I. drž. skupščina jugoslovanskega učiteljstva v Zagrebu. Zborovanje delegatov Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Zag r eb, 9. nov. 1921. Kraljevski Zagreb jc zbral 8. in 9. t. m. v svojih zidinah zastopnike celo- f Kupnega jutroslovanskega učiteljstva. ki sn prihiteli z vsch strani naše domovine na prvo državno skupščino UJU. Vsakovrstni so vtiski, ki stno jih dobi!i na zborovanju. V dnši vstajajo slike teti pomeinbnih dni. Prvo, kar je opa?iti v Zagrebu, je tuja navlaka, ki kazi lepo licc metropole iirvatske Stopajoč pv njenih prostorn.h ulicah in po lepih trgih, zreš na levi in na. '¦ desni vrsto židovskih imen. (loldschmie- rfi. Altstuhli, Pisensteini, Steinerji, Mondi ¦ in Sonnenscheini in vr.sta podobnih imen !¦. ča .-<) infiltraciji za^rebškega gospo- viarsket.a živlienia s potomci Abrahamo- v!mi. Sijajne izložbe, blesk in trgovska vsiljivost — združena s pretirano draginjo, nesolidno postrcžbo in malovredno^tjo blaga to so znaki trgovine raznih Samuelov. Škoda. da je Zagreb poln teh piiavk, ki br.zobzirno izkoriščajo sedanji po'o/aj in odirajo sejjaka in meščana. Isto ie z restavraeijami, hoteli in kavarnanii. Oglušujoči hrup, Urcnj, nervozno hlastanje za dcbičkom. nebroj porklonov, a vse tako zaboljeno in zasoljeno iv— j-eveda za žep. Velikomestno je vrvcjaje po ulicah in po javnili prostorih — a clikomestna ni postrežba. Seveda jc vse to v znamenju čisteRi. Irvatstva — povsod le hrvatsko, pravi irvatski mentalitfct I o v cenah in v hla^tanju po denarju p;> vlada tudi med rijinii ljubczen do dinarjev — zametova|fij- kron. Profonna so pisane cenc v tjcronah. V trainvaiu razlaga Dalmatinec \z daj zasedcneea ozemlja jugosloven¦'^i misel. Dokazujc škodljivost hrvatskega separatizma. Zagrebčani pa poslušajo. — v njih očch je »avstrijakant«. je scdaj — policaj-demokrat. Preko neza^išane unike zasužnjenih bratov pod ItaHjo gre njih mržnja do Beograda, do Srbslva, do hegenioniiL\ ki S2 \s boje. Jugoslovenstvo iirri je lc oblika hegemonije tujcev — Slovencev in Srbov, — nad bterimi se čutijo visoko vzvišcni. Pre^eti fraz, Slobodnega Doma, Hrvata, ()b|«orovih blodenj in neorijentiranosti osta"h zastopnikov tiska. ue vidijo niti koraka v bodočnost. ^ Svobodni v zabavljanju, odirani po '-|;iih, opajani po godbi nebrojnih koncer*ov in zabav. gledajo le proti Beogradu ^ v strahu. Domačih krvosesov ne vidijo in ne °"čutijo njih vbodov. Preteklost jim je simbol, njej živc in ¦>" spominih nanjo oddajajo svojo zemljo ^Jcu — židu — Nemcu. Kamor te zanesc noga v širokih uliCalr ponosnega srca. z medene Hrvats*'*. povsod srečiijcS nfcmščino. Po kavarnah sre_uje§ temne ele^nte italijanskesa izvora, ki so v žlval^li kupčijskih razgovorih z domačiml nrekupčevalci Neprijetno dirne človeka »švabščina« hotelih, mučno mu je v restavracijah, CTl^'le! bi usodo. ozirajoč se po kavar- nah. kjer šepetaio in tudi glasno govorc iiežna usteca, kakor tudi brkati in trebuša.ti verižniki v blaženi neinščini. Ka»' izs,riiijaš hrvatstvo? Si se li zateklo v Slavensko knjižciro — St. in M. Rodiča, kamor hodijo .se.iaki na bož;o poi? Tudi tje sem vstopil in nakupil nekaj spominov. Toda ne' Tudi tu te ni — tuui od tu si šlo čistc idealno hrvatstvo. Z nenavadno pozornostjo prejiledujejo v nla.ilo podajane dinarje in izblrajo le nesporno — pravc, cdklanjajoč sumljivega. Ubogo hrvaško ljudstvo. Romaš vauj). zreš v mrtve črkc prograina, ki te opaja s svojo neiimrljivostjo. V kratk"bvid'iih očeh mu poigrava izraz zadovoljstva. Ideje čarajo v blagajno znatrie kupčk. vrediiostnega papirja. za nami pa »otop. Deinaj;'oških fraz nc zmanjka tako kinalu in sc vedno so odprta kaka vratca za vsako evcntualnost. Na Golgoto ženejo hrvatsko scljaško liudstvo demagoški vcditelji in Židje. Priicanjači so jiin vsc noiitične stranke, ki niso zniožne dvigniti ooffleda iz politične mlakuže, ki izdajajoč najlepša ge.sla, mislijo le na posameznike. le na trenotno korist posameznih skupin, brez ozira na splošnost. Svečani so bili mornenti v sabornici, a ž.vo 'lasprotjc duhu in idejam, ki so ta-n vladale, je bil poliod po stolnem mestu banovine. Gorje 'Ii — lirvatski narod, čc b; bil tiiko korumpiran, tako \_rnjil. .kakor je Tvoje središče! Pobeljen yrob -- vcs v lirvatskih barvah — v notranjosti tuj, gnil, uničen. Cas je, da se dvi<_neš in otreseš raz sebe moro, ki te tlači, da poženeš prave tujce in izkoriščevalce preko svojih incj in postaneš po duhu in vscbini, po vnanjosti in notranjosti res hrvatski. v okvirju juiroslovenske narodne in državne edinosti. Če upoštevamo te razmere, znamo tcmbolj ceniti hrvatsko učiteljstvo, ki nas jo sprejclo v kraljcvskem Zagrebu, kajti to učiteljstvo sc je dvignilo proti vseinu javnemu mnenjii in proti vladajočini razmeram ter je visoko dvignilo prapor edinstva ia državne inisli. Večina hrvatskega učiteljstva je obvhidula situacijo domačih razraer in se ni dala oinamiti od domačega javnega ninenja, temveč je odločno s Sokolstvotn vred postala nositelj državne misli in edinstvene ideje. Bntsko nas jc to učiteljstvo sprejclo in bratsko smo se počutili med njii-iil ? Živ kcmtrast so odsevi njihovih duš in njihovih src napram vtiskom, ki sc nudijo človekii na vnanjem licu tamošr.joga življcnja. in žar teh src in teh duš n.im jc porok, da bo nova generacija. vzgojena.od niih, dala tudi novo lice vnan.ieniu življcnju motropoli Hrvatske — nnšemu Zagrebu Simpatični pozdravi časopisia. Zagrebški ča^opisi so jako toplo pozdravili jugoslovansko učitcljstvo. »Nov o s t i« pišejo* Proces našegd fizičnega ujedinjenja se je izvršil pred d'.i.Jevnim. Zato smo stopili ini vsi v novo državu z grchi našili očetov, 7. bolno dušo po tujinskem iiiačenjii, in vzlic svojemu stoicizinu nismo še mogli zatreti v sebi te naše boIczni ter izčistiti iz sebe onega strupa, ki ga nam je ^kozi stoletja vbrizgaval tujinec. Odtod prihajajo vsc zmote in boicslne krize, ki jih pr*. _jamo; odtod orihajajo iierazumevan.7 m niržnje. da da.iašnja genc.racija ni sposobna vi.soko dvigniti nad vsc misli cik. državc in enega naroda. Zato naše osvobojenje in ujedirijenje ni dovršeno, a sc nadaljuje. Celo r.ajvečji verinki čutijo v sebi preinalo sposobnosti, da bi že scdaj dovršili to veliko naroJno delo. Edina nam je nada in tolažba v generaciji, ki še prihaja in ki ji iie bo treba več prebolcti in pozabijati, ker bo čista vseh grdih predsodkov ir; sjrehov prošlosti. A to generacijo iina.io f dgoiiti naši učitelji, ki jim je povericna naša deca v najr-godnejši mladosti. Na^i nčitelji iinajo nndaljevati delo našili .iiinakov. da dovršc delo ujcdinjeiija iu osvobojenja. Ker nobena sila orožja n. niore osvobod:ti oneea. ki je duševni rob. rob lastne nevednosti in temnih predsoukov. Naši učitelji so boritelji in stvarilelii. In kot taki se morajo zjediniti v čvrsti falangi. v mnčni ortranizaciji. Zato so došli v Zagreb. »R i i e č« piše: ».lugoslovansko učiit-ljstvo ima po izvedenem ujedinjenju v pir-slem letu, sedaj svojo I. drž. skiipšči110, da razpravlja o stanovskih vprašanjih in o vprašanju organizacije narodnili šol. Ni dolgo, kar ic bila v Zagronu prva skr<pščina profcsorskeua Udruženja. Vrlo nam je drago. da tc strokovnc skupinc nrirejajo svoje prve skupščinc v Zagrebu, kjer jc šolstvo razmeroina najbolj razvito in kjcr je inisel kulturnega edinstva našla svoje najjačjc začetnike in prcdstavniko Psihoza. ki je zavladala v jednem delu lirvatske^a naroda, bo obvladana sedaj. ko sino zjedinjcui v jedni državi, obvladalo jo bo jcdinstveno kulturno delo in narodno spajanje, ki bo oncmo.cočilo tudi protivnc organizacije, ki so se izcimile iz nezdravc politične koncepcijc. Ni pa to prizadelo večine hrvatskcga učiteljstva n orofesorjev, ki so sc strnili v jedinstveiio organizacijo s srbskimi in lirvatskimi tovariši. da ustvarijo jedno narodno dušo z idejo enega naroda, in da sc v eni organizaciji potezajo za svoje stanovske intcrese. Tako oni izpopolnjuje.Io dclo Strossmaverja, Račkega, Preradoviča, Filipoviča, Trstenjaka i. dr. V svrnem plemenitem čustvovanju podajejo roko tndi oniin svojim kolegom, ki so §e žrtve politične demai.rogije. Pozdravljamo iz srca našc kulturne delavce na sknpščini v Zagrebu. želeči jim najboljši usneh pri njihovem delu v pogledu našc edinstvene narodne vzgoje. v poglcdu zašC^ite njihovih stanovskih intcresov, za katere je država vednd kazala veliko skrb. l-jedinjeni v niočno organizacijo bodo lahko uveljavili svoja stališča pri vzgoji naroda in izboljSali svoje stanje. Njihove skupščinc bodo postalc upravne skupščine, ki bodo odločevale o upravi izobrazbe. Naj bo blagoslovljeno njihovo de'o na sre.o njedinjenc dotnovinc!" Svečain Sokolska akademija. Na predvečer zborovanja je priredil SokoI v Zagrebu na čast jugoslovansketnu učiteljstvu v Sokolskem domu v Bogovičevi ulici št. 7 sokolsko akademijo. Mala dvorana jc bila že ob 8. uri nabiio polna, da so se morali gostje celo vračati. Dvorana je bila svečano oV: čana in na pročelju je blestel velik tn. parent, z napisom: »Živeli narodni p> ¦¦'., svetlitelii!« '^Akadeinijo je otvoril prof. Urbany. podstarosta Sokola I., ki je povdarjal v stojein govoru vzajemni smoter sokolstva ii! učiteljstva. Akademijo sta j>osetila v imenu vladc poverjenik za orosveto dr. Alaupovič in v imenu mesta občinski funkcijonar P-trik. Telovadni del akademije je otvorila ¦okolska tanfara s sokolsko koračnico. na kar je dr. Laza Popovič v izčrpnem govoru podal ideio fizičnega in moralnega pomena v razvoju vzgoje sokolstva in novdarjal paralelo sokolskega in učiteljskega delovanja in iste smotre obeh smeri. Povsem nekaj novega je bil nastop /:.i frcbškega rnskega pevskega zbora, ki ie nastopil v krasnih nošah in pel z vso do\ ršenostjo narodne pesmi in razne rusko pesmi. rchnični del jc pokazal glavnc po- (e/e sokolskesa sistema. ki ^a je v prvi vrsti, s svojimi pričetki, proizvajala de- ca od 6. leta, in ki je dosegcl svojo do- vK-enost z proizvajanjeiji vaj članstva do 24. leta Prcizvajalc so se povečini proste vaje, igre in plesi. ki so imele na- r.cn pokazati. kako bi bilo potreba tudi v sole uvesti ta sistcm, kot eden uaj- .zdravejših. S priprostimi :<iricami jc pričela ipladina šestih let in do štiriindvajsetega Iera jo jc razvil sokolski sestav tako, da je zadobila vse spretnosti za najvratol<>'nnejšc vaje na bradlji in drogu. Sokolski večer je bila vredna prireditev, kot uvod v svečano razpoloženje delavnih dni jugoslovanskega učiteljstva. Slavnostna predstava v opernem glzdali^ču. V torek, S. novembra zvečer sc je vršila slavnostna predstava v narodnem «ledališču v Zagrebu. v čast kongresa U-lrnženja Jugoslovanskega učiteljstva. Dana je bila Nikolai A. Rimskij-Korsa- kova ruska opera v štirih dejanjih s prologom po Ostrovskem, »Snjeiruroč- ka«. Gledališka predstava se je vršila kot večerni odmor po prvem dnevu dela de- Icgacije. (jledališče je bilo zasedeno do /adnjega kotička. Žal, da nam prostor ne dopušča se obširneje baviti s predstavo saino. Razpoloženje učiteljstva je bilo svočano. Ruska glasba, dobro izvežbani zbori in scenerija jc vplivala z izrednimi učinki na delegate iz vseh pokrajin. Burni aplavzi so pokazali priznanje učiteljstva, ki jim jc predstava nudila iimetniški nžitek. ZBOROVANJE DELEGACIJE: I. državna skupščina UJU. V Saborski zbornici je pričelo žo pred napovedanim časom živahno vrvenje. Udeležba. V zbornici sami so bili kmalu zasedeni vsi sedeži, prostor se je izkazal kmalu kot premajhen in mnogo delegatov je moralo stoje prisostvovati zborovanju. Točno so se odzvali pozivu Olavnega Odbora vsi delegati. Bili so zastopani predsedniki vseh okrajnih učiteljskih društev iz države, vsi ožji sosveti poverjeništev UJU in poleg tega voljeni delcgati. Zastopane so bile torej vse po- kra.ine na_e kraljevim.. Delegatov je bilo nad 800. Galerije so bile pa žc prej na- polnjene z učiteljstvom, ki so se udcležili skupščine kot gostje. Minogi niso do- bili več prostora. Tako sc ceni št.vilo udeležencev prve državne skupščin. na 3100. Otvoritev skupščine. S. novembra 1921. ob pol 10. otvori skupščino predsedmk slavnega odborah II) Mihajlo Jovič. Pozdravlja vse uči-teije iz cele lepe domovine, iz zasužnje-nih krajev, iz Srbije. Macedonije, Slov.e-niie, Hrvatske in Dalmacije, iz okrožjaAlbanskih gora itd. V znamenju in pro-slavo ujedinjene domovim: sc spominjahrvatskih kniiževnikov. ki so v smislu ujedinjenja delovali. posebno Strossma-y.rja i. dr. Ozre se v preteklost, v vojno (lobo in njene posbdi .e in slika naše delo v {.edanjosti. Predsednik omenja v na-dalinem govoru ljjubezen učiteljstva na-pram deci in domovini. proslavlja duhovno edinst.vo celokupnega naroda. Kdinstvo nas veže v narodu in edinstvo namdaje vero in prepričanje, da imajo vse vcre enega Boga! Pozdravi zastopn.kov vlade in korporacij. Predseduik pozdravi kraljevega narrestnika Jurja Dcmetreviča, poverjeni- ku za prosveto dr. Tucomira Alaupoviča; komisarja mesta Zagreba Petrika, nadzornika dr. S. Cajkovca- predsednika knji/evno - peda<?;oškesra zbora in Koloi:.ana Raca, predsednika Udruženja sredr. je.olskih profesorj^v. Nato so govorili in pozdravili skup§;ino: Kraljsvi namestnik, poverjenik za nrosveto, predsednik knjiž.-ped. odbora i. dr. Radi prostora ir.or.-nio opustiti priobč:tev teh govorov. Na skupščino je došlo tudi mnogo br7ojavnih pozdravov, med drugimi brzopv ministra prosvete Svetozarja Pribičeviča. * * Natu se je predsednik sto.3 spomnil kralja Petra 1. — OsvobodiHji (delegati so stoie po?lušali ta-govor in so zaklicali trikratni. Slava — velikemu kralju!), za <ern se je spomnil novega kralja, Aleksandra (skupščina jc zaklicala triki-atni Živlio! ;n je zapela naše himne Bože pravde, Lepa naša domovina in Naprej za^tave Plave.) Predsednik se J3 spomiil t:id; pokojncga Pavo-ina Trstenjaka in onih borcev, ki so padli na polju slave za jedinstvo domovine. Z bnrnim odobravanjem je b;l sprejct predlog predsednika. da se pošlje brzo .ivni pozdrav skupščine Nj. V. kralju Ahksandvu in ministru prosvete Svetozarju Pribičeviču. Vr.r.tev tajnikov in odsekov. Izvršila se je volitev tajnikov in članov odsekov, in sicer: tajnikov 10 3 overovatclje zanisnika, 8 članov v odbor za pravila. 10 članov v odbor za šolski _akoii. 7 članov v odbor za poročlo glavnega odbora in 7 članov v odbor za predloge. Pdseki so imeli svnje seje v času. ko so bila zborovan.ia prekinjena in deloma mtd zborovanjem. Zt.kon o narodnlh šclah. O zakorm narodnih šol je referiral tov. Mi.iajlo Stanoievič, referent v ministrstvu prosvcts. Podal je temeljr.a načeia novega načrta, ki bo predlož^n Glavnemu Prosvetnemu Svetu. V dcbato je posegel Milutin Stankovk\ urednik »Narodne Prosvete, ki je v tcmeljitem govoru, očrtal glavne smernice lnoderne soiske zakonodaje. Kcr jrinesemo v kratkem novi ručrt šclskega zakona y celoti v »Učiteljskem Tovarisj«, zatc opuščamo za dane_ po drobno razpmvo in se povrnemo k njej ob dotični priliki. * * * Ob 12. uri 33 bilo zborovanje prekinj_no do 4. ure poDoldns., medtem so pa zborovali odseki. DRUGA SEJA. Sprememba pravll UJU. Sprememba pravil se je izvišila le v nebistvenih točkah in z ozirom na poinanjkljivost na srbske in druge razmere. a bi.tva pravil se ni taknilo in se je odgoddo na poznejši čas, ko bo izvrše.ia že adtninistrativtia razdelitev države in izpcljana, ali vsaj definitivno predvidena .ulsKa adnimistracija v državi na podlagi šolske zakonoddje. 0 izpremenibah pravil n. predlogu _ilavii34a Oobora je referiral tov. Ivo i^adovanovič, viš. šol. nadzornik za Dalmacijo. ki je v svojem si.retnem i1; lemel.i'tem i>ovoru utcnieljeval izpremeino'.;. O .zpremembi pravil se je razvila obširna debata, v katerc podrobuo.ti m? ,)a ne morcmo spuščati. Izpreirenil).: sc tiče §S 4., 7., VJ., y., 11., 12., 13., 14., 15., 10., .7. 1S., 20., 21., 28., 29.. 30., ?!., 32.. 33., a pri \seh členih le nebistvenih _.,pclnil in pojasnil. izprcmembo pravil prinesetno v .'k ti v cni prihodnjih številk »1'^ik-ljskcga 'I ovariša« in se nameravamo ob tei priliki baviti obširneje z raznimi izr.ižoniini mnenji. * Ob 6. uri zvečer je predsednik zaključil sejo in napovedal sejo ža ^ nro zju.iaj 9. noveinbra. TKETJA SEjA. Ka-prava o poročilu Glavnega Odbora UJU. Poročevalec o »Izveščaja« je bil tov. DuŠar. Andjclko\;č. Porcča! k>, Ju je izvi I;.-.- odbor proučil poročilo ''lav-i.ega Odl'ora. (.Mavni Odbor je v daKli r;-i'/mei ai. '.-¦ poli.iT' obsegu izvr<.il 'vo.io nalogo Kaki-r js. iz poročila razviclno, v: bilo glavno delo odbora v preteklera letu iz|)opoli'itev or?anizacije v v-;eli pokrajinah naše države m strnitev vseh učiteljskih organizacij v naši kreljivini v cno enclno veliko statiovsko učiteljsko organizacijo. To nalogo je Glavni Odbor z i.ialim' izdelki v polni meri izvršil In deluji. iia to, da se oni deli, ki še niso orgarur..iiani enotno, izpopolnijo v najkrajšern casu. Zato je Glavni Odbor izvršil tudi one izpromtmbe pravil, ki so bile polrebne zaradi jasnosti in katere je skupščina tndi odcbrila. Foleg organizatoričnega dela, je pa Cil&vni (>Jbor izvršil in rešil tudi druga i dela in dnevna stanovsko in šolsko - po: litična vprašanja, ki so bila aktualna. I.ebata o poročilu je bila s strani predsedstva omej^na, ker je bilo še mno: go poroč:l'na dncvnem redu. a čas je po| teka! zdo hitro. j V debato je posegel tov. Arg. Mihaj| lovič, ki se je pečal v prvi vrsti s tiskom ; L. L1: za njitn so govorile še tov. .lela | Ivaiovič. Godec in Vavra, ki «o se pečaj le z vprašanietn izjednačenja dnevnic ! pcročeiiih učiteljic. i Obširno poročilo o delu Glavnega j Udbcira je prinesel »Učiteljski Tovariš« I v zadni; številki. Poročilo ods:ka o načrtu šolskega zakona. Pciočevalcc odbora za proučitev zadr jega načrta šolskega zakona je bil tov. ). Pcpovič, ki je prečital obšiino resolucjjo, kaiero J3 sestavil odbcr. Resolucija izreka v temelju kritiku o zakonu in podaje giavne smernice in tcueljna načela na katerih vstraja učiteljstvo. O tem se je razvila obširna debata, ki bi j(» bilr> pa brezpomsmbno danes navajati ter jo opustimo, dokler ne prinesenu novi načrt zakona v celoti v našem llstu. Tcdaj prinesemo tudi resolucijo in dodatne predloge v celoti. * • * Ob 12. uri je prekinil predsednik sejo in n.ii.-o\edal priliodnjo sejo za 2. uro popoldne. CETRTA SEJA. Predlugi učitcliskih društev državni skupščini. Tov. Luka Jelenc js kot načelnik odbora za predloge poročal o deških predlogili, o katerih je razpravljal odsek in o noroe.vaicih. k' bodo utemeljevali posamezne predloge. Višja pedagoška šola — fakulteta. Najž:\ahneiša le bila debata o predlogu glede višje pedagoške šole - fakultet... Predlog se glasi, da se višja pedag. šola J-tavi v visto faknltete, da se razširi število ur za prodmete pedagoške skuDine in omogoči na n.iih izobrazba bodočih prcfesorjev učiteljišč. V debato je najbolj posegel predlagatelj sam, M. M. Nikolič, slušatelj višje pedagoške šole v Zagrebu. Po obširni debati je obveljalo mišljenje: da J3 izcliraževanje profesorjev za učiteljišča prepustiti tdino univerzi, je pa omogočiti nadaijcr.im učiteljem v to svrho dostop na univerzo, posebno onim, ki dovrše dvolctno visoko pedagoško šolo; ta pa kot taka uaj bo le za izobrazbo šolskih nadz( rnikov in učiteljev meščanskih sol, v nobenem slučaju pa ne usposablja za profesorje. -- Pedagoška šola more pa io kot odsek univerze vršiti to nalogo. Drugi predlogi. T. IV.. Katič ie prečital predloge, ki so došli skupščini, in siccr: Predlpg zagrebškega poverjeništva UJU, da se teesna vzgoja v o.siiovuih šolah uredi po sokolskcm scstavu, kakor v srednjih šoah. Ta predlog je bil sprejet soglasno z dodatkom. da naj sc pozove Narodno Skup?čino. politične klube in vlado, da _da posebcn zakon o telesni izobrazbi i3 višjih šolau za vso državo; predlog okr. učit.-dr. v Noveni Sadu: o izjednačenju draginjskih dncviic; predlog o izjednačenju plače učiteljic žen. strokovni!i šol v Hrvatski, Slavoniji in Medjimurju s plačo ijčiteUic osnovnih šol; predlog o draginjskcn1 dodatku poročci;ih učiteljic v Bosni in Hercegovini; ; predlog. da se urede dohodki učiteljstva ineščanskih šol z ozirom na njihovo višjo . usposobljenost,' temu primerno; predlog I slede plač šolskim nadzornikom v lirvatski, Slavoniji, Medjimurju, ki so sedapri svojih dohodkih prikrajšani; štir' predlogi poverjeništva v Sarajsvu: o ¦; dnevnicah poročenih nčiteljic, o enotnem soNkein zakonu, o počitniškem tečaju v i Sarajevu in o pozivu P. Radosavljeviča v dornovino; predlog, da se uredba o i.cnziji vdov in sirot razprostre na celo državo: predlogi povcrjeništva v Ljub\ ljaui, ki smo jih ,priobčill o poročilu v ' ;.a«Jnji seji ožjcga sosveta, natisnjeni v : predzadnji štev. »Učit. Tov.« in §e mnoro drugih manjvažnih predlogov. , Vsi predlogi so bili z večjo ali manj¦ Jo dcbato sprejeti m je Glavni Odbo..revzel njih izvrsitev. Naknadnl pozdravi. Ko je bil dnevni rcd izčrpan, je po- (zdravila delegate Pattie Day Miller, de- \legatinja Lige rdečega križa in predstav- [nica amerikanskega naraščaja Rdečega križa. Došla je, da učiteljstvo zainteresira za vzgojo naraščaja Rdečcga križa v Ijudskih šolab. Govorila je angleško, a ITevajala je njen govor M. Antokovič. O.ovor angleške predstavnice je bil mestoma burno aklamiran, ker je na zdrav način bil izražen povdarek šole in vzgojs rnladine. !Protest nroti poročilu izvestnega j časopisja. j Predsednik zagrebškega poverjeni!štva U.ILT J. Skavič je prečital članck i»t-rvata«, ki trdi, da je to skupščina de;mokratskih učitclicv, a ne vseh učiteljev I z Jugoslavije, brez ozira na pleme in ist'-anke. Naglaša, da se na tei skupšč:ni inahajajo dclegati vseh pokrajin, ki pripajdaio raznim političnim strankam. DokaIzal je, da je na zadnji glavni skupščini ;hrvatskega učiteljstva glasovalo 30 dru1štev za ujedinjenje, a samo 20 proti. Njegov sovor je bil često prekinjen z burnim odobravanjem. Zahvalil se je Glavnemu Odboru, da se jo ta skun^čina, na kateri se je pokazala volja in "življenjska zmožnost Udruženja, vršila v Zagrebu. Ljudje, ki pišejo v »Hrvata«, so bivši madžaroni. kdkor J. Oreščanin, Petro\ič itd., to so oni, ki so za časa madžaronske vlade imeli največji vpliv, a sedaj napadajo vse one. ki so vedno obsojali ::j;h početje in ulogo. Banket. Po zakljnčeni skupščini, ob katere zaključku je učiteljstvo zapelo narodne himne, se je vršil na večer banket pri >:Janjetu«, na kaieren. so govorili predsednik UJU Jovič, poverjenik za prosveto Alaunovič. pov. UIU v Zagrebu Skav!č. polkovnik Tasovao in podpredsednica UJU Vavra.