen. Ker je zadnjič vender, če tudi jako pozno, celo graška nadsodnija morala priznati, da slovenščine nezmožen sodnijski pristav tukaj ne more službovati, kjer razen naših npurgaijev", ki so se ve da v svojih domišljijah čisti Germani, zraven pa tako nemščino blodijo, da je Bog pomagaj, le malokdo ume kaj malega nemščine, prestavili so gospoda Rumplerja mej koroške Nemce, služba njegova pa je zdaj razpisana. Ker prosi za to službo, kakor smo iz popolnoma zanesljivega vira poizvedeli, dokaj slovenščine popolnoma zmožnih prositeljev, nas je denes v naše kraje došel glas, da se baje misli imenovati sodnijskim pristavom v Rogatec avskultant Nedved, neizrečeno vznemiril. Za Boga, kaj hočemo s totim Nedvedom, ki je zdaj na Ptujem, rodoma Nemec in slovenščine neki še veliko manje zmožen, kakor je je bil g. Kumpler. Zraven tega pa neki ta Nedved črti in sovraži vse, kar je slovenskega, le po slovenskem kruhu se mu menda sline cede. Opozorjeni naj bodo tedaj naši državni poslanci uže denes na ta slučaj, da ne bo prepozno. Caveant consules! — Iz alovensKe Štajerske [Izv. dopis.] Slovenski časniki se ves čas svojega obstanka trudijo, da bi napotili javne oblasti in odvetnike ter notarje, naj pišejo Slovencem v slovenskem jeziku „Jaz sam sem jedva kakšno besedo izprego-voril," zavrnil je Neždanov, nona sama govorila je ves čas." Marijana stopala je molče dalje. Pot se je tu zavil okolo jelkinega grmovja in pojavil se je tu lep travnik, v katerega sredini je stala visoka breza, okolo katere je bila lesena klop narejena. Marijana vsedla se je nanjo in Neždanov poleg nje. Nad njiji nima glavama šumela so tenka zelena peresca okolo in okolo cvetele so bele šmarnice, a sladki duh mlade trave del je prsim dobro. „Vi hočete tukajšnjo šolo obiskati?" začela je zopet Marijana razgovor; „ako vam je drago, pridite ... ali jaz uže naprej vem, da ne bodete zadovoljni. Saj ste sami slišali, da je prvi naš učitelj — dijakon. On je inače pošten mož, ali jedva si morete misliti, o čem se ou s svojimi dijaki razgo-varja. Mej dečki je neki Garasej — sirota, stara kakšnih devet let verjamete li, da se to dete bolje od vseh druzih uči." Tako navela je Marijana razgovor na drug predmet in s tem se tudi ona izpremenila, postala je zopet bleda, umirjena in prišla v zadrego baš kot da se sramuje prejšnjih svojih besedij. Očividno prizadevala se je, da Neždanov o kakšnem Javnem vprašanji" naj si bode to uže šolsko ali kmetsko, katero besedo črbne le o prejšnjem predmetu ne. Toda njemu bilo je v tem hipu malo stalo do onih „javnih vprašanj". „Marijana Vikentjevna," rekel je Neždanov, „jaz vam moram odkritosrčno povedati, da se tega, kar se je denes mej nama vriilo, nijsem nadejal. (Pri besedi nvršilo" pogledala ga je ona srpo, ko da hoče nekaj ugovarjati.) — »Vidi se mi pak, da . . . da sva si zdaj mnogo bliže, nego prej. To je i treba. Znala sva uže davao oba, da sva jednih mislij, samo nij hotel nobeden prve besede izprego-voriti. Dovolite mi, da od srca govorim. Vam je ta hiša mrzka; a recite mi, kako to, da Be vaš strijc. ki se mi, kolikor morem razsoditi, sicer puhle glave ali inače dober človek zdi, za vas ne zavzame?" .Moj strijc? Prvič on niti človek nij . . . on je samo vladin uradnik, senator ali minister ali ne vem kaj! Drugič . . . jaz nečem zastonj tožiti, v ostalem mi pa nij tu vse tako mrzko, saj me nihče ne zatira; tetino zbadanje je iznosljivo . . . Jaz sem povsem svobodna." Neždanov pogledal je Marijano debelo. „V tem slučaji ... je torej vse, kar ste mi rekli? ..." „Smejajte se mi, ako vas je volja," segla mu je ona v besedo; na če se nesrečno čutim, ne čutim se sama za se . . . Meni se cesto vidi, da jaz za vse zatirane, uboge in nesrečne cele Rusije trpim ... ne, jaz za nje ne trpim; jaz sem le srdita nad tem, kar se njim godi . . . pripravljena sem svoje žitje za nje žrtvovati, ter sem nesrečna, ker za nje nič storiti ne morem, saj nijsem sama nič, nego ubogo dekle, katero kruh milosti je\ Ko je bil njegov oče v Sibiriji, a jaz s svojo majko v Moskvi, — ah, kako sem si želela biti poleg njega. Ne, da sem ga jaz Bog zna kako ljubila ali čislala, ne, jaz sem le na svoje oči videti hotela, kaj pro-gnanci ondukej trpe* . . . Kako sem se na vse bogatine in site jezila ... A potem, ko se je iz pro-gnanstva vrnil, telesno in duševno uničen ... ko se je začel ponižati in prosjačiti . . . ah . . . kako težko je to bilo prestati. Blagor njemu, da je umrl, in kakor mi Štajerci s Kranjskega čujemo, uraduje se tam tudi aže precej slovensko. Tudi na Štajerskem se začenja. Dovolite mi pa o slovenskem ura-dovanji jedno opombo. Kdor je sam poskusil >loven^ka pravna pisma del iti in kdor ve, koliko je pri vsakem pravnem pismu ležeče na pravih izrizh za voljo strank oziroma sodnih izrek, moral je pomislit1, kje se najdejo taki izrazi, Imaiiro li mi Siovenei uosti tehničnih juridičnih izrazov? — In imamo takih tehničnih izrazov, katere mora sodnik znati, izrazov, s katerimi tudi sodnik mora vezati isti pojem, kakor odvetnik ali notar pri spismanji pisma? — Da, imamo jih! S;»mo obžalovati moramo, da jih slovenski ju-risti premalo i-čejo in marsikateremu slovenskemu juri-itu se more očitati, da <>u nij iskal slovenskih tehničnih izrazov pri juridičnih Bpisih. Prelagatelji državnega zakoniku na slovenski jezik tudi nijso dosti ozirali se ra svoje prednike in tako so v slovenskih prestavah justlčnih zakonov zadnjih let drugi tehnični izra-d, kakor se nahajajo za iste pojme v prestavah iz 1850. leta. — Izrekli sem uže besedo slovenskih prestav državnega zakonika. V teh prestavah, katere so uradne, od države izdane, so mero-dajni izrazi za juri lične* pojme. Teh izrazov se je držati narejalcem pravnih pisem in sodnikom. In dovolite mi opozoriti naše juriste na prestavo državljanskega zakonika od leta 1853, ki nij slaba. Po-sezimo jedenkrat po oficijelnej izdavi zakonov v slovenskem jeziku in držimo se jedenkrat njenih teh-ničn h besed ij, da \ ridemo po najkrajše] in ob jed-nem zakonitej poti do stalnega slovenskega jezika pri javnih oblastih. Prosim, da natisnete ta dopis in izrečcte ž njim misel mnogih štnjerskoslovenskih juristov, ki dobro vedo, da tudi nemški tehnični izrezi nijso vsi dobri, pa veljavni so po v sod in to je tako imenitno, da bo celo tisti, ki z jako neueenjaško jezo hudo kritizira pisatelja dobre volje ! — se uže moral spoprijazniti z državljanskim zakonikom leta 1853 in uradno terminologijo! ■— Dobi praktikov je nam nastopila in kateder bole uže moral marsikaj praktičnemu življenju dopuščati. — Tt Dunaja 13. februvarja. [Izviren dopis (Zmage avtonomistov. Železnica Celje-Drauburg v državnem zboru. Friedman nov predlog. Začetek budgetne debate.) Minuli teden sme se za avtonomistiško stranko in miniaterstvo k najsrečnejšim prištevati. V gospo-skej zbornici zmagali so avtonomisti z večino — 27 glasov ter dali češkemu narodu, kar bi mu uže zdavno bili imeli dati. Večina 27 glasov osupnila je levičarje; oni so računih, da dobodo avtonomisti sicer večino, a ne večjo, nego kacih 10 do 12 glasov. Za avtouomiste glasovali so tudi levičarski pairi, od katerih to nij bilo pričakovati. Tako je n. pr. opat samostaua v Melku vedno na strani levičarjev glasoval, zdaj glasoval je z avtonomisti. Duhovni dostojanstveniki, kakor nadškof dunajski, praški, olomuški, nadškof Sembratovič iz Lvov*», inomoški, škof graške škofije Zwerger, škof lavan tinski dr. Stepišnik, škof celovške škofije dr. Fander — vsi so bili na svojem m^stu. Govorniki za češko vseučilišče: grof Be 1 c redi, profesor dr. Randa, grof Leo Thun, grof Schonborn kot poročevalec govoril! so z neopisljivim sijajem. Trav pri jeten utis napravil je na avtouomiste govor naučnega ministra Conrad a-Ei ni sfel da, ki je z vso energijo zagovarjal pravo Čehov za svoje vseučilišče. Govor našega rojaka dr. viteza Miklošiča v/budil je ná se pozornost zaradi tega, ker seje vpisal za vse-učili še e. g voril pa je tako, liakor da bi bil proti. Dr. Unger, poročevalec večine, je tudi nrknj svojih pušjc iz govora dr. Miklošičevega vzel. Dr Unger napel je v svojem govoru proti predlogu manjšine za češko vseučilišče jrse svoje govorniške moči. Nje got sarkazem imel je hudo moč. A vsa sredstva tega Izvrstnega govornika nijso imela uspeha. — Ko se je bil naznanil izid glasovanja, neizmerno ve selje zavladalo je mej navzočnimi ministri, avtono mistisl'iini pairi, a navzočoi češki rojaki hiteli so na brzojav, da oznatejo veselo novost svojim rojakom Vlada zmagala je tuli v državnej zbornici o davku za petrolej. Priznati se mora, da je disciplina v državnej zbornici vsled te zmage mnogo pridobila. Rusitelji sloge morali so uvideti, da njih počenjanji bilo bi USOdepolno za nje same. Nov davek nijtna simpatij, to je gotovo, ali državna potreba zahtevala ie tako glasovanje. — V soboto 11. februvarja prišla jev državnem zboru na dnevni red ce 1 j sko - dr au-burško ž e I ez n i C a. Dve uže leti je ta zadeva v želez niškem odboru, a v soboto se je stoprv izvedelo, da se je železniški odbor slednjič uže vender malo posvetoval o tej železnici, kajti njen poročevalec Fal ke (ustavoverec) stavil je v imenu odbora predlog, da se peticije za to železnico predadó* vladi „na razmišlja vanje in uva žen je". Dr. Foregger čutil je potrebo zavlačevanja, tega predmeta pripisati večini državnega zbora, pa se je g. dunajski odvetnik in zastopnik celjskih in z njimi zvezanih nemškutarjev grdo zmotil, kajti poročevalce je pristaš F o r e g g e r j e v — Falke. Foreggerju je poročilo tudi prehladno. Baron G o e a e 1 - Lan n o y pa opazi, da so očitanja Foreggerjeva neopravičena. Predlog, kakor ga stavi železnični odbor ustreza želji prosilcev. Prosilci vender ne morejo zahtevati, da se na peticije vender ne more koj zidati železnica, temveč mora se o zadevi poizvedavati. Z odborovo resolucijo pa se vlada pozivlje na razmišljavanje in uvaženje, to je, da preiskuje, v koliko je ta želja opravičena ali ne; uspeh preiskovanj mora biti ta, da se bo vlada odločila za zidanje. Dr. Vošnjak potegnil se je za prosilce za to železnico. On pravi, da, če je kdo kriv na zavlačevanji, zakrivil je to jedino poročevalec, kateri je imel dolžnost izgotoviti poročilo ter je predložiti železniškemu odboru. On mora se odločno zavarovati proti nadškof j tonu, v katerem večini zbora očitu:e odlašanja te zadeve. Kar se tiče peticij za zelenico — nadaljuje dr. Vošnjak — priznala je vlada sama važnost te železnice. Ta ima namreč namen, da zveze uže u-gotovljeno železnico Wolfsberg-Draubursko s Cel j e m, la otvori tamošnje premoga zaklade ter celemu ta-mošojemu okraju omogoči promet z vsem družim svetom. Z; to stu C pod normal >m. Temperatura je bila le v petek in soboto nadnorraalna, vse druge dni pa podnormabm. Najvišjo srednjo temperaturo, namreč + 06° 0, ali za 1-0° C nad" t ormalom. |e Imel petek; najnižjo, — 4-3° C, ali za 38° C pod norinalom, ponedeljek; največji razloček v sr^dujej temperaturi znaša torej ;1 !)"('. Najvišja temperatura vsega tedna sploh, -j- 74° 0, je bila v soboto opoludne; najnižja, — lili0 C, v ponedeljek zjutraj; največji razloček v temperaturi vsega ledna sploh /naša torej 1!H)°('. Temperatura je bila s 56% negativna, s 44°/0 pa pozitivna. Največji razloček v tempe al uri jednega dne, za 154° C, je imela sobota; najmanjši za 81° 0, petek; temperatura je bila torej jako nejednakomerna. Vetrovi so bilo ves teden slabotni, zastopani so bili večinoma vzhodni m južni, in sicer: čisti ,w.hod" B 38 8°/0, »jugovzhod** s 14-:iu/0' Jugozahod" tudi ■ I4'&°l0\ slednjič tiidi „burja* tu ,zahod" s po 9.6°/« in ^brvavetnje*1 z 19"/0. Vreme je bilo zopet ta teden vsled precej visokega stanja barometrovega stanovitno In precej suhoj dežja ali snega ves teden nij palb nič. Nebo je bilo vsled tega večinoma, namreč s 8G°/0 jasno, S 14% pa oblačno. Tujci: 14. februvarja. Pri Slona: Krupke z Dunaju. — Ochs iz Prago. — Aupetz iz Krškega. — Ulrich iz št. Jurja. — Mandela i/ Haiijaluke. Pri Haliči: Weiss z Dunaja, — Wolf iz Kočevja. — Engelhard z Dunaja. — Daterl iz Fcldkii ehna. — Tauber iz Merami. — Keil z Dunaja. Pri iivNtrijHltciii eeestrrjl: Derne iz Tržiča. — 'Thaler iz Kaehsenburga. Tržne cene v IJuhlJani dne 15. februvarja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Kcž, . . . . Ječmen „ ... Oves, M . . . Ajda, , . . . j Proso, „ . . . • Koruza, „ . . . ! Leča „ ... I Grah „ . . . 1 Fižol „ . . . j Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Spe h fri Sen „ . . n povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jeden...... Mleko, liter...... fJovejo meso, kilogram Telečje fl „ Svinjsko „ „ Koštrunovo . n Kokos........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . » mehka, „ „ , , Svarilo! gld. kr. 9 26 6 18 5 20 3 25 4 87 20 6 40 8 — 8 — 8 50 2 86 — 96 — Hi — 74 — 78 — 80 — 2 — 8 — fi6 — 52 — 58 — 30 — 45 — 18 S 86 1 96 6 80 4 50 iTO-min-aoslra, borza dne 15. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 74 gld. 15 Enotni državni dolg v srebru 75 „ 50 Zlata renta........... 91 „ 60 1800 državno posojilo....... 127 „ 75 Akcije narodne banke....... 811 „ — Kreditne akcije......... 293 „ 75 London............ 120 „ 10 Srebro............ — j, — Napol.............. 9 „ 52 C. kr. cekini........... 5 „ 64 Državne marke......... 58 „ 50 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 „ 75 Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 172 „ 50 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 92 „ 50 Ogrska zlata renta 6°/0...... 117 „ 90 n 4%...... 84 „ 75 „ papirna renta 5°/0..... 85 „ — 5°/,, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — Dunava rog. srečke 5°/0 . . 100 gld. 113 „ 50 Zemij. obč. avstr. 4-/«c/i> zlati zast. listi . 119 „ 25 Fnor. oblig Elizabetine zapad. železnice 98 „ 25 Prior. oblig. Ferdinandovo sev. železuice 103 , f>0 Kreditne srečke.....100 gld. 174 „ 75 Kudolfove srečke..... 10 „ 19 „ 25 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 117 „ 50 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 195 , — kr. S tem svarim vsakega, naj ne pogoj nje mojemu mladoletnemu pasterku Ivana l.«K-hk«r j h na uu>)u ime, ker ne bodem plačala jaz teh dolgov. V Ljubljani, dnč 14. februvarja 1882. Marijana Lochkar, (94—1) pekova vdova, KriževniAki trg št. 5. ID kateri jo slovenskega, nemškega in laškega jezika popolnem, zmožen ter ima lepo pisavo iu ki je vojaščine prost, sprejme v m j m ....I... v Kranj i. (91—3) Na prodaj je kmetija na l -lili Nt. i:t v Šmartiiietu poleg Litijo, imejoča hišo s tremi nobami, kuhinjo in klet ; gospodarsko poslopje, hlev za štiri goveda, svisli, skedenj in kozolec. Okrog je vrt z mladim sadnim drevjem in 8 oral njiv in 2 orali hriba, vse v najlepšej leži. Hiša z romantičnim razgledom pripravna je za vilo. Pogoji so prav ugodni. Več se zve v hiši pri guspodinji ali pa tudi v Npod-njej Šiški it. 2<».___(79—3) ;b K 4 I 2I i I pri Lingarjeva alio a. (5-7) 4 m IOS" s Uon jshiui lileyom v sv. i loi ijaua ulici se takoj odda. — Notančni pogoji se zvedo pri peku Jakobu Maljauu. sv. Florjana idica šr. 29. (90—3) t I) t. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zilravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zasliiijenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ib, mastno zg 'go. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso Zlobnost in vr<»eino, če se zavživajo po '/» žličke vsako uro, ter varujejo nalez-Ijivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. .Svoboda v Ljubljani, a flaoOO 30 in 50 kr. av. volj. (217—1>9) Vozni listki v Ameriko. Kreiranje agentur. ki skrbijo za preseljevanje, ima nalog, da skrbi /a varnost potujočega občinstva pred sleparijami inozemskih agentov. Dokaz temu je, di vsak mnogo-potujoči, kakor n. pr. Angleži iu Ainerikauci s posebnim veseljem kupujejo svoje vozne listke pri avstrijskih agentih, ker se dobivajo vedno po originalnem tarif u. Svetlijo in natančnejša poročila daje (70—9) €. kr. koncesijonirana glavna agenturu Arnolda Reifa, špediterja za svetovni promet, Dunaj, I. Be^.. Kolovvratnng, Festalo/./Juasse Nr. 1. XJiiioliio t : zobe 111 (55—1) i zobovja I em a m e r i k a n s k e m zistenm ♦ ♦ postavlja po najnovejše*, £ \ Blatu, «. ni Uaiiil n ali «•» ! uloj Ida brez bolečin. ^ l*loml>ira z rJahon itd. T Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin J 8 prijetnim mamilom | zobni zdravnik A. Paichel, a- poleg Hradeokega mostu, v I. nadstropji. Augenblicks- Drucker D. B. P. Ko. Uno. — K. k. fifhe. BriWleshtm No. sisru b*»« tte«n frinet in J-bnc £tnfid)t fitttia&rtm «otaübHA. Mt bit fMnut TrrismrOaurc ntWPiptom Bon brr ß in -ttr KuSftellung »rtlic^m touxbe, i|t bet eln»taRe |)ot tnti «trttot)irrftn!teransahl,aIe»«f4at]e,tTeff«t»atse (out^ bunte) unoe rgÄng l id> e «bjüfle, ttjfl^e au* einzeln im ganjen teeltpoftuerein «otto-8etgün« ßigunaen genitöen. Dn •„«ugmblitffl.Brutfet" l&it aOe bisherigen l£o»)irabparnte alfl: ßecto«, Wuto=, Soli»« ora^b'n ic. loeit b,tnter. ft<&, erteilt Die autogr. 33fffe an £eiftimfl»fäl|igreü, übertrifft (uldjf ober an ©djärfe bet Äbjüge unb burd) ttinfad)l)cit unb Jöinigrelt. Bto Beete, 8aigniffe unb OriginalabjttQe »c. gratis unb frei. . Wellenberg LJeM^in. Steuer & H, 1732—9) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Amur.. Lastnina in tisk „Narodne m.-käme",