PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIV. St. 256 (7149)
TRST, sreda, 6. novembra 1968
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V ZDA
S SEJE KOMISIJE PRI IZVRŠNEM SVETU SLOVENIJE ZA MEJNA VPRAŠANJA
Razmeroma visok obisk na voliščih za določitev novega ameriškega predsednika
Prvi rezultati v korist republikanca Nixona - Odločal bo glas sedmih velikih držav - Demonstracije v Washingtonu in Neivarku
WASHINGTON, 5. — Po prvih, delnih podatkih, ki prihajajo iz ZDA, je še nemogoče reči, kdo bo novi ameriški predsednik. Po zadnjih predvidevanjih, ki so jih izdale ameriške demo-skopske ustanove tik pred odprtjem volišč, bi moral imeti Ni-x°n še majhno prednost pred Humphreyem. To je vsaj mnenje «Gallupa», ki pripisuje te- -------------
Publikanskemu
_________ kandidatu en
odstotek glasov prednosti pred demokratskim. Po mnenju izvedenca za preiskovanje javnega mnenja Louisa Beana pa bo Humpbrey s 40 do 43 odst. glasov, medtem ko bi moral Nixon Prejeti od 37 do 39 odst.
Vsa ta predvidevanja, ki so bala
anarhistične prapore, so v bližini Bele hiše sedli na tla in ustavljali promet. Nastopila je policija, ki je aretirala kakih sedemdeset mladeničev.
V Newarku v državi New Jer-sey je pred nekim volilnim sedežem prišlo do pretepa med volivci in skupino študentov, ki so vabili ljudi, naj ne gredo na volišča. Tudi tu je morala nastopiti policija. Nekaj ljudi je bilo laže ranjenih.
Na nekem volišču v Detroitu je
morala policija izgnati iz kabine nekega volivca, ki je ostal v njej celo uro. Mož, ki se je prestavil
NEUSPEŠEN SESTANEK NA MINISTRSTVU ZA DELO
Richard Nixon
L-
Jt,
m
♦/
z

na volišču z veliko budilko, «ker se mu je ura pokvarila*, se je opravičil, češ da so volitve resna stvar in da je moral dobro premisliti, preden je oddal svoj glas.
Predsednik Johnson je volil zgodaj zjutraj v texaškem mestecu Johnson City. Spremljala ga je žena, ki ni hotela povedati, za koga je glasovala. Ko jo je prisotni časnikar vprašal, če je dala svoj glas demokratskemu kandidatu, se je molče nasmehnila.
Hubert Humphrey je volil v Wa-verlyju v Minnesoti, kjer ima vilo na jezeru. V istem mestecu je podpredsednik postavil svoj «volilni glavni štabu, kjer bo s svojimi pristaši čakal na izide volitev. Demokratski kandidat za podpredsedstvo Musikie pa je volil v Watervillu v
74. novembra splošna stavka glede pokojnin
Danes se sestane vlada zaradi povodenj - Stavka ENAL0TT0
RIM, 5. — Po obsežni razpravi med ministrom za delo in socialno skrbstvo Boscom in predstavniki sindikalnih organizacij glede ureditve pokojninskega sistema so sindikalne organizacije potrdile že prejšnji sklep, da bodo proglasile splošno stavko 14. novembra. Pogajanja so se zavlekla precej časa ln je minister Bosco obrazložil Vladno stališče, da je treba vprašanja postopno reševati. Govoril je tudi o tem, da sedanja vlada ni odgovorna za vse morebitne predhodne sklepe.
Vendar so predstavniki vseh treh osrednjih sindikalnih organizacij po sestanku ugotovili, da splošna stavka 14. novembra ni bila preklicana, da pa se bodo sindikalne organizacije Jutri ponovno sestale ln preučile položaj.
Jutri se bo sestala vlada, ki bo razpravljala o težavnem položaju pokrajin, ki jih je prizadela povodenj. Minister Colombo je napovedal, da bodo na seji vlade sprejeli kompleksen izredni ukrep, ki bo predvideval fiskalne in druge olajšave in ki bo vseboval dekrete, da bodo lahko razna ministrstva hitreje priskočila na pomoč. Izrecno kmetijskim vprašanjem bo ministrski svet posvetil posebno pozornost.
Sindikati uslužbencev ENALOT-TO so sporočili, da so proglasili 48-urno stavko, ki bo trajala od 9. do 16. novembra ln ki jo bodo izvedli po načelu šahovskega konjička, tako da ne bo v naprej znano, v kateri pokrajini se je
ni, da bodo žrebanja št. 45 in 46 zelo otežkočena.
Stavka na univerzi v Bologni
BOLOGNA, 5. — Poverjeni profesorji in asistentje na univerzi v Bologni so potrdili že prej najavljeno stavko za nedoločen čas od jutri fi. novembra. V tem času se bodo vzdržali vsake didaktične in znanstvene dejavnosti in se tudi ne bodo udeleževali dela komisije in podkomisij za reformo univerze. Glede nekih izjav prof. Ciuse, se ((omejujejo zgolj na to, da izražajo svoje presenečenje in ogorčenje nad tem, ko prof. Ciusa preprosto misli, da je njegova pravica, da lahko kot dekan požene z zasedanja sveta fakultete koga izmed udeležencev zasedanja)).
V Firencah so študentje arhitekture po sestanku objavili poročilo, v katerem zatrjujejo, da je določitev vpisa na univerzo na določen datum diskriminacija za revnejše študente.
Mainu. Na volišču je izrazil svoje zaupanje v zmago glede na ((premik zadnje minute« v korist njegove stranke.
Richard Nixon, ki je glasoval v CalifOrnijl, je dospel zvečer % letalom v New York. Njegovi pristaši, k.i so gotovi na zmago, so mu že pripravili v hotelu Waldorf A-storia veliko slavnost za izvolitev.
Spiro Agnew, republikanski kandidat za podpredsedstvo, je v An-napolisu, kjer je volil, dejal, da je pripravljen na poraz, čeprav upa na zmago.
Senator Edward Kennedy in njegova žena sta volila v Bostonu v prvih jutranjih urah. Jacqueline Onassis je glasovala po pošti.
Desničarski kandidat Wallace Je oddal svoj glas v Claytonu v Alabami, kjer je začel svojo politično kariero.
Prvi podatki, ki prihajajo iz New Hampshira, Kansasa in Tennesseeja kažejo, da dobiva največ glasov Nixon, na drugem mestu pa je Humphrey. Wallace je precej oddaljen od obeh glavnih kandidatov in bi v nobenem primeru ne smel dobiti več kot 20 odst. glasov.
V središču pozornosti pa so izidi v sedmih velikih državah, t.j. New Yorku, Californiii, Pennsylvaniji, Illinoisu, Ohiu. Texasu in Michiganu, v katerih bodo ivolili 210 od skupnih 538 elektorjev, ki bodo določili novega predsednika.
Ob 1.45 po italijanskem času je bil delni izid sledeč:
Humphrey	414.675	glasov	(35%)
Nixon	634.199	glasov	(43%)
VVallace	327.393	glasov	(22%)
RIM, 5. — Rimski vikariat je objavil dokument, ki bo stopil v veljavo 1. januarja in ki ukinja vsako tarifo za cerkveni del pogreba in tudi posredništvo pogrebnih zavodov. Dokument nadalje predpisuje resno preprostost in dostojnost. S tem naj bi se polagoma ukinili razni «razredi» pogrebov.
Zdi se, da pripravlja vikariat poseben dokument tudi za poroke v cerkvi.
Čudna pota raket iz ZDA v Arabijo
BONN, 5. — V Berlinu se je nadaljeval kongres CDU - Krščansko demokratske zveze. Kancler Kiesinger se ni mogel udeležiti zasedanja, ker se ni počutil dobre, rahla influenca ga je prisilila ostati v postelji i Kongresna dvorana je bila obdana z močnimi policijskimi oddelki. Pred razpravo so se delegati zahvalili policiji zaradi njenega nastopa med včerajšnjimi nemiri pred sodiščem, ki so jih izzvali eksponentje (dzvenparlamen-tame opozicije«. Med drugimi ie govoril Rainer Barzel, vodja poslanske skupine CDU.
Na letališču v Frankfurtu so zaplenili 32 zabojev, v katerih so bili deli raket, ki so z letalom potovali iz ZDA v neko arabsko državo. Na zadevnem dokumentu je bilo označeno, da so v zabojih stroji.
Funkcionarji carine so povedali, da je bilo v zabojih, katerih pra vo vsebino so odkrili na frankfurtskem letališču v soboto, dovolj delov za 12 do 15 raket. Glasnik
je in da bi neka arabska družba morala prepeljati zaboje iz Frankfurta v Saudovo Arabijo. Zaboje so zaplenili zaradi lažne izjave na dokumentu in ker je prevoz orožja čez Zahodno Nemčijo nezakonit brez dovoljenja zvezne vlade.
Zvezne oblasti so baje že zaprosile ameriške oblasti za sodelovanje pri preiskavi.
Bistvena vprašanja slovenske manjšine še vedno niso zadovoljivo rešena
Ugotovili so določeno pripravljenost italijanskih oblasti in izrazili prepričanje, da bodo dosedanji rezultati dali novih vzpodbud
ATENE, 5. — Na današnjem nadaljevanju procesa proti Panagu-lisu in 14 osebam, obtoženim zaradi atentata na Papadopulosa, je funkcionar policije Bambalis obtožil Andreasa Papandreuja, ki živi v Stockholmu, da je voditelj organizacije «Grško odporništvo«. Ta organizacija je organizirala atentat in Panagulis je bil vodja atenske
LJUBLJANA, 5.
Na zadnji seji komisije izvršnega sveta Slovenije za mejna vprašanja so v razpravi o položaju slovenske manjšine v Italiji ugotovili določeno pripravljenost, ki so jo v letošnjem letu pokazale italijanske oblasti pri reševanju zahtev slovenske manjšine. V tej zvezi so poudarili pomen ustanovitve slovenske trgovske šole v Gorici, ki so jo Slovenci zahtevali že nekaj let. Spodbudna je tudi obljuba, da_ bosta v uradu za javne stike v tržaški pokrajini zaposlena dva Slovenca, kot tudi pomembnost zakona o podaljšanju rokov za pridobitev statusa borca.
Ob teh vsekakor pozitivnih ukrepih, ki zadevajo reševanje nekaterih perečih vprašanj slovenske manjšine v Italiji, pa se komisija ni mogla izogniti ugotovitvi da bodo potrebni še nadaljnji resni napori italijanskih oblasti za izpopolnjevanje vseh tistih obveznosti, ki jih je italijanska vlada prevzela do manjšine s podpisom londonske spo
menice. O teh problemih bodo razpravljali tudi na seji jugoslovansko-italijanskega odbora za vprašanja manjšin, ki bo v tem mesecu v Rimu.
Potrebno je predvsem naglasiti, da bistvena vprašanja slovenske manjšine še vedno niso zadovoljivo rešena, odprto je vprašanje enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in na sodiščih, saj v tem pogledu veljajo še nekateri zakoni fašistične Italije, kar predstavlja anahronizem v sodobni italijanski družbi. Tudi dvojezični napisi niso na vseh javnih ustanovah, prav tako pa ni slovenska manjšina primerno zastopana v javni upravi, kar onemogoča normalno dvojezično poslovanje. Tudi pri
Člani komisije so izrazili prepričanje, da bodo dosedanji rezultati pri reševanju manjšinskega vprašanja dali novih spodbud za rešitev teh in ostalih zahtev, ki jih slovenska manjšina že leta brezuspešno postavlja.
Komisija je obravnavala tudi predlog občinske skupščine Nova Gorica za vzpostavitev normalnega mednarodnega tovornega prometa na železniški progi med Novo Gorico in Gorico. Komisija je predlog pod-prla in ga bo predložila pristojnim zveznim organom v nadaljnjo obravnavo oziroma reševanje.
Priprave za proslavo
aŽSifŽF? "ŠŠiS|25-letnice zasedanja Avnoja
ustanovitve slovenske strokovne šo le v Trstu, ker otroci slovenskih staršev nimajo možnosti za strokovno izobrazbo v slovenskem jeziku, medtem ko obstajajo tovrstne šole v italijanskem jeziku.
sekcije te organizacije.
....................... mm n m iiiiiiiuiiiinii m m ni mirni............................................................mm  
OBRAMBNE VAJE V ALEKSANDRIJI
V Egiptu se nadaljuje organiziranje ljudske milice za splošno obrambo
V Jordaniji še vedno napeto - «Al Ahram» dolži ameriško obveščevalno službo, da je izzvala nerede
KAIRO, 5. — «A1 Ah rami) poroča, da so bile včeraj na industrijskem področju in v prebivalskih četrteh Aleksandrije obrambne vaje, ki so trajale eno uro in katerih se je udeležilo tri tisoč prostovoljcev.
Isti list poroča, da je ministrstvo za vojno izročilo notranjemu ministrstvu količine orožja, da se razdeli pripadnikom ljudske milice, ki so jo ustanovili za obrambo zaledja redne vojske in da brani naprave, ki so življenjske važnosti, pred morebitnimi sabotažnimi dejanji-
V	vsaki pokrajini bo guverner, ob podpori vojaškega svetovalca, odgovoren za ljudsko obrambo. Sedaj je štirinajst centrov za vežba-nje za pasivno obrambo pripravljenih, da sprejmejo prostovoljce. Tovarne bodo branili delavci ali voditelji, ki v njih delajo.
Zatem poroča list, da bo sedanja narodna skupščina razpuščena 14. novembra, če bo v to privolil centralni komite arabske socialistične zveze. Mandat sedanje skupščine poteče čez dva meseca. Nove volitve bodo januarja in volilna kampanja ne bo smela trajati več ko dvajset dni.
V	vzhodnem delu Jeruzalema traja že četrti dan stavka, ki so jo trgovci razglasili, ker je izraelska policija zaplenila petnajst arabskih trgovin v zvezi s splošno stavko, ki je bila 2. novembra.
Kakor poročajo iz New Yorka, je varnostni svet. ki je razpravljal o nedavnih incidentih med Izraelci in Egipčani, odložil nadaljevanje razprave na četrtek. Zvedelo se je, da je izraelski zunanji mi-
carine, ki sicer ni hotel povedati	^	..... ...........
podrobnosti, je vendar razodel, da j ^at^r’ Eban^pošlai po^Gunnaru Jar-je bil tovor odposlan iz Kaliforni- | rjnKU egiptovskemu zunanjemu mi-
nistru naslednja vprašanja «1. Ali je Egipt pripravljen iskati sporazum o varnih in vzajemno priznanih mejah. 2. Ali bodo izraelske ladje lahko plule po Sueškem prekopu. 3. Ali se Kairo strinja, da se skliče mednarodna konferenca, ki naj bi iskala rešitev za palestinske begunce. 4. Ali namerava Egipt iskati popolno politično rešitev z Izraelom v okviru mirovne pogodbe in v okviru medsebojnega priznanja.
Zatrjuje se, da Ebanu ni uspelo doseči od svoje vlade, da bi bila glede svojih zahtev bolj elastična.
Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je danes v parlamentu izjavil, da Izrael ne bo dopustil, da bi izraelske sile ali druge arabske sile bile razmeščene na zahodnem bregu reke Jordan v okviru končne rešitve spora, Eškol je dodal, da bodo ob vsaki določitvi političnih meja ((upoštevali zgodovinske pravice izraelskega ljudstva na izraelski zemlji«.
V poučenih krogin pravijo, da bo tudi četrtkova seja varnostnega sveta verjetno odložena, da bi dali možnost Jarringu, da še dalje išče morebitno rešitev.
Sirski delegat je danes v posebnem političnem odboru glavne skupščine OZN zahteval, naj se izvede preiskava, kako je zapora sueškega prekopa, ki so jo izvedli Izraelci, učinkovala na gospodarstvo in strateško važnost Južne A-frike. Delegat je dejal da bi preiskava o preusmeritvi pomorske plovbe okoli Afrike pokazala obstoj povezave med «sionisti v Izraelu in rasisti v Južni Afriki* ter prodiranje prvih proti Nilu in drugih proti Zambeziju. Dodal je, da do-
stavka pričela. To praktično pome-
.........................................................................................................................................................................mn...................m,..................n................n..........mm.........m.......
I
|
__
George Wallace
v preteklih dneh v žarišču pozor-bosti, so sedaj, ko se začenjajo objavljati prvi izidi, brez veljave.
Izidi s prvih volišč so bili zna-bi že zjutraj. Okrog 7.30 po sred-bjeevropskem času so zaključili Štetje glasov na voliščih v Dixville Notohu in v Ellsvvorthu, vasicah v Naw Hampshiru. V prvem kraju je dvanajst volivcev (toliko je pač lam volilnih upravičencev) oddalo * glasov Humphreyu in 4 Nixonu. V Ellsvvorthu pa se je vseh 11 volivcev izreklo za Nixona. Tretji kandidat VVallace ni ne v prvem be v drugem kraju prejel glasov.
Vse kaže, da bo udeležba na letošnjih volitvah precej večja kot 'ata 1964, ko je od približno 120 hiilijonov vpisanih v volilne sezma-•he glasovalo 71 milijonov ljudi. Letos je volilnih upravičencev 121 bili i j ono v (medtem ko šteje ameriško prebivalstvo preko 200 milijonov ljudi), od teh pa bi moralo po Prvih računih glasovati kakih 75 milijonov.
Veliko udeležbo na voliščih je o-biogočilo tudi lepo vreme in sonce, lej sije skoraj povsod. Le v severnih predelih vzhodne obale in v bližini New Yorka je nebo nekoliko oblačno.
Volitve so na splošno potekale v miru, vendar je v nekaterih krajih prišlo do incidentov. V VVashing-tonu je kakih pet sto mladeničev Priredilo demonstracijo proti volitvam in proti vojni v Vietnamu. Demonstranti, ki so nosili zastave FNO Južnega Vietnama in črne
zrnju oosomsn sajconskih predstavnikov
Odpovedan današnji sestanek razširjenih pariških razgovorov
Thi Binh je imela prvo tiskovno konferenco - Manifestacijo v Sajgonu - FNO osvobodila 536 ujetnikov
PARIZ, 5. — Prvi sestanek ((razširjenih razgovorov«, ki bi moral biti jutri na aveniji Kleber so odpovedali. Glasnik ameriške delegacije, ki je danes zjutraj naznanil preložitev sestanka je dejal, da so v teku razgovori s sajgonsko vlado in da upa da bo delegacija Južnega Vietnama dospela v Pariz v
usi*Dsi&Js&
kjer se je zbralo kakih tri tisoč ljudi ,po večini katoličanov, ki so nosili letake z napisi «Bojkot pariških razgovorov*. Pred sajgonsko občinsko palačo pa je okrog dva tisoč vladnih funkcionarjev, policijskih agentov in civilistov poslušalo govore sajgonskega prefekta in ministra za informacije. Prvi je v govoru dejal, da je treba mir doseči na bojiščih, ne pa v Parizu ali kje drugje, drugi govornik pa je poudaril, da morajo juzm Vietnamci sami braniti lastno neodvisnost in lastno ozemlje. Obe demonstraciji sta potekali mirno in brez incidentov.
Čete FNO so danes osvobodile 536 ujetnikov, ki so jih izročili ameriškim vojaškim oblastem.
V Vietnamu je vojaška dejavnost še vedno omejena. Do manjših spopadov je prišlo v delti Mekonga, medtem ko so ameriški bombniki bombardirali pokrajino Tay Ninh, ob meji s Kambodžo.
Južnokorejski ministrski predsednik Chung je danes v Seulu _ izjavil, da je njegova vlada pristala na Johnsonovo odločitev o prekinitvi bombardiranja, potem ko so ameriški predstavniki
da so se sestali predstavniki vvashingtonske in hanojske delegacije, ki so obravnavali proce-dume probleme.
Do odložitve sestanka je prišlo, potem ko je Južni Vietnam preko svojega predstavnika v Parizu Van Ana ponovno potrdil, da se ne bo udeležil razgovorov, če bo na njih prisotna avtonomna delegacija narodnoosvobodilne fronte. Van An je še enkrat ponovil, da bi morali biti predstavniki osvobodilnih sil vključeni v hanojsko delegacijo, nato pa je še izjavil, da ni nobene razlike med stališči Južnega Vietnama in njegovih zaveznikov vključno ZDA.
Z druge strani pa je načelnica delegacije FNO Thi Binh na tiskovni konferenci izjavila, da je pripravljena pogajati se tudi brez sajgonskih predstavnikov. Ameri: ška delegacija — je dejala — bi lahko predstavljala tako vvashing-tonsko kot sajgonsko vlado, ki je njena kreatura. Gospa Thi Binh je tudi izključila, da bi prišlo do prenehanja bojev, dokler bodo ameriški vojaki še v Vietnamu.
V Sajgonu so bile danes napovedane demonstracije v podporo
da bodo znova začeli bombardirati Severni Vietnam, če ne bo Hanoj dal nobenega znamenja recipročnosti, da ne bodo ZDA priznale FNO in da ne bodo po prekinitvi bojev ustanovili v Sajgonu koalicijsko vlado.
Švedski obrambni minister Sven Andersson pa je v Stockholmu zagotovil, da je njegova vlada pripravljena poslati vojaško enoto v Vietnam za ohranitev miru, če bi OZN to hotela.
V angleški zbornici debata o gospodarstvu
LONDON, 5. — Debata po kronskem govoru v britanskem parlamentu se je danes nadaljevala. Govorili so o gospodarski politiki. Neka resolucija konservativcev zatrjuje, da vladni ukrepi «nimajo nobene teže za okrepitev gospodarstva« Tudi laburistična levica je vložila resolucijo s podpisi 53 poslancev, ki kritizira vladno politiko po de valvaeiji šterlinga.
V prvih devetih mesecih tega leta je šlo v britanski Industriji zaradi stavk v izgubo 3,874.000 delovnih dni, to je največ po letu 1962. Samo v industriji motorjev so izgubili 782.000 delovnih dni. Po uradnih ocenah je vrednost britanskega izvoza zaradi tega padla zagotovili, za 60 milijonov funtov.
bivata Izrael in Južna Afrika svojo pomoč od ZDA, ki se poslužujejo obeh v svoje namene v Afriki.
Jeruzalemski list «Davar» piše, da se je več sovjetskih vojnih ladij, med katerimi tudi nosilka helikopterjev «Moskva» vrnilo domov. List trdi, da je Sovjetska zveza opozorila Naserja, da noče biti vpletena v vojno na Srednjem vzhodu. V diplomatskih krogih vidijo potrditev tega v dejstvu, da so se sovjetske ladje vrnile v domovino, prav ko so se začeli manevri NATO v Sredozemlju.
Po včerajšnjih neredih v Amanu je danes mirno, vendar pa še vedno napeto. Po ulicah krožijo oklepna vozila in vojaki. Diplomatska predstavništva so opozorila tujce, naj ne hodijo na ulice. Policijsko uro so ukinili od 10. do 16. ure. Vendar pa so prepovedana zborovanja in manifestacije na ulicah.
Kairski list «A1 Ahram« postavlja domnevo, da je včerajšnje nerede v Jordaniji izzvala ameriška tajna slmoa Last pravi, da nekatere organizacije palestinskega odpora oukrito obtožujejo 1'ahera Dablana, ki je voaiteij komandosov «A1 Nasr«, da je agent ameriške obveščevalne službe, ki ima posebne načrte z Jordanijo. Ameriška obveščevalna služba namerava baje izvesti svoje načrte v Jordaniji s pomočjo ljudi, ki so sovražni osvobodilnim organizacijam.
Predsednik jordanske vlade Tal-huni je izjavil, da jordanska vlada ni menjala svojega stališča do organizacij palestinskega odpora. Dodal je, da je incidente povzročil Taher Dablan, ki je na čelu petdesetih oboroženih mož ustavil jordansko vozilo in ubil enega vojaka. Dalje je Talhuni izjavil, da so ((falange zmage« ((prodana« skupina, ki nima nič opraviti s palestinskimi komandosi. Dodal je, da so jordanske varnostne sile aretirale Dablana in 23 njegovih mož po močnem spopadu, med katerim so bile žrtve na obeh straneh V predmestju Amana pa so bili danes novi spopadi in slišalo se je streljanje. Ni znano, koliko človeških žrtev je bilo med včerajšnjimi spopadi. Po podatkih, ki so jih objavile nekatere bolnišnice, pa je bilo okoli 20 mrtvih in nad sto ranjenih.
Poluradni Ust «E1 Dastur« piše, da Jordanija, kralj, vlada in ljudstvo podpirajo akcije komandosov, ker je to najučinkovitejše orožje za osvoboditev zasedenega arabskega ozemlja. Vendar pa se morajo organizacije odpora in njihovi odgovorni voditelji zavedati, da je v interesu samega odporništva, da se ne ponovijo incidenti, kakršni so bili včeraj. List pravi zatem, da je potrebna stroga discipUna med člani odporniških organizacij, izključiti je treba neodgovorne ljudi in koordinirati dejavnost med palestinskim odporniškim gibanjem in jordanskimi voditelji, kajti smoter, po katerem vsi težijo, je osvoboditev zasedenega arabskega o-zemlja in nadaljevanje akcije proti Izraelu.
Radio «A1 Fatah« je v svoji oddaji iz Kaira pozval pripadnike te organizacije in Palestine, naj začnejo akcijo proti jordanskemu režimu. Od danes popoldne ta radio ostro napada jordanske oblasti.
BEOGRAD, 5. — Podpredsednik zvezne skupščine Gustav Vlahov je na današnji tiskovni konferenci obvestil domače in tuje novinarje o proslavi 25. obletnice 2. zasedanja Avnoja, ki se bo pričelo 27. t. m. s slovesnim sprejemom v Beogradu in nadaljevalo v Jajcu 29. novembra s slovesno sejo, na kateri bo govoril predsednik republike maršal Tito. Seje se bodo udeležili vsi živi odposlanci Avnoja, poslanci sveta narodov, delegacija skupščinskih svetov in republiških skupščin, zastopniki družbeno političnih organizacij, zastopniki neposrednih proizvajalcev, mladinskih organizacij, armade, študentov in časopisne agencije Tanjug, ki prav tako proslavlja 25. obletnico delovanja, dosedanji dobitniki nagrad Avnoja in kulturni delavci. Med gosti bodo tudi zastopniki tujih vojaških misij, ki so bili med vojno pri vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Med proslavo bodo v Jajcu odprli nov dom kulture, novo osnovno šolo in spustili v promet most na Vrbasu. Med proslavo v Jajcu bo predsednik republike imel tudi tiskovno konferenco.
Vlahov je poudaril pomen 2. zasedanja Avnoja In proslave, ki bo «močna manifestacija bratstva in enotnosti naših narodov, manifestacija njihove odločnosti, da o-hranijo pridobitve borbe in nadaljnji razvoj socialističnega samoupravnega sistema.«
Titovo sožalje ob poplavah v Piemontu
BEOGRAD, 5. — Predsednik republike Josip Broz Tito je ob katastrofalnih poplavah, ki so prizadele severno Italijo, poslal predsedniku italijanske republike Sa-ragatu naslednjo brzojavko:
«Vest o katastrofalnih poplavah v sosedni prijateljski Italiji, ki je terjala številne človeške žrtve in povzročila ogromno materialno škodo, me je globoko pretresla. V imenu narodov Jugoslavije in v svojem imenu Vam, gospod predsednik izražam globoko sožalje in Vas prosim, da družinam prizadetih sporočite izraze iskrenega sožalja. Podobno sožalno bzrojavko je posla! tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak predsedniku vlade Leoneju.
Voditelj sevemovietnamske delegacije Xuan Tuy in voditeljica delegacije južnovietnamske osvobodilne fronte Ngujen Ti Binh na pariških pogajanjih
BEOGRAD, 5. — Na vabilo velike narodne skupščine Turčije bo od 11. do 17. t. m. odpotovala na obisk v Turčijo delegacija zvezne skupščine Jugoslavije pod vodstvom predsednika Milentlje Popoviča. Delegacija vrača obisk turškemu parlamentu, katerega delegacija je septembra lani obiskala Jugoslavijo. Med bivanjem v Turčiji bo delegacija obiskala več mest in se pogovarjala z najvišjimi državnimi in političnimi voditelji Turčije.
Zaključeni razgovori KPF in RP SZ
MOSKVA, 5. — Danes so sc končali razgovori med komunističnima partijama Sovjetske zveze in Francije, ki so se pričeli že v ponedeljek. O zaključkih ni nič posebnega znanega, razen da sta obe partiji podpisali skupno zaključno izjavo, ki pa jo bodo objavili šele jutri. V bistvu gre za «pomirjeval-no» francosko stališče ki naj bi predstavljalo določeni kompromis med stališčem KP SZ in KPF v Izvezi s češkoslovaškimi dogodki.
(Jowon dovoli polete i živili za Biafro
OTTAWA, 5. — Kanadski ministrski predsednik Trudeau je danes v poslanski zbornici poročal o pogovoru svojega posebnega odposlanca Ivana Heada z nigerijskim državnim poglavarjem Yaku-bujem Gowonom Ta je pristal, da letala RK lahko podnevi letijo v Biafro. Zagotovil je varnost poletov na letališče Uli. ki je v rokah biafrsikih secesionistov.
To dovoljenje pomeni, da se bodo zelo povečale količine živeža za Biafro, Gowon je postavil edini pogoj: Biafra naj zagotovi, da ne bo poletov za prenos orožja. Doslej so bili poleti na letališče Uli samo ponoči.
«Lakota v Nigeriji ln Biafri se ne širi,« je izjavil predsednik mednarodnega Rdečega križa Samuel Go-nard.
Jugoslavija za festival
v odboru v Cannesu
PARIZ, 5. — Upravni svet mednarodnega filmskega festivala v Cannesu je na svojem zadnjem zasedanju določil štirinajst držav, ki bodo zastopane v prvem «medna-rodnem posvetovalnem odboru* za festival na Modri obali, kot je zahteval generalni delegat festivala Robert Favre-leBret. Izbrane so države: Zahodna Nemčija, Španija, ZDA, Madžarska, Danska, Jugoslavija, ČSSR, SZ, Švedska. Japonska, Italija. Poljska in Mehika. Festival bo od S. do 23. maja.
10.000 KM NAJBOLJ ZASTRAŽENE MEJE
Sovjetski raketni zid vzdolž kitajske meje
Zahodna meja SZ domena diplomacije, vzhodna pa vojske
Ce se je moč zanesti na podatke, ki prihajajo iz zahodnih obveščevalnih virov, straži vzhodne sovjetske meje kak milijon vojakov. In če so taisti podatki točni, so ta milijon vojakov v času, ko je prišlo do invazije na Češkoslovaško, okrepili z novo raketno tehniko ne samo na sovjetskem ozemlju, marveč tudi v oporiščih, ki so na mongolsko-kitajski meji.
Za opazovalce v Moskvi so takšni podatki poučni. Na dan so prišli v dneh, ko je sovjetski zunanji minister Gromiko pred generalno skupščino OZN pričal, da ostaja zunanja politika Sovjetske zveze slej ko prej miroljubna, da se opira na načela miroljubnega sožitja (seveda v sovjetski ' varianti, ki dopušča miroljubno sožitje med blokoma, ne pa tudi »neorganizirane« in nedisciplinirane kontakte med malimi državami, ki so članice blokov) in da Je pripravljena začeti celo vrsto konkretnih ukrepov, ki naj bi polepšali svet in mednarodni položaj. «Ko se medved naje,« so Gromikov govor komentirali v ZDA, »postane ovca«.
Ce ne upoštevamo notranje fronte, na kateri se oblasti bojujejo zoper nezadovoljneže vrste Pavel Litvinov s sodnim p . e ganjanjem in ki sodi v prisojnost policijskega aparata, sta se pred sovjetskim diplomatskim a-paratom ob vkorakanju na Češkoslovaško odprli dve fronti zahodna. kapitalistična, in vzhodna, se pravi Kitajska. Medtem ko si Je prvo diplomacija obdr žala zase, na drugi po vseh znamenjih sodeč, ni bilo elementov, s katerimi bi si diplomacija lahko pomagala. Zato jo ,e prepustila vojski in kitajsko-s. ivjetska meja sodi dandanes po mnenju strokovnjakov med najbolj zastražene na svetu, čeprav ni kratka — kakih deset tisoč kilometrov. Gromikovo gibanje v New Yorku pa je potrdilo, da ima Sovjetska zveza kljub vsemu še vedno več možnosti za dvogovor z Zahodom kot s sosedno (še vedno) socialistično Kitajsko.
Namen Gromikovih pogovorov v New Yorku je bil torej pomiriti Zahod in se izogniti nevarnemu večanju napetosti na dveh frontah, vzhodni in zahodni. Da Peking ne misli zamuditi priložnosti in da Je Češkoslovaška tragedija zanj konjunktumi dogodek, pa sta izpričali noti, ki ju je kitajska vlada objavila sredi septembra, da bi z njima protestirala zoper kršitve ozemeljske nedotakljivosti, ki naj bi jih zagrešila sovjetska letala.
Gre za prvi primer, da Je bil kitajski uradni protest, naslovljen na Moskvo, tudi objavljen. Čeprav gre za relativno neznatne zadeve — Kitajska javno ni protestirala niti aprila oziroma maja leta 1962, ko so sovjetski a-gentje pripravili 70.000 Ujgurov, Kazakov in. drugih muslimanskih etničnih skupin iz severozahodnega Sinkjanga, da se preselijo v Sibirijo - je torej Peking objavil noto, ki je mnoge opazovalce vnovič opomnila, da v sporu med SZ in Kitajsko ne gre samo za ideološke razlike, marveč tudi za dolgoročno križanje interesov dveh velikih azijskih držav. V tej luči in pa v luči ne-
katerih sovjetskih ocen, po katerih Je Kitajska v sorazmerno zelo kratkem času sposobna postaviti na platformo medcelinsko raketo, je tudi razumljiva dolgoročna perspektiva sovjetske zunanje politike, kot jo je izpovedal tudi Gromikov govor v OZN — perspektiva mirnih zahodnih meja (kljub kaki Češkoslovaški sem in tja, seveda).
V ideološki kampanji, ki je seveda mnogo manj trezna in dokaj manj razumska kot zunanjepolitična logika diplomatskega a-parata, so bile stvari v minulem mesecu dni postavljene nekoliko drugače. Iz propagandističnega aparata je brž po invaziji na Češkoslovaško prišla direktiva, ki je vse nasprotnike sovjetskega naskoka na češkoslovaško družbeno in politično reformo zmetala v en koš: v tisku so se pojavili članki, ki so dokazovali obstoj osi (dovolj neverjetno) Bonn-Beograd-Peking. Verjetno je sčasoma nekomu v propagandnem stroju le postalo jasno, da dveh tako različnih svetovnih nazorov kot sta ((beograjski« in «pekinški« ne gre resno metati v isti koš (da Je treba torej z jugoslovanskim ((revizionizmom« obračunati posebej, kar se dogaja prav te dni) in na straneh časnikov se je pojavila nova os: VVashington - Bonn - Peking - Tokio. Medtem ko kitajska propaganda razlaga, da se skušata Sovjetska zveza in ZDA z roko v roki povzpeti svetu na glavo, pa Moskva odgovarja, da Je bila Češkoslovaška preizkusni kamen,
na katerem so se zbrali »antiso-vjetčiki« vseh vrst in barv. Sovraštvo do SZ je že zdavnaj postalo glavna smer pekinške zunanje politike piše »Krasnaja Zvezda« in dodaja, da si je Cu En Laj izjavo, da ne gre primerjati Češkoslovaške letos z Madžarsko leta 1956, sposodil «iz arzenala imperialistične propagande«. Kot poseben greh Kitajcev pa sovjetska propaganda navaja dejstvo, da so se odrekli izjavi posvetovanja partij leta 1960, ki so Jo podpisali in ki med drugim pravi, da vsaka komunistična partija odgovarja ne le za u-sodo svoje dežele, marveč tudi za usodo vsega tabora.
Dokazni material, ki naj bi izpričal zvezo Pekinga z Zahodom in ki naj bi namignil celo na to, da se je Kitajska za Judežev cekin vključila v zbor sovražnikov Sovjetske	zveze, pa	je	sila po-
doben tistemu, ki naj bi podob no luč metal tudi na jugoslovan ske gospodarske zveze z Zaho dom. »Vse bolj tesne so trgovinske zveze	Kitajske	z ZRN«, pi-
še eno od poročil o dogodkih na Kitajskem proti koncu meseca oktobra in se pritožuje, da trgovina z Bonnom napreduje, z vzhodnim	Berlinom	pa	rapidno
pada. Isto	velja tudi	za	kitajske
stike z ZDA, Veliko Britanijo in drugimi industrijskimi silami Zahoda. In prav to je dokaz, da skupina Mao Ce Tunga ((sprevrača Kitajsko v silo, sovražno socialističnemu Commonwealthu», kot je nedavno tega napisala ((Sovjetska Rossija«.
VALLE MOSSO (Vercelli), 5. -Valle Mosso ne obstaja več. Ostali so prebivalci, ostale so tudi hiše, vendar ni več možnosti za delo. In kjer ni dela ni niti življenja. Tako je izjavil podžupan središča, k; ga je povodenj najbolj prizadela, ki se še ni opomogel od žalosti zaradi iz gube nekaterih sorodnikov in zaradi utrujenosti po neprespanih 62 urah. Njegove besede niso sad žalosti,
...................................................................................................... m niinii iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihi nun....
PO KATASTROFALNIH POPLAVAH IN RAZDEJANJU NA SREČO ZOPET LEPO VREME
V Valle Strona - pokopališče tekstilnih tovarn■ ni nobene motnosti vet za delo in življenje
Sam« z državniim prispevkom je moč postaviti na noge, kar je porušenega - Se vedno veliko smrt* nih žrtev pod ogromnimi kupi blata in kamenja - Predsednik republike bo obiskal prizadete kraja
Razbesnela voda Strone je z vso silo vdrla v dolino, poplavljala nižje predele in podirala vse, kar ji je bilo v napoto.
Sempiona in razjedla spodnji del zidu hiše, ki se je zrušil v reko
V Gravellone Toče je podrla most državne ceste
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA AKADEMIJE ZNANOSTI SZ
l vesoljskimi poleti odkrivajo možnosti boljšega izkoriščanja zemeljskih virov
Sovjetska zveza ne najavlja, a niti ne izključuje poleta na Luno
MOSKVA, o. — Sovjetska zveza ne izključuje in niti ne napoveduje v prihodnjem letu človeške posadke Zemlja-Luna in se bo posluževala vesoljske ladje Soju?, kot opazovalnico in morda kot del bodoče odprave na Luno. To se je zvedelo danes med tiskovno konferenco, ki so jo imeli na univerzi predsednik sovjetske akademije znanosti Matislav Keldiš, poveljnik «So-yuza 3» Georgij Beregovoj, znan-stvenik-kozmonavt Konstantin F'e-oktistov in drugi.
Predsednik akademije znanosti je na vprašanje časnikarja, če je možna sovjetska odprava na Luno v teku 1969. leta, je Keldiš odgovoril, da ni moč izključiti ničesar, a da za tako zapleteno in delikatno misijo odgovorni za sovjetske vesoljske polete nočejo določiti točnih datumov.
Sovjetski znanstveniki ne bodo pred poletom človeške posadke izvedli poskusa z živalmi pod pogojem, da bo moč preizkusiti v zemeljskih laboratorijih reakcije živih bitij do pogojev v vesolju. Ker še ni gotovo, če bo mogoče urediti nekaj podobnega na Zemlji, ni izključeno, da bo treba pred človeško posadko poslati na Luno ali okoli nje ladjo z živalmi.
Keldiš je večkrat poudaril, da je Sojuz «orbitalna» ladja, ki lahko kroži okoli Zemlje 30 dni in da nudi izredne možnosti usmeritve v vesolju, kar je zelo važno za reševanje najrazličnejših nalog. Kaže torej, da so poverili Sojuzu nalogo krožne predhodnice. Možno je, da bo del večjih vesoljskih postaj ali celo izhodiščna točka za potovanje v vesolje.
Znanstvenik Feoktistov, ki je leta 1964 poletel skupno s pilotom Binkovskim in nekim zdravnikom z »Voshodo.n« v vesolje, je obrazložil kateri del Sojuza so zapustili y vesolju in kateri del je pristal z Beregovojem na Zemlji. Izjavil je, da je vesoljska ladja sestavljena iz «orbitalnega>/ dela s štirimi vhodi, v katerem posadka deluje in počiva in «spustne naprave«, ki predstavlja ladjo z vsemi znanstvenimi napravami. Sojuz bo torej v bodočnosti pripomogel k sestavljanju stalnih postaj: laboratoriji bi ostali v vesolju, pogonski del pa bi lahko odletel in bi ga s sistemom priključitve zamenjali z novo ladjo. Ta operacija bi dovoljevala nadomestitev posadke.
Tiskovna konferenca je bila v velikem avditoriumu glavnega uni-
..................................................iiiiiiiiiiiiiii...im............umi
VELIKA PRIDOBITEV ZA KOPER IN SLOVENSKO GOSPODARSTVO
Prva ladja v novem koprskem pristanišču za tekoče tovore
V roku 30 let bo Koper sposoben sprejemati do 8,000.000 ton blagovnega prometa na leto
Te dni je prva ladja pripeljala surovo nafto v novo koprsko prista nišoe za tekoče tovore. Libanonska petrolejska ladja »Katina« je izkrcala 25.300 ton surovine ter s tem pognala najnovejši obrat v Kopru. Novi objekt, ki sestoji iz pristajalnega mostu, več poslopij in cevovoda za črpanje nafte iz ladijskega trupa in za njeno odvajanje v hranilnike, je velika pridobitev za Koper in za slovensko gospodarstvo sploh. Naprave za črpanje nafte imajo dnevno zmogljivost 1000 ton surovine na uro. Nafto bodo iz Kopra odvažali v Slavonski brod po železnici.
Te dni je bil v Kopru tudi poseben sestanek komisije, ki pripravlja načelno zasnovo za dolgoročni razvojni načrt obmorskega področ ja. V svojem poročilu je ing P. Aljančič poudari., da nameravajo v okviru tega dolgoročnega načrta za goto viti Kopru vlogo središča, prek katerega naj bi šla v bodoče mednarodna menjava med vzhodom in zahodom ter med razvitimi in nerazvitimi deželami. Koper naj bi se kot pristanišče uveljavil tako v mednarodni kakor tudi v obmejni trgovini. V okviru te trgovine bodo v prihodnje predstavljali glavne po stavke uvoz in izvoz domačega bla ga, dalje tranzitni promet ter dovoz, predelava in nato izvoz predelanega oziroma oplemenitenega blaga.
V roku 30 let na, bi koprsko pristanišče tehnično tako napredovalo, da ki bilo sposobno sprejemati do 8.000.0U) fon blagovnega prometa na
leto. Tako naj bi Koper stopal vštric s Trstom in Reko, za kar so vsekakor dani pogoji glede na dejstvo, da potrebuje srednja Evropa vsako leto okoli 60 milijonov ton «pomorskega» prometa.
V ta namen nameravajo v Kopru izdelati tudi temeljit načrt za okrepitev obstoječih cest in železniške zveze ter urediti primerne letalske zveze. Prav tako nameravajo vključiti v mednarodne trgovinske tokove obalno kmetijstvo.
Posebno pozornost bodo posvetili industrijski coni, v okviru katere naj bi se v prihodnje razvili zlasti naftna in kemijska industrija. Tako nameravajo zgraditi večjo petrolejsko čistilnico in vrsto predelovalnih obratov, ki naj bi postopoma izpopolnili industrijski mozaik koprske industrijske cone.
Tudi za turizem mislijo primerno opremiti ne le Koprščino, temveč tudi bližnja obalna in zaledna področja. V ta načrt spada med drugim zajezitev solin in odpravo portoroške ladjedelnice, oziroma njena premestitev. Gostinski potencial na Koprskem naj bi se sčasoma dvignil na 50.000 turistov. V okvirnem načrtu se nadalje predvideva, da bo nekako do konca tega stoletja na obalnem območju na voljo 65.000 delovnih mest za okoli 140.000 prebivalcev. Za uresničitev vseh teh načrtov nameravajo gospodarski krogi z obalnega območja poklicati na pomoč bodisi domač kakor tudi tuj kapital.
Na avtocesti Bergamo — Milan
Trije mrtvi in ena ranjena zaradi trčenja dveh avtov
TREZZO D'ADDA, 5. — Majhen psiček, ki Je nepričakovano stekel čez cesto, je bil vzrok hude prometne nesreče, ki Je terjala tri smrtne žrtve. Pes je stekel čez cesto v trenutku, ko je po avtocesti Bergamo - Milan privozil časnikar Lorenzo Parmigiani, ki je bil namenjen na delo. Parmigiani se je hotel izogniti žival ici in je zavil na stran. Psa je vseeno zadel in je tudi izgubil oblast nad vozilom, ki je zašlo na drugo stran ceste, kjer je prav tedaj 43-letna Giselda Trucolo por. Scavo iz Me-ster prehitevala s svojim fiatom 124 šport appio, s katero Je Dona-to Santoro iz Milana vozil v isto smer.
Trčenje Je bilo tako silovito, da so bili na mestu mrtvi časnikar, Scavova in njena 15-letna hči Pa-trizia, medtem ko so morali njeno 22-letno hčer Mario Concetto odpeljati v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
AGRIGENTO, 5. — Med čelnim trčenjem dveh avtov na cesti Agri-gento-Aragona so tri osebe na mestu umrle, štiri pa so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je njihovo stanje zelo resno.
verzitetnega poslopja v prisotnosti 2000 časnikarjev in študentov. Keldiš je dal zelo zanimive podatke o dejavnosti sovjetske kozmonav-tike. Z množično uporabo avtomatskih postaj za raziskovanje Lune in planetov je možno priti do podatkov o posledicah izžarevanja v vesolju na ljudi, je poudaril znanstvenik, ki je dodal, da je Beregovoj izvedel opazovanja tajfunov, ciklonov gozdnih požarov in drugo. Sovjetska kozmonavtika išče s temi poleti možnost boljšega izkoriščanja virov Zemlje in pomagati ljudem v njihovi dejavnosti. Na vprašanja kaj ovira načrt o izkrcanju na Luno je Keldiš odgovoril na splošno, češ da tudi vprašanje potovanja ni še popolnoma rešeno, pa čeprav so z raziskovanjem vesolja rešili že posamezne probleme, kar se je videlo s poletom Zonde 5, ki se je vrnila v zemeljsko območje je drugo vesoljsko hitrostjo (39.600 km na uro). Znanstvenik je predvsem poudaril, da konku renca med sovjetskimi in ameriškimi načrti ne sme biti prevladujoča misel, ker bi s tem žrtvovali znanost.
General Beregovoj je potrdil, da v načrtu njegovega poleta ni bila priključitev k drugi ladji in se je pohvalno izrazil o lahkotnosti u-smerjevanja »Sojuza 3», ki lahko sprejme več ljudi. Časnikarju, ki ga je vprašal po točnem številu, je kozmonavt rekel: «Ena, dve tri in tako dalje.« Tudi o raketi, ki ga je ponesla v vesolje, ni hotel povedati nič jasnega. «Je take vrste,
temveč predstavljajo resnično sliko prizadetega področja, ki je bilo eno najbolj bogatih predelov, V tej, med dvema hriboma stisnjeni dolini, Valle Strona so ob reki zrasle številne tekstilne tovarne, v katerih je bilo zaposlenih nad 12.000 oseb. Voda, ki je nekoč predstavljala pogonsko silo za obratovanje, pa je danes uničila vse, od dragih strojev do prvin in že izdelanega blaga, ki bi prišlo ob začetku zime na trg. Iz 120 dimnikov, kolikor jih je bilo v tej dolini, se od sobote ne kadi več.
Podžupan je potrdil, da sami niso kos položaju. Samo s posegom države je moč spraviti na noge, kar je porušenega. Edino Rim lahko povrne zaupanje industrijcem in delavcem, samo Rim lahko nudi, in to takoj, prispevke. Če ne, kdo si bo upal še ostati tu in se spoprijeti še enkrat z nevarnostjo nove katastrofe? Še nikoli se nismo bali vode, ki je bila za nas prijateljica in zaveznica našega dela, je rekel podžupan. Danes pa se je bojimo. Nimamo več ne dela ne zaupanja: samo država nam lahko vrne oboje. Mi se upiramo z vsemi sredstvi nesreči, ki nas je zadela, in skušamo vnesti nekaj reda v to zmedo, ki nas zaposluje in odvrača misli od bodočnosti. In potem? Kaj se bo zgodilo potem?
Na tem področju ni ostalo niti ene tovarne, ki bi lahko obratovala. Nekatere tovarne so popolnoma uničene, druge skoraj popolnoma zbrisane s tal, so pa tudi take, kjer so lahko kako malenkost tudi rešili. Tudi v teh primerih bo poteklo precej mesecev, preden bo delo redno steklo. Mi ne bi hoteli od tod, vendar ne moremo zahtevati od tovarnarjev, ki so v enem samem bežnem trenutku izgubili milijarde lir, toliko poguma, da bi se še enkrat izpostavili taki nevarnosti.
Položaj v Valle Mosso je popolnoma enak položaju v ostalih občinah Volle Strona. Nad sto hiš je uničenih ali poškodovanih, na desetine in desetine ljudi je ostalo brez strehe in so našli zatočišče v šolah in pri zasebnikih Najhujši problem pa predstavlja izkopavanje žrtev, kar bo trajalo še precej časa. Je precej trupel poc blatom in kamenjem, ki je ponekod doseglo višino 4 5 metrov. Nihče ne ve, kdaj jih bodo lahko izkopali. Sedaj so le pripravili mrtvašnico v domači cerkvi, kjer so do dane pripravili 25 krst za žrtve, ki so jih že izkopali.
Na srečo se je vreme izboljšalo in tudi električni tok. pa čeprav z zasilnimi sredstvi, se je zopet pojavil v mestecu. Morda bodo danes
čega križa, ki je natovorjen z mineralno vodo in mlekom odletel v Veglio Mosso. Iz Mosse Santa Maria so javili, da ne potrebujejo ničesar več. Drugo zadovoljivo vest je javil ponoči župan Bielle, ki se je odpravil v Valle Mosso: cesta je odprta, pa čeprav z dolgimi obvozi.
Na to področje je občina poslala na delo 25 buldožerjev in 40 tovornjakov, tovarna Fiat pa je poslala nekaj kampanjol.
Predstavniki krajevnih oblasti so mnenja, da bo potrebna za čimprejšnjo odstranitev posledic ogromne škode, ki jo je povzročila po\*o-ihihhhhhihihhhhiihhhhhhhhhihhihjiiihuihiiiiiiihhhhihhihhhihiihhhhhhhihhhhuihiiiihihi
V HOTELU «DEI CAPULETb V VERONI
Ubil je prijateljico in napravil samomor
VERONA, 5. — Mladi avstrijski Prva strela v prsi sta ubila Miot-
?av^,TjjiWK zadnjega ^ sovjetskega podviga, ki je priponi-
ml	Ul t./it/il	1	■_ r 1*1'
nil, da bi hotel še leteti in še biti v vesolju.
VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ
Zopet potresni sunek v Ulcinju in Baru
ULCINJ, 5. — Prebivalstvo Ulcinja in Bara je danes zjutraj ob 6.20 ponovno presenetil močan oo-tresni sunek, ki ni imel hujših posledic. Po ocenitvah seizmološke postaje v Titogradu je bil sunek s središčem okrog Skadarskega jezera 5. stopnje. Seizmološka postaja v Titogradu je doslej zabeležila skupno 37 potresnih sunkov na tem področju.
Med prvimi, ki so prizadetemu prebivalstvu Ulcinja in Ba.ra poslali pomoč, je ferialna zveza črne gore, ki je poslala šotore za 600 oseb, in delovni kolektiv električnega podjetja, ki je poslal 10.000 novih dinarjev. Da bi se pošiljanje pomoči čim uspešnejše organiziralo, so danes obiskali prizadeta področja zastopniki občinskih skupščin Titograda, Niksiča in Budve.
Zveza sindikatov Jugoslavije je na svoji današnji seji v Beogradu po poročilu predsednika republiškega sveta sindikata Cme gore, da je pri potresu, bilo poškodovanih 700 hiš, od katerih je 100 popolnoma neuporabnih za stanova nje, sklenilo poslati prizadetemu prebivalstvu kot prvo pomoč 5 milijonov starih dinarjev Posebna strokovna komisija, ki je danes pregledala poškodbe v pristanišču v Baru, je ugotovila, da so vsi objekti barskega pristanišča sposobni za obratovanje. Delo v luki je tudi sicer vedno potekalo normalno.
cesti. Sedaj se lahko pride v Valle Mosso samo z vozili z gosenicami. Danes so nekateri bersaljerji pripeljali precej živeža.
BIELLA, 5. — Na športnem igrišču je bilo že navsezgodaj živahno. Na srečo ne dežuje več in tako lahko helikopterji odvažajo v najbolj ogrožene kraje najnujnejše potreb ščine. Danes zjutraj je tz Zuricha prispel helikopter švicarskega Rde-
državljan je ubil svojo italijansko prijateljico in nato napravil samomor. Dogodek se je pripetil v hotelu «dei Capuleti«, nasproti groba znamenite Julije. 28-letni Avstrijec Dieter Fuchs iz Roserithala in 32-letna Silvana Miotto iz Limave pri Bellunu sta prišla v hotel 1. t.m. Ker danes nista odgovorila na medmestni telefonski poziv in ker nista odprla vrat sobe, je lastnik poklical kvesturo. Agenti so našli oba na postelji. Fuchs je še stiskal v rokah samokres, v katerem so manjkali trije naboji. Oba sta pustila pisma, v katerih sta se oprostila svojcem za svoje dejanje.
Avstrijec je bil poročen in oče dveh otrok, Silvana Miotto pa je bila hči karabinjerskega maršala v pokoju in je bila zaposlena kot uradnica v nekem hotelu v Cortini d’Am'pezzo. V hotel »dei Capuleti« zahajajo po navadi turisti, ki bi si radi ogledali grob Julije, ki je obdan z zelenjem in kjer so postavili tudi doprsni kip Shakespeara, ki je ovekovečil nesmrtni lik nesrečnih veronskih zaljubljencev. Tja sta prišla tudi Fuchs in Miot-tovu, ki sta hotela skupno umreti. Včeraj malo pred polnočjo sta v baru spila konjak in se nato umaknila s sobo, njer so ju danes našli mrtva. Fuchs je imel v roki nemški samokres P. 38, ki ga je zavil v brisačo, da bi'tako preglušil pok.
m mi iiumi im imii n m iiiniiii mn 1111111111111111111111111
Ko se je streznil se je zavedel, da je poročen
Ameriški bogataš 10 mesecev pijan
NEW YORK, 5. - Šestinštiridesetletni dedič ogromnega bogastva na polju ameriške tekstilne industrije Louis Stroock je dosegel razveljavitev zakona s 56-letno bivšo
tovo, tretjo kroglo pa si je Avstrijec pognal v srce.
Nesrečna zaljubljanca sta pismo v italijanščini, nemščini in angleščini .naslovljenemu policiji, zaključila z besedami: «Tako sva srečna.« Kaže, da sta se Fuchs in Miottova spoznala pred dvema me-secemu in pol v Comudi pri Tre-visu, kjer je bila ženska zaposlena kot blagajničarka v tamkajšnjem hotelu.
Baje je v hotel telefonirala Fuch-sova žena, ki stanuje v Švici. Ker prvič ni dobila odgovora, je poskusila drugič, a tokrat je govorila le z državnim pravdnikom, ki ji je javil vest o tragični smrti moža.
Voda se je umaknila, ostala pa so razdejanja. V hiši pri Quaregni (na sliki) je bilo ob neurju enajst oseb, med katerimi je bilo komaj šest mesecev staro dekletce, šest jih je našlo smrt pod ruševinami, kjer je še vedno nekaj trupel
Modema verzija Romea in Julije
Hotela je k fantu: zlomila si je nogo
BRESCIA, 5. — Med poskusom, da bi prišla do svojega fanta, v katerega je bila zaljubljena, se je dekle po rodu s Sardinije zlomilo nogo in je moralo v bolnišnico. Ta moderna verzija «Romea 1n Julije« se je pripetila v Bo-vegnu. 15-letna hčerka delavske družine, ki se je pred leti preselila v ta majhen kraj Val Trom-pie, Rosa Usai se je zaljubila v 17-letnega Rina Martlnottija iz Lumezzana. Med družinama zaljubljencev ni vladalo sovraštvo, vendar očetu U-saieve ta ljubezen n' preveč ugajala Zaradi tega je hčer že pet dni zapiral v stanovanju, da bi preprečil Rosi sestanke z njenim Romeom.
Sinoči, medtem ko se je objokana Rosa dolgočasila v svoji sobi, jo je zaljubljenec z žvižganjem privabi] k oknu in jo povabil k sebi. Dekle je brez oklevanja zvezala rjuhe ln se spustila s prve-g« nadstropja proti fantu. Nepri-telefonistko Helen Thompson, ker čakovano pa so vozli odpovedali in je dokazal, da je bil deset mesecev : dekle Je padlo na tla, kjer je v zaporedoma popolnoma pijan, še- ; bolečinah obležalo. Fant je pre-le po desetih mesecih se Je nam- j strašen zbežal, Rosi pa so starši reč zavedel, da je poročen.	I	prišli na pomoč in Jo spremili v
»Plaval sem v viskiju« je rekel j bolnišnico, kjer so jo pridržali s Stroock sodnikom, «ko sva se 1964 ■ prognozo okrevanja v 50 dneh.
leta poročila na Bahamsklh oto- i	__________
kih. Pil sem ga celo liter na dan«. | OBSOJEN NA DOSMRTNO JEČO
Indijec ubil hčerko in truplo prežagal
LONDON, 6. — Angleško sodišče »Old Bailey« je danes obsodilo na dosmrtno ječo 39-letnega Indijca Suchanma Singha Sandhuja, ki je. kot je izjavil sodnik, najbolj pravična kazen za njegov zločin: San-rihu je namreč prežagal na tri dele truplo 19-letne hčerke Sarabijt, ki jo je prej ubil z udarcem kladiva po glavi. Z zločinom je hote) »oprati sramoto hčere«, ki je bila v drugem stanu. Med njima je prišlo do hudega spora, med katerim je Sandhu udaril hčer s kladivom in jo ubil. Gornji del njenega trupla so našli v kovčku na vlaku pri postaji VVolverhampton, spodnji d('l_ je bil tudi v kovčku, ki so ga našli v reki blizu Ilforda, medtem ko so v vrečo zavito glavo našli v gozdu blizu Wansteada.
Sandhu, ki je trdil, da je pred preselitvijo v Anglijo poučeval u-metnost v Indiji, je zanikal dejanj« in je vztrajno trdil, da je hči naredila samomor. Ko je hotel zadeve prijaviti policiji, je prišel na obisk njegov svak, ki mu je svetoval naj se odkriža trupla. In prav svak je prežagal truplo hčerke, medtem ko je bil on v sosedni sobi. Obtoženec je seveda tudi vztrajno trdil, da ni vedel za nosečnost hčerke.
denj, takojšnja uveljavitev poseb nega zakona in tudi potrditev tek stilnega zakona. To je danes zju traj javil na tiskovni konferenci žu pan Bielle dr. Sandro Borri Bru netto, ki je med drugim izrazil za skrhljenost prizadetega prebivalstva zaradi pomanjkanja takojšnje pomoči v korist tekstilnih obratov, kar bi lahko prisililo industrijce, da premestijo svojo dejavnost na druga področja. V zadnjih časih je že prevladovala ta tendenca, tragedija današnjih dni pa bi lahko to še pospešila.
V Stroni je sto delavcev začelo s čiščenjem tovarne, v kateri so bili zaposleni. Vsi delajo brezplačno, na prostovoljni podlagi z e-dinim upanjem, da se jim bo v najkrajšem času posrečilo obnoviti obratovanje. Tudi mladina se je pridružila vojakom pri očiščevalnih delih. V Bielli se je prijavilo nad 400 mladeničev in mladenk, ki pomagajo pri natovarjanju ln raztovarjanju helikopterjev, tovornjakov itd.
Z lepim vremenom so se reševalci pošteno oddahnili. Vsi upajo, da bo mogoče z večjo naglico poslati proti hribovitim predelom, proti na pol uničenim vasem višjega predela Valle Strona, v Valle Mosso, v Campore, v Santa Maria di Valle Mosso in v Strono moralno in materialno pomoč, ki je do včeraj ni bilo mogoče dati. Upajo, da bo lepo vreme vzdržalo, ker bi se položaj v nasprotnem primeru močno poslabšal. Vsi so že utrujeni in premočeni, posebno pa vojaki inženirskega oddelka, kjer brez prestanka postavljajo most «Bailey,> nad hudournikom Guargnasca, da bi tako ponovno vzpostavili promet med Biello in Cossatom ter odprli novo pot proti Valle Mosso.
VERCELLI, 5. — Tudi iz Vercel-lija so skušali nuditi prizadetim vasem ln prebivalstvu vso možno podporo. Tudi tukaj so helikopterji praktično edino sredstvo za po vezavo in za prevažanje potreb ščin, medtem ko se gasilci in dru g.1 trudijo, da bi očistili ceste ma teriala, ki se je usul zaradi ze meljskih usadov. Tudi vojaški in ženirski oddelki s pomočjo občinskih tehničnih uradov in državne ustanove za vzdrževanje cest se trudijo, da bi vzpostavili promet, za silo popravili mostove in zajezili tok divjih voda.
Po prvih podatkih zveze indu-strijcev v Vercelliju, ki se nanašajo izključno na Valsssio in Vercelli, je moralo zaradi neurja U-staviti delo tovarn s približno 4500 delavci. Nekateri so utrpeli tudi precejšnjo škodo V glavnem gre za tekstilne industrije, a tudi gradbena podjetja so morala prekiniti z delom. Uničenih je bilo precej strojev in za tekstilne ni moč niti misliti, da bi jih lahko ponovno uporabili.
VERBANIA (Novara), 5. — Po zadnjem deževju v prvih nočnih urah je bilo danes nebo jasno. Včeraj je v hribovitih predelih snežilo, zaradi česar voda ni stekla več v reke in hudournike, katerih gladina se je znižala. Tudi gladina Lago Maggiore se je znižala za 3 cm. Ob obrežju pa je šg vedno precej prostorov pod vodo. Voda iz jezera je poplavila številna skladišča, arhive in garaže in je povzročila precejšnjo škodo v Verbanii, kjer so ostala številna stanovanja brez kurjave. Nekatere ceste so še vedno zaprte, drugod pa so za silo vzpostavili promet.
PARMA, 5. — Gladina Pada se ie v višjih predelih znižala, medtem ko narašča v dolini. Najhuje jt med Casalmaggiore in Borgo-forte, kjer narašča voda po 6-7 cm na uro. V zadnjem delu reke, kjer pričakujejo maksimalni val, se je gladina dvignila v eni uri od 12 do 15 cm Kljub temu pa položaj tu zaskrbljujoč.
ROVIGO, 5	— V Polesinah Je
ponovno začelo deževati. Zaradi tega so že začeli z izseljevanjem ljudi s področja Golene, kjer domnevajo, da bo Pad prestopil bregove.
RIM, 5. — Pojutrišnjem zjutraj bo predsednik republike Saragat odpotoval v Piemont, kjer si bo ogledal področja, ki ]ih je neurje najbolj prizadelo. V četrtek in v petek se bo predsednik republike zadržal v pokrajinah Vercelli ln Asti.	1
SE ENKRAT 0 LETOŠNJI ŽETVI V JUGOSLAVIJI
Agrotehnična sredstva premagajo tudi - sušo
Največ pšenice so letos naželi v Srbiji ■ Posestvo «Belje» je tudi letos dalo naj večji pridelek: 52,50 stota pšenice na hektar
Pred časom smo poročali, da je Podrobneje smo poročali o Slabila letošnja žetev pšenice in dru- voniji, kaj pa v Vojvodini?
rfiU l .. t ..... l • ■ ■ j_i  •	tr \r..z i: •
gih žit v Jugoslaviji dobra in to kljub temu, da je spomladi kazalo, (la , bo suša močno prizadela velikanska področja, saj so ponekod že začeli preoravati žitna polja, da bi polja izkoristili za kako drugo kulturo, ko je kazalo, da z žitom ne bo nič. Nato je prišlo nekaj dežja in tudi v najbolj prizadetih krajih ni bilo tako hudo, kot se ljudje bali. Sedaj, ko so zbrali vse podatke o letošnji žetvi, bomo navedli nekaj konkretnih podatkov, ki nam potrjujejo to, kar smo rekli v začetku, da je namreč letošnja žetev bila zelo dobra.
Zvezni zavod za statistiko pravi, da so naželi 4,290.000 ton pšenice, torej le malo manj kot v lanskem rekordnem letu. Če pa upoštevamo, da je suša neka področja vendarle prizadela, je poprečni pridelek na hektar višji kot lanski.
Podrobnejši računi pravijo, da so največ pšenice naželi v Srbiji in sicer 2,510.000 ton, v Hrvaški so naželi 1,010.000 ton, v Bosni in Hercegovini 364.000, v Makedoniji 270.000, v Sloveniji 124.000, v Črni gori pa 11.000 ton pšenice. Statistiki nadalje pravijo, da je najboljše poprečje na Hrvatskem, kjer so imeli 24,5 stota pšenice na hektar, najnižji pridelek pa v Črni gori 14,7.
Sedaj, ko je žito že v silosih in kaščah in ko se kolikor toliko točno ve, kaj je letošnja letina dala, strokovnjaki in kmetje zatrjujejo, da so zadovoljni tako s količino. Pa tudi zaradi tega, ker je kakovost letošnje pšenice boljša od kakovosti lanske in prejšnjih žetev Sploh. V prvih dneh žetve so seveda poželi najprej rane sorte pšenice in podatki o tem pridelku so govorili, da je kmetovalcem in strokovnjakom na velikih posestvih Uspelo vzgojiti zelo kakovostno pše-hico, da jim je uspelo osvojiti vse agrotehnične procese ki so potrebni, da bi rana žita največ dala. In pšenica, ki so jo nato analizirali, vsebuje zares razmeroma malo vlage, od 10 do 14 odst., kar je Praktično idealna vlaga, tako da ni Potrebno poznejše sušenje.
Če so ti poprečni podatki dobri, celo nad pričakovanji, so še boljši Podatki, ko je govor o velikih kmetijskih posestvih, za katere velja splošna ugotovitev, da je na vseh Pridelek zelo dober. Na vrhu seznama dobrih pridelovalcev je tudi tokrat veliko kmetijsko posestvo — «Belje». Do sredine julija so tu opravili vso žetev pšenice, in
sicer
ovršini 10.23** hektarov.
Poprečni pridelek je res visok, saj so pridelali 5.374 vagonov žita, kar Pomeni, da so pridelali v poprečju 52,50 stota pšenice na hektar. Na tem posestvu so tudi dosegli svojevrsten rekord: naželi so približno 2 stota in pol vec pšenice na hektar kot so računali, oziroma kot je predvideval njihov načrt.
Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali po končani žetvi na «Be-lju», je bilo rečeno, da je bila letošnja žetev najboljša v vsej dolgi Zgodovini tega velikega baranjske Ka posestva. Toda ne smemo misliti, da je do tega prišlo naključno, ali po sreči. Ze vrsto let se skupina strokovnjakov ukvarja s Proučevanjem in z uporabo moderne tehnike in zato so bile vremenske razmere le stranskega pomena. To velja tudi, kar zadeva vlago požete pšenico, v kateri so ugotovili le od 8 do 12 odst, vlage.
Letos se je ponovno potrdilo sta ro dejstvo, da so najboljši pridelek doseže na velikih površinah, ker so le na teh možna večja vlaganja, ker je le tu možno uvajanje vseh mogočih agrotehničnih metod. Med Posameznimi «rajoni* posestva «Be-lje* se je najbolje obnesel kom »leks «Trikot». Tu so na površini 52 hektarov naželi kar 69,2 stota žita, na ostalih kompleksih pa so imeli po 60 in tudi manj stotov žita na nektar.
Tudi v ostalih predelih Slavonije je bila žetev dobra. Razen na Posestvu «Belje» je pšenica dobro rodila v kombinatih «Osijek>;, «Val Povo», «Donji Miholjac* in »Vukovar*. Kar zadeva pridelek v poprečju, so na vseh gornjih velikih Posestvih presegli rezultate iz 1966, ko so dosegli izredne rekorde. Tedaj je znašai pridelek 44,4 stota na hektar, letos pa se poprečni Pridelek vrti med 50,2 in 53,7 stota na hektar.
Tudi posamezn' kmetje, ki sode lujejo z velikimi posestvi, so imeli v Slavoniji dobro žetev. Posejali in nato poželi so 90.450 hektarov Površine v kooperaciji in s pridelkom so zadovoljni, ker je nad vsakim pričakovanjem, pa čeprav je suša grozila z najhujšim. Koope racija, oziroma agrotehnična kultura, ki je s kooperacijo povezana, je pač storila svoje.
V Vojvodini so žetev opravili v samih 15 dneh. Seveda je k temu pripomoglo kar 4.000 kombajnov, ki so poželi žito s 442.000 hektarov površine, ki so dali skupno 1,250.000 ton pšenice. Tudi tu so letos imeli zelo kakovosten pridelek in povsem razumljivo je tudi, da je bil najboljši pridelek na velikih posestvih. Posebej so se izkazala posestva v Bačkem Petrovcu, kjer so imeli poprečje 48,3, v Raču, kjer so imeli 44,8, v Srbobranu 43,8, v Vrbasu 49,9, v Bečeju 39,7 ter v Kuli 39,5 stota pšenice na hektar.
Doslej smo navajali podatke iz tako imenovane jugoslovanske žitnice, toda zdi se, da bi znala tudi druga področja postati pomembna za pridelovanje žita, saj so celo ponekod v Kordunu pridelali do 40 stotov žita na hektar.
Dober pridelek so imeli tudi v Posavini, kjer so dosegli visoke rezultate. Tako so na primer v
kombinatih v Novi Gradiški, v Slavonskem Brodu, v Vinkovcih in Županji pridelali od 3 do 5 stotov pšenice na ha več kot lani. Zasebni kmetje, ki so obdelovali svojo zemljo v kooperaciji, so imeli tu v splošnem okoli 30 stotov žita na hektar. V zvezi s tem je zanimiv primer štirih kmetov iz naselja Bošnjaki. Ti kmetje so lansko jesen preorali skupno 14 ha svoje zemlje v enotno polje, ne glede na dotedanje meje. In ni jim žal: naželi so 47 stotov žita na ha. Kaže, da bodo njihovemu zgledu sledili tudi drugi.
Še bi mogli navajati primere, ko je razumno obdelovanje privedlo do dobrih rezultatov, toda že podatki, ki smo jih navedli, nam povedo, da je Jugoslavija napravila v kmetijstvu vendarle odločilen korak. Zato je razumljivo, kar je bilo pred nedavnim rečeno v najvišjih krogih v Beogradu, da namreč Jugoslaviji ne bo treba več kupovati pšenice v tujini.
švedsko kraljevsko družino je zajela bolezen «meščanstva»: princ Harald se je oženil z meščanskim dekletom Sonio Haraldsen, po njegovem zgledu namerava 22-letni prestolonaslednik Gustav, ki se je zaljubil v 19-letno Chrlstino Wachtmeister.

NOVA POTA V SOVJETSKEM ZEMUEPISJU
AMERIŠKI STROKOVNJAKI NAPOVEDUJEJO
Naloga sodobnega geograf a V prihodnjih 5 letih je v poglabljanju dognanj zdravila proti raku?
Geografa utegnejo zanimati npr. krčenje gozdnih površin, pomanjkanje vode itd. - Sovjetski kartogrami z znanstvenimi podatki za praktično rabo
Ko sem se lansko poletje mudila v Romuniji, sem mimogrede stikala tudi za strokovno zemljepisno literaturo. Med drugim sem naletela na članek znanega ruskega geografa Kalesnika, ki je takoj pritegnil mojo pozornost.
V kratkem ho izšel
Jadranski kidedar
za leto 1969
s priloženo
bogato knjižno zbirko
Zagotovite si že' danes pri Vaših poverjenikih naš vsakoletni knjižni tiar!
Njegova razprava je zanimiva, saj nudi dovolj vpogleda v stališča sovjetskih geografov ter v njihov delež pri gospodarskem načrtovanju, ki ima na Vzhodu tako pomembno vlogo.
Kalesnik ugotavlja, da nastajajo o zemljepisu, njegovem pomenu in smotrih često napačna mnenja. Mnogim se ta znanost zdi v nekem smislu »zaključena*, skoraj bi rekli okamcnela. Vlogo naj bi igrali le še kot učni predmet v osnovni in srednji šoli. V resnici pa obstajajo na zemlji številna in i.rcžua področja, ki so bila doslej ie deloma ali pa površno raziskana. l'am čaka zem-ljepisca še mnogo zahtevnega in hvaležnega dela. Na oceanih, v Antarktiki, v Amazonskem nižav-ju, v azijskih in afriških puščavah so mogoča celo prava odkritja. Tudi evropska tla, ki jih je zemljepisna veda temeljiteje raziskala, še vedno nudijo znanstveniku dovolj možnosti. V marsikateri deželi je prišlo do podrobne zemljepisne proučitve njenih pokrajin šele v tej povojni dobi, na primer na Poljskem.
Naloga sodobnega geografa ne obstaja le v tem, da odkriva še neznane ledenike, nove morske tokove ali nove otoke, temveč zlasti v poglobitvi že pridobljenih dognanj. Le tako bo mogel človek s pridom izkoriščati gospodarske vire, ki mu jih nudi prirodno okolje, ne da bi pri tem prizadel z nepremišljenimi posegi nadaljnje možnosti. Geografa utegnejo posebno zanimati nekatera dejstva, tako na primer skrčenje gozdne odeje v zadnjih stoletjih od 7 na 4 milijarde ha in z njim povezano vprašanje degradacije tal Kočljivo postaja tudi vedno bolj občuteno pomanjkanje vodnih virov, ki sili k uporabi morske vode in voda slanih jezer v različne namene. Avtor navaja obsežne načrte glede Bajkalskega jezera.
Sodobni zemljepis ne more več biti le opisna veda, saj razlaga številne pojave ter pri tem ugotavlja njihove vzroke in posledice. Gre za uskladitev, za sinte-
rodoslovja, sociologije, ekonomije, zdaj pa celo geokemije in matematične analize. Te stroke se ne razvijajo vzporedno in enakomerno. Včasih je bolj v ospredju zbiranje ustreznega gradiva, drugič spet njegova znanstvena obdelava. Mnoge vede se lahko okoristijo z laboratorijskim delom in s poskusi, pri zemljepisu pa ni tako. Geograf je prisiljen opazovati proučevati pojave na terenu, čeprav so mu na razpolago številni moderni pripomočki. Odtod počasno zbiranje znanstvenih podatkov in njihovo urejevanje.
Pri m<>demem zemljepisju prihaja vedno bolj do veljave njegova uporabnost. Že znani ruski kemik Mendelejev je bil mnenja, da je končni cilj znanstvenega raziskovanja prav ta, da prispeva k napredku človeške družbe. Prirodno pokrajino označujejo naslednje komponente, ki se tesno prepletajo:	površje,	vode, pod-
nebje, rastje, sestava tal ,živa bitja. Njihove medsebojne vplive je treba upoštevati, če se hočemo izogniti težkim posledicam. Avtorju se zdi razumljivo, da se to ne dogaja v deželah, kjer zasebna pobuda teži za neposrednim in čim večjim dobičkom. Nedopusten pa je po njegovem mnenju tak odnos do prirodnih potez pokrajine v načrtno usmerje-
Slovita pevka Shirley Bassey. ki je pred dnevi tako čudovito zapela v TV oddaji »Canzontsslma*
zo dognanj različnih znanosti: pri-
mi,...............................................................................•■■■■■..........................................................
izkoristili drugi. Pazite, kaj se dogaja okoli vas.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojim nastopom boste vzbudili zaupanje v tistih, ki odločajo o vašem napre dovanju. Ravnotežje v družini.
BIK' (od 21.4. do 20.5.) Vsakršno zavlačevanje bi vam znalo škodovati. Tudi v družini bodite bolj ak tivni.	_
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Delo se vam bo zdelo lažje, če se bo ste na napore pripravili Vztrajajte pri svojem stališču.
RAK (od 23.6 do 22.7.) Dopu stite, da ima vsak svoje mnenje, ko odloča o sebi. Prijetno srečanje, ki ga niste pričakovali , LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojo impulzivnostjo ne boste prišli nika-
HOROSKOP
mor, ker svojim tekmecev ne boste prepričali. Ljubosumni boste.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Utrli si boste pot tudi tja, kamor vaši sodelavci niso mogli Prijetno razpoloženje v ožjem krogu.
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Ko gre za zahtevnejše sklepe, ne odlo cajte sami. Več doslednosti v do mačih zadevah.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11.) Priložnost, ki se vam ponuja, bodo
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zvezde so vam naklonjene, na vas je, če boste priložnost izkoristili. Neka oseba vam zaupa.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Skušajte ponovno pridobiti ime, ki ste ga z nepotrebno gesto zapravili. Naj bo v družim mir.
VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Svoje načrte držite zase. da se vam kaj ne pripeti. Premagali boste trenutno depresijo.
RIBI (od 20 2 do 20.3.) Danes bi morda mogli uresničiti svoje načr te. Za to pa bodo potrebni večji napori. Utrujeni boste.
nem gospodarstvu. Geografska znanost je v tem primeru dolžna sodelovati s svojimi dognanji, saj se je zadnji čas preievila iz »anatomije* v »fiziologijo* pri rodnega in ekonomskega okolja. Preden se lotijo načrtov, ki utegnejo močno spremeniti prirodno pokrajino, bi se morali gospodarstveniki vedno posvetovati z geografi. Kot primer navaja avtor razvojni načrt okrožja Tju-men, nedaleč od Oba v zahodni Sibiriji. Industrializacijo pospešujejo tu bližnja nahajališča nafte in zemeljskega plina.
Pri gospodarskem razvoju celotnega področja pa se ni mogoče omejiti le na industrijo. Treba je upoštevati tubi obdelovalno površino in njene možnosti, smotrno izrabo gozda, ureditev vodnih tokov in izgradnjo prometnega omrežja. Za gospodarski zemljepis je namreč važno, da se uveljavi načrtovanje kot podlaga za preudarno gospodarnjenje s surovinami, z delovno silo in sploh s proizvajalnimi sredstvi. Žal geografi v tej smeri niso vedno kos svoji nalogi. Potrebni podatki za neko področje bi morali biti na razpolago ze pred izdelavo razvojnega načrta. Pogosto se zgodi, da geografi ne morejo pravočasno nuditi ustreznega gradiva, so pa tudi primeri, ko ga od njih nihče ne zahteva.
Sovjetsko zemljepisje posveča veliko pozornost regionalnemu proučevanju, ki omogoča izdajo podrobnih atlantov tudi za manjša, omejena področja. Njihovi kartogrami nudijo znanstvene pidatke za praktično rabo, zemljevidi pa prikazujejo možne spremembe pri-rodnega okolja prav glede na go spodarsko načrtovanje.
Pri takem strokovnem delu velja upoštevati tudi morja, ki postajajo spričo svojih možnosti vedno večjega pomena v svetovnem gospodarstvu. Ko gre za teritorialno razporedbo dela, ki je tesno povezana s storilnostjo, bi prav geografi morali določati prirodno in gospodarsko najbolj primerna območja. Zemljepisna znanost naj bi se tudi lotila zamotanega vprašanja povezave med priročnimi in družbenimi pogoji. Kot primer navaja avtor načrt za zgraditev nad 80 m visoki jez ob sotočju Oba z Irtišem. Tako bi nastalo Sibirsko morje, sedemkrat večje od Azovskega. 800 km dolg prekop bi dovajal vodo sušnim predelom sovjetske osrednje Azije ter omogočal širokopotezno umetno namakanje. Toda novo morje bi kvarno vplivalo na podnebje zaradi obsežne ledene skorje, ki bi se tvorila v zimskih mesecih. Pri tem bi bilo treba žrtvovati znatne obdelovalne površine, mnogo gozdov in celo cela naftna nahajališča. Dolžnost geografov je, podrobno oceniti pozitivne in negativne strani tega načrta ter izraziti svoje mnenje o njegovi koristnosti.
Pomen neke vede dandanes vrednotimo zlasti po uporabnosti njenih izsledkov v praktičnem življenju. Kolesnik ne dvomi, da se nudijo zemljepisu v tem pogledu še neizkoriščene možnosti- U-smeritev geografskega proučevanja sledi v Sovjetski zvezi marksističnim načelom. Znanost se ne omejuje zgolj na razlago pojavov, temveč jih skuša tudi izrabiti človeku v prid. Zemljepis teži k znanstveni sintezi. Njegova naloga je, ugotavljati, proučevati in krajevno opredeljevati različna dejstva obenem pa tudi načrtovati v prirodnem okolju izvedljive spremembe. Do podobnih zaključkov so prišli nekateri ameriški učenjaki, čeprav po docela drugačni poti, ki nima kaj opraviti z dialektičnim materializmom. Njihova izhodišča so izrazito praktičnega značaja, ko priznavajo posameznim vedam možnost, da zadovoljijo dejanske potrebe družbe.
Dr. KSENIJA LEVAK
Gre za zdravila le proti nekaterim rakastim obolenjem
Ameriški državni zavod za rak predvideva, da bodo v roku petih let našli možnost za kemično zdravljenje nekaterih vrst raka, in sicer raka na pljučih, na prsih, na ledvicah, na debelem črevesu in na prostati. Američani računajo, da bodo tovrstna rakasta obolenja mogli zdraviti — po kemični poti. torej z zdravili.
Kemično-terapevtski strokovnjak tega zavoda je izjavil, da se že danes more z ustreznimi zdravili ozdraviti skoraj vsak otrok, vsak zelo mlad pacient, ki je zbolel za levkemijo. Nova metoda zdravljenja temelji, po mnenju istega strokovnjaka, na točnem poznavanju rasti oziroma razmnoževanja rakastih celic oziroma rakastega tkiva. Brž ko so spoznali to tajnost te strahotne bolezni, so našli tudi nekatera sredstva, ki jih uporabljajo ali posamič ali v kombinaciji.
Teorija, na kateri temelji to zdravljenje, je plod predvsem spoznanja, da se rakaste celice bolj naglo cepijo od zdravih celic, kar je sicer že stara ugotovitev, saj pravijo, da rakaste celice »podivjajo*. Zaradi tega, oziroma na osnovi teh ugotovitev, so začeli uporabljati zdravila, ki napadajo naglo nastajajoče celice, hkrati pa se ne dotaknejo (istih ceiic. ki se normalno razvijejo. Od tod tudi drugo dejstvo, da se namreč ista metoda ne da uporabiti pri vseh vrstah raka, kajti določena rakasta obolenja imajo to posebnost, da se rakaste celice cenijo in razvijajo hkrati z normalnimi, zdravimi celicami.
Znanost je v zadnjem času zabeležila tudi napredek v iskanju povzročiteljev raka na mehurju. Danski znanstvenik Clemmesen je na nedavnem kongresu nemških strokovnjakov za rakasta obolenja v Berlinu izjavil, da so danski znanstveniki ugotovili, da tudi pri raku na mehurju ima nekaj be-sedt cigareta, torej tobak, podobno kot so pri razvijanju te bolezni kriva tudi določena dela v tovarnah, predvsem v kemični industriji. Kar pa zadeva določene povzročitelje raka, ki so v glavnem krivi najbolj pogostnih rakastih obolenj, to je obolenj na želodcu, jih je težko identificirati, ker so tako pogostna.
ta «Pioneer 8», ko bo na oni strani Sonca, morale spremeniti.
Ostala dva umetna satelita, in sicer »Pioneer 7» in «Pioneer 8» sta bila izstreljena v vesolje 1966. in 1967. leta. Tudi naprave na teh dveh umetnih satelitih delujejo in pošiljajo tia Zemljo zanimive podatke.
Sedaj pride na vrsto umetni satelit »Pioneer 9», ki ga bodo izstrelili jutri ob 4 .uri 45 minut po krajevnem času, to se pravi ob 10.45 po našem, srednjeevropskem času. Del poti ga bo spremljal manjši umetni satelit, ki pa bo ostal na krožnici okoli Zemlje in katerega naloga je, pomagati pri izdelovanju dokončnega programa za bližnjo izstrelitev vesoljske ladje »Apollo*.
Umetna satelita in sicer satelit »Pioneer 9* ter manjši satelit, ki bo ostal na krožni poti okoli Zemlje, bodo izstrelili s trostopenjsko raketo »Delta*, ki je podobna tisti, ki je 18. septembra prav tako poletela proti vesolju, pa je med potjo odpovedala in je šel zato poskus po zlu, tako da so tehniki morali ta tip rakete posebej proučiti, posebno tako imenovano «glavo» rakete, v kateri so naprave za usmerjanje. Zdi se, da so tehniki napako ugotovili in temu ustrezno ukrepali, zato vlada sedaj na Rtu Kennedy popolno zaupanje v raketo.
Tudi umetni satelit »Pioneer 9» se bo postavil na krožno pot med Venero in Zemljo, le da bo njegova pot do cilja krajša, kot pot njegovega predhodnika, zato bo že v aprilu 70 milijonov milj od Sonca. Ko pa bo začel krožiti okoli sonca, bo enkratna njegova pot trajala 297 dni.
Na umetnem satelitu bo osem naprav, ki bodo merili med drugim tudi brzino naelektrenih plinastih delcev, ki sestavljajo tako imenovani «sončni veter*, na Zemljo bodo naprave posredovale tudi podatke o kozmičnih žarkih, o »vesoljskem prahu*, o magnetnih poljih itd.
PROIZVODNJA AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE
Letos bodo izdelali 25 milijonov vozil
Glavni delež odpade na ZDA: H milijonov in pol
Pred dnevi smo zabeležili, da bo italijanska avtomobilska industrija izdelala letos okoli milijon 600 ti soč avtomobilov. Hkrati smo tudi rekli, da bo konec leta na naših cestah krožilo 9 milijonov avtomobilov, to se pravi po en avtomo bil na šest prebivalcev. Danes pa bomo navedli nekaj številk o letošnji svetovni proizvodnji avtomobilov.
Po mnenju izvedencev bodo vse tovarne avtomobilov dale letos v promet okoli 25 milijonov avtomobilov, kar je za skoraj dva milijona in pol več kot leta 1967.
Kako pa je s proizvodnjo avtomobilov po posameznih državah?
Na prvem mestu so seveda ZDA, ki bodo letos proizvedle nekaj nad 8 milijonov in pol avtomobilov, kar je za približno milijon vozil več kot lansko leto. Na drugem mestu že drugo leto ni več Zahodna Nemčija, pač pa Japonska, katere avtomobilska industrija bo letos izdelala okoli 4 milijone avtomobilov, kar je okrogel milijon več kot lani, ko se je na svetovni lestvici povzpela na drugo mesto in pustila za seboj Zahodno Nemčijo. Na tretjem mestu je torej Zahodna Nemčija, ki bo letos za približno sto tisoč prekoračila tri milijone, dočim je lani izdelala dva milijona in pol avtomobilov Na četrtem mestu je Francija, ki je v tej svetovni tekmi letos šla korak nazaj, ker je lani prekoračila 2 milijona, letos pa bo ostala pri enem milijonu 950 tisoč vozil. Na petem mestu ni več Velika Britanija, ker jo je letos prehitela Italija z milijon 600 tisoč novih avtomobilov. Na lestvici velikih producentov je na zadnjem mestu Velika Britanija, ki je tik za Italijo in je njena proizvodnja le malenkost večja od lanske, ko je iz njenih tovarn prišlo 1,550.000 avtomobilov.
V vseh ostalih deželah sveta, razen v socialističnih, bodo letos izdelali še okoli 4 milijone avtomobilov, dočim jih bodo v socialističnih deželah izdelal le okoli milijon 200 tisoč.
Značilnosti za tekoče leto je več, vendar pade pred oči najprej dejstvo, da so ZDA šle v primerjavi z večino ostalih velikih producentov razmeroma malo naprej, saj so povečale proizvodnjo za milijon vozil pri svoji sedemmilijonski proizvodnji, dočim je šla za milijon vozil dalje tudi Japonska, ki je lani izdelala le 3 milijone vozil. Nadaljnja značilnost je v tem, da je tržišče velikih producentov vsaj teoretično zasičeno in da gre iz leta v leto vedno več njihove proizvodnje na trge, ki avtomobilske industrije še nimajo ali je le slabo razvita.
Pri podrobni analizi gornjih po datkov prihaja nadalje na dan dejstvo, da sta letos zaostali Francija in Velika Britanija. Velika Britanija je zaostala iz znanih raz logov: varčevanje, ki ga je napovedala vlada ob lanskoletnih teža vah funta šterlinga, se čuti. Kar pa zadeva Francijo, se tudi v avtomobilski in morda še predvsem v tej industriji čutijo posledice letošnjih spomladanskih dogajanj v Franciji, ko je obilen mesec vsa avtomobilska industrija stala
Nemški TV filmi
HAMBURG, 5. — Nemčija, pa naj gre za Zahodno ali Vzhodno, ne pomeni veliko v kinematografiji. Nemška kinematografija je zamrla s prihodom Hitlerja na oblast m od tedaj se še ni opomogla. Zato je tembolj čudno dejstvo, da se je v Hamburgu porodila filmska dejavnost, ki ji ni kos nobena druga 'kinematografija na svetu. Gre za^ filmske studie, za velik filmski kompleks, ki izdeluje televizijske filme kot na tekočem traku. V
hamburškem filmskem centru so v nepolnem letu posneli že 420 TV filmov, ki so jih prodali kar 39 državam.
Pravzaprav je hamburšict center pravi filmski center, toda v zadnjem času se je lotil izdelovanja prvenstveno TV filmov, ki zavzemajo okoli 80 odst. vse njegove dejavnosti. Gre za velik kompleks s kakimi petdesetimi ateljeji in saloni, studii in glasbenimi dvoranami, v katerih dela in ustvarja okoli 1200 najrazličnejših strokovnjakov, od igralcev do monterjev, od režiserjev do strokovnjakov za ozvočenje itd.
Poleg tega dela v teh studiih občasno tudi več znanih tujih filmskih in gledaliških umetnikov, pa tudi izvedencev iz najrazličnejših drugih, pogosto tudi strogo znanstvenih strok.
Slovaški film o folklori
BRATISLAVA, 5. - *Letni časi na deželi*, torej delo, ki ga sestavlja zelo bogat folklorni program in ki je pred leti, takoj po vojni doživelo med slovaškim narodom izreden odmev, so sedaj posneli na filmski trak. Film sta režirala Martin Tapak in Karol Zachar. Film bi mogli imenovati tfolH^jrni mušicah, v katerem ljubezenska zgodba mladeniča in dekleta služi kot osnova, bolj povedano kot pretveza za prikaz najlepših slovaških narodnih plesov. Režiserja računata, da bo film naletel na takšno odobravanje, kot pred dvema desetletjema.
Film o papežu Janezu XXIII.
NEW YORK, 5. - Ameriški katoliški filmski urad je v začetku letošnjega leta najavil, da bodo začeli snemati film o življenju pokojnega papežu Janeza XXIII. Po tej vesti pa so glasovi zamrli, kot da o tem ni več govora. Sedaj pa je načelnik tega urada zanikal govorice, da je ta pobuda zamrla in je hkrati rekel, da film sicer še ne bodo tako kmalu snemali, da pa zamisli nikakor niso opustili. Nasprotno, scenarij bo napisal zelo znan filmski človek, finančna sredstva za snemanje pa bo dala neka zelo znana ameriška distributerska družba.
«Lingua nostra»
(letošnji II. snopič)
Revija *Lingua nostra», ki jo izdaja znana založba G. C. Šansoni v Firencah, ima v drugem snopiču XXIX. letnika (junij 1968) sledečo vsebino: Laura Gentili, Parole fittizie ne i p roverbi; Giorgio Varanini, Di un tipo di versi tron-chi; Alessandra Nibbi. H Diziona-rio italiano inglese e inglese-italia-no di Giuseppe Baretti. Manlio Cor-telazzo in Giovanni Alessio pojasnjujeta besedi Andare a mitto in Laccamuffa. Sledi še: Ugo Casta-gnotto, Linguaggio del turismo; Angelo Fabi, Fortuna del prefis-soide mini-; Nerio Gaudenzi, Pro-cesso, procedimento, metodo e procedura nella lingua tecnica. O. Folena razlaga besedo Prinzipales, ki se je uveljavila v časnikarskih poročilih v zvezi z banditizmom na Sardiniji B. Migliorini piše o jezikoslovcu Benvenutu Aronu Ter-raciniju, ki je letos umrl. Aldo Du-ro, Bruno Migliorini in drugi poročajo na koncu o nekaterih knjigah in člankih (med drugim o knjigi C. Di Biase, II Dizionario dei sinonimi di Niccold Tommaseo.)

Naloge satelita «Pioneer 9»
CAPE KENNKDV, 5. - Medtem ko se bo ameriški umetni satelit za medplanetarna raziskavanja «Pioneer 6» na krožni poti okoli Sonca znašel med Zemljo In Venero šele 21. t.m. bodo Američani že jutri izstrelili na krožno pot okoli Sonca umetni satelit «Pioneer 9», da bi z njegovo pomočjo izdelali nekakšen zemljevid sončnih sevanj, ki nastajajo ob tako imenovanih »sončnih nevihtah*.
Umetni satelit »Pioneer 6» so izstrelili 16. decembra 1965 in je torej kar tri leta, da je prišel v položaj, v katerem je danes. Seveda pa je medtem ie pošiljal na Zemljo zanimive znanstvene podatke o tako Imenovanih »sončnih vetrovih*, magnetnih poljih, o gostoti mikrometeoritov, o izvoru Sonca, o njegovem vplivu na Zemljo in celo o vplivih Sonca na vesoljske polete Ko se bo »Pioneer 6» znašel /a Soncem, to se pravi na drugi strani Sonca v razmerju z Zemljo, bo opravil še eno zanimivo nalogo, ko bo namreč potrdil ali pa ovrgel Einstei novo relativnostno teorijo. Po tej teoriji se svetlobni in radijski valovi ne širijo v ravni črti, pač pa vpliva na njihovo širjenje privlačna sila nebesnih teles, ki da vpliva tudi na spremembo frekvenc. Če bo ta teorija držala, bi se frekvence umetnega sateli-
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne 11.50 Pianist Luttazzi • 12.10 Liki iz naše preteklosti 13.30 Glasba po željah -17.00 Tržaški tamburaški ansambel - 17.20 Za mlade poslušalce •
18.15	Umetnost in prireditve - 18.30 Nove plošče 19.10 Higiena in zdravje 19.15 Melodije - 20.00 Šport - 20.30 Simf koncert - 21.05 Za vašo knjižno polico - 21.55 Lahka glasba.
TRST
12.05 Luttazzijeci motivi - 12.25 Tretja stran 13.15 Tržaške popevke - 13.55 Verdijeve «Sicilske večernice* - 14.30 Krtačni odtisi.
KOPER
6.30, 7.30. 12.30, 14.00, 16.00,
19.15	Poročila • 7.10 Jutranja glas-ba - 8.00 Prenos RL 10.05 Ansambel Fantel 11.00 Otroški kotiček 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Nove plošče - 14.30 Ritmi za mladino 15.30 Dva zbora • 16.30 O-troški kotiček 16.45 Operna glas ba 17.40 Plesna glasba 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Orkester Caroll - 22.10 Jazz • 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Popevke 9.06 Zvočni trak 10.35 in 11.08 Ura glasbe ■ 11.30 Glasbena antologija 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Pisan spored - 14.45 Nove pesmi - 16.00 Pro-
SREDfl, 6. NOVEMBRA 1968
gram za najmlajše - 16.30 Moretti in Al Bano 17.10 Spored za mla dino - 19.13 Roman 20.15 P. Ge-raldy: Amare - 21.30 Simf. koncert.
II	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri 9.40 Glas beni album 10.00 Radijska pri redba - 10.17 Jazz 11.40 Pesmi desetletja - 14 05 Juke box 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Koncert
17.10	Popoldanski spored 17.45 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija 20.45 Nove pesmi
21.10	Jazzovski koncert 22.40 Ameriške nove plošče.
III	PROGRAM
10.00	Operna glasba - 10.50 Rah maninov in Milhaud 12.50 Simf. koncert - 14.30 »I solisti di Rorca*
-	15.05 Rousselova simfonija št. 4
-	16.10 Sodobni skladatelji 17.20
Nemščina 17 45 Glazunov Kon cert opus 109	18 30 Lahka glas
ba 18.45 Kulturni pregled 19.15 Koncert 21.00 Brucknerjeva vo kalna glasba
FILODIFUZIJa
8.00	Dve Bachov* sonati 9.30
Respighi, Kvartet za godala in Šostakovič, Kvartet opus 49 10.10 Martuccijeve skladbe	1135 Re
cital beneških solistov	13 30 Pio
šče resne glasbe 14.15 Na spo redu Mario Zafred.
SLOVENiJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6 51) Danes za vas • 7.25 Telesna vzgoja 7 45 Inform. oddaja ■ 8.08 Glasbena matineja -
8.55 Svet pravljic - 9.10 Iz glasbenih šol 9.30 Orkester Mauriat -10.15 Pri vas doma 12.10 V domačem slogu 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi -13.30 Priporočajo vam... 14.05 Koncert za oddih 15.40 J. Weid-man: Odlično zdravilo - 16 00 Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Aktualnosti 18.15 Pesmi Hugona VVolfa 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice -
20.00	»Ti in opera* 22.15 Nemški
festival jazza - 23.05 J. A Goy-tisolo:	Pesmi - 23.15 Zabavna
glasba.
ITAL TELEVIZIJA
12.30 Primitivni narodi 13.00 Sreča je na Severu 13.30 Dnevnik - 17.00 Giocagio 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino • 18.45 Pri izviru T'bere 19.15 Znanstvena oddaja 19.45 šport in ital. kronike 20 30 Dnevnik -
21.00	Rapimento in Barbagia -
22.00	Športna sreda 23.00 Dnevnik.
II KANAL
21.00 Dnevnik 21.15 Film »Co-me in uno specchio* 22.45 Dokumentarec.
JUG TELEVIZIJA
17.20, 20.00 in 22.35 Poročila -9.35 TV v šoli 17 25 Lutkovna oddaja 17.45 Risanka 18.00 Pisani trak 18.2(1 Oddaja za otroke ■ 19.05 Zabavno-glasbena oddaja
19.45 TV prospekt 20.35 50 let I. svetovne vojne 21.20 Glasbena oddaja - 21.30 Inšpektor Maigret.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15.3, najnižja 13.8, ob 19. uri 15 stop., zračni tlak 1007,9 raste, veter 15 km sever, vlaga 65%, morje razburkano, temperatura morja 17.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 6. novembra
LENART
Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 16.45 — Dolžina dneva 9.53 — Luna vzide ob 17.02 lin zatone ob 8.17 Jutri, ČETRTEK, 7. novembra ZDENKA
DELO DEŽELNIH KOMISIJ
ZARADI RAZBITJA POGAJANJ
Prva zakonodajna deželna komisija je odobrila proračun za leto 1969
Za proračun so glasovale stranke leve sredine, proti leva in desna opozicija, svetovalci LSS in MF pa so se vzdržali
Na svoji zadnji seji je prva razširjena zakonodajna komisija deželnega sveta odobrila z večino glasov deželni proračun za leto 1969 in obračun za leto 1967. Proti so glasovali svetovalci KPI, PLI in MSI, vzdržali pa so se svetovalci LSS in MF. Svetovalcem, ki so spregovorili v razpravi sta odgovorila poročevalec Ginaldi in odbornik za finance Tripani. Pri tem je odgovor Tripanija važen, ker nakazuje bistvene smeri finančne in gospodarske politike dežele. Odbornik je dejal, da se posegi za razvoj infrastruktur in gospodarstva uvrščajo v širše pobude za napredek gospodarstva. Rekel je, da so spodbude vedno koristne za tiste panoge, za katere je razvoj možen. Seveda pa je treba pravočasno poseči vmes, da se sredstva ne razpršijo in da ima gospodarstvo od njih takoj korist Zato je treba dobro premisliti, kam naj se najbolj koristno vlaga denar.
Pri sestavljanju proračuna so u poštevali, da je naše gospodarstvo mešano, t j da obstajajo v deželi javna in zasebna podjetja. Čeprav je javni poseg vedno večji in krepkejši, pa ne izgubijo zasebna podjetja pri tem svoje važnosti in lahko mnogo prispevajo k somer nemu razvoju gospodarstva. Pri nas vsekakor prevladuje tržno gospodarstvo, ki predpostavlja svobodno pobudo in če bi ga popolnoma zatrli, bi zatrli s tem tudi politično svobodo. Predvsem je torej najbolj važno to, da zasleduje javni in zasebni sektor takšne smotre, ki so v skladu z interesi skupnosti. Javne spodbude torej lahko služijo za usmerjevanje.
V zvezi z zahtevo po sestavi zakona o deželnem računovodstvu je odbornik dejal, da so študije pokazale, da ne bi tak zakon pospešil postopka; poleg tega pa se je treba pri tem ravnati po državni ureditvi. Zato bi morali najprej reformirati državno upravo in šele potem bi lahko dežela prilagodila svojo upravo.
Dr. Tripani je zatem dejal, da ima dežela vedno večje težkoče zaradi vedno bolj nadrobnega nadzorstva računskega dvora nad njenim upravljanjem. Včasih postaja to nadzorstvo že kar pikolovsko. Pri tem prihaja tudi do protislovja med pozivom osrednjega računskega dvora deželi, naj čimprej poskrbi za uporabo nakazanih sredstev, in med poostrenim nadzorstvom tukajšnjega odseka računskega dvora, kar zavira razne po šege. Zatem je Tripani rekel, da je bilo ravnanje dežele vedno zelo resno in v skladu z njenimi odgovornostmi, tako da je redno izpolnjevala svoje dolžnosti. Deželna uprava se je vedno držala tudi predpisanih rokov. O vprašanju pasivnih ostankov je dr. Tripani dejal, da to izvira iz objektivnih dejavnikov, ker preteče mnogo časa od sprejetja raznih obveznosti do izdajanja sredstev za njihovo uresničenje. Dr. Tripani je zatem obravnaval vprašanje raznih pooblastil, nakar se je še enkrat dotaknil splošne zasnove, po kateri so se ravnali pri sestavi proračuna za leto 1969.
so začeli že mnogo posegov in se obvezali za njihovo uresničenje z raznimi izdatki. Deželni svet se je v prvi zakonodajni dobi izrekel za določene izbire, ki jih je treba uresničiti, t.j poskrbeti za njihovo finansiranje. Seveda so še razne druge potrebe, katerim bi bilo treba zadostiti, toda tega se bo lahko dežela lotila po nekakšni prednostni lestvici v prihodnosti. Po drugi strani pa so tudi potrebe, katerim bo lahko dežela zadostila le s posebnim državnim prispevkom na podlagi člena 50 deželnega statuta. Deželni proračun predvideva mnogo investicij na daljšo dobo in bo zato usmer-jeval tudi gospodarski in socialni razvoj. Spričo tega pomeni tudi sedanji proračun korak naprej v tem razvoju.
Zahvalna brzojavka predsednika Saragata županu Spacciniju
Ob povratku v Rim, je predsednik republike Saragat poslal tržaškemu županu inž. Spacciniju sledečo bzrojavko:
((Manifestacije, s katerimi je Trst tako dostojno praznoval 50. obletnico združitve z Italijo, so mi ostale v ganljivem spominu Vam in vsemu prebivalstvu se iskreno zahvaljujem za prijazen sprejem, ki ste mi ga priredili, ter vam pošiljam prisrčen pozdrav in najboljše želje za napredek in blagostanje)).
Danes 24-urna stavka vseh delavcev Italsider
Med drugim zahtevajo delavci izenačenje akordnih dodatkov
Danes bo v železarni Italsider v Skednju 24-uma stavka delavcev, ki so jo enotno napovedale vse sindikalne organizacije. Prejšnji teden pa so stavkali uradniki, toda v vseh železarnah Italsider v državi. Delavci so postavili nekaj splošnih zahtev in nekaj zahtev, ki se tičejo samo tržaške železarne. Predvsem zahtevajo, da se izenačijo a-kordni in pomožni akordni dodatki, ki so v drugih železarnah višji kot v Trstu. Nadalje so sindikati zahtevali nadzorstvo nad staleži in nad sestavo delovnih skupin ter nad uvrščanjem delavcev v razne kategorije.
V zvezi s temi zahtevami so se sindikalni predstavniki pogajali s predstavniki Intersinda, kjer so zahtevali tudi ukinitev tako imenovanih ((področij plač», zaradi kate rih so plače na raznih področjih različne. Toda predstavniki Italsider se niso hoteli o tem pogajati. če bi se delavci ne odrekli drugim zahtevam in tudi zato, ker gre po
iiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|l|l|||||l|,|||||M||||||
PROBLEMI MALE INDUSTRIJE ODLOČNO VPLIVAJO NA TRŽAŠKO GOSPODARSTVO
Srednji in maii obrati tvorijo steber tržaške industrije
Industrijskih obratov jc 2653, od teh pa jih le 32 šteje več kot 100 delavcev
njihovih besedah za splošno vprašanje. Sporno je tudi vprašanje menze. Stavka se tiče okrog 1.000 delavcev.
Tudi najbolj optimistično raz- na Tržaškem komaj 32; in samo pet položeni krogi na Tržaškem danes I je takih, ki štejejo po več kakor priznavajo, da Je naša srednja in j 500 zaposlenih, mala industrija zašla v hudo stisko, I Ustavimo se za trenutek ob po-katero jo je pahnil predvsem ciatkih, ki veljajo za žaveljsko In
iiiciti nucocro 1 qH ioHzalk>n- ^_j.	__■	__m. »t-	__i___
Ta proračun, se oslanja na prejš njo štiriletno zakonodajno dobo, ko
preustroj našega ladjedelstva. Po leg tega so še razni drugi vzroki, tako na primer dejstvo, da veliki obrati z državno udeležbo in zasebna industrijska podjetja zaupajo razna zakupna dela podjetjem, ki imajo sedež izven našega področja, kar je pogosto povezano z znatnim poslabšanjem kakovosti storjenih uslug ali dobavljenih pošiljk.
V	uradnih komentarjih se vprašanja male in srednje industrije pogosto obravnavajo tako, da ima opazovalec vtis, kakor da poleg te male in srednje Industrije, ki ji danes trda prede, uspeva neka ((velika)) industrija, ki naj bi bila pravzaprav glavna predstavnica naših Industrijskih dejavnosti, torej tistih dejavnosti, ki naj* toldJSte dvakrat v zadnjih petdesetih letih, prvič po letu 1918 in drugič po letu 1945 nadomestile pretrgane trgovinske in pomorske veži tržaškega emporija.
V	resnici pa so prav mala in srednja podjetja tista, ki dajejo ton vsej tržaški industriji in ki so resnični pokazatelji tukajšnje industrijske vitalnosti. Statistični podatki so v tem pogledu zelo zgovorni: zadnje štetje navaja na Tržaškem prisotnost 2.653 industrijskih obratov. Med temi pa je kar 2.616 (to je 98 od sto vseh) takih, ki štejejo po manj kakor 100 delavcev; 2.289 podjetij, to je 86 od sto vseh enot, pa šteje manj kakor 10 delavcev m uslužbencev. Industrijskih obratov, prt katerih je zaposlenih od 100 do 500 ljudi, je
dustrijsko pristanišče. Na zadnjem deželnem zasedanju o mali industriji, ki je bilo na trgovinski zbornici 12. jn 13. oktobra, smo zvedeli, da obratuje danes na področju EPIT 124 industrij, In da je pri njih zaposlenih skupno 5.693 delavcev, To se pravi, da pride poprečno po 46 delavcev pri vsakem obratu. Tudi tu prevladuje torej mala in srednja industrijska podjetja.
Iz omenjenega sledi, da ko je govor o mali in srednji industriji na Tržaškem, je dejansko govor o 98 od sto vse tržaške industrije. če tedaj zaide v krizo tržaška srednja in mala industrija, kakor je to primer danes, potem lahko mirno govorimo o krizi celotne tržaške industrije. To drži toliko bolj, ker med , 5 obrati, kolikor jih je na našehi^ftddročju z več kot 500 delavci, najdemo tudi ladjedelnico Sv. Marka, o kateri ni treba posebej poudarjati, v kakršnem položaju se danes nahaja. Drugi obrat v tej seriji je Tovarna strojev pri Sv. Andreju, ki je ravno tako na prepihu, medtem ko so ostala tri podjetja z več kot 500 delavci s področja tekstilne industrije (2), e-no podjetje pa proizvaja čevlje v starem pristanišču.
deželno odborništvo za vzgojo in kulturne dejavnosti v roku desetih dni.
Seja deželnega sveta
Deželni svet sc zopet sestane danes ob 9.30 pod predsedstvom prof. Ribezzija. Prvo uro seje bodo na vrsti vprašanja in interpelacije svetovalcev. Zatem bodo začeli razpravljati o zakonskem osnutku deželnega odbora, s katerim bodo spremenili člen 3 deželnega zakona z dne 13. januarja 1966 o posvetovalnem odboru za plovne družbe. Ta odbor je tehnični organ, ki sestavlja predloge in izreka mnenja o ukrepih deželne uprave v prid pomorstvu. Toda s prvo zakonodajno dobo je odbor prenehal delovati in ga je treba zato ponovno ustanoviti na podlagi novega zakonskega osnutka Odbor bodo namreč dopolnili s tremi novimi člani sindikata uslužbencev pomorskih družb Federsindan.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Bogato ilustriran prerez slovenskega slikarstva
Napovedana predavanji ob 50-letnici Cankarjeve smrti
jutri
IIIIIIIIMIimillllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
POZIV TRŽAŠKEGA ZUPANA
Začetek zbiranja podpore za poplavljene družine
Denarno pomoč zbirajo na Trgu Granalieri 2 in vse podružnice Tržaške hranilnice
Tržaški župan je izdal poziv, v katerem sočustvuje s prizadetim prebivalstvom v Piemontu Ti žalostni dogodki so nas močno pretresli, pravi župan v pozivu, in vzbudili v nas bratsko čustvo, da pomagamo svojemu bližnjemu, da pomagamo poplavljencem Te občutke je župan Spaccini že tolmačil v posebni brzojavki županu iz Bielle.
Tržaški župan pravi, da je treba sedaj najprej začeti zbirati denar za prizadeto prebivalstvo, ki je ostalo brez dela in brez sredstev. V prepričanju, da tolmači splošne občutke vsega preb’valstva, je župan Spaccini zagotovil tudi našo podpor
Župan pravi v svojem pozivu, da je odbor »Trst 68» sklenil zbirati denar za prizadeto prebivalstvo. Nabiralna akcija se bo začela danes in občani lahk< izročijo svojo pomoč v uradih odbora, Trg Gra natieri 2. Poleg tega bodo denarno pomoč za poplavljence sprejemale tudi vse podružnice Tržaške hra nilnice.
Zato župan pozivi- vse prebival stvo, ustanove, podjetja in organizacije, r.aj pomagajo prizadetim po plavljencem.
Sestanek komisije za strokovno usposabljanje
Pod predsedstvom deželnega odbornika za delo, socialno skrbstvo in obrt Stopperj? se je v preteklih dneh sestala deželna komisija za strokovno usposabljanje delavcev, ki so jo svoj čas ustanovili na podlagi deželnega zakona št. 35 z dne 31. decembra 1965 Najprej je odbornik pozdravil člane komisije, ki so se prvič sestali odkar je bil izvoljen novi deželni svet. Zatem je Stopper rekel, da bo deželna u-prava čimbolj pospeševala in razširila naloge komisije. Zaradi tega
se bo morala komisija v prihodnje bolj pogosto sestajati in izrekati svoja mnenja o vprašanjih, ki se tičejo strokovnega usposabljanja. Izreči se bo morala tudi o petletnem načrtu deželnih posegov na tem torišču. Komisija se bo morala tudi izreči glede pomoči učencem raznih tečajev, ki jih finansirajo z državnim ali deželnim denarjem.
Včeraj je komisija proučila načrt finansiranja rednih in izrednih tečajev za usposabljanje za leto 1968-69. Po podrobni razpravi, ki se je nanašala na tečaje v vseh pokrajinah, je komisije soglasno odobrila načrt. Odbornik Stopper ga bo na prihodnji seji predložil deželnemu odboru.
Predstavniki špediterjev pri odborniku Dulciju
Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je v preteklih dneh sprejel predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija. ki je spremljal predsednika tržaških špediterjev Marzarija, podpredsednika dr. De Pola in tajnika inz. Suppanija. Zastopniki tržaških špediterjev so seznanili odbornika Dulcija, da so sklenili, da bodo ustanovili deželno združenje, v katero bodo vpisani vsi špediterji. (tabornik je dejal, da se popolnoma strinja s pobudo in je pohvalil duha sodelovanja, ki preveva vso stroko.
Med pogovorom o vprašanjih, ki najbolj zanimajo stroko, so obravnavali tudi vprašanja silosa, cuz kladanja rudnin, pristajanja ladij do 100.000 ton ob pomolih, sedanje krize pomorskih prevozov ki se bo še bolj zaostrila v prihodnjih mesecih, ter vprašanje zapori Sueškega pre kopa. Odbornik Dulci je v glavnih obrisih označil položaj in nakazal perspektive za razrešitev tega položaja. Orisal je tudi dejavnost de žele glede teh vprašanj ter povedal, katere zahteve ho dežela predložila vladi. Te zahteve proučuje sedaj deželni gospodarsko socialni odbor.
Caron
0	izvajanju sklepov CIPE
Pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije je izdalo sporočilo, v katerem z zadovoljstvom ugotavlja, da so se proslave 50. obletnice prihoda Italije v Trst potekale v mirnem vzdušju in z govorom predsednika republike, ki ga je imel v gledališču Verdi. Tajništvo se še posebno zahvaljuje županu Spacciniju in ostalim predstavnikom in upraviteljem KD, ki so sodelovali pri organizaciji proslav.
KD sporoča, da so se njeni politični in parlamentarni, predstavniki, deželni in krajevni upravitelji sestali z vladnimi predstavniki, ki so v prejšnjih dneh obiskali Trst in da so z njimi razpravljali o važnih vprašanjih mesta Razgovor so imeli voditelji tržaške KD z ministrskim podtajnikom za proračun in tajnikom medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje senatorjem Caronom. Z njim so razpravljali o skorajšnjem začetku delovanja ((študijske skupine«, ki bo morala v okviru CIPE proučiti vprašanja zaposlitve v Trstu. Kot je znano, pravi sporočilo KD, je deželna uprava že ponudila vladi vsestransko sodelovanje.
S senatorjem Caronom so se tržaški demokristjani razgovarjali tudi o ustanovitvi parka za kontejnerje v tržaškem pristanišču. Ministrski podtajnik pa je potrdil,
1	da je že posredoval pri pristojnih ministrstvih, da bodo razne točke sklepov CIPE iz preteklega meseca oktobra čimprej uresničene. Kot je znano, je ministrski svet že odobril zakonski osnutek o podaljšanju veljavnosti ugodnosti indu-strijcem v tržaškem industrijskem pristanišču do leta 1980 in nakazal 1.5 milijarde lir za novo dramsko gledališče v Trstu Včeraj, pravi sporočilo, je bilo izdano vladno obrtno dovoljenje za gradnjo v Trstu nove čistilnice Vincor, za kar bodo porabili 10 milijard lir in bo v začetku obratovanja zaposlila 200 uslužbencev.
Proslave
oktobrske revolucije
V glavni dvorani ljudskega ma v Ul. Madonnina 19 bo ob 20.30 proslava 51. obletnice oktobrske revolucije, ki jo prireja tržaška federacija KPI. Govorila bosta pokrajinski tajnik inž. Anto-nino Cuffaro in Luciano Padovan, predsedoval pa bo Vittorio Vidali. Na sporedu so tudi revolucionarne pesmi in projekcija filma «Ca-pa.iev«.
Enaka manifestacija bo Jutri ob 20 uri v kinodvorani «Verdi» v Miljah, na kateri bo govoril senator Paolo Šema, predvajali pa bodo film ((Oktobrska revolucija«.
Na sedežu sekcije v Ul. Capito-lina 5 bo proslava oktobrske revolucije danes ob 20. uri in bo govoril deželni tajnik Silvano Bacic-chi. V prihodnjih dneh pa bodo proslave pri Sv. Ani. na Kolonkov-cu, Dri Sv. Jakobu, v Trebčah, Ric-manjih in v Križu.
PREPOVEDANO
PARKIRANJE
NA TRGU LIBERTA'
Zaradi asfaltiranj? bo od 5. do 16. novembra prepovedano parkiranje na Trgu Liberta, in sicer med avtobusno postajo ter vhodom v staro pristanišče.
Vabilo SG otrokom
Slovensko gledališče potrebuje za otroško igro ((Rdeča kapica« več malih sodelavcev — otrok od 6.-12. leta, ki hi peli, rajali in igrali v vlogah palčkov, zajčkov in žabic. Vsi, ki imajo veselje, naj se prijavijo v prihodnjih dneh v gledali šču ali naj telefonirajo na številko 734-265.
milili im im um mu mi iiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiii
"JJidmo- ukednidUm
Spoštovano uredništvo!
Spričo današnje novice (5. nov.), da je prišlo včeraj med Saragato-vim govorom, ko je omenil Jugoslavijo, do incidenta v gledališču Verdi in da so nato monarhisti objavili izjavo, da so zapustili gledališče, Vas prosim, da objavite tudi naslednjo mojo ugotovitev:
Med poslušanjem včerajšnje oddaje po italijanskem tržaškem radiu med 12.45 in 13. uro, ko so v tej oddaji poročali o omenjenem govoru poglavarja države tisti njegov stavek o Jugoslaviji ni bil omenjen. Pač pa sem ugotovil, da je bil omenjen takoj nato v oddaji med vestmi na. cngcionalnem pro-gramu» po 13. uri in zvečer med vestmi po TV ob 20.30.
Zakaj je uredništvo krajevnih vesti na Tržaški italijanski postaji imelo za potrebno zatajiti Saraga-tov pozdrav ^prijateljski jugoslovanski naciji»? Mar je omenjeno uredništvo solidarno z monarhisti in aretiranimi macionalističnimh mladinci? Vsekakor tako ravnanje ni v korist Tržačanom (obeh narodnosti), ki imajo od prijateljskih odnosov z Jugoslavijo največ koristi.
(Sledi podpis)
Tudi ta teden je Slovenski klub priredil za svoje redne obiskovalce izreden večer. Prof. Spela Čopič, znana poznavalka naše likovne umetnosti, je predavala o slovenskem slikarstvu. Podala je zanimiv in bogato ilustriran prerez vsega slovenskega slikarstva. Od srednjeveških fresk, mimo baroka, romantike in ekspresionizma do današnje abstraktne umetnosti je predavateljica v lepo oblikovani, nevezani besedi, popeljala prisotne v svet upodabljanja prostora in časa. Poudarjala je vplive svetov, na meji katerih leži Slovenija, hkrati pa vzbudila v vseh zavest, da je slovenski narod, kljub maloštevilnemu prebivalstvu, dal Evropi svojstveno in po kakovosti dragoceno umetnost.
V	njenih besedah je zaživel svet srednjeveške preteklosti, ekspresio. nizem, cerkvena umetnost in stili-ziranje. Preraščanje v barok, romantiko in zgodovinske prelomnice, ki so vplivale na izrazno sposobnost slikarja, logika barv in svetlobe. Vse so logično povezali v enoto sicer fragmentarni primerki, ki so v diapozitivih, spremljali predavanje.
V	slikah in besedah je bilo čutiti človeka: Slovenca, ki je živel, čutil, trpel in umetnika, ki je upodabljal.
Predavateljico je občinstvo nagradilo z aplavzom, kakor tudi s ploskanjem pozdravilo uvodne besede predsednika SPZ, dr. Roberta Hlavatyja. ki je orisal predlog Cankarjeve založbe, da bi se ob 50-letnici Cankarjeve smrti organiziral ciklus treh predavanj. Današnje je bilo prvo, sledil bo nastop recitatorjev ljubljanske Drame s Kosovelom! ((Integrali« in zaključnim predavanjem Bratka Krefta o Ivanu Cankarju.
Začetek dela v Studiu SC
V	Slovenskem gledališču se je včeraj začelo delo Studia, ki ga bo letos — kot je bilo javljeno — vodil prof. Mirko Mahnič. Zbralo se je lepo število novih prijavljencev in lanskih članov Studia. Po uvodnem_ pozdravu prof. Mahniču in u-deležencem, se je delo praktično že začelo. Prof. Mahnič je namreč že opravil prvo nadvse zanimivo in za poslušalce kar privlačno predavanje, ki je vse navzoče prijetno presenetilo. Poudarjamo, da so ta predavanja koristna vsem ki jih zanima jezik kot izrazno sredstvo, torej tudi učiteljem in profesorjem in prav tak& dijakom, ki se lahko še vedno Studiu pridružijo brez kakih formalnosti. Prihodnje predavanje bo v petek ob 2(1.30.
Jubilejne prireditve v Skednju
Prihodnji ponedeljek zanimivo predavanje
V	prihodnjih tednih se bodo v Skednju zvrstile še ostale jubilejne prireditve, ki so v načrtu za proslavo stoletnice ustanovitve ((Kmečke čitalnice«. Prva prireditev bo, kot logični zaključek razstave Skedenj skih likovnih umetnikov in koncerta domačih glasbeni-
kov, predavanje, v katerem bo Milena Lavrenčič-Lapajnetova orisala celoten delež škedenjskih rojakov k slovenski kulturi. Na katerokoli kulturno področje posežeš, najdeš tam tudi škedenjsko ime. Predavanje bo prav zato zanimivo, ker bo zajelo vsa ta imena in vsa področja. Predavanje bo v ponedeljek, 11. t.m., ob 20.30 v prostorih Prosvetnega društva v Skednju. Medtem pa je že v pripravi tudi folklorna prireditev, ki bo polna domačnosti v pesmi, govoru in plesu.
Gledališča
Verdi
Danes ob 20.30 bo v gledališču Verdi za red B v parterju in ložah ter za red A na balkonih in galerijah druga predstava Verdijeve opere »Sicilijanske večernice« z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Teatro Slabile
V četrtek ob 21. um bo v Avditoriju prva abonmajska predstava ansambla Teatra Stabile v sezoni 1968-69, drama Itala Sveva «Marijina dogodivščina« (L’avventura di Maria) v režiji Alda Trionfa in kostumi E-manuela Luzzatija.
Glavno vlogo bo Igrala Franca Nu-tl, ki si je kot interpretatorka Sve-vovib oseb zaslužila nagrado »San Genesio« in nagrado I.D.I. Poleg nje bodo nastopili še Mario Erpichini, Paola Bacci, Massimo De Francovich, Gianni Galavotti, Franco Mezzera, Claudio Cassinelli, Giusy Carrara-Tieghii in Edoardo Zanmarchi,
Vstopnice so v prodaji v galeriji Protti (tel. 36-372 in 38-547).
V Trstu, 5 novembra 1968.
.......Illlllllllllllllllllllllll.■■■Mlllllllllllllll.Ulil.IIIMUIIII.Illllllll...Illllllllllllll.II.Hlinili
IZ STATISTIČNIH PODATKOV TRGOVINSKE ZBORNICE
Denarne vloge v tržaških bankah in na pošti se stalno večajo
V septembru ugodno izvozno poslovanje - V devetih mesecih protestiranih 26.422 menic
Nazlonale 14.30 «Mayerling». O. Sha-rif, C. Deneuve, J. Mason, A, Gard. ner. Technicolor.
Grattacielo 16.00 «Barbarella». Jane Fonda. Technicolor.
Eden 16.00 «Romeo ln Glulletta«. O. Hussey, L. VVbiting. Technicolor.
Fenice 15.30 «Shalak6». Sean Connery,
ExceIsior 15.30 «Straziaml, ma dl ba-ci saziami«. N. Manfredi, U. To-gnazzi, P. Tiffin. Technicolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «La scogliera del desideri«. R. Burton, E. Taylor. Technicolor.
Alabarda 16.30 »L’uomo venuto per uccldere«. Bart Harris. Technicolor.
Moderno 16.00 «Chimera». G. Moran-di, L. Efrikian.
Pilotiram matico 16.30 «Sopra e sotto tl letto«. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «11 caso dl Thomas Crown». F. Donaway. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.00 «Dr. Zlvago« Kolos letošnje kinematografije. Metrocolor.
Capitol 16j00 «La strana coppia«. J. Lemmon, W. Mathau. Technicolor.
Impero 16j00 »Franco, Ciccio e le ve-dove allegre«.
Vittorio Veneto 16.00 «QuelJa sporea dozzlna«. Lee Marvin, Ernest Bor-gnlne. Technicolor.
Garibaldi 16.30 »La noia». C. Spaak, H. Bucholz, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra — Zaprto.
Ideale 16.00 «Sel pallottole per sel carogne«. V, Priče, D. Yvarson.
Abbazia 16.00 «Danger». Jean Marals in Marisa Mell. Technicolor
Jugoslovanski celovečerni film
«K OZ A RA»
ki na edinstven način prikazuje izrez iz NOB, bodo predvajali:
danes, 6. 11. ob 20.30 PD SKEDENJ, v svojem sedežu, Skedenjska ulica 124; v četrtek, 7.11. ob 20.30 PD SLAVKO ŠKAMPERLE, v svojem sedežu, stadion «1. maj«;
v petek, 8.11. ob 20.30 PD LO-NJER-KATINARA v Lonjerju v soboto, 9. 11. ob 20.30 — PD «TABOR» na Opčinah; v ponedeljek, 11. 11. ob 21. uri PD Prosek - Kontovel; v torek, 12. novembra ob 20.30 PD Barkovlje;
v sredo, 13. 11. ob 20.30 PD Vesna v Križu; v četrtek, 14. 11. ob 20. 30 PD Prešeren v Boljuncu; v petek, 15. 11. ob 20.30 PD Slavec v Ricmanjih; v soboto, 16. 11. ob 20.30 PD Primorec v Trebčah.
Vabimo še preostala društva, da rezervirajo film za proste dni do 16. 11. (tel. 31-119).
Slovenska prosvetna zveza
KONCERT LJUDSKIH PESMI
V soboto, 9. novembra, bo v Mali dvorani Kulturnega doma nastopil naš domači
ZBOR J. GALLUS
s programom slovenskih narodnih pemi. Slišali bomo tako preproste kakor tudi zahtevnejše koncertne prireditve skladateljev Adamiča, Bajuka, Deva. Boštjančiča, Flajšmana, Merkuja, Vrabca in Žirovnika. Začetek ob 21. uri.
Prosetno društvo Prosek -Kontovel obvešča vse otroke, da se bodo danes, v sredo, 6. novembra, pričele vaje otroškega pevskega zbora. Pričetek vaj ob 18. uri. Vabimo vse otroke, da se polnoštevilno prijavijo.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub L. Košir
bo imel danes ,6. novembra tj. redni sestanek od 19. do 20 .ure v’ prostorih kluba, UH. del Montecchi 6. Sestanki so redno vsako prvo 'Ih tretjo sredo v mesecu. Olani bodo prejeli vse zadnje novosti. Na vsakem sestanku se sprejemajo novi čla-mi in dobrodošli vsi filatelisti
Prednostne lestvice za podpore dijakom
Tržaško županstvo sporoča, da so od torka do sobote, 9. t.m. objavi je ne na oglasni deski prednostne lestvice dijakov, ki so zaprosili za študijske podpore na podlagi deželnega zakona 6. septembra 1965 V prvi lestvici so dijaki, ki obiskujejo strokovne zavod (46), v drugi pa dijaki, ki obiskujejo višje srednje šole (308).
Objavljene so tudi lestvice glede prispevkov za kritje prevoznih stroškov dijakom, ki obiskujejo strokovne zavode (37) in dijakom viš jih srednjih šo! (107)
Interesenti lahko vložijo priziv na
vrednosti 1.190 milijonov; v ustreznem razdobju lanskega leta je znašalo število protestiranih efektov 24.203, njihova skupna vrednost pa je znašala 1.065 milijonov; število neakceptiranih menic le znašalo 21.538 v skupni vrednosti 1.798 milijonov (v ustreznem razdobju lanskega leta 21.653 efektov v skuipni vrednosti 1.733 milijonov); število protestirani čekov brez kritja je znašalo 199 v skupni vrednosti 134,5 milijona, medtem ko je znašalo leto poprej 209 v skupni vrednosti 110 milijonov.
Novi radijski oddajnik Trst 3
Statistični urad trgovinske zbornice je tudi v septembru opravil običajno mesečno anketo pri tržaških denarnih zavodih, da bi ugotovil, kako se razvija to specifično področje tržaške ekonomije.
Iz odgovorov, ki jih je urad prejel pri anketiranih bankah, je razvidno, da se je obseg denarnih vlog v primeri z avgustom povečal pri 45 od sto vseh denarnih zavodov, medtem ko se je pri 20 od sto zmanjšal, pri ostalih zavodih pa ostal neizpremen.jen. Povpraševanje po finančni pomoči bank se je povečalo pri 30 od sto bank, zmanjšalo pri 35 od sto, pri ostalih zavodih pa je ostal neizpreme-njen. Zanimivo je, da je kar 80 od sto vseh bank izjavilo, da so se posegi v zvezi z izvoznim poslovanjem v septembru povečali, medtem ko so predstavniki ostalih zavodov izjavili, da je bilo to področje v septembru neugodno. Prav tako se je večina bank (65 od sto), pozitivno izrekla kar zadeva denarno poseganje na področju uvoza. Končno so anketirane banke izjavile, da se je področje tako imenovanih posebnih kreditnih o-peracij, to je zemljiški kredit in kredit malim in srednjim industrijam, v septembru na splošno neugodno razvijal.
Konec septembra so imeli Tržačani na pošti 5.025 milijonov lir prihrankov. Konec avgusta so ti prihranki znašali 4.999 milijonov, konec septembra lani pa 4.538 milijonov lir. Skupen kredit imetnikov poštnih bonov pa je konec septembra letos znašal nadaljnjih 8.659 milijonov Ur.
V	septembru so posredni poslovni davki vrgli državi 2.514 milijonov lir, od tega pa je odpadlo na prometni davek 1.502 milijona. Navedeni podatki ne obsegajo izkupička IGE, ki ga prizadeti zavezanci plačujejo neposredno v Milan.
V	preteklem septembru je bilo v Trstu protestiranih za 127 milijonov lir menic, protestiranih čekov brez kritja pa so našteU 19 v skupni vsoti 10 milijonov; ne-akpcetiranih menic se je nabralo kar 1.992 v skupni vrednosti 157,5 milijona. V prvih devetih mesecih Ur); drugi pa se letošnjega leta so na Tržaškem i del pri kanalih v občinah Humin protestirali 26.422 menic v skupni in Maiano, ki jih bo opravil konzor-
Včeraj je začel delovati nov oddajnik tržaškega radia Trst 3, ki so ga namestili pri Lovcu (Ferdi-nandeo) in ki bo oddajal na tržaškem področju na srednjem valu tretji radijski program. Nove naprave nadomestujejo prejšnje, ki so bile nameščene pri Šv. Vidu. Nov oddajnik oddaja na istem valu kot prejšnji oddajnik pri Sv Vidu in sicer na 1594 kHz ali na 188.2”.
cij «Ledra-Tagliamento» iz Vidma za 39.334.640 lir.
Tretji načrt se tiče gorskih melioracij ter ureditve potokov in gozdov v občini Trasaghis ob potokih Novelletta, Rio Stiraz in Leale. Dela bo opravila Furlanska ustanova za gorsko gospodarstvo v Vidmu za 47 milijonov lir.
Nerodno je padla
Maria Prosen, 77-letna gospodinja z Vrdelske ceste 44, si je pri padcu poškodovala kolk in gleženj. Hotela je vzeti vazo, ki je bila na omari. Ker je ni dosegla, je vzela lestev in se povzpela Povzpela se je komaj dobrega pol metra, pa ji je zdrsnilo in je padla.
V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom RK. Ozdravela bo v 7 dneh.
Kfr
priredi 9. n. 1968 v dvorani prosvetnega društva v Barkov-ljah družabni večer s plesom z začetkom ob 19. uri. Vabljeni vsi.
DECEMBRA
izide
faksimilirana Izdaja
Sestanek odbora za melioracije
Posvetovalni odbor za melioracije se je sestal na odbomištvu za kmetijstvo in gozdove v Vidmu ter je proučil načrte za razna javna dela za melioracijo gorskih zemljišč ter za njihovo izboljšanje v vsej Furlaniji - Julijski krajini.
Glede integralne melioracije so razpravljali o dveh načrtih.’ Prvi se tiče obnove in okrepitve nasipov ob rekah in ob morju na področju konzorcija za melioracije in kmetijski razvoj spodje Furlanije (tretji obrok del za 245 milijonov lir); drugi pa se tiče nekaterih
Z avtom treščil v tovornjak
Včeraj zvečer so malo pred sedmo sprejeli na nevrokirurški oddelek tržaške glavne bolnišnice 43-letnega šoferja Feliceja Milla, ki stanuje v Miljah, v Ul. Squero Vec-chio 1. Zdraviti se bo moral 20 dni zaradi poškodb v hrbtu, zloma reber in notranje krvavitve itd.
V bolnišnico so ga pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa. Bil je zelo zmeden in le s težavo mu je uspelo vsaj delno opisati okoliščine, v katerih se je nesreč# pripetila.
Dejal je, da se je peljal z avtom «giulia» iz Milj proti Trstu. V Žav-Ijah, nedaleč od vhoda v čistilnico, je zgubil nadzorstvo nad avtomobilom in se zaletel v tovornjak, ki je bil ustavljen ob cesti. O vzrokih nesreče ni vedel povedati ničesar. Dejal je samo, da misli, da je bil nesreče kriv sam, oziroma njegova raztresenost.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATKO!
I. 1584
Obsegala bo 1500 strani faksimila originala s številnimi lesorezi (format: 23x36,5 cm). Faksimile bo luksusno vezan v celo usnje, barva bo podobna pergamentni. Knjiga bo natisnjena na kakovostnem «chamois» papirju tako, da bo faksimile na moč podoben danes o-hranjenim izvodom Dalmatinove Biblije.
Opozarjamo vse tiste, ki jih to edinstveno delo mika, da bo naklada knjige omejena, zato naj se nanjo čimprej naročijo!
CENA KNJIGE ZNAŠA 37.500 LIR, PLAČLJIVIH V 12 OBROKIH.
Prednaročila sprejema
tiiaiUa knficjdzina
1’RST — Ul. sv. rančiška 2(1 Tel. 61-792
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo France Prešeren
priredi 8. novembra tj. ob 20 30 Gregorčičevo proslavo v domači osnovni šoli. Na sporedu: govor, recitacije, mešani pevski zbor. Sodelujejo otroci osnovne šole. Vaščani vljudno vabljeni.
Prosvetno društvo France Prešeren
v Boljuncu priredi enodnevni Izlet 10, novembra t.l. v Predjamski grad, Rakov Škocjan ln na Cerkniško jezero, kjer bo kosilo. Cena 2.500 lir. Vpisovanje do 8. novembra t.l. na sedežu društva od 19. do 21. ure m ves dan pr! Slavi Slavec.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje in pojasnila n» sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Gep-pa 9, tel. 31-119.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat-Ul. sv. Frunčlška 20 I i lclon 4)1-792
Novo:
MAČEK MIKES ZLATI METULJI
L 1.750,— » 200,—
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5 novembra 1968 še je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 28 oseb.
UMRLI SO: 50-letnl. Giordano Pao-letti, 80-1 etn a Maria Facchinetti vd. Lugnan, 75-letni Egidio Valentini, 74-letna Maria Travan vd. Romano, 70- • letni Giusto Marc, 77-letni Renato Predonzani, 86-letna Antonia Fabian vd. Visentin, 85-letna Natalia Stanol-vich vd. Fioritto, 58-1 etn; Giuseppe Fabretti, 74-letna RaittiHda Persini vd Mosetti, 36-1 e t ni Giorgio Cobol, 66-letna Ermlnia Vidonis por. Scotti, 73. letni Pier Paolo d’Abundo, 76-letni Ercole Miami, 77-letna Rosa Cpci.an-oich vd. Ceglar, 71-letna Olga Beseg por. Černe, 85-letna Medea Buri vd. Ctrcoti, 71-letna Luigia Vascotto por. Colomban, 71-letna Margherita Tro-• jano vd. Canarutto, 80-Ietna Franre-sca Barovina vd. Kjuder, 79-letni Ko. nobelj Giordano, 62-letni Sebastiano Ciacchi, 71-letna Anna Turco por. Calz, 63-letna Carmen Lacurre por. Triglia, 68-1 e t n i Giuseppe Mršnik, 64. letni Alfredo Maruši, 72-letna Pasqua Bonetti vd. Bisiaco, 86-letna Severina Visintini vd. Visintin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busolinl, Ul. Revoltella 41 Plzz.ul-Cignola, Korzo Italija 14. Prendini, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30)
AlFEsculaplo Ul. Roma 15. 1NAM, Al Cammello, Drev. XX septembra 4. Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43 Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Prizivno sodišče potrdilo dve obsodbi zaradi goljufije in nenamernega umora
Obljubljal mu je stanovanje in ga ogoljufal - Žalostne posledice trčenja dveh avtomobilov
Zato so prizivni sodniki potrdili pr votno razsodbo.
Tečaj za bodoče občinske tajnike
Tržaška prefektura sporoča, da je notranje ministrstvo razpisalo študijski tečaj za kandidate, ki na
na ............ JT8B Sk«^
V* ministrstvu za javna dela. Po-i v lur,r|u in bo obsegal predavanja, J* tega so obtožili Verzi la t.irii vaje ter en mesec praktičnega de-
la pri občinskih upravah, ki jih bo določilo ministrstvo. Tečaj se bo začel v januarju in končal v juliju prihodnjega leta. Kandidati morajo imeti italijansko državljan stvo, morajo imeti diplomo pravnih ved ali podobnih ved, ne smejo i meti vojaških obveznosti, starostna doba pa je od 21. do 30. leta. Prošnje na kolkovanem papirju za 400 lir je treba nasloviti na notranje ministrstvo in jih predložiti na pre fekturi do 30. novembra.
predsednik	SOdii * * * S' to Pr*P‘sati njegovi utrujenosti.
pravdnik De Franco, zapisnikar ‘^psea Riatel, obramba Sanitoro) je ‘ a včeraj razprava proti 35-letne-34 ,Carmelu Verzij u iz Ul. Soncinl t,H,Pa se ni udeležil obravnave, liivr k* je bil obtožen, da je ogo-Jvtai Lorisa Delrneta s tem, da p*a Je obljubil stanovanje v Ul.
“la. Od Delmeta je zahteval najsi6 *^ 600000 lir kavcije in potem 5°000 lir. S to zadnjo vsoto bu t!»fa ' vsaJ talco -ie tr(Jil, «omehča-nekega visokega državnega jmkcionarja v Rimu, ki je delal | ministrstvu za javna dela. Podrl, Jiega 80 obtožili Verzija tudi oan8ega Prekrška, ki zadeva negovano hvalisanje svojega oseb-0!*a vpliva. Zadnji prekršek je »rlr"en’ ker 8a je obtoženec za-Ve|a Zat°’ da bi laže izP'e!jal Pr-
J**Odiv4čina, ki je pripeljala eizija. pred sodnike, se je ocugrala MJ« Julijem in avgustom leta 1964. v Potek pa je ostal vedno zavit . meglo. Delmet je namreč trdil, da £a ^ Verzi izi»ral z obljubo,
S|Tbo s pomočjo visokega ritnega uradnica preskrbel stanovati;6. v ljudskih hišah, obtoženec pa od r, trditev zanikal, češ, da sl je Je r^!lr?eta denar le izposodil ter nir-V™131531 v tem smislu tudi meji0 «m biancoi).
kazensko sodišče ni v vih - u lani upoštevalo obtoženče-zrSi ;zk°vorov. temveč ga je spo-*io za krivega in ga obsodilo na p jeti zapora in 200.000 lir globe.
Bri?^ tega. bi moral Verzi plačati JTjSMeti stranki 762.000 lir odškod-odst }€r še nadaljnjih 50.000 lir 70nn?1?lne za moralno škodo in ji™ lir za stroške zasebne stranke.
8„;,®rzi se je pritožil proti tej raz-1 nnT- ’ trde<t' da hi ga morali sod-1 p i p1 Popolnoma oprostiti, ker deja-!
J® ni bilo kaznivo, ali pa vsaj .Jam pomanjkanja dokazov. Pri-nzm sodniki pa so potrdili prvot-no razsodbo.
vjpted istimi sodniki (obramba k« «?ra’ zastopnik zasebne stran-iau htradella) se je moral zagovar-vlo ,43'letni Albano Baiz iz Ul. Fla-na i0, ki ie bil obtožen, da je ne »merno ubil neko osebo in drugi pZrofil hude telesne poškodbe.
. mometna nesreča se je pripetila maja 1966 v bližini naselja S. sl-iii0 Pri Sesljanu na državni ce-čal 14‘ Tist° noč se je Baiz vra-cT*, ,s svojim avtom «fiat 600» iz <io]i'iana v Trst. Obtožnica ga je t“izila, da je v določenem trenut-
Prijavljena sodišču vinjena šoferja
Policijski agenti so vCeraj prijavili sodnim oblastem 26-letnega Bruna Scialina iz Ul. Colautti 2
in 31-letnega šoferja Fulvia Valen-tija z Istrske ceste 139, ker sta vozila svojo «lambreto», oziroma avto, v vinjenem stanju. Valenti-ja so tudi aretirali, medtem ko je Scialino na svobodi.
Scialino je pozno zvečer, 19. oktobra nerodno vozil po Ul. Schiap-parelli s svojim motociklom «lam-bretta*. Ker se ga je precej privoščil, je vozil križem kražem po ulici, na ostrem ovinku pa je pred seboj nenadoma zagledal avto »fiat 600», ki ga je lastnik pustil na prostoru, kjer je parkiranje dovoljeno. Scialina je vrglo z »lambre-te» in se ni mogel dvigniti. Takega so našli agenti letečega oddelka, ki so ga odvedli v glavno bolnišnico, kjer je moral prebiti noč in se strezniti.
Valentija so aretirali 3. novembra zvečer, malo po šestih, ko je za volanom svoiega avta «fiat 1500» trčil v drug avto. Nesreča ni bila huda, poškodovala sta se samo avtomobila, toda agenti javne varnosti so opazili, da je šofer »fiata 1500» še precej vinjen in so ga odpeljali v bolnišnico. Valenti je po poklicu šofer in je torej zanj vožnja v vinjenem stanju še posebno grob prekršek cestnega zakonika. To so verjetno upoštevali tudi agenti, ki so ga prijavili zaradi pijanosti in vožnje v vinjenem stanju*.
iiiuiii hi iiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiii m n iihiiiiiiiiiiiiiiii mi n n h n n hi 111111111111 m m m ■iiiiiiiiiiiia milili
Mnenje predsednika pokr 'inske turistične ustanove od v. Terpina
DA S IR A V NO JIH JE V 5TALEIU SAMO 32
SVET, KI NA NJEM ŽIVIMO
Delovanje mestnih stražnikov v Gorici Kraško podzemlje
je raznoliko in zelo pomembno
Njihova učinkovitost se veča z modernizacijo signalnih naprav, voznega parka, radarjem itd. - Stalež bodo poskušali zvišati na 40
Za razvoj turizma na Tržaškem potrebna kopališča in igralnica
V lanskem letu več turistov, toda manj nočitev - Na Tržaškem skupno 140 hotelov in gostinskih obratov
V zadnjo številko revije »Pro-spettive Regionali«, ki je posvečena turizmu, je prispeval daljši sestavek tudi predsednik pokrajinske ustanove za turizem dr. Aldo Terpin. Zaradi aktualnosti in preglednosti obravnavane tematike bomo iz njegovega sestavka povzeli nekaj izmed najbolj zanimivih podatkov in misli.
Avtor v začetku sestavka nagla-ša. da smo lansko leto na Tržaškem kar zadeva turistične dejavnosti občutno nazadovali, število prišel-cev se je namreč zmanjšalo v primeri z letom 1966 za 0,33 od sto
(ter doseglo 358.530 obiskovalcev), število nočitev pa Je nazadovalo celo za 14.38 od sto, ter doseglo 994.053. Nazadovanje je bilo opazno zlasti pri tujcih: če upoštevamo število tujih obiskovalcev, ki so vsaj enkrat prenočili v hotelih tržaške pokrajine, ter opustimo izletnike in vse tiste tujce, ki so prenočili v kampingih, zasebnih sobah,- itd, se je število nočitev pri Avstrijcih zmanjšalo za 16,30 od sto, pri Belgijcih za 22,76 od sto, pri zahodnih Nemcih za 25,20 od sto, prj Grkih za 33,1 od sto, in taiko naprej. Nekoliko več nočitev so dali lani Danci in Argentinci, ter Jugoslovani ( + 16,84 od sto). Slednji so tako še znatno okrepili svoje prvo mesto med tujimi obiskovalci našega področja, tako da je nanje lani odpadlo 49,85 od sto vsega tujskega prometa v tržaški pokrajini.
Na mednarodnih prehodih pri škofijah, Fernetičih , Pesku, na Opčinah In pri števerjanu so lani zabeležili skupno 29,639.136 prehodov, nadaljnjih 23,183.761 prehodov pa so vrgle obmejne prepustnice.
S svojimi naravnimi lepot-aml, zgodovinskimi m umetnostnimi spomeniki in s svojim gostinskim potencialom, meni predsednik turistične ustanove, bi tržaška pokrajina lahko znatno povečala svoj
trčil v avto «fiat 500», ki mu iir, priha.1al naproti in ki ga je »pravital Gino Grossi. Ta je zara-barv?Udega trfenia podlegel poškod-(!atn- Pri trčenju pa se je poško-•.P^ala tudi Anita Opara, ki ni polenoma okrevala niti po 11 me-»cih zdravljenja v tržaški bolniš-JCl- Zenska se je peljala v avtu KPPaj_ z Balzom.
.tržaško kazensko sodišče je me-g*9- da je nesrečo zakrivil prav ju i ^er f?a je zato obsodilo v mali te*08 * * * * * na 1 leto in 4 mesece za-{Tr'1 zaradi nenamernega umora •?r ha 2 meseca zaradi telesnih po-kodb. Verzija so tedaj obsodili tu-ha poravnavo odškodnine, o ka-bi moralo razpravljati civilno 80 (ion e: Nadalje bi moral plačati
•900 lir za pravno zastopstvo svoj-®v Pokojnega Grassija in 70.000 lir a Zastopstvo Oparove.
Moški se je pritožil proti tej raz-:°dbi, sklicujoč se na izjavo Opa-,°Ve. ki je bila edina priča dogod-5a: .Ženska je izjavila, da je v h°*očenem trenutku prihajal njima naproti avto, ki je imel zasenčene hci. Nenadoma pa se je_ zabliskala ■Uc' nakar je prišlo do trčenja. Baiz j® trdil, da je izgubil oblast nad “Ozilorn, ker ga je oslepil žaromet Pohajajočega avtomobila. Tudi pri J'lvhi sodniki niso upoštevali tega Pravičila, ker so menili, da je 10 le za trenuten blesk tik pred panjem. Ce je Baiz zavozil poboma na levo stran ceste, je tre- »turistični delokrog«. V tržaški po-
"""»lilllui,HiilllHliliiiiMiiiiiiliillimillii...............■■■■■■■■....
NOVI SEDEŽ DRŽAVNEGA ARHIVA SLOVESNO PREDAN SVOJEMU NAMENU
krajini je namreč danes 140 hotelov in sorodnih gostinskih obratov, v katerih je tujcem na razpolago 2.634 sob s 4.448 posteljami In 1.083 kopalnicami. Poleg tega razpolagamo z 8 kampingi, mladln-1 sklm hotelom, 4 počitniškimi domo-' vi, 653 zasebnimi prenočišči s skupnim številom 1.224 sob. 2.011 posteljami in 328 kopalnicami.
Da bi lahko privabili k sebi več tujcev in po drugi strani da bi lahko zadržali tudi aomače turiste, ki se zaradi pomanjkanja primernih zabavišč oziroma turističnih storitev radi podajajo v bližnjo Istre ali drugam v tujino, meni predsednik Terpin da bi morali na našem področju doseči najmanj naslednje:
—	razpoložljivost obale od glavne ceste pri Miramaru do vhoda v miramarski parki.T® W bilo treba odpraviti sedanja zasebna kopališča, urediti divjo obalo in organizirati dve veliki .in sodobno u-rejeni javni kopališči';'
—	nekje na Tržaškem, najraje pa v Sesljanu, bi bilo treba odpreti lgralnioo, ki naj bi bila podobna portoroški, in ki naj bi zato zadrževala domačine «!n looo»;
—	lazaret pri Sv. Jerneju bi bilo treba derekvirirati, saj ga danes itak nihče več ne potrebuje, ter ga nameniti turizmu. Njegova lega, slikovita okolica in sama zgradba bi lahko odločilno vplivala na ugoden razvoj turizma na področju Milj.
C Tržiška ladjedelnica, ki pripada skupini «ltalcantieri» bo zgradila doslej največjo ladjo, ki je kdaj plula pod italijansko zastavo. Gre za 255 tlsoč-tonskl tanker, ki bo dograjen leta 1971, ko ga bo sprejela v najem družba «Mobil Gil Corporation«. Ta bo po 15 letih Imela pravico opcije za odkup ladje. Zadevno pogodbo sta podpisali družbi Italnavi in Mobil Oil Co.
^ nedeljo opoldne so v Ul. La-arhiora slovesno odprli novi se-* državnega arhiva. Slovesnosti moral udeležiti tudi minister 1 hotranje zadeve Restivo, ki pa . v zadnjem trenutku, tik pred hlodom v Trst, nujno odpotoval v jamont, kjer so velike poplave Nadele tamkajšnje prebivalstvo.
^ Slavni dvorani novega državna arhiva Je bila kratka sveča-ast, kateri so prisostvovali, poleg redsednika, odbornikov in mnogih anov pokrajinske uprave, ki je ’radila novi sedež, deželni odbor-ilc Giust, podžupan Lonza, vlad-1 komisar Cappellinj, generalni
ravnatelj državnih arhivov Russo in drugi predstavniki oblasti.
Pokrajinski predsednik Savona je v svojem govoru povedal, da so nov sedež gradili 680 delovnih dni, načrte je sestavil pokrajinski tehnični urad pod vodstvom arhi-
tekta Petrossija, gradbena dela je opravilo podjetje SAVE-Giuliana, ogrevalne naprave je namestilo
podjetje Lorenzi, dvigala pa podjetje AKRON iz Milana. V dvo-
ranah novega državnega arhiva bo
nameščenih, ko bodo vsa dela kon-
čana, polic v dolžini Ž5 km. Ce-
lotna zgradba meri 20.000 kub. me-
trov, od katerih je 5900 kub. me-
trov za urade, 11.500 za skladišča, 2500 kub. metrov pa zavzemajo stopnišča in hodniki. Celotna zgradba je z vsemi napravami in pohištvom stala 309.540.000 lir. V podzemeljskih prostorih so zgradili bunker, v katerega naj bi v »nujnem primeru« shranili najbolj važne dokumente. Predsednik dr. Savona je poudaril, da je njegova želja in želja pokrajinske uprave, da bi teh prostorov nikoli ne uporabili.
O pomenu nove zgradbe državnega arhiva so nato govorili še podžupan Lonza, deželni odbornik Giust In ravnatelj državnega arhiva v Trstu Tucci.
V Gorici imamo 32 mestnih stražnikov: preveč ali premalo? Odgovor ni tako enostaven; različni ljudje bi nanj različno odgovarjali, Verino nezadovoljni bi takoj odgovorili, da jih je preveč, da jih olačujemo z našimi davki, treznejši pa bi bili nasprotnega mnenja ter bi, ob upoštevanju številnih nalog, ki jih stražniki opravljajo, zagovarjali zvišanje njihovega števila.
Po nekaterih podatkih, ki so bili zbrani v letu 1935, bi moral biti na vsakih tisoč prebivalcev po en stražnik. To razmerje bi nekako moglo veljati tudi danes, čeprav so se potrebe zavoljo povečanja motorizacije po mestnih stražnikih na moč povečale.
Goriška občinska uprava že delj časa razmišlja, da oi stalež dvignila na 40 stražnikov, če pa bi ji to ne uspelo, bi morala zagotoviti večji učinek njihovega dela. V tej smeri je bilo opravljenega dosti dela. Po mestu so bili nameščeni številni novi semafori. med temi tudi dva docela avtomatizirana, navpična in vodoravna segnaletika se stalno obnavlja, prav tako tudi vozni park. V zadnjem času so si naivupili radar, ki z njim ugotavljajo prevelike brzine
Če bi mestne stražnike zaposlovali samo za nadzorstvo nad prometom, potem bi njih število morda zadostovalo. Toda ta posel morda niti ni najpoglavitnejši, zakaj stražniki so za primer v lanskem letu zbrali okoli 9.000 podatkov, ki so jih zahtevale državne, poldr-žavne ustanove in sama občina. Med jutranjimi urami so zaposleni pred vhodi v osnovne šole ter so križišča in poglavitne poti brez njih. Nadalje urejujejo promet ob zaključku dela pred tovarnami, pred dvoranami, kier so pomembne prireditve, prisotni so na raznih praznikih, sejmih in podobno.
Na srečo je kljub odsotnosti stražnikov na križiščih in na pomembnih ulicah promet še vedno discipliniran ter se pri nas ne dogaja, da bi vozniki ne upoštevali semaforov ali da bi kakor koli drugače izigravali prometna pravila. Pač pa se zarad: odsotnosti stražnikov v odročnih krajih dogajajo vandalska dejanja golobradih mladeničev, ki razbijajo žarnica kvarijo prometne znake ter s svojimi motocikli povzročajo ropot, ki je zlasti poleti tako nadležen. '
tovarni v ZdravšCini 24-umo protestno Kavko, ki se je začela danes ob 6. uri ter se bo zaključila jutri, v četrtek ob isti uri.
Za stavko so se odločili sporazumno s prizadetimi delavci zaradi cele vrste nerešenih sindikalnih problemov v tem podjetju, ki se vlečejo že več kot dva meseca. Gre predvsem za oviranje poslovanja notranje komisije, ki ji je onemogočeno delovanje za pravilno aplikacijo vsedržavne delovne pogodbe v podjetju, ker jo vodstvo podjetja ignorira. Poleg tega je treba urediti proizvodno nagrado za 1968, uvedbo akordnega dela ali posebne nagrade kot njegov nadomestek ter izplačilo mezdnih poviškov za delavce v barvarni in pravilno izvedbo državne pogodbe kar se tiče izrednega dela.
Vesti iz Doberdoba
Doberdobski župan Andrej Jarc je sinoči sklical sejo občinskega odbora, na kateri so rešili nekatere tekoče upravne zadeve. Začeli
svet pravljic
Pred začetkom jamarskega tečaja SPI) Goriea
na Grintavcu, nas je bilo toliko, da se mi je skoraj zdelo, da sem na produ v Gradežu. Na prehodu
«Ko sem se prvit spuščal v ja-mo» piše M. Puc v eni izmed zadnjih številk Planinskega vestnika, vsem čutil neznosen strah pred glo- z Malega Triglava na greben, kjer bino, nekaj me je stiskalo v prsih... : se odcepita poti proti Kredarici in Takrat sem imel trinajst let in sem I Planiki, bodo pa verjetno kaj kma-se zaklel, da ne grem nikoli več v ! lu morali postaviti miličnika, da jame... Sedaj sem ie deveto leto bo razporejal «promet». Zlatar'.
jamar«.
Nekaj podobnega sem občutil tudi jaz, ko sem se po jeklenih lest-
PPraV° ^fTg8 reda i vicah prvič spuščal v Nemčevo ja-za Prihodnjo sejo občinskega sve-1 m()	* Nabreilni Nisem imel M.
ta, ki bo kdaj proti koncu tega | najs[ M m puc marvgf 0?a0. meseca.	|	^mdvajset več, zato ne mo-
Občinski davki so na županstvu j rem biti ie deveto leto jamar, am-na vpogled prizadetim do 19. t. m. pak komaj tretje: ial mi je pa Gre za davke, ki jih bodo plačevali za vsa leta, ki sem jih izgubil. leta 1969. Proti morebitnim nepra-1 Lepo je v planinah in na strmih vilnostim imajo prizadeti čas za vrhovih, kjer se orjaške gmote pritožbo do 19. decembra. Po tem okamenelega morja dvigajo proti datumu ne bodo več upoštevali j modrini, vendar tudi tu nekdanja pritožb, pa čeprav bi bile upra prvobitnost in tisti ie pozabljeni vičene.	| mir izginjata. Ko sem bil zadnjič
iiiiiiii iiii iiiiiiiiiiiii iiiim n m iiiiiiii m Hlinil m n H luni iiiii mi im mi m m n iiim iii im mi 111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii*ti
GOHIŠKA TRGOVINA V AVGUSTU
Za 40milijonov lir se je povečal uvoz raznega blaga iz Slovenije
/a 211 milijonov lir izvoza v druge države . Hranilne vloge dosegle skoro 62 milijard
lz goriškega matičnega urada
DO 15. NOVEMBRA
Rok za prijavo vinogradov
Kmečka zveza obvešča vse briške vinogradnike, da morajo na podlagi 2. čl. odloka presednika republike z dne 24.5.1968 prijaviti do 15. novembra t. 1. svoje vinograde, katerih kvalitetni pridelek nameravajo prodati kot briško vino. Prijavo so dolžni napraviti tudi nečlani Konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, kajti zamuda prijavnega roka bo izključila kasnejši vpis vinogradov in s tem onemogočila prodajo vin pod nazivom Briška vina. Pozneje bo dovoljen samo vpis novih nasadov v roku šestih mesecev po nasadltvi.
Zato priporočamo vsem briškim vinogradnikom, naj prijavijo vse svoje vinograde in naj ne čakajo zadnjih dni. Zainteresirani se lahko zglasijo vsak delavnik na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1, z naslednjimi podatki:
1.	Celotna površina posestva;
2.	Celotna površina vinogradov;
3.	Katastrska številka map in parcel;
4.	Število trt za vsako vinsko sorto;
5.	Starost nasadov.
Kmečka zveza obvešča obenem, da morajo vsi vinogradniki, ki zadržujejo v svojih kleteh vinski pridelek, imeti vpisno in izpisno vinsko listo, (Scheda di produzione) vsakodnevno na tekočem. Zato mora na njej že biti vpisan mošt letošnje trgatve in naj se ne čaka na obvezno prijavo vin, ki je kasnejšega datuma.
Za kršitelje so predvidene stroge denarne kazni.
Avto na križišču podrl vespista
Včeraj zjutraj ob 8. uri je na križišču Ul S. Chiara in Korza Verdi v Gorici prišlo do trčenja avta ford consul in vespe, pri čemer je bil ranjen vespist 28-letni Mario Ascarl iz Gorice, Drevored XX septembra 192. Ponesrečenca ja avtomobilist 23-letni Giorgio Ucco-la iz Sentmavra, Čase Noriš 13. odpeljal v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca z rano na levi nogi. Okreval bo v 8 dneh.
Ascarl se je peljal z vespo od doma proti Travniku; na križišču na Korzu Verdi pa je trčil v avto ford, ki je prihajal po korzu v smeri proti severu. Mestni stražniki, ki so napravili zapisnik, so ugotovili manjšo škodo na obeh vozilih.
Od 3. do 5. novembra se je v goriški občini rodilo 6 otrok, umrlo pa je šest ljudi.
Rojstva:	Sabina Rose, Federica
Tanko, Massimiliano Romalizin, Laura Leban, Massimiliano Busan, Anna Barettini.
Umrli:	delavec 61-letni Ignazio
Mrak; 68-letni Francesco Kralj; kmetovalec 58-letni Michele Bru-mat; upokojenec 70-letni Domeni-co Vitale; gospodinja 76-letna Marija Mkaric vd. Bislani in mehanik 74-letni Antonio Cociancig.
Avto treščil v skalo na cesti v Dolu
Včeraj dopoldne ob 8. uri se je pripetila na državni cesti v Dolu pri km 10.300 prometna nesreča, pri kateri je bil ranten 41-letni Vincenzo Versaoe, učitelj Iz Tržiča,
Ul. Blaserna 3. V splošni bolnišnici v Gorici so mu ugotovili poškodbe na obrazu in po telesu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Versace se je odpeljal z avtom fiat 500 od doma, namenjen v Gorico. Na omenjenem kraju pa Je zaradi mokre in spolzke ceste izgubil oblast nad vozilom, ki je zavilo s ceste ter treščilo ob skalo na desni. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Gorice, ki so odpre-mili ponesrečenca v bolnišnico ter ugotovili tudi škodo na vozilu, ki je precejšnja ter jo cenijo okrog 100 tisoč lir.
Tri granate so našli v Grojni
Izvedenci iz Trsta so včeraj odpeljali tri granate kalibra 105, ki so jih domačini v soboto odkrili na polju v Grojni. Takoj so obvestili karabinjerje iz Podgore ti pa izvedence iz Trsta. Nevarno o-ražje so potem raztrelili na primernem kraju na Krasu.
IIIIHHIIHHmillHIHHIIIIIIIHIIHIHIIIIIIIHHIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIHIHHIIIIIHIIHIIIIIIHHHIIHIIIIIII
ZANIMIVA POBUDA <D0P0LAV0R0 FERROVIARIOj.
Potrošna trgovina na Goriškem je v preteklem avgustu, po podatkih vestnika trgovinske zbornice, zabeležila običajno sezonsko zmanjšanje prometa; izjeme so le turistični predeli, kot npr. Gradež, ki so zabeležili prav tako običajno sezonsko povečanje kupčij. Upoštevati je treba tudi, da so številne trgovine m lokali imeli več dni zaprto zaradi poletnih počitnic.
Prodaja poletnega tekstilnega blaga in čevljev je šla tudi v avgustu slabo zaradi deževnega vremena in proti koncu meseca so že začeli i razprodajo poletnih artiklov po znižanih cenah, čeprav ni bilo v avgustu nobene izredne razprodaje niti ne likvidacije. Tudi prodaja na obroke je ostala nespremenjena.	,_v. ”rojnl ............... I
V okviru videmskega sporazuma za malo-obmejni promet so v avgustu zabeležili zmanjšanje izvoza od 344 na 121 milijonov lir; pač pa se je povečal uvoz od 79 na 109 milijonov lir. Trgovinska zbornica je izdala 58 izvoznih dovoljenj ter tri uvozna dovoljenja za skupnih 9,6 milijona lir, dočim so uvozili «na carino« za skoro 103 milijone lir.
Med uvoženim blagom naj omenimo drva in industrijski les za skoro 50 milijonov, paparni izdelki za 46 milijonov ter mleka za 9,6 milijona lir.
Pri izvozu so na prvem mestu gume za avto in drugi gumijasti, artikli za skoro 32 milijonov, ma-1 Med udeleženci so železničarji, profesionisti, študentje, trgovci in
SfcS. *ST&rT&i «J»"i	■ m * ki 4—6« »vedli tudi , šole?
gova pravljica je samo še odmevi
Vendar je na zemlji še en svet pravljic in to je prav kraško podzemlje. Tu je še nešteto nerazvozlanih problemov, kopica napol odkritih ali celo neodkritih kotičkov naše zemlje, kamor še ni nikdar stopila človeška noga. Pa tudi jame, ki so bile ie neštetokrat obiskane (odšteti moramo tu samo turistične jame) predstavljajo ra jamarja, ki prvič stopi vanje, nenehno odkrivanje. Tu ni markacij, ki bi ga varno vodile do planinske koče ali do vrha. katerega običajno itak vidi, tu mu vsaka razpoka, vsak ovinek obljublja nekaj novega. Nikdar ne ve, kaj se skriva za podomim kamenjem, kaj za nizkim rovom, skozi katerega se mora plaziti kot martinček. Zadeva ni težavna in tudi nevarna ni, če se človek skrbno drži vseh varnostnih pravil. Treba je samo nekaj privajenosti na fizični napor in velikega potrpljenja. Velika odkritja v jamah so redka: koliko ur mora jamar preživeli v blatu, včasih vodi, podzemskem hladu, da končno najde samo nekaj revnih kapniških tvorb. Vendar vleče želja po neznanem iz leta v leto vedno več mladih ljudi v jame: človek je še vedno poln tiste prirojene radovednosti, ki je bila pravzaprav že od nekdaj glavno gibalo vsega njegovega napredka.
Ko sem v začetku rekel, da mi je žal za vsa izgubljena leta, ko mi je bil ta podzemski svet še tuj, sem pomislil, da je morda tu t> našem mestu in na našem Krasu še kdo, ki bi rad videl, kaj se skriva pod njegovimi nogami. Jamarski tečaj, ki ga bo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredilo v drugi polovici novembra t. I, mu bo to željo lahko izpolnit, zato ga že sedaj toplo vabim nanj.	SLAVKO REBEC
Tečaj slovenščine obiskuje letos že 40 tečajnikov
Danes v klubu »Simon Gregorčiči*
Predavanje prof. Čopiče ve o slovenskem slikarstvu
Klub «Simon Gregorčič» priredi danes 6. novembra ob 20.30 v svojih prostorih na Verdijevem korzu 13 predavanje o slovenskem slikarstvu, ki ga bo imela proj. Spelca Copičeva. Predavateljica je pred dvema letoma izdala obsežno knjigo o našem slikarstvu. Svoja izvajanja bo ponazarjala s številnimi barvnimi diapozitivi.
orodje 21 milijonov, gradbeni material za 12 milijonov, nadomestni deli za avtomobile 3,7 milijona, drogerijsko blago za 17,7 milijona, tehnična klobučevina 7,7 milijona itd. Med izvoženim blagom je tokrat minimalno zastopano tekstilno blago s komaj 1,3 milijona lir.
V razne evropske in izvenevrop-ske države je bilo izvoženega za nad 28 milijonov lir rezanega blaga, predvsem proizvodov krajevne obrti in industrije. Med temi naj navedemo sanitarne predmete, tekstilne stroje in njihove nadomestne dele, industrijske hladilnike in stavbne ploščice.
Kar se denarja in štednje tiče naj omenimo, da so imeli na poštnih uradih v preteklem juniju za 8.604 milijonov lir hranilnih vlog, od tega 4.691 milijonov v poštnih bonih. Pri bankah in hranilnicah pa je bilo ob koncu istega meseca nad 53 milijard vlog od tega 42 milijard zasebnih in hranilnih vlog raznih podjetij.
llllllIlHHIHHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIlllllllHHIIIIIIHHIIIIIIIflllllllllllllllHIIHIIHIIIIIIIHdllltllllllll
Železničarsko društvo «Dopolavo-ro ferroviario« v Gorici prireja letos že tretje leto tečaj slovenščine. Prvi dve leti ga je obiskovalo po 20. letos pa že 40 tečajnikov. Predsednik »Dopolavoro ferrovia-rio» Aldo Tansi nam je prejšnji dan postregel z zanimivimi podatki o delovanju tega tečaja, ki ga vodi prof. Albin Sirk. Tečaj se vrši dvakrat tedensko v večernih urah ter traja od 15. oktobra do 15. aprila, torej šest mesecev.
Obiskujejo ga študentje, trgovci, profesionisti, prodajalci, železničarji; teh je morda še največ. Goriški železničarji imajo namreč zelo tesne stike z železničarji iz Nove Gorice. Med obema postajama, ki sta v dveh državah, vozijo redni potniški in tovorni vlaki, katerih število se je zlasti v zadnjem času na moč povečalo zaradi prevoza goveje živine. Znanje slovenskega jezika italijanskim železničarjem olajšuje delo, daje pa jim tudi pravico do posebne doklade,
MED ODSOTNOSTJO LASTNIKOV
Tatje vdrli v dve vili ter odnesli dragocenosti
Njihova tehnika vlamljanja je prav takšna, s kakršno so že vlamljali v nekatere goriške hiše
Slavka v tekstilni tovarni v Zdravščini
Pokrajinska tajništva treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so proglasila danes v tekstilni
Neznanci so prejšnje noči »obiskali« dve vili v Drevoredu Vir-gilio ter odnesli denar, zlatnino in srebrnino. Za njimi zaenkrat ni še nobenega sledu, vendar so preiskovalni organi že zbrali dovolj materiala in so Jim tik za petami. Tehnika vlamljanja je namreč prav takšna kot pred nekaj meseci, ko so v odsotnosti lastnikov obiskali nekaj vil premožnih meščanov.
Neznanci so izvršili vlom v vilo baronov Bianchi, pred katero ponoči ni zadostne razsvetljave. Splezali so na teraso, kjer so razbili Sipo in prišli v stanovanje. Odprli so vse predale, razbili pohištvo, in premetali vse prostore, da bi našli čimveč denarja ali zlatnine. Lastnika so oškodovali za nekaj sto-tisočev. Ker so vlom izvršili ponoči, niti najbližnji sosedje niso
vedeli zanj.
Drugi vlom so izvršili v vilo Edoarda Natina, ki prav tako s co ste ni dovolj razsvetljena. V hišo so prišli v drugem nadstropju, kjer so razbili temnice. Tudi v tej hiši so z diamantom in kitom razbili šipo, vendar plen ni bil tolikšen kot so pričakovali: govorijo, da so odnesli samo nekaj tisočakov m par srebrnih posod.
Na obeh krajih so pustili sledo ve, predvsem pa dokaj značilne dokaze vlomov, ki so na las podobni tistdm, ki so bili izvršeni pred nekaj meseci. Preiskovalni organi jim hočejo priti na sled ter zagotoviti meščanom varnost za njihovo imetje tudi takrat, kadar so odsotni. Ni izključeno, da bodo
priznane v delovni pogodbi. Znanje tujega jezika jim torej prinaša tud: denarno korist.
Med tečajniki je na primer tudi dosti trgovcev, odnosno njihovih otrok, ki sploh ne znajo, ali pa le slabo obvladajo slovenščino. V trgovini pa danes brez tega jezika ne gre. Trgovci se tega sami najbolje zavedajo. Tisti, ki imajo otroke, jih zato skušajo naučiti slovenščine, da bi bili v trgovini koristni in da bi sami opravliab' tisto, zaradi česar bi morali sicer najeti tujo_ delovno silo z znanjem slovenščine. Poleg tega je še vrsta študentov, ki so uvideli potrebo po znanju jezika svojih sodržavljanov, s katerimi živijo ramo ob rami. kakor tudi jezika sosednje države, v katero pogostoma potujejo.
Kljub temu da morajo poučevanje plačati, je obisk zelo številen in tečajniki nikoli ne zamujajo. Ko jc lekcija končana, so nam rekli, da se jim nikamor ne mudi in bi se še kar naprej učili. Tudi uspehi so zelo dobri, čeprav imajo nekaj težav s knjigami. Da bi jih premostili, so se odločili, da bodo na ciklostil ponatisnili italijansko-slovensko slovnico.
Pobuda je nadvse zanimiva ter kaže, kako pri sonarodnjakih vedno bolj prevladuje prepričanje, kako je znanje slovenskega jezika potrebno, če se hočejo uspešno vključevati v novo stvarnost ob tejle naši odprti meji. Obenem pa ravno takšni dogodki kažejo še na neko drugo vprašanje, ki bi ga prav na kratko omenili, namreč, da je slovenščina naravni jezik enega dela tukajšnjega prebivalstva in tudi jezik kupcev, ki prihajajo iz sosednje države. Zato je znanje tega jezika življenjsko važno, če je tako, zakaj bi se torej šolske oblasti ne odločile za poučevanje slovenščine v goriških šolah? In zakaj ne bi poučevali raje slovenščino kot srbohrvaščino, ki je že nekaj let v učnih programih na nekaterih strokovnih zavodih? S slovenščino se bodo mogli ravno tako sporazumeti in več prilik bodo dijaki imeli, da bodo v njej govorili in da jo bodo tudi bolje obvladali. Vse to zaradi koristnosti, ki so jo ugotovili tudi na obmejnem področju Slovenije, kjer poučujejo
Slovensko gledališče v Trstu
Gostovanje v KATOLIŠKEM DOMU v GORICI V nedeljo, 10. novembra 1968 ob 16. in ob 20.30 A. P Čehov
TRI SESTRE
drama v štirih dejanjih Režiser: BOJAN STUPICA
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma v Gorici.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje in pojasnila na sedežu SKGZ v Gorici v Ul. Ascoli 1.
sadovi njihovega dela vidni v krat , italijanski jezik že ou prvega raz-^em-	reda osnovne šole dalje.
Gorica
CORSO. 17.00:	«11 medico della
mutua«, A. Sordi in B. Valori. Italijanski kinemaskope v barvah.
VERDI. 17.15: »Sbarco ad Anzio«, Robert Mitchum. Ameriški barvni film.
MODERNISSIMO. 16.45-22:	«Don
Cichotte in Sancio Panza«, F. Franchi in C. Ingrassla. Italijanski kinemaskope v barvah
VITTORIA. 17.15: «La časa delle vergini dormienti«; japonski kinemaskope; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15: «Ci divertiamo da mattl«; Rita Tushingham; a-meriški kinemaskope v barvah.
'|i	- • *
/ rzic
AZZURRO. 17.30—22: »Vietnam — guerra e pace«. Dokumentarni kinemaskopski film.
EXCELSIOR. 16-22:	«Tr«i fusti,
due bambole e un tesoro«; E. Presley.
PRINCIPE. 17.30’ «Helga e Mi-chel«, R Gassman.
DEŽURNI" i ■ KAHNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTONI BASSI — Raštel 26 — tel 33-49.
TRŽIČ
Danes Je v Tržiču odprta lekarna «Rismondo» — dr Rismondo; Ul Toti 52; tel 72-701 RONKE
Danes Je odprta lekarna »Ali* Stazlone« dr. Matittl: Drevored Garibaldi 3, Vermegliano.
PRIMORfKI DNEVNIK
3. AMATERSKA LIGA
Gladka zmaga Križanov nad šibkim nasprotnikom
Vesna je odpravila openski Liber las z izidom 3:1 (2:0)
STRELCI: v 15’ p.p. Manzin (V); 20' p.p. Rabusin (V), v 3’ d.p. De Michele (V); 4’ d.p. Vocci (Lib.O.).
VESNA: Gardini. Verzier, Finotto, Sulčič S., Coltellino, Mandanicci, Košuta Z., De Michele, Rabusin, Manzin, Cecchini.
LIB. OPČINE: Bottaz, Del Ve-scovo, D'Andri, Zudini, Barnabar, Udovich, Chermaz, Puntar, Voeci, Bertok, Palumbo.
SODNIK Mametti iz Trsta.
Kotov: 8:2 za Vesno.
PRIPOMBE: Lepo sončno vreme, igrišče v dobrem stanju, idealno za igro. Gledalcev približno 250. V 39’ Je sodnik pismeno opomnil Silvana Sulčiča zaradi ugovarjanja. Laž.ji poškodbi Mandanicija in Rabusina brez resnih posledic
V lepem, sončnem vremenu je Vesna sprejela v goste Libertas z Opčin na nabrežinskem igrišču. Ker je bila tekma v popoldanskih urah se je ob robu igrišča zbralo precejšnje število navijačev, kar je dokaz, da moštva, ki igrajo v neprimernih jutranjih urah trpijo precejšnjo finančno izgubo.
Za nedeljsko tekmo je bila Vesna prisiljena delno spremeniti svojo postavo. Namesto poškodovanega branilca Tretjaka je igral Finotto, medtem ko je Sulčič S. zaigral na njegovem običajnem mestu krilca. Po negativnem nastopu Tenceja B. iz prejšnje nedelje je v igro vstopil Manzin. Zaigral je sicer na za njega neobičajnem mestu (levo krilo), vendar je s hitrimi menjavami z ostalimi napadalci svojo nalogo opravil pozitivno, škoda, da je v drugem polčasu popustil. Očividno še ni kondicijsko pripravljen.
Kljub zmagi, igra Križanov ni bila na visoki tehnični ravni Povedati je treba, da je Vesna po 20' igre vodila z 2 goloma prednosti in se ji odtlej nikakor ni bilo treba naprezati. Gostje niso bili enakovredni nasprotniki. Razen nekaj hitrih protinapadov niso pokazali nič, kar bi spravilo Križane v zadrego. Vendar pa se je obramba Vesne povsem nepotrebno pustila
presenetiti v drugem polčasu, ko so gostje dosegli častni zadetek.
Kronika: V 3 minuti nevarna akcija Križanov. Košuta je podal prostemu Rabusinu, katerega strel je vratar s težavo ubranil. Pet minut kasneje je Manzin poslal žogo tik mimo vratnice. V 15 minuti lepa akcija Vesne z zaključnim strelom De Micheleja, katerega je vratar odbil v polje. Pritekel je Manzin, ki je v loku poslal žogo v mrežo. Tri minute zatem akcija Coltellino-Košuta - De Michele in zadnji je streljal iz ugodnega položaja preko prečke. Sledil j s stalni pritisk Vesne, ki je 2 minuti kasneje povišala rezultat. Cecchinijev strel je Rabusin preusmeril v vrata.
V	32 minuti je po prekršku nad De Michelejem streljal Cecchini, ki je poslal proti vratom pravo bombo, katero je vrata r s težavo u-branil.
V	drugem polčasu je Vesna takoj začela z napadom in Ragusin je že v začetnih minutah prisilil nasprotnega vratarja, da je odbil žogo v kot.
V	tretji minuti je začel akcijo Sulčič, žoga je šla preko Cecchini-ja in Manzina dj De Micheleja, ki je z močnim strelom v levi zgornji kot vrat tretjič zadel mrežo. Ta igralec je doslej skoraj vedno sodeloval pri akcijah za gol, toda sam ni nikoli našel poti do mreže.
Gostje niso popustili, s hitrim protinapadom po levi strani so že minuto kasneje zaradi nesporazuma kriške obrambe dosegli gol. Vratar Vesne je tako moral prvič v letošnjem prvenstvu pobrati žogo iz mreže.
V	25’ je iz kota streljano žogo Rabusin podaljšal v mrežo, vendar je sodnik ta gol razveljavil. Ta svoj ukrep utemeljuje s trditvijo, da je Rabusin pri skoku na žogo položil roko na ramo nekega nasprotnika, kar pa ni bilo res.
V	35’ je Vesna sprožila lepo akcijo, toda De Michele je preveč okleval in nasprotna obramba ga je prehitela.
Tik pred zaključnim sodnikovim
žvižgom je De Michele s strelom z glavo za las zgrešil nasprotna vrata.
K. K.
DIRKA NA MONTJUICH
Tretja zmaga Poulidora
BARCELONA, 5. — Francoz Ray-mond Poulidor je že tretjič zmagal na mednarodni kolesarski dirki v vzponu na Montjuieh.
2.	Ocana (Španija)
3.	Galera (Španija)
4.	Gimondi (Italija)
5.	Van Springel (Belgija) itd.
Med ostalimi Italijani je bil Ador-
ni dvanajsti in Dancelli šestnajsti.
KOLiSAKSTVO
SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO
Trije Italijani v četrtfinalu hitrostne kolesarske vožnje
V zasledovalni vožnji posameznikov od Italijanov le Bosisio v polfinalu
MONTEVIDEO, 5. — Na svetovnem amaterskem kolesarskem prvenstvu v Montevideu so danes' o-pravili prvi del tekmovanj v hitrostni in zasledovalni vožnji.
Hitrostna vožnja KVALIFIKACIJE
Prva skupina
1.	Giordano Turrini (It.) 12”14/100
2.	Takaši Watanabe (Jap.)
Druga skupina
1.	Niels Fredborg (Dan.) 12”83/100
2.	Pedro Hernandez (Urug.)
Tretja skupina
1.	Robert Van Lancker (Belg.) 12”
2.	Luis Barrufa (Urug.)
Četrta skupina 1. Dino Verzini (It.) 12”
•111111111111111111111111111111111111111111111111111IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
POBRATENJE MESI BOLOGNE IN ZAGREBA
Športni stiki ob pobratenju
NiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiinii
ATLETIKA

MEMORIAL M. FILEJ
Zadovoljivi dosežki v obeh mnogobojih
V ietveroboju je zmagal Kranner Marjan, v troboju pa Špacapan Mirko
V okviru tekmovanja za 7. memorial Fileja v Gorici so organizirali tudi atletski četveroboj. Tekmovalci, ki so nastopili v tej disciplini, so skakali v višino, tekli na 200 m in 100 oz 1500 m ter metali kroglo.
Rezultati:
1.	Kranner Marjan 1926 točk
2.	Fantini S. 1914 točk
3 Špacapan Peter 1733 točk
4.	Mermolja Prane 1380 točk
5.	Devina r R. 1318 točk
6.	Visentini G. 1301 točka
Naraščajniki so imeli namesto
četveroboja le dvoboj in sicer z naslednjimi disciplinami: skok v višino, met krogle in tek na 300 m.
Prvo mesto je zasedel Špacapan Mirko, ki je zbral 1.363 točk, drugi pa je bil Tommasi Pavel z 1.037 točkami.
Prehodni pokal za leto 1968 (za slovenske tekmovalce) si je priboril Kranner Marjan.
Prehodni pokal za najboljši tehnični dosežek (za slovenske tekmovalce) je osvojil Špacapan Peter z metom krogle, (6 kg), katero je sunil 11,44 m in zbral 629 točk.
Najboljši absolutni tehnični rezultat pa je dosegel Marangon M. v metu diska (2 kg): 44,12 m (765 točk).
Miller: 100 m v 10”
SANTIAGO, 5. - Na nekem tekmovanju v tem mestu je dosegel sprinter z Jamajke Lennox Miller odličen čas v teku na 100 m. To progo je namreč pretekel točno v 10 sekundah.
BOLOGNA, 5. — Zagreb in Bologna sta se sklenila pobratita. Ob tej priliki so v obeh mestih priredili več manifestacij, med temi tudi športnih. Športniki obeh mest so se sporazumeli, da bodo te manifestacije vse v Zagrebu In sicer v okrilju tamkajšnje prireditve «Teden Bologne«. Nekaj teh tekmovanj so že opravili, druga so Se v teku, nekatera pa bodo šele prišla na vrsto.
L, 2. in 3. novembra je bil avtomobilski ratly lova In tiska, veljaven za 1. nagrado prijateljstva Bologna - Zagreb. Na tem tekmovanju Je nastopilo 100 tekmovalcev: 80 lovcev In 20 časnikarjev. Start je bil v Bologni, ollj pa v Zagrebu, kjer so nato opravili v okolici tega mesta tudi lovski pogon.
2. novembra je bil na sporedu letalski rally Bologna - Zagreb, ki ga je organiziral letalski klub iz
Bcrtugtt*.
Danes, 6. novembra, se bosta pomerili med seboj odbojkarski moški šesterki zagrebške Mladosti in Virtusa iz Bologne.
9.	novembra bo srečanje ženskih telovadnih vrst obeh mest.
10.	novembra bodo stopili na plan košarkarji: tega dne pa se ne bosta srečali dve znani ekipi ampak šolski reprezentanci Instituta Al-dini Valeriani iz Bologne in zagrebške tehniške šole.
13. novembra bo na sporedu košarka za poznavalce: najprej bo srečanje ženskih ekip Lamborghini - Trešnjevka, nato pa med Can-cr/jem in mestno reprezentanco Zagreba.
ODBOJKA
ŽENSKA A LIGA
Max Mara Torre pometa i nasprotnimi ekipami
V 2. kolu 1. italijanske ženske odbojkarske lige so v posameznih srečanjih dosegli naslednje izide:
V	Modeni: Fini — Cabassi 3:0 (15:6, 15:9, 15:0)
V	Palermu: Max Mara Torre — FARI Simet 3:0 (15:2, 15:3, 15:7)
V	Catanii: Max Mara Torre — Mediterranea 3:0 (15:0, 15:2, 15:1)
V	Palermu: FARI Simet — Con-fit 3:0 (15:5, 15:2, 19;17)
V Catanii: Confit — Mediterranea 3:0 (17:15, 15:11, 15:7) Srečanja Cogne Aosta — Virtus Ravenna niso odigrali, ker zaradi poplavljenih cest Ravenčanke in sodnik niso mogli prispeti v Aosto. * * *
ANCONA, 5. — Italijansko prvenstvo deželnih naraščajniških reprezentanc se je končalo po predj videvanjih z zmago Emilije. 2. je bila Toskana in 3. Ligurija.
Deželna reprezentanca Furlani-je-Julijske krajine se je odrezala izredno slabo: bila je dvanajsta — predzadnja. V naši deželni ’ reprezentanci je nastopal tudi član Bora Peterlin.
2. Raul Gonzales (čile)
Peta skupina
1.	Širo Šimeta (Jap.) 12”62/100
2.	Jack Disney (ZDA)
šesta skupina
1.	Luigi Borghetti (It.) 12”27/100
2.	Juan Aburto (Čile)
Sedma skupina
1.	Jackie Simes (ZDA) 12”32/100
2.	Carlos E. Reybaud (Arg.)
Osma skupina
1.	Carlos A. Roqueiro (Arg.) 12”32
2.	Alberto Dominguez (Urug.)
Deveta skupina
1.	Edgardo Molinaroli (Arg.) 12”50
2.	Sanji Inoue (Jap.)
Deseta skupina
1.	Daniel Goens (Bel.) 12”29/100
2.	Carlos Silva (Bra.)
REPESAŽI
1.	skupina
1.	Alberto Dominguez (Urug.) 12”72
2.	Juan Aburto (čile)
2.	skupina
1.	Takaši Wantanabe (Jap.) 12”42
2.	Pedro Hernandez (Urug.)
3.	skupina
1.	Luis Barrufa (Urug.) 12”03
2.	Carlos Reybaud (Arg.)
3.	Raul Gonzalez (čile)
4.	skupina
1.	Sanji Inoue (Jap.) 12”30
2.	Jack Disney (ZDA)
3.	Carlos Silva (Bra.)
OSMINA FINALA Prva skupina
1 Robert Van Lanker (Bel.) 12”0f
2.	Carlos Roqueiro (Arg.)
3.	širo Šimeta (Jap.)
Druga skupina
1.	Niels Fredborg (Dan.) 12”49
2.	Edgard Molinaroli (Arg.)
3.	Sanji Inoue (Jap.)
Tretja skupina
1.	Luigi Borghetti (It.) 12”20
2.	Takaši Watanabe (Jap.)
3.	Alberto Dominiguez (Urug.)
Četrta skupina 1. Jackie Simes (ZDA) 11”97
iii iiiiiii im lunin i n iiiiiiiiiiiiiiii ii mn iiiiiiiiiiiiiiiniiiii n ii ii iiiiiiiiiiiiii,,i mm,mi,||||iiliiil||J||||||||||||||||
MEDENI TEDEN V ITALIJI
Vera Časlavska z možem gosta CONI na Capriju
RIM, 5. — Vera časlavska, 25-letna češka telovadka, ki je na zadnjih olimpijskih igrah v Mehiki osvojila 4 zlate in eno srebrno kolajno, (samo 15 državnih reprezentanc je osvojilo več zlatih kolajn, kot sama časlavska) je danes popoldne prispela z letalom iz Prage v Rim skupno s svojim možem, 29-letnim atletom Jožefom Odložilom, s katerim se je poročila med igrami v Oiudad Mexicu.
Zakonca bosta ostala v Italiji osem dni ln bosta, ta čas gosta CONI. Na sedežu CONI jih je nocoj sprejel tudi predsednik odv. Onesti ln drugi predstavniki te organizacije. Jutri bosta oba čeho-slovaka odpotovala v Neapelj, nato pa na Capri, kjer bosta ostala sedem dni.
Svetlolaso in zelenooko časlavsko st) potniki na letališču Leonardo Da Vinci takoj prepoznali. Kmalu se je okrog nje zbrala skupina letališkega osebja, potnikov in turistov, katerim Je morala dati svoj podpis, kar Je radovoljno storila.
Nato sta prisotnim časnikarjem odgovorila na nekaj njihovih vprašanj. Povedala sta, da sta se že zdavnaj dogovorila za poroko med
olimpijskimi igrami. Oba sta dokončno sklenila opustiti tekmovalni šport.
«Ne bom se več udeleževala uradnih tekmovanj« je dejala časlav-ska, «seveda pa to ne pomeni, da bom povsem opustila telesnokultur-no udejstvovanje. Preveč let že posvečam vse svoje življenje športu, da bi ga lahko zdaj kar tako povsem opustila. Razen tega pa bo najbrže tudi moje poklicno delo usmerjeno v šport. Olimpijske igre so ml bogato poplačale vse napore, ki sem jih Vložila v vadbo z rezultatom, o katerem sl nisem morda na predvečer nastopa niti drznila upati.«
Jožef Odložil, kj je osvojil na tokijskih olimpijskih igrah srebrno kolajno v teku na 1500 m (letos se je tudi uvrstil v finale) je na vprašanje o dosežkih na letošnjih igrah dejal, da so na rezultate močno vplivali višinski pogoji, zlasti pri športih ki zahtevajo dolgotrajnejši napor. V tekaških disciplinah pa so zaradi nove snovi ((tartan«, s katero so prekrite steze, doseglj rezultate, na katere Se pred nekaj mesecih nihče ni pomislil.
2.	Daniel Goens (Bel.)
3.	Luiz Barrufa (Urug.)
Peta skupina
1.	Giordano Turrini (It.) 12”28
2.	Carlos Reybaud (Arg.)
Šesta skupina
1.	Dino Verzini (It.) 12”27
2.	Jack Disney (ZDA)
Deset premaganih vozačev je o-pravilo repesaže v petih skupinah. Zmagovalci teh skupin so nato nastopili še v dveh finalnih repesa-žih, ki sta dala naslednje rezultate:
1.	finalna skupina (repesaaa)
1.	Jack Disney (ZDA) 13”16
2.	Carlos Roqueiro (Arg.)
3.	Luis Baruffa (Urug.)
2.	finalna skupina (renesaia)
1.	Daniel Goens (Bel.) 12”46
2.	šijo šimeta (Jap.)
V	četrtfinale so se torej uvrstili trije Italijani (Turrini, Borghetti ln Verzini), dva Belgijca (Van Lan-oker in Goens — ta šele iz repesa-ža), Danec Niels Fredborg (svetovni prvak v vožnji na en km) in dva Amerikanca: Simes, ki s svojimi nastopi vedno bolj preseneča ter neuničljivi Disney, ki je star že 42 let in mu pravijo »leteči dedek«. V osmini finala je manjkalo le za las, da ni Disney poslal italijanskega prvaka Verzinija na repesaže: oba sta namreč prispela skoraj istočasno na cilj in šele fotografija je pokazala, da je imel Italijan neznatno prednost.
Danes ponoči bodo opravili četrtfinalne vožnje in repesaže. Vsi trije Italijani imajo lepe izglede — v kolikor seveda ne pride do večjih presenečenj — da se uvrste v polfinale, ki bo na sporedu jutri zvečer.
ZASLEDOVALNA VOŽNJA POSAMEZNIKOV
V	zasledovalni vožnji posameznikov je nastopilo 13 kolesarjev: 5 Evropejcev ln 8 Južnoameričanov. V prvem kvalifikacijskem nastopu si je priborilo vstop v četrtfinale vseh pet Evropejcev in trije Južnoameričani. V četrtfinalu sta od Evropejcev izpadla Italijan Ghe-mello in Poljak Matušjak, od Južnoameričanov pa s; je pridobil pravico do nastop«, v polfinalu le Argentinec Merlos. ki Je pravo odkritje tega prvenstva.
V	četrtfinalu so tekmovalci vozili tako:
Prva skupina
1.	Xavler Kurmann (švi.) 5’0I”37
2.	Vojotek Matušjak (Pol.)
Druga skupina
1.	Mogens Frey (Dan.) 5’04”78
2.	Martin Rodriguez (Kol.)
Tretja skupina
1.	Lorenzo Bosisio (It.) 5’09”39
2.	Juan Alvarez (Arg.)
četrta skupina
1.	Juan Merlos (Arg.) 5’06”37
2,	Cipriano Chemello (It.)
Švicar Kurmann je 'postavil s časom 5’01”37 nov rekord proge.
V	polfinalu se bo Kurmann pomeril z Italijanom Bosisiom, Danec Frey pa z Argentincem Meriosom.
Jugoslovan Prebeg izzval svetovnega prvaka
Znani jugoslovanski profesionalni boksar Ivan Prebeg je izzval svetovnega prvaka sredn.ietežke kategorije Američana Boba Fosterja. Do srečanja, ki bi seveda veljalo za naslov, naj bi prišlo v začetku prihodnjega leta nekje v Jugoslaviji. Amerikanci so ponudili za pristanek na to srečanje nagrado 30 milijonov lir.
Z letošnjih olimpijskih iger
Ameriški črnec Carlos je bil letos med tistimi tekmovalci, ki so bili v središču olimpijskih dogodkov. že na igre je prispel z vizitko neuradnega svetovnega rekorderja v teku na 200 m s fantastičnim časom 19"7, ki ga je dosegel v South Lake Tahoe. Toda bolj kot s svojimi športnimi sposobnostmi je opozoril nase ln s
tem na vprašanje neenakopravno* sli ameriških črncev z demonstracijo na odru zmagovalcev, med nagraditveno svečanostjo.
Kot je znano so Carlosa izk.lJU' čili iz reprezentance, on pa zdaj toži voditelje ameriškega športa pred sodiščem zaradi kršenja ame* riške ustave ...
	
Med patetičnimi nastopi v Mehl-k’ je bil tudi tek Avstralca Rona Clarka, ki je postavil že vrsto svetovnih rekordov na dolgih progah. nikolj pa ni mogel izpolniti svoje najbolj vroče želje: osvojiti olimpijsko kolajno. Za nastop v Mehiki je treniral štiri leta in ves čas štedil denar, kajti dopotoval je
na lastne stroške. Toda tudi tokrat mu je spodletelo. Zmanjkalo mu je sape In morali so mu celo nadeti kisikovo masko. Fant se je zasmilil tudi njegovemu spremljevalcu, ki se je kar pri na tleh ležečem Clarku razjokal nad grenko olimpijsko usodo tega velikega tekača.
------AUSTIN LEE--
Nesrečni ženin
2.
Spet se je zahahljala. «Zdaj se pišem Harland. Težko se je privaditi novemu imenu, če si se skoraj štirideset let pisal Mrs. Mooney.»
Miss Favvcett se je tudi sama predstavila.
»To je Dila viharna ljubezen,« je nadaljevala Mrs Harland. «Ne morem si predstavljati, da Henryja pred enim mesecem sploh še nisem poznala. Srečala sva se na neki dražbi Ne navadni na dobrodelni dražbi v mestni hiši. Henry je sedel poleg mene. Bil je izredno pozoren in vlju den in potem sva skupaj pila čaj pri Bakrenem kotličku Naslednji dan je prišel na obisk s čudovitim šopkom.«
Miss Favvcett je popravila zanko, ki ii je zdrsnila z igle.
«Moški potrebujejo nekoga, ki skače okrog njih,« je rekla.
«Toda Henry je tako skrben Prejle ste rekli, da je videti, da žene vedno prežive svoje može. .Uredit' morava najine premoženjske razmere; mi je rekel Henry že prvi dan
po poroki. Napisal bom oporoko v tvojo korist.’ Sla sva naravnost k odvetniku in takoj napisala oporoki.«
»Oporoki?« je ponovila Miss Favvcett.
«Oba sva napisala oporoko,« je dejala Mrs Harland. «Vse kar imava, sva zapustila drug drugemu.«
Moj bog, kakšni bedaki so nekatere ženske, je pomislila Miss Favvcett.
«Henry je dober človek in zelo pobožen. Vprašal me je, če mi je prav, da zapusti sto funtov sirotišnicam. Rekel je, da ni imel posebno srečnih otroških let in da je vedno hotel napraviti nekaj za uboge otroke brez staršev ,Saj ti tega ne boš niti občutila, je dejal. Res mi je prvi mož zapustil precej veliko premoženje. V Svvansei je imel prvovrstno trgovino s stanovanjsko opremo in poleg tega mi je zapustil še denar. Po njegovi smrti sem prodala trgovino in dobila zanjo prav lepo vsoto.«
Prekinil ju je moški, kil je
stopal v sobo. Bil je videti precej vsakdanji človek z gladkim, rdečkastim obrazom, črnimi lasmi in črnimi brčicami.
«Henry, dragec, to je Miss Favvcett,« je rekla Mrs. Harland.
«Torej sta se spoznali z mojo ženico,« je dejal Mr. Harland in ji ponudil vlažno roko. šaljivo je pomežiknil: «Clovek bi mislil, da prvi dan poročnega potovanja žena nima oči za drugega kot za moža, kajne?«
Miss Favvcett se je komaj vzdržala, da se ni stresla. Nekaj trenutkov kasneje se je opravičila, odšla v vežo in se ustavila pred oglasno desko. Nikoli ni bila navdušena za kino in vedno ga je imenovala ((kinematograf«. Vendar mogoče vrtijo kak film, ki bi ji bil všeč. Ni ga bilo, zato je kar takoj odšla v svojo sobo napisat neko pismo.
Pri večerji je videla Har-landova. Sedela sta v oddaljenem kotu in opazila je, da imata na mizi steklenico šampanjca na ledu.
Okrog devetih je šla v svojo sobo brat. Bila je čudovita mesečna noč in čez čas je vstala in stopila na balkon. Nad morjem je sijal srebrn mesec. Vendar je bilo zunaj premrzlo, še kake pol ure je brala v svoji postelji, potem pa ugasila luč in skoraj ta-
koj zaspala.
Zbudil jo je hrup na hodniku in vreščanje spodaj na cesti. Ura je bila šele enajst. Nekje je kričala neka ženska.
Postala je vznemirjena, ne da bi vedela, zakaj. Oblekla si je staro volneno jutranjo haljo, ki je preživela že svoj trideseti rojstni dan, odprla vrata in pomolila glavo skoznje V svoje začudenje je zagledala policista. Za njim je stal Mr. Harland, še vedno popolnoma oblečen, poleg njega pa nočni vratar.
«Ali gori?« je vprašala.
Policist je stopil k njej.
«Ste slišali kakšne glasove?« je vprašal.
«Seveda sem slišala glasove,« je rekla skoraj jezno. «Ravno ta hrup me je zbudil. Slišati je bilo, kot bi dobila neka ženska tam doli histeričen napad.«
«To je bila natakarica,« Je rekel policist. «Neka dama je padla z balkona.«
«Pa vendar ne Mrs. Harland?«
«Ste po poznali?«
((Danes popoldne sem jo prvič videla,« je rekla Miss Favv-cett. «Se je hudo poškodovala?«
«Mrtva je,» Je odgovoril policist. «Komisar bi rad za trenutek govoril z vami.«
Miss Favvcett mu ni mogla veliko povedati.
Kot je povedal Mr. Harland, sta z ženo pri večerji pila šampanjec, da bi praznovala svoje medene tedne, čeprav Mrs. Harland drugače ni pila alkohola. Miss Favvcett je potrdila, da je opazila šampanjec, m pa mogla reči, ali se je Mrs. Harland kaj poznalo, da je popila preveč.
»Sedela sta še pri mizi, ko sem odšla iz jedilnice je rekla.
Kot je dejal Mr. Harland, sta mesečina in morje očarala njegovo ženo, ko sta prišla gor v sobo. Odprla je vrata in stopila na balkon, čez kak trenutek je zaslišal njen krik, vendar je prepozno prišel do vrat ,da bi jo še videl pasti. Videti je bilo, da se ji je zavrtelo v glavi od alkohola, ko je prišla ven na mrzli zrak. Opotekla se je do ograje, ki je bila silno nizka, izgubila ravnotežje in padla.
Naslednje popoldne je preiskovalni sodnik vodil zaslišanje. Miss Favvcett niso poklicali in prebrala je sodno Izjavo v krajevnem listu. Preiskovalni sodnik je izjavil, da je bila nesreča, in izrekel sožalje Mr. Harlandu. V časopisu je bila tudi Harlandova slika pod naslovom .Nesrečni ženin’.
Miss Favvcett je s škarjicami za nohte izstrigla ves članek iz časopisa, ga prepogni-
la in spravila v torbico. ((Nesrečnega ženina« ni več videla, vsaj dolgo časa ne. Pravzaprav ga je srečala naslednje leto tik po binkoštih, ko je bilo praznikov konec, poletna sezona pa se še ni začela.
Miss Favvcett se je odpravila na kentsko obalo, da preživi nekaj dni v Grand hotelu v Lymchurchu. Hotel je bil precej podoben Royalu v Clintonu.
Prispela je tja pozno popoldne. Pokazali so ji sobo z balkonom v drugem nadstropju. Zložila je stvari iz kovčka, vzela pletenje in se odpravila v salon.
Samo nekaj se je zgodilo drugače kot v Royalu. Tukaj je ona odprla vrata in se malo negotovo ozrla okrog sebe, neka druga ženska srednjih let in prijetnega videza pa jo je povabila, naj prisede in ji dela družbo pri mizi.
«Pišem se Mrs. Fisher,« je rekla in izvedela v odgovor ime Miss Favvcett. »Gotovo mi ne verjamete, vendar sem prav res na poročnem potovanju.«
«Vso srečo,« je rekla Miss Favvcett.
«Več kot tri leta sem bila vdova,« je nadaljevala Mrs. Fisher in se sijoče smehljala skozi zlato obrobljena očala. «Prav do konca sem bila
odločena, da to tudi ostanem. Seveda je lepo imeti moža v hiši, vendar ima tudi samsko življenje svoje prednosti. Pred mesecem dni pa sem šla na dobrodelno dražbo v Work-sopsko mestno hišo in srečala tam svojo usodo. Imenuje se Henry in je pravi Gentle-man.ii
«Ste rekli Henry?» je slabotno vprašala Miss Favvcett.
«Henry Fisher. Sedel je poleg mene. Potem sva šla k Modremu ptiču in pila čaj, naslednji dan pa je prišel na obisk s krasnim šopkom vrtnic.«
Tisti trenutek ji je padel klobčič volne na tla; ko ga je Miss Favvcett pobrala, še je toliko zbrala, da ni rekla kakšne neumnosti.
((Včeraj sva se poročila,« je nadaljevala Mrs. Fisher. «Ne morete si misliti, kako dober in skrben mož je. Brž ko sva se poročila, je predlagal, da greva k odvetniku, kjer bo napisal oporoko v mojo korist. Kot pravi on, žene po navadi prežive svoje može.«
«Gotovo ste jo tudi vi napisali, kajne?« Miss Favvcett je vedela odgovor, še preden je vprašala.
((Seveda, saj to je vendar edino pravilno, kajne? Moj prvi mož mi je zapustil kar lepo premoženje, tako da sem
debro preskrbljena.«
((Povejte mi,» je resno dejala Miss Favvcett, «ali ni slučajno vaš mož zapustil kakšne vsote sirotišnicam?«
«To je pa res posrečeno, da me to vprašate,« je rekla Mrs. Fisher. ((Vprašal me je, če mi je prav, da zapusti sto funtov Misijonskemu društvu.«
Tisti trenutek je vstopil Mr. Fisher.
«Henry prihaja,« je rekla Mrs. Fisher. In Henry je bil isti moški, ki ga je Miss Favvcett pred slabim letom spoznala kot Mr. Harlanda. še vedno je nosila časopisni izrezek v torbici in hrupa na hodniku se je spominjala tako živo, kot bi se vse zgodilo šele včeraj. Kaj naj napravi?
Fisher ni z ničemer pokazal. da se je še spominja. Rekel je svoji ženi, da gre kupit cigarete, in takoj nato izginil.
Miss Favvcett je molče poslušala, ko je Mrs. Fisher hvalila svojega moža, in vzela medtem izrezek iz torbice. Ko je Mrs. Fisher j evi spet padel klobčič na tla in se je Miss Favvcett sklonila, da ga pobere, je potisnila izrezek v zunanji žep njene torbice na tleh. Košček papirja je gledal iz torbice.
(Nadaljevanje sledi)
isshs izr* t ssrz ks-zras	sl:	snr,^rD3a9sL- roczT?: —- »
Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 ^ — OGLAS.: Cena og.asovT Za“ fširimenega	TgovsTi‘ hnan	f ^ ™l“talStTOM ,?***!“?
bes-. - Oglasi ?,a tržaško m gorlSko pokrajino se naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt .Sode« PubbHdti Itallana« - Odgovorni urednik:”rS- P g	.“a S.štvo’ trpkega tiska, Tr«