Številka 83
TRST, v nedeljo 24. marca 1907.
Tečaj XXXII.
j)^* Izhaja vsaki daa
<waJ eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
t'tgamljiie Storilke se prodajajo po 3 nvč. (<> stotink) . KDOgili tobatarnah v 'Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici.
Žt. Pemi, Sežani, Nabrežini, 8*. Luciji, Tolminu, Ajdov&čmi, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. * E?TE OGLASOV se račnnajo po vratah (Široke 73 mm, visoke t V, mm); za trgovinske iu obrtne oglase po 20 stotlnk : rm osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov to 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vret 5 K, vsaka na-cialina vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ridinoBti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost'
za Primorsko.
F edinosti je moč t
Naročnina znafia
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K — t t»
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovar* pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglaae in reklamacije je poSiljati na upravo Half
UREDNIŠTVO: uJ. Crior*Io Galattl 18. (Narodni doir Izdajatelj iu odgovorni nrednib ŠTEFAN GODINA. Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsord> lista ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 19. PoStno-branilnlčni račun S*. S41*6.r»2. - r ■ TELEFON »t »t. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
Politično društvo „EDINOST" j
priredi
dva volilna shoda
in picer:
danes 24. marca ob 4.'/s ari popol
v BANAH (dvorana Kons. društva) in j n t r i dne 2b. t. m. (ob isti uri) na KONTOVELU (v „Kons. društvu4)
BRZOJAVNE VESTI.
Dr. Wekerle na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 23. ,:Ogr. biro" poroča /, Dunaja: Ministerski predsednik dr. We-kerle je predpoludne obiskal ministra za vna-oje stvari barona Aehrenthala in skupnega finančnega ministra Buriana ter se je ž njim posvetoval o skupnih resortnih stvareh. Ob 1. uri je ministerskega prodsednika dr. We-ker je vsprejel cesar v posebni avdijeuci. Snežni viharji ua severnem Tirolskem.
INOMOST 23. Na Arlbeign razsaja snežni metež. Promet je še vedno pretrgan. Včeraj se je pri Dalles u drlo več plazov, ki so zasuli nekoliko delavcev. Pozneje so jih izkopali. Dva sta ranjena. V dolini Ampezzo so radi nevarnosti plazov izpraznili več hiš.
Agrarni nemiri v Romunski.
ĆERNOVICE 23. Po spopadih med kmeti in romunskimi vojaki, ki so bili predvčerajšnjem v Mibajleniju, kjer je bil en krnet ubit, trije pa ranjeni, vlada sedaj popolnoma mir. Beguncev katerih je sedaj čim dajje manje, je v Sučavi in Jekaniju ouola 2500 Prebivalstvo v Burdujeniju se je bit-atveno pomirilo.
BUKAREŠT 23. Vlada je v več krajih proglasila obsedno stanje. Upor se je razširil tudi na okraj Buzen. Skupine kmetov so odrle v mestece Sucieva, kjer so razdejali židovske hiše ter so s kamenjen vsprejeli vojake. Vojaki so vstrelili štiri kmete. V Dorshaju je 4000 kmetov napadlo mesto, Iger so pričeli pustošiti in pleniti. Ker se niso hoteli pokoriti, so vojaki streljali, nakar je začelo grozno klanje.
BUKAREŠT 23. Jutri se bosta vršila tukaj dva shoda v prilog kmetov. Mimo prebivalstvo je razburjeno, ker se boji neredov.
ČERNOVICE 23. Glasom poročil iz Romunske so uporni kmetje napadli, oplenili in zažgali trg Nerpole Rudesti. Včeraj so oblegali kmetje Mihaileni. Vojaki so jih potisnili nazaj. Prišlo je do spopadov.
Požari v gozdu.
TRENT 23. Požar v gozdu pri Ischiji trqja dalje. Pri gašenju je neki vojak padel ter obležal mrtev. Zaloga smodnika pri Ischiji je v nevarnosti. Tudi v dolini Novella je izbruhnil velik gozdni požar tako tudi pri Kalternu, kjer je zavzel velik obseg.
Vremenska napoved za Primorsko Kranjsko.
DUNAJ 23. Spreminljivo, zmerni vetrovi, milo, nestanovitno vreme, polagoma slabeje. Moravski deželni zbor.
BRNO 23. Deželni glavar je danes po običajnih sklepnih besedah zaključil deželni zbor.
Avdijenca pri sultanu.
CARIGRAD 23. Sultan je Ačeraj po se-lamliku vsprejel avstrijskega in francoskega poslanika.
Iz Hrvatske.
ZAGREB, 19. marca 1907.
Dočakali smo vendar, da se je sabor lotil dela na ustavnih reformah. Pet mesecev je trebalo, predno sta se spravila pod streho adresa in proračun. Sedaj se seveda mora z vso naglico izpolniti obljubo, dano narodu, da se mu dado ustavne svoboščine in ustvarijo garancije za zdrav razvoj. Vemo, da termi niso krivi oni, ki so šli s to devizo v boj in so na podlagi te obljube dobili mandate. Zato se moramo zadovoljiti, da dobimo zakone, o katerih moremo reči vsaj toliko, da so — bolji! Ako pak jemljemo v obzir težka in dolgotrajna izkustva vseh naših opozicij onalnih elementov proti staremu režimu, potem je opravičena nada, da bodo zakoni o ustavnih reformah, četudi dovršeni v vsej naglici, obsezali takih norm, da bo onemogočen povratek khuenščine v Hrvatski. Začela je razprava zakona o neodvisnosti sodnikov; nu, želel bi opozoriti čitatelje na dva markantna govora, ki sta se izticala na koncu proračunske debate.
Dr. Aleksander Badaj, predstojnik oddelka za pravosodje, je razvil v resnici program svojega oddelka ter označil svoje stališče nasproti vsaki panogi, ki izhaja iz pravosodja. Prava naslada je slediti mislim Človeka, s kakoršnjim bi se — to smem trditi — ponašala tudi Francija. Redke so prilike, da moremo slušati izjave uprav uče-njaškega umevanja in uveijenja. Zato tudi ni — razun v formi — de facto nikake opozicije proti Badaju. Proti argumentom, ki so rezultat proučevanja in temeljitosti, ni oponiranja. Liberalne misli in nazore — v pravem pomenu besede — kakor jih razvija Badaj z vladne stolice, provzročajo tako rekoč absurdum, ker morajo pobijati reakcijonar-stvo sicer — naj radikalnoj e opozicije !
Uvod temu programnemu govoru je bil obsežen referat o načinu zakonodajstva, ki je hoče vlada izvršiti v reformah. On želi, da se pravno umevanje in poznaqje zakonodaj stva zanese v široke sloje naroda in se tako ustvari zdrava podlaga. „....V pravniških stvareh prihajamo mi na više šole brez ka-koršne si bodi podlage in temelja in ne dobivamo nikake popotnice. Dobiva jo teolog, prirodoslovec, zgodovinar, jezikoslovec, a mi pravniki je nismo dobili." — Naglaševaje dalje pomanjkljivo poznavanje zakonov je po-
PODLISTEK.
Enakopravnost.
(Ferdo Plemič.)
Gospod Vatroslav Lesnik, potovalni agent za zakonsko enakopravnost v jugoslovanskih pokrajinah, je ležal nekega zaspanega jutra v postelji ter pomežikaval izpod odeje v prve blede žarke, ki so trepetali po enolični hotelski opravi. Gospod Vatroslav Lesnik ni bil «am v svoji postelji; imel je tudi leporeje-nega mačka pri vzglavju in zadovoljen je bil. Kako bi tudi ne, saj ga je ta maček stal precej denarja in njegova vzgoja precej časa ; od devete zvečer do štirih zjutraj. Pa to ni malenkost, če pomislimo, koliko ljudij je moral on tekom včerajšnjega dne pregovarjati k zakonski enakopravnosti, katero je zastopal, in da je po tem težkem poslu moral pozdraviti stare svoje znance pri čaši rujnega vinca, ob katerem je vzrastel njegov sijajni maček.
Ko je g. Lesnik, zbudivši se na vse zgodaj, to do dobrega premislil, sklenil je nadaljevati svoje filozofiranje raje štiri ure kasneje, za sedaj pa leči se na drugo uho ter zadremati.
Lažje rečeno, nego storjeno. Ne morda,
žival publicistiko, da se pogosteje bavi s pravnimi vprašanji in pripomore k bistrenju pravnih pojmov. K tem izvajaujem je dr. Badaj nadovezal napredni nazor, da je „narod vir prava," pak je omenjal pri tem znamenitih zakonodajalcev Likurga, Mojzesa in Numa Pompilija. Vendar pa. čeprav je tudi danes ohranjen princip „narod je vir prava," se mora zakonodaja prilagodjati splošni evoluciji. Zakonodaja je sestaven del kulture, pak se ni smeti zagrajati proti njej. Vsled tega je že v XVIII. stoletju glasoviti Rous-1 seau vskliknil : „Mi nimamo več Angležev, Francozov, Nemcev, Poljakov, Spanjcev — ampak imamo Evropejce!^ — Mi pa bi mogli danes reči: „Danes nimamo več Evropejcev, ampak imamo — človečan-s t v o !" (Tu so govorniku burno pritrjevali) Seveda — tako je nadaljeval — bi krivo; storil, ako bi pomarančo hotel presajati v Sibirijo, ali pa bi rožo cepil na koprivo. Kadar proučava tuje zakone z namenom, da jih presadi v domača tla, zakonodajalec ne j sme storiti tega suženjskim načinom, ampak | si mora prizadevati, da izvede — kjer je potrebno — tudi asimilacijo.
Kako umeva dr. Badaj vlogo in nalogo svojega oddelka, to karakterizujejo najjasneje te-le besede :
„Danes namreč narodi, kakor V3aki po-jedinec, niso več izola, niso otočja, ampak so organi vsega človečanstva. Evolucija vsega živečega vesolj stva leži v evoluciji človečanstva, a mi vsi, tako poje- i dinci, kakor celi narodi — smo organi te evolucije. Vsled tega sc nc sinejo zaviti v tesno- \ srčen nacijonalizem, ampak morajo napredek vsega človečanstva jemati kakor razvitek svojega naroda, morajo sodelovati na tem razvitku in s tem na povzdiganju napredka vsega človečanstva. Radi tega ne smemo mi tega strogo nacionalističnega vprašanja usvajati si v naši metodi, v našem zakonodaj stvu. Ako sem za to, da se prislanjamo na tujo kulturo, potem moram biti tudi za to, da se prislanjamo tudi na tuje vspehe v zakonodaji, da smatram pravo le kakor element kulture in vsled tega mora tudi pravo, kakor vsa kultura, bazirati na velikih človečanskih elementih; in vidimo, kako se v našem času v velikem življenju to izvršuje."
Med specijalnimi točkami programa o delovanju, ki je ima vršiti oddelek za pravosodje, omenimo naj samo nekatere. Največ se je dr. Badaj bavil z razmerami kmetov in kmečkih zadrug ter je razvil celo vrsto potrebnih uredeb, s katerimi se ima urediti podedovalno pravo, omejevaje eksekucije na kmečko posest itd., posebno pa vprašanje zadrug, ki se preveč delijo in ustvarjajo slabotneje gospodarje. Tudi zadružna disciplina — je rekel — se mora urediti, ali ne v duhu absolutne očetovske oblasti.
Govoreči o reformah sodstva in zakonodaje je omenjal dr. Badaj ponovno porote.
da ga je pri tem oviral njegov maček, oj ne, ta je bil predobro vzgojen, ali neki človek se je priplazil lahno v njegovo sobo in se na Lešnikov o vprašanje:
„Kdo je?« predstavil prilično tako-le:
„Jaz sem ubogi zemljan brez vsake zakonske enakopravnosti, ker to poslednjo ima moja ljubka soproga s hišnim ključem vred vso v svojem žepu, ergo je jaz nimam. Zato potrebujem troje pripomoči. Vstani in pridi z menoj !"*
Gospodu Lešniku je bil prvi del tujčevega govora kaj všeč, saj je spadal v njegovo branšo, a sklep mu je bil manje všeč. Sklep pa našemu Lešniku ni bil všeč, ker kdo bi potem varoval toli drago kupljeno žival levovega sorodstva, če bi on moral vstati in oditi ? Zato je odgovoril na gorenji govor prav po špartansko : „Odlazi!"
To je bilo v prvič, kar je sploh kak potovalen agent bil aktivno delujoč pri tej besedi. Ta zgodovinski trenutek je došlec tudi uvaže val s trajajočim nedo vrsnikom „molčati,*4 potem pa je le rekel:
„Kaj me res ne poznaš? Tvoj znanec Bucek sem in s teboj sem prebil noč do štirih zjutraj, Medtem pa, ko si ti legel mirno
in zadovoljno na blazine, sem jaz celo uro zastonj trkal po svojih hišnih vratih ; ne da bi bil kdo prišel odpret mi."
„Torej so v tvoji hiši vsi oglušili.44 „Ne tako, prijatelj ! Slišali so že, a hišni ključ ima moja stara in ona mi ne dovoljuje, da ostajam čez deseto uro zunaj. Ti in drugi tvoji tovariši ste me včeraj zapeljali ; dobro, sedaj pomagaj mi, izpričaj me pri moji ženi." „Pa naj bo ! Pridem takoj za teboj." „Vendar, prosim, ne izdaj se, da sem bil jaz v tej zadevi pri tebi."
„Nič se ne boj, vse poravnamo. Vrni se sedaj, ker tvoja žena je menda že odprla tvojo trgovino, če ti že hišnih vrat noče.tt „Zdravo ! Pa ne izdaj me !" „Ne, ne \u in g. Lesnik, agent za zakonsko enakopravnost, je legel na svojo desno
plat, na levo je položil mačka, in zaspala sta oba.
*
„Klanjam se, dražestna gospa. Kako pa kaj z zdravjem P4*
„Oj hvala, g. Lesnik! Ze dolgo vas
nisem videla."
„Tri mesece že ne. Kje pa je gosp.
soprog ?"	...
• „Tam zadaj v zalogi sedi in piše, brez-
božnež."
„Kako to, brezbožnež ?"
Na to ga je navel nedavni govor baronu Raucha (madjarona), v katerem je ta poslednji napadal novo vlado ter izrazil uverje-nje, da je hrvatski narod nezrel za tolika reforme in nezrel tudi za poroto. Po stvarnem obrazloženju je zaključil dr. Radaj tako-le :
„Jaz nisem mnenja, ki je ju izrekel baron Raucli, da smo mi nezreli radi punta, ki se je dogodil leta 1903 pri nas v Hrvatski. Jaz zastopam s tega mesta stališče legitimitete in ne morem odobravati nobenega punta: vsaki javni nemir predstav Ija težko pogreško, bodi v narodu, bodi v 'f rogi h, ki vrše oblast. Zato ni legitimen. Ali sklepati i/, tega na nezrelost naroda, tega ne morem. Narobe je resnica. Kajti po tem takem bi bile Perzija, Turčija in Kitajska najzreleje. ker imajo jako malo javnih gibanj, dočim bi bila Francija, ki je imela v 70 leti h 11 državnih prevratov, po nazoru barona Raucha za svobodo — najnez releja!'*
Tej zavrnitvi, ki jo je dr. Hadaj privoščil madjaronu baronu Rauchu je sledilo burno ploskanje in odobravanje.
Čitatelji „Edinosti" naj mi oproste, ako sem se morda nekoliko preveč bavil s tem znamenitim govorom jednega členov sedanje vlade v Hrvatski, Ali nam je mnogo do tega, da prijatelji izven nase domovine spoznajo kolikor toliko misli ljudij, ki so jim sedaj poverjeno, da izvedejo težnje novega kurza v upravi dežele.
Drugi govor, ki sem ga hotel omenili, je oni poslanca dra. L o r k o v i č a, predsednika hrvatske ljudske napredne stranke. Tega govora omenjam zato, ker je bil v njen izražen položaj tc stranke nasproti klerika lizmu, in ker je v njem prvikrat padla v hrvatskem saboru beseda o ločitvi cerkve od države. Govornik je potem izustil porazno kritiko o delovanju furtimašev ter je zaključil svoj govor :
„Zahtevati danos ločitev cerkve od držav*., bi bila vsakako jako eksotična zahteva. In mi, ki smo kakor politiki realni in aktuvelui, in ki smo vam prigovarjali, da vi (furtimaši) niste to, nočemo tega, karje sen daljne bodočnosti, smatrati za pojavo sedanjosti. To prepuščamo vam. In zato. — tudi če imamo idealov v daljni bodočnosti — v praksi vemo, kaj se ima izvesti, kaj je danes v interesu naroda in kaj je v prvi vrsti potrebno, da se i z v e d e". _
Slovenci!
Pred tremi leti se je ustanovilo fer. akad. društvo „Prosveta", katerega namen jo z izobrazbo jačiti Slovence duševno in gospodarsko ter krepiti njihovo narodno samozavest. V dosego svojega namena ustanovlja društvo knjižnice, prireja predavanja in ljudske zabave. Ustanovilo se je doslej 18 knjižnic, priredilo pa poleg tega lepo število predavani
Na to vprašanje je gospa Bucika zardela in povesila oči. Gospod Bucek pa je skozi odprte duri kaj pomenljivo pomežikoval g. Lešniku. Tega pa to dejstvo kar nič ni motilo in rekel je :
„ Čuj te gospa, koliko časa ste pa že poročeni ?"
Na to vprašanje se je gospa malce obotavljala, slednjič je rekla :
„Čudno vprašanje ; jedno leto že."
Pa je vaš soprog, gospod Bucek, še
tako zaljubljen maček."
Očividno je videl danes g. Vatro3lav Lesnik same mačke pred seboj. Gospa pa je še bolj zardela, a ni rekla nič. Zato pa je zaropotal naš zastopnik za zakonsko enako-
PraV°Le skrivajte ga, le, izdajico! Čez tri mesece sem se vrnil semkaj in jedva sem bil malo v prijateljski družbi z drugimi in slednjič z njim, karje začel siliti domov in domov. Kaj ga imate vi, cenjena gospa, res tako na vrvici ?"
„Jaz? N — ne."
„No vidite ! On pa le vedno „domov44 in „domov." Hvala za take družabnike. Res, da je bilo malo kasno, a to že tako pride. D a mije pa slednjič pobegnil, to ni lepo. Kaj ne?"
Stran II
»EDINOST« Str. 82.
V Trstu, dne 24. marca 1907.
iii zabav. Mnogo je še ledine ; od vseh strany tše obračajo ljudje na društvo, da naj jim ustanovimo javno ljudsko knjižnico. In mi, žalibože, jim ne moremo ustreči, ker nimamo zadostnih sredstev. V takem slučaju si sicer tu pa tam pomaga ljudstvo samo ter si nabavlja s svojimi sredstvi nekaj knjig, ki naj služijo v splošno uporabo.
Toda premnogokrat ostajajo ljudje brez knjižnice, dasi hrepene po dobrem in zabavnem čtivu.
Posledica tega pa je, da ostaja ljudstvo neizobraženo ter pozablja s časom še to, kar se je naučilo v ljudski šoli. Pri nas se je doslej knjižništvo premalo uvaževalo in sami smo krivi, da je ljudstvo v narodnem ozira mlačno in nezavedno. Razven „Prosvete" ni nobenega drugega društva, ki bi ustanovljalo javne ljudske knjižnice in vendar ima društvo lo prav malo podpornikov in skoro nikakih irugih podpor. Drugod podpirajo države in mesta ustanovljanje knjižnic in čitalnic. V Neverni Ameriki je bilo 1. 1900—5383 knjižnic. in čitalnic s 44,000.000 knjigami, letni prispevek pa je iznašal blizu 20 milijonov dolarjev. In kamorkoli pogledamo na Angleško, francosko, Nemško, Dansko i. dr., povsodi vidimo množico javnih ljudskih knjižnic. Čehi imajo več društev, ki ustanavljajo knjižnice in sicer poleg mnogih akademičnih društev in drugih tudi obrambne jednote in sokolska društva. Danes imajo Cehi na stotine javnih ljudskih knjižnic, izlasti v narodno mešanih krajih ne manjka ljudske knjižnice : samo na Dolenje-Avstrijskem jih imajo 45 z 12.000 knjigami.
Obračamo se na slovensko javnost s {•rošnjo, da daruje slovenskemu ljudstvu za
organov za finančno nadzorstvo. Vse te posle staviti kandidata. — „Slov. društvo"
a A t TirniioMftio	vr: L.H« ^ s ~ * __■ *	• • • «	« ••	• .
so izvrševale občine. Ni bilo davkaijev, ce-jr Ljubljani je imelo v nedelo shod na-nilcev_m drugih eksekutorjev, ki bi izvajali, rodno-naprednih volilcev v ljubljanskem , mest-' * - -	* ' ' " ~	nem domu", na katerem ie bil kandidatom
razmerno za Ljubljano proglašen župan Hribar. — Štajerski deželni zbor je v če-
eksekucije. Vse to 60 vršile občine. Posledica temn je bila, da je bilo v Rusiji malo uradnikov in da se je malo trošilo za uradniške plače. Uprava je bila jednostavna. Tudi danes še ni urejena kakor v drugih evropskih ustavnih državah. V razmerju z veli kostjo države in številom prebivalstva je bil ruski proračun razmerno neznaten. Še le noveji čas, sosebno po krimski vojni, je začel naraščati. Ali je Še vedno manji nego proračun Francije. Približuje se proračunu Italye in Avstro-Ogrske ali s to razliko, da v Rusiji doklade za notranjo upravo, občine, šolstvo niso niti od daleč tako velike kakor v drugih državah: znašajo komaj 5 po sto rednega davka. Ruske občine in mesta imajo svoje sigurne dohodke, ki ne obremenjajo naroda. V Rusiji ne poznajo užitnine na vsakdanje življenske potrebe. Še le v noveji čas se uvajajo nekatere neznatne doklade.
Ruska država tudi sedaj nima velikega dohodka od direktnega davka. Iz državnega proračuna za prošlo leto, ki je znašal v dohodkih in izdatkih 2400 milijonov rabljev, je razvidno, da je bilo na direktnem ali rednem davku vplačenih 183 milijonov rubi., računaje, da je ood 183.000.000 prebivalcev prišlo na dušo po en rubelj in 30 kopejk, torej približno po 3 krone. Drugih davkov, ki jih plačuje indirektno, narod skoro ne občuti. Od spirituoznih pijač ima država dohodek 15.000 milijonov. Tega plačigejo le oni, ki pijejo, a kdor ne pije ne plača nič. Od carine ima država približno 500 milijonov dohodka. Od državnih posestev, v katerih račun spadajo
Velikonoč majhen dar, bodisi kako knjigo, ali tudi rudniki, ima država velike dohodke. Isto-
pa denarni prispeveka Podpirajte naše strem ljenje po oživljenju našega ljudstva, ki je ukaželjuo in ki hrepeni po izobrazbi. Narod
povzdigniti duševno, je naloga vseh izobra-fencev, kajti le izobražen narod se bo znal uspešno zoper stavljati svojim narodnim na-sprotniiom in si izvojccati svoje pravice in <lobodo.
Vsi prispevki se bodo naznanjali v dnevnikih ; vsak tudi najmanjši dar je dobrodošel. Pošiljatve je nasloviti : ,.Prosveta", Mestni dom, Ljubljana.
Za odbor fer. akad. društva „Prosveta". iur. Ernest Rekar,	iur. Fran Trampuž,
t. C. predsednik.	t. f. tajnik.
Dogodki na Ruskem.
Ruski državni proračun.
V	tem letu je Rusija prvikat predložila .!r?f vni proračun dumi ali narodnemu zastopstvu, da ga po običaju v ustavnih državah prouči, odobri ali ne odobri.
V	sestavi ruskega proračuna, v dohodkih in izdatkih, ni tistih raznih postavk in rubrik, kakor so v proračunih drugih ustavnih držav. V Rusiji je mnogokaj patriarhalnega, ker odgovarja življenju, običaju, značaju in potrebam ruskega naroda. V Rusiji ni bilo doslej državnih monopolov. Se le v noveji čas je uveden monopol žganja in spirituoznih pijač. Obstoji tudi monopol kart za igro. Sol je svobodna, brez davka. Tobak, oziroma pridelovania tobaka je v Rusiji povsem svobodno. Oni ki ga pridelujejo, ne pla-čaio druzega nego davek od zemljišča. Samo tovarne ki predelujejo tobik, morajo plačati določeno pristojbino po ceni tobaka, ki jo one same označajo. Za prodajo tobaka obstoji svobodno tekmovanje in svobodna trgovina. Za tobak, ki prihaja iz inozemstva (a tega je jako malo), se plačuje precej velika carina.
V	Rusiji se ni vedelo za nikako državno užitnino (konsum). Državni davki, posebno za zemljišča, so bili jako majhni. Istotako je bila majhna dohodarina. Sedaj se plačuje 12 po sto dohodarine, ali samo od hišne najem-ščine. Od plač uradnikov, služabnikov uradnikov se ni plačavala nikaka dohodarina.
tako od železnic, pošte, brzojavk, od pristoj bin, na dedščine, od davka na trgovino in industrijska podjetja, banke in druge denarne zavode. Izdatne dokodke ima tudi od potovalcev, kajti vsaki Rus, ki potuje v inozemstvo v zabavo, plača za potni list 50 rabljev na leto. Drugi, ki potujejo po opravilu plačajo le male pristojbine. Dobički delničarjev, industrijskih podjetij niso obdačeni, ker so obremenjene banke in podjetja po njih skupnem prometu in zaslužku. V Rusiji je prepovedana domača in tuja loterija, od katere nima ruska država nikakih dohodkov.
Sedaj pa bo duma, ako se pokaže potreba, uvajala nove davke, monopole itd., in s tem se ruska vlada reši velike odgovornosti. ker bo parlament na predlog vlade določal nove davke, monopole in odobraval troške. Sedaj si bo ruski narod sam nakladal bremena, kakor je v drugih evropskih državah.
Proračun ki ga je vlada predložila dumi v pretresanje in odobrenje izkazuje 2.174.963.544 rubl. dohodkov in 2.173.130,171 rabljev izdatkov, torej 1.838,373 rabljev prebitka. Letošnji proračun je manjši od prejšnjega. Vlada ne predlaga letos nikakih novih davkov. Proračun je jako obširen in temeljto obrazložen, toda v mešanici, ki sestavlja dumo, bo težko kdo, ki bi se znal kritično uglobiti v proračun in druge finančne posle, radi česar je pričakovati, da bo proračun odobren, kakor ga je vlada prediožila.
Po „Tršč. Lloydu\
Tedenski pregled
po domačem in tujem svetu. Avstro-Ogrska,
Deželni zbor tržaški je imel v četrtek in petek sejo, na kateri je razpravljal o novem stavbenem redu za mesto trža-ško. — V Bazovici je bil minolo nedeljo volilni shod, katerega se je udeležil tudi dr. Rybai- in dr. Jos. Mandič. Zborovalci so soglasno vsprejeli resolucijo, v kateri popolnoma odobrujejo postopanje tr/aških deželnih poslancev. — Volilni shodi na Goriškem. V nedeljo popoludne je imel dr. La-
. .	. .	harnar volilni shod v Rihenbergu. Shoda se
Nekdai se obmejnih stražarjev ni bilo v Ru- je udeležilo okolu 200 oseb. Proglašena ie siji takozvane finančne straže, m stražarjev bila kandidatura Laharnarjeva. — Istega dne
finančne
proti tihotapcem, in sploh ne nikakih drugih
rSeveda ne.*
„Posebno, ker sem jaz še napol tuj v tem mestu in sem si moral najeti človeka, da me je spremil v moj hoteL To je grdo !u
„To je res grdo!" je rekla gospa Bucika v zadregi ter se je obrnila vsa zmedena do svojega moža: „Si čul, Ivane ?*
„Si čul Ivane svojo gospo ? To je qrdo !tt je ponovil zastopnik zakonske enakopravnosti odločno. „Imeti tako razumno soprogo, pa kazati se takega babjeka. Oprostite gospa, včasi mi uide kakšna robata." „Nič ne de!"
„No dobro. Upam pa, da danes vaš soprog popravi včerajšnji pogrešek."
„Seveda mora!* je rekla ona malo-dušno.
„Popravim, popravim !w se je oglasil gospod Bucek pogumno ter dostavil: „Kaj hočeš, bil sem zaspan včeraj.b
„Upam, da si se tedaj — dobro naspal za danes. Cenjena gospa, torej na svi-deiye."
„Na svidenje !" —
Tako je priboril gospod Lesnik svojemu prijatelju zakonsko enakopravnost v stvari osebne svobode. Je-li ta le držala samo za isti dan, ali pa še kaj dalje, tega ini pa ni znal povedati; zakonska enakopravnost je namreč blago, za katero ne more nihče garantirati, niti T\jen zastopnik, gospod Vatro-slav Lesnik.
so imeli pri Rebku shod pristaši Alojzija Štrekeljna. Govoril je opetovano dr. Treo, potem učitelja Možina in Mermolja ter L. Mohorčič iz Sežane. Enoglasno je bil kandidatom proglašen Alojzij Strekelj. Shod je izrekel priznanje tudi tržaškim deželnim poslancem. — Istega dne je sklicala socijali stična stranka v Sovodnjah volilni shod, ki je bil pa pičlo obiskovan. — Dne v19. t. m se je vršil volilni shod Alojzija Streklja v Komnu. Shoda se je vdeležilo okolu 600 oseb. Govorili so dr. Treo, dr. Puc, nadu-čitelj Možina. Shod se je izrekel za kandidaturo Štrekeljevo. — Novi volilni red za goriški deželni zbor vzbuja mej Slovenci po vsej Goriški ogorčenje. Vse se Čudi, kako so se mogli slovenski poslanci v tem pogledu tako usesti Italijanom na lima-nice. — Občinske volitve v Pazinu so končane. V tretjem in drugem razredu je sijajno zmagala hrvatska stranka, v prvem so hrvatski kandidatje propali za štiri glase. — Italijani v Istri kandidirajo za prvi volilni okraj (sodna okraja Buje in Piran in občini Koper in Milje) dr. Bennati; — za drugi volilni okraj (sodni okraji Motovun, Poreč in Rovinj ter občini Vodnjan in San Vincenti) dr. Bartoli; — za tretji volilni okraj (sodni okraj Pula in občine Mali Lošinj in Osor) dr. Rizzi. — Postavili so kandidate tudi v obeh hrvatskih volilnih okrajih. V slovenskem volilnem okraju (sodni okraj Podgrad in občine Dekani, Dolina, Marezige. Očizla-Klanec in Pomjan ne nameravajo po-
v
trtek pričel debato o proračunu za 1907. — Velike vojaške vaje na slovenskih tleh. Po zanesljivih poročilih z Dunaja, vršili se bodo letos veliki manevri v krajih okrog Ljubljane, Gorice, Beljaka in Celovca. Teh vaj se udeleži baje nad 60.000 mož. — Na Dunaju je bil v sredo zaključen kongres za varstvo otrok. — Štrajk i. Na Dunaju strajkajo pekovski pomočniki ter krojačice in krojači za ženske obleke. — Radi znanih do godkov na lvovskem vseučilišču je bilo kaznovanih 15 dijakov, 11 jih je bilo relegiranih za vedno, 2 na štiri in 2 na dva semestra. — Nagodbena 'pogajanja. Tekom minolega tedna so se v Budimpešti med avstrijski in ogrskimi ministri vršila nagodbena pogajanja. Pogajanja se bodo nadaljevala po velikonočnih praznikih. — Hrvatski sabor je v ponedeljek vsprejel avtonomni proračun za leto 1907. Zbornica je nadalje razpravljala predlogo o notranji kolonizaciji. — Ogrska zbor n i c a je v torek v tretjem čitanju vsprejela zakonski načrt o ureditvi plač ljudskih drž. učiteljev. — Za jesdnsko zasedanje je pravosodni minister obljubil več zakonskih predlog, tako : nov civilni pravdni red, predloge o reformi sodnijske organizacije ter reformo odvetniškega reda. Na to se je zbornica odgodila do 4. aprila.
Bolgarija. Novemu bolgarskemu mini-sterstvu je stopil na čelo Gudev, dosedanji predsednik sobranja. Stančev je prevzel mi-nisterstvo vnanjih stvari.
Romunska. Veliki agrarni nemiri so izbruhnili v severni Moldaviji na Romunskem. Kmetje plenijo in nožigajo pristave ter pustošijo posestva. Do petka je bilo razdejanih 350 pristav in tovarn. Gibanje se čim dalje bolj razširja, provzročeno škodo cenijo na milijone. Na več krajih je prišlo do spopadov z vojaštvom, ki pa rabi orožje v najskrajnejem slučaju.
V	nekaterih krajih je bilo ubitih in ranjenih po več kmetov. Na tisoče beguncev izlasti židov je zbežalo v Bukovino. Vzroka tem nemirom je iskati v žalostnem položaju romunskih kmetov, ki posedujejo malo zemljišča in se vsled tega težko preživljajo.
Ruska. V dumi je 19. t. m. ministerski predsednik podal vladno izjavo. — Duma je zborovala v dvorani plemskega zbora, ker popravljajo dvorano dume, v kateri se je zrušil strop. — Rusija je sedaj popolnoma umaknila svoje čete iz Mandžurije.
f Grof Lamsdori V sredo je umrl v San Remo na Laškem bivši ruski vnanji minister grof Vladimir Nikolajevič Lamsdortf v starosti 62 let. Bil je resen, trezen politik in posebno vnet povspeševateij mirovne ideje. Svojo diplomatsko spretnost in nadarjenost je pokazal prvikrat na berolinskem kongresu 1. 1878. kakor pomočnik kneza Gorčakova. Kakor ministra je bila njegova glavna želja, da bi sporazumno z Avstro-Ogrsko izvedel obsežne in energične reforme na Balkanu, a njegovo prizadevanje se je razbilo ob tedaj tako mogočni kliki na ruskem dvoru, ki je hotela imeti na Balkanu samo mir, da je mogla pahniti Rusijo v nesrečno vojno z Japonsko. Te vojne ni hotel Lamsdorff nikoli ! Zvarila se je preko njegove glave. Zavzet za Ča*t in ugled Rusije, je bil seveda pozneje proti temu, da se sklene mir, predno niso dosegli Rusi vsaj delnega uspeha z orožjem. No, sklenil se je vseeno znani portsmoutski mir. Lamsdorff pa je odstopil.
Francija. Umrl je v torek v starosti 80 let francoski senator in bivši minister, glasovit kemik Berth elot. Ko je zvedel, da mu je umrla soproga, ga je zadela kap.
V	Srednji Ameriki nadaljujejo boji med republiko Nikaragua na eni ter Hordora-som in Salvadorjem na drugi strani. Ćete na-karagnaške so v bitki porazile čete drugih dveh republik.	_
Dnevne vesti.
Naročev&nje sa nedeljsko izdanje „Edinosti". Vsled želje izražene od mnogih strani smo odprli posebno naroče^anje na nedeljsko izdanje našega lista. Nedeljska številka je že nekaj časa sem urejevana po vsej svojej vsebini samostojno, tako, da ni v direktni zvezi ne s prejšnjo ne s poznejo številko. Z ozirom na čitatelje samo nedeljske številke smo uveli tedenski pregled, ki obseza na kratko povedane vse važneje dogodke mej tednom. Naročnina nedeljske izdaje znaša 5 K 20 st. za vse leto, 2 K 60 st. za pol leta, I K 30 st. za četrt leta. — Za manje nego četrt leta se naročbe ne sprejemajo.
IIL volilni okraj. Naznanja se. da se vrši prihodnjo sredo, dne 27. t. m. zvečer volilni shod za ta okraj, kateri obsega mestni okraj Barriera vecchia in Ejadin. Ker je nujno potrebno, da se čim preje ustanovi volilni odbor, poživlja Jse vsacega volilca — našega somišljenika, ki prebiva v spodaj imenovanih ulicah, da se udeleži tega važnega posvetovanja; ura in lokal se posebej naznanita prihodnjič. V III, volilni okraj spadajo ulice : cele ulice Aifieri, Dante Alighieri, San-Apollinare, Arcata. D' Azeglio, Barriera vecchia (ulica, trg in zagata), ulica Boschetto, M. Buonarotti,. Caccia, Canova, G. Chiabrera, Via
Chiadino. Conti, Donadoni, Kremo, Erbett0' Feltre. G. Ferraris, Ferriera, Fonderia, For-nace, Fortunin, Foscolo, Guerrazzi, Iatituto, Leo, S. Luigi (G'ampo in Scala), Madonnina. Mainati, Maiolica, Manzoni. Maurizio, Medi a, Molin a vapore, A. Nota, Olmo, Piazza Ospi-tale, Pacinotti, Palladio, Pallini, Parini. Po-trarca, Petronio, Piccardi, Piet.4, Pondares, Porta, Raffineria, Risorta, Salice, Saponc, Scorzeria, Secchi, Sergio, Solitario, Sorgente, Sterpeto, Tintore, Vasari, T. Vecellio, Vico, Zudecche; nadalje če ulica Acijuedotto samo štev. 41 in 43, ul. Bacchi od štev. 10 na levej in od štev. 15 na desnej naprej, ul. Bosco vsa desna stran od štev. i naprej, u. Bramante vsa desna stran, ul. Chiozza na de3nej strani od štev. 31 do 83, in posebej štev. 52 in 54, ul. Farneto vsa leva stran od štev. 30 naprej in vsa desna stran od št. I naprej ; ul. Gelsi štev. 15, ul. G. Gat-teri nekako od štev. 11 naprej, ul. Giganti leva stran, ul. Monte samo štev. 27 in od štev. 18 do 28, Piazza Golcloni od štev. 1 do 6, T. Grossi vsa leva stran ; ul. S. Giusto štev. 7, 9, 11 ; ul. S. Pellico vsa leva stran, ul. Piccolomini št, 11, 13, 15 ; ul. Pindemonte vsa desna stran, ul. Rosseti: od Ac<|uedotta do ul. Media. ul. Sette Fontane vsa leva stran; ul. Toro samo štev. 11 in 13, ul Torrente na levej od štev. 32 naprej, na desnej strani od štev. 33 naprej ; n ada Ij e vse predmestje sv. Alojzija (S. Luigi). Ta razdelitev se dozdeva sicer jako zapletena, odgovarja pa navadni razdelitvi mestnih okrajer.
Rojaki! Narodni kolek! Sedaj a? prično razpošiljati velikonočna voščila. Ob tej priliki ne zabite narodnega leoleka! Vsako pismo, vsaka razglednica bodi kolekovana narodnim kolekom ! S tem podpirate našo prekoristno šolsko družbo. Narodni kolek se prodaja v sledečih krajih : tobakarna M. La.-vrenčič trg Caserma, restavracija in kavarna „Balkan", tobakarni Stanič ulica Molin piccolo in Kersten na vogalu Acquedotto, „Konsuinuo društvo" pri sv. Jakobu, prodajalna Sancia-Drejač v Skednju, tobakarna „Narod. dom*'' Barko vi j ah.
Slovenci, ustanovljajmo dijaška prenočišča! Vsakdo ve, kako velikega pomena je za mladega človeka potovanje, bodisi da gre ogledavat lepote in zanimivosti sveta, ah pa da proučava na licu mesta krajevne razmere. Pred vsem pa je potrebno, da potuje dijak, ki ima za potovanje najlepšo priložnost in največje veselje, ob počitnicah po svoji d o m o v i n i, da si ogleda nje naravne krasote in da ob jednem spoznava gospodarske, narodnostne in kulturne razmere po raznih krajih. Tako lahko porablja dijak čas počitnic za primerno zabavo, si ogleda domačo zemljo in spoznava narod, njegovo mišljenje in stanje po vseh pokrajinah svoje domovine.
To važnost ao že zdavnaj spoznali Cehi, ki so v namen, da olajšajo dijakom potovanje, ustanovili po vseh občinah dijaška prenočišča. Dijak torej, ki hoče potovati, si lahko že doma sestavi pot, ki jo bo hodil od prenočišča do prenočišča, posebno pa je s tem omogočeno potovanje revnejšim dijakom. S prenočiščem, ki ga preskrblja občiua v svojih eventuelno v šolskih prostorih ali pa naroden gostilničar v svoji hiši. je v zvezi tudi obed in večeija za primerno ceno. Tudi pri nas se ie že hotela uvesti ta koristna in stitucija, žal. da so se na poziv v „Slov. tehniku" odzvali 19 nekateri domoljubni gostilničarji in hotelirji. Po osebni intervenciji se je do zdaj ustanovilo okoli 40 prenočišč, največ po Goriškem. To pa ne zadostuje, ampak potrebno je, da je z dijaškimi prenočišči premrežena vsa slov. zemlja, da bo odprta mladini pot na vse strani.
„Akad. plan. krožek" v Pragi se torej obrača tem potom na vse domoljube in prijatelje mladine, posebno na n ar rodne gostilničarje in hotelirje ter na vse slovenske občine, da bla<-govolijo odstopiti mal kot v svojih ali občia-skih prostorih, ki naj bi bil med počitnicami na razpolago potujočim dijakom vseh slovanskih narodnostij.
Na Češkem je 400 prenočišč, na katerih je slovenski dijak, ki si hoče ogledati češko zemljo in narod, prav tako dobro če ne boljše sprejet, nego češki. Naša lepa domovina bi vabila k sebi posebno hrvatsko in češko mladino; pokažimo tudi njim svojo slovansko gostoljubnost.
Prosimo torej vse one, ki hočejo pov-speševati potovanje mladine med počitnicami, naj blagovolijo spopolniti priloženo dopisnico. (Je na razpolago v našem uredništvu. Op. ured.)
Na podlagi tega se sestavi seznam dijaških prenočišč, da si bo mogel po njih vsak napraviti plan za svoje potovanje. Dijaki, b se bodo posluževali dijaških prenočišč, se zglasijo pri „akad. plan. krožku", ki jim da legitimacijo, s katero se izkažejo na prenočišču tjr dobe obed in večerjo za določeno ceno. Želeti bi bilo seveda, da bi imela mladina v vsakem kraju takih prijateljev, ki bi jej tudi prenočišče in drugo potrebno oskrbeli kolikor možno zastonj. Vse one prijatelje mladine, ki spoznajo veliki pomen našo akcije, prosimo za gmotno in moralno podporo.
Vse narodne gostilnice in hoteli, ki §e priglasijo, dobe napis z naslovom „dijaško prenočišče"^, kar naj bo znak narodne hiše.
Dijaštvu priporočamo, da posreduje v svojem kraju in pri znancih, da se ustanovi tam dijaško prenočišče, ter pomaga nam iz-
V Trstu, dne 24. marca 1007
»EDINOSTc Štev. 83
>tria 111
vr&iti akcijo, ki je namenjena dijaštvu. Upamo, da slovenska javnost ne prezre naSega poziva ; zanašujoči se na prijatelje mladine in na naše nar. gostilne, upamo kar v najkrajšem času z njih pomočjo izdati seznam dijaških prenočišč ter omogočiti mladini potovanje že v teh počitnicah.
Posebno prosimo za podpiranje naše akcije zavedne uar. gostilničarje na naših obmejnih krajih, da si mladina lahko ogleda razmere na meji in da pride „svoj k svojemu". Odprimo domovino svoji mladini, da jo bo znala ceniti in ljubiti, odprimo jo vsem slovanskim dijakom, ki bodo gotovo tudi v poznejših letih radi prihajali v lepi naš planinski svet!
Pred izpraševalno komisijo v Kopru
se prično prihodnji izpiti za učno vsposobljenje v ponedeljek dne 6. maja t. 1. Prošnjo naj Pojdejo komisiji v roke vsaj do konca meseca aprila t- 1.
V tobakarni v veži južnega kolodvora v Trstu je sednj končno vendar dobiti vžigalic družbe sv. Cirila in Metodija. Slovenci, zahtevajte samo te — sebi v čast in narodu v korist!
Gasp&re Gozzi. Ta izmeček je bil že večkrat aretovan, a bil je vselej izročen roditeljem, da ga oni kaznujejo in posvarijo. To pot je bil pa odveden na policijo, kjer je najodločneje tajil, da bi bil on navajal brata Antona na tatvine, kakor tudi je tajil, da bi bil Anton njemu izročil ukradeni denar.
No, pridržali so ga v zaporu in moral bo odgovarjati na deželnem sodišču. Brata Antona so pa izročili roditeljem; mi pa menimo, da taki roditelji niso vredni, da se jim izroča otroka. Takim roditeljem bi se morala kratko malo odvzeti roditeljska oblast, ker se jim že ne more zabraniti, da bi spravljali otroke na svet.
Aretovan je bil včeraj v jutro na ljudskem prenočišču v ulici gaspare Gozzi 32-letni cunjar Ivan R., ki prenočuje na rečenem prenočišču. Aretovala sta ga dva policijska agenta, ki 6ta sumila, da je Ivan izvršil dne 7. t. m. neko tatvino na škodo trgovca z jestvinami Ignacija Mlakarja v ulici Pondares št. 6 in drugo na škodo vratarja iste hiše Antona Folkerja. Istega dne je bil namreč tedaj še neznani tat ukral iz Mlakarjeve kleti 10 buteljk piva in dva zaboja praznih
nova
manifakturna trgovina
s tu- In inozemskim moftkim blagom.
JOSIP SPEHAR
Trst, ulioa 8. GATEB1NA fttev. 9 (bivši trg Gadola)
Opozarjamo gg. trgovce, veletrgovce, buteljk, v skupni vrednosti 16 kron in 80
• • i i •• . ! .	J___21 - ~»	* <vn 4- n rrt in n r% __iaii tof--
tovarne in industrijalce na današnji oglas našega rojaka g. Vekoslav Plešničarja kateri zasluži vsestranske podpore od strani trgovcev ter popolno zaupanje od tovarnarjev in industrijalcev.
To je edino agencijsko podjetje samo
stotink; za tem je pa — vedno isti tat — z roko stri šipo delavnice Antona Folkerja, ki je čevljar, ter je ukral vrč za vodo, vreden 3 krone. Folker ga je bil sicer zasačil in prijel, a tat se mu je bil iztrgal iz rok in pobegnil. Nato je bil šel Folker na policijo
te stroke (jestvinske) v spretnih rokah našega in tam prijavil dogodek ; ob enem je pa po-
_____j'_i_„	T7j-.rlnl /1o cp i o tof- — str£i £inr> — ranil na
narodnjaka.
Za kuhinjo in dom. Kakor znano, je vtjiiki gospodinji v ponos, da prinese kolikor mogoče dobro, okusno kavo na mizo. Zlasti je tako pri nas. in zato je tudi Avstrija s svojo dobro kavo zaslovela po vsem svetu. Morda je torej tem boli umestno opozoriti na nov način napravljanja, ki se je izkazal za izbornoga. Skoro v vsaki družini rabijo dandanes Kathieineijevo Kneippovo sladno kavo. Napravlja se najbolje tako, da se zmelje v ne premajhnem loncu, polije z vodo in zavre. Potem naj se sladna kava še dobro izkuha pet minut; nato je počakati, da se zavrelica nekoliko usede, in naposled se z njo v strojč-ku počasi polije zmleta zrnata kava. Kjer ne
vedal, da se je tat — strši šipo — ranil na roko. — Ivan R. je včeraj na policiji tajil, da bi bil on oni tat, a pozvan je bil na policijo Folker, ki je odločno potrdil, da je ravno on tisti. Sicer je pa še imel na levi roki znamenje rane.
Našel je voz. Josipu Maseniču, ki stanuje pri sv. Mariji Magdaleni zgornji, je bil dne 19. m. m, ukraden dvokolesni voziček. Prijavil je bil to na policiji, a ta prijava ni imela nikakega vspeha. Predvčerajšnjim po-poludne malo pred 5. uro pa je bil Masenič v svobodni luki, in tam je videl dva mornarja — 28-letuega Ivana D. in 14-letnega Marcela V. — ki sta prevažala njegov voziček. Masenič je pozval redarja in dal oba mornarja
AU IJVJVttOl [iUIIJV	-------- — -J-----I-----« ,1	'	j .	.....
rabijo stroička, se zmleta zrnata kava kar aretovati. Mornarja sta povedala na policiji, -rese v vrelo zrnato kavo. Potem naj se vse da jima je bil voziček lc posojen. Rila sta premeša in počaka, da še „vleče" nekoliko izpuščena, a voziček je bil zaplenjen, minut, in končno se kava skrbno precedi. 2 kg kave je 25 letni dnmar Ivan B. Najrajši rabijo vobče na pol Kathreinerjeve,, ukral predvčeraišnjim na škodo trrdke Pcrisi. aa pol zrnate kave. Zaradi večjega prihranka Bil je aretovan in odveden na policijo, kjer pa se sme polagoma dodajati več Kathreiner-! so ga pridržali v zaporu, jeve in zato manj zrnate kave. Za otroke, i Neznani tatovi. Čevljarju Ivanu Ira-bolnike in slabotnike se priporoča posebno versi, ki je vratar neke hise v ulici delle
r. •	.	I	1	____•___ O-il. T7___A „	in nnonon +ot (itrPOl 1 -/ llpIAV.
napravlianje Kathreinerjeve kave brez primešane zrnate kave. Tedaj jo je tudi v loncu politi z mrzlo vodo in dobro izkuhati. Mali trud se obilo poplaća s tem, da se bolniki in slabotniki kmalu zdravstveno očvrste in da no otroci cvetočega lica.
Delavska prireditev. V soboto 16. marca t. 1. zvečer, vršil se je v novozgrajenih Viizela-dvoranah na Dunaju XXI, Pragerstrasse ples, katerega so priredili delavci in usluž-*>enci strojarnice in livarne Ph. M a y f a r t h * C o m p. n a D u n a j u. Ta ples, ki se jiae prištevati zaostalim pticam pustnih pri-1 reditev je posebno značilen, ker je dokazal, 4a obstoje tudi v današnjih, tako burnih ia&ih zavodi, v katerih vlada med delodajalci in delavci popolno soglasje.
Prireditev, čigar čisti preostanek gre podporni zalogi za bolne delavce te tovarne, je feila jako živahna. Posetil jo je tudi načelnik ivrdke gosp. Moser s polnoštevilno družino, s katero je ostal skoraj do konca in se prijateljsko razgovarjal z delavci, od katerih aluži večina 10, 20 in več let. Pri tej priliki je tudi podelil izreden dar podpornemu fondu.
Pri plesu je svirala godba Prvega delavskega fgodbenega društva iz Floridsdorfa, v odmorih pa se je produciral mojsterski du-»ajski kvartet „Edelweissa in kvartet na lok rWiener G*miitu. Plesalo seje do ranega jutra.
TBŽAŠKA MALA KRONIKA.
Žalostna, jako žalostna vzgoja otrok.
Ste-li že čuli o sedemletnem otroku, ki bi bil zaprt radi tatvine ?! Neverjetno, a — žal — vendar je resnično! Evo žalostnega dogodka : Tri ženske, in sicer Viktorija Cennini, Alojzija Štolfa in Ivanka Giani, stanujoče vse tri pri sv. Jakobu, so dne 11. t. m.
Sette Fontane, je neznan tat ukral iz delavnice v veži hiše par čevljev vrednih 10 kron.
— Trgovcu z manufakturnim blagom Justu Sluicchi na trgu della Barriera vecchia je predvčerajšnjim neznan tat ukral omot volnenega blaga, vreden 12 kron.
Smešnica. Uradnik na policiji jemlje na zapisnik aretovanega tatu. Potem ko je zapisal ime in priimek, vpraša: „Koliko ste star ?" — A r e-t o v a n i: „Štrideset let !u — Uradnik: „Oženjen __ Aretovani: „Da!" — Uradnik: „Z otroci ?" — Aretovani: „Ne, s Katro!«
Dvogl&vntk z odpadom. Je oeli stvar vsekako jako grda : a poleg tega tudi je nevarna, če tvoja pest ni prav posebno trda, ker v celem ti tedaj ni glava varna. Će pa mu črko prvo ti odsečeš in ga narobe Se potem obrneš: V ime ga krstno spreobrneš, ki je gotovo čestokrat izrečeš.
Rešitev uganjke v št. minole nedelje: PKAPOR—ROPAR.
Koledar la vreme. — Danes: Cvetna ne- j
delja ; Jaroslav; Krasa, device; Predrag; Vida. ob 2. uri popoludne H včeraj: lepo.	_
Nobena poštena konkurenca ne more nadkriliti nizkih
cen znane tovarne oblivala v ■ ■
MODLING
-U
TRST, Copso št. 27.
Delniška dražba s 102 podružnicami — 3000 delavcev lastni tovarni.
Čevlji za moške po
3-25, 3-50, 4-75,
pristni amerikanski
7-50.
Čevlji za ženske po
3*—, 3-25, 3-40, 5*—, 5-50, 6-—, 7-50. Čevlji za otroke od gold.
1— naprej.
gold. 6-25, gld.
gold. 4-25.
Tovarna pohištva v TRSTU
ulica della Tesa
itev 46
ZALOGA Piaua - -Rosario št. 1
KATALOGI, NACRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO.
Torama za obuvala
Jttddlitig
Corso 27
—	Jutri: Ozn. Marije 1 _
—	Temperatura včeraj :. | 14° Celzius. — Vreme ! m
V prodajainici
Struchel S jsritsch
TRST, ulica Nuova (ogel S. Katarine) SE DOBE v VELIKI IZBERI
fuštanji, flanele, volnena in svilena roba, nogovice, maje, rokovice, kožuhovina, pregrinjala, spodnja ženska krila, mali predmeti in razni najmoderneji liSpi.
OOOOOOOOOOGOOOOO
flntonio Alberti
3z9eiovanje in barvanje kožnhovine
Trst, ulica Ponziana 656
j Prevzema nr.ročbe in vsako povpra vijanje
Cisti in pere vsaio vrst Mnmm.
Na zahtevo prihaja tudi na dom.
V čevljarski delavnici
Josipa Skubić
Trst - Uia Giulia št. 22 - Trst
Filijalka: Via Molin Grande štev. 34
nahaja
?e
bogata izbera čevljev
za pspe, pspode iii n otroke
po zmernih cenah
Popravlja čevlje in prevzame tudi naročbe po meri.
Društvene vesti in zabave, i
Obilo zanimanja vzbuja vprizoritev „Divji lovec". Ta igra se je pred več leti predstavljala tudi pri nas in žela, kakor pov- ; sod. najlepši vspeh. Glavna junakinja te igre je Majda, hči rihtarja, župana. Ona ljubi ubozega, a pridnega in poštenega fanta Janeza, nje oče pa lakomen skopuh, noče o tem, beraču nič vedeti, ter jo proda oholemu, bo- j gatega posestnika sinu Gašperju. To je jedro j igre iz katerega se razvijajo krasni v srce I Bezajoči prizori. Obilo smeha vzbuja vaški revež (norček) Tonček, ki ve vse skrivnosti, j vse tn pn sv Jakobu, so one 11. r. m	* prekinjen in zvit kakor ovnov rog. i
pntirale na ondotm policijski koimsanjat ^Ufioje krasno narodno petje, s sprem-
ljevanjem orkestra. Vžitka torej obilo.
Dramatični diletantje na Prošeku
vprizore na velikonočni ponedeljek, dne 4. j aprila t. 1. v dvorani restavracije Starec na
Lepa Vida4, j
komaj sedemletnega dečka Antona V., ki stanuje z roditelji (?) v ulici della Guardia. Prva imenovana je na komisarijatu povedala, da jej je dečko malo prej v prodajainici
Zobozdravniški kabinet
t
sdravnik-klrurg - zobozdravnik dunajsko polikliniko
Via Barriera vecchia štev. 33
TEUrOH itoT. 1708
UMETNI ZOBJE Plombiranje po najnovejšem zistemn.
Izdiranje zob brez bolečin.
r . J. J .. . r. ~ i_	i- • j ii„ r> " ,1;«	aprila t. I. v dvorani resta
jestvin Alojzija Lebana v ulici della Guardia	pP	^^ y
ukral iz žepa novčarko, v katen^e rniela	Zftčetek'ob 5 uri £ ^ predskvi pleg. «0 kron denarja. Druga je povedala da jej deško šolo Dri SV. lake
K. RUPP.
je dečko dva dni prej v isti prodajainici
& k r a 1 iz žepa nov6arko, v kateri je imela £ JfJ™ «•»	>:'P
8 kron denarja, a tretja je povedala, da je
znesek K 50, katero svoto ie danes.poslal
šotpPFroS„ViZJaBkovcaU »Mek« (kostimi) angleške in francoske
narejene po uinovejih dimaisbk ii pariških Ml in nmi
kakor tudi
, X	- U-, - X -.	a njeeov dedič g. J o s i p K e n d a, restavrater	---—
dne 7. t m. izgubila novčarko, v katen e	J *	iQ možu,' . .	; DQrQl.e \*A
»mela 50 kron denarja, in da ve, da je to ^ 8mrtni	telji niBp0^abil našega ODleka Za plese IH pOTOKe HO.
novčarko našel Anton V. — Dečko je jokaje	narodne„a zavoda !	le »delujejo po men. Zmerne cene. priznal, da je vse res, kar so ženske povedale, b
a dejal je, da ga je navajal na to njegov brat 15 letni Dominik V., ki se pa klati okrog in ne pribaja k roditeljem. Ukradeni in najdeni denar da je on izročil temu svojemu bratu.
Dečka so vzlic temu, daje komaj sedemleten, dejali pod ključ, dokler ne najdejo njegovega brata. In tega brata, ki se po dnevu klati okrog po mestu in živi le od tatvin, a noči prespava po smetišnicab, so našli redarji predsinočnjim, ko je spal na cesti v bližini ljudskega prenočišča v ulici
(Dalje na 10. strani).
■i JKamifakturna trgovina m
firturo Jttodricky
Trst — ul. Belvedere 32 — Trst
Fuštanl za krila širok 90 cm po 36, 42 movI. Fuštanj veleur od 22 nvč. dalje, bel, siv L*» \ piquet fuitanj. Kotenina bela in siva. Maje, šjal; * in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala pregroge za mej posteljo. Kravato, srajce za rnožkfr in ženske. Krila, nogovice, tipke In žamet kakor tudi raznovrstne drobnarije.
LVVWWWW
R£33gSg
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
zdiranje zobov brez vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
k. J. Čertnak m g. Tuscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadsl
se izdelujejo po meri. Zmerne cene.
nI Vincenzo Bellini 13, II. nad.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspedneje sredstvo proti
IISU
prirejena v Trstu Rafaela godina, lekarna „tftla Jftadonna della Salute" pri ^	______od lekarnarjev : sy. Jakobu in Josipa 6o5ina, lekarna fynr Igea4, famelo ^
Steklenica^stuse K	Vne odroKlja man]e"o7I steklenic proU polt- poletju ali proti anticipatni P^iljatvi zneska 7 K franko} poStnme in ^oja
je
TEKOČINA GODINfl
-tran IV
»EDINOST« Ster. 83.
AGENCIJA
nameščenje v službe
raznih vrst. — Izbrano osobje
tolito za tekaj kakor uotraDje in TBanje deleže
c!lica Caserma št. 16, I. nad.
'rogerija Josip ZiaoniBO
i—•—•—V	■ M • • • •
Filijalka ria Prošeku štev. 140
^ Izbor drog, barv. 6opl6ev, pok os ti irfaxaov, fln. mile. — Zaloga mineralne vod«, oska za parkete, na mrzlo pripravljenega '.ropa tansarlndo, malinovca Itd. Itd«
■i,
ZafiSitM mlri: ..SIDRO-
t
•r^iLiniment Capsici G{
nadomestek za
Ankei*-Pain-Expe!leB*
je splošno priznano kakor najizvretneje bolu-blalujoče mazilo pri prehlajenju itd. — Ceua SO stot., K 1*40 ie K 2 : dobiva se v vseh lekarnah. Pri nakupovanja tega poTBod priljubljenega domačega sredstva naj se jeaaJje le originalne steklenice v Akalijah z na^o zaSuitno znamko : „SIDRO", potem je kupo-o prejel origmalui izdelek. — —
j Kichterjeva lekarna pri Zlatem levu
* i« ■ ■ *	oda/II	i ™
Trgovsko-obrtaa zadruga v Trstu
Via S. Francesco d' Assisi št. 2,1, n.
kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04
Poštno IranHnivnl račau 71C7«.
Sprejema liranilne vlojje od vsakogar, tudi če ni član, in jo obrestuje po
4i o
2 O
Sprejema tudi vloge /x> i K lin tedeu tako da se po 260
tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100. tako. da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2.
Nadalj&a pojasnili se ttlN r oradu med nradnlnu urami. l\ so: os dslavmlli cd 9. ao 12. topol, m od 3. do 5. popol.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu
regis trovan a zadruga s neomejenim jamstvom.
o © 0 O o o o
o o
o o
Kdor želi pristna, jamčena vina
naj se obrne na dobro znano ZALOGO VINA
DOMENICO RAVALICO, SSL
ulica, Nioolo Maochiavelli štev. 32. — Telef. 1729 kjer najde Istrska, Furlanska, Dalmatinska vina, Kraški teran
kakor tudi stara vina po nizkih cenah. Pošilja tudi na dom. — Za krčmarje in gostilničarje cone po dogovoru.
v PRAGI
LLIZABfclUiA ULICA Ste v a (nova)
Dnevno razpošiljanje.
Carlo Sella UeUa
i vstii. via S. Sebastiano 1, II. nad. PISARNA
z - Diiredovanje nepremičnin, posojil. {
■ - — zakupnin, zamen ""—
in sploh trgovskih poslov. ! .idne ure od 10. do 1. pop. in od 1 do 6. popol
V prodajalnici manufakturuega blaga
L G. Colombani
ulica Vincenzo Bellini št. 18
zimska doba kmalu končana, proda se cela zaloga blaga in fuštenja
po nizkih cenah.
Specijaliteta : bluze in obleke za gospe.
I/nT V3fch vrst črne in KUi barvane, vssh vrst:
rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila naj bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno in hitro
G1ACGMO FREGNAM di S.
Trst. ul. Caserma I f [poleg kavarne Sociale]
V Trstu, dne 24 marca 1^)7
Krojačnica
ožeglav
Trst, Corso 11, II. n.
Zadnji uzorci. Zmerne cene. Najveća hitrost.

a« zmtmm&t UK&ac
Azeglio Venturini
TRST, ulica Fameto št. 26 Krilnu uiuefna delavnica
za nadvraia in okvirjev
izdelanih popolnoma na roko.
Plastične slike v barvah.
Prevzamejo .se naročbe za okolico in deželo
ZačudenJe vzbuja l
Mesto K IS Je K <
Prodaja tudi koruzno perje za postelje.
m. ud. SERQUENI
nilca Laisi ia Paiestrina 2 (ogel si. Coroiieo)

via Torre Bianca 28 - TRST - via Torre bianca 28
Prvi težaški zavod z & uničevanje podgan, miši in mrčes o v.
tiotovo pokončanje stenic z lastninit (lialiifckoijsklini a araH
Pohvale parobrodnih društev, zavodov, hotelo/, gostilnic, tovarn in privatnikov so na razpolago klijentov.
m. BB.USINI
TRST uiica Ponterosso štev. 6
BOGATA ZALOGA
umetnostnih predmetov
Škatljice barv za darove.
Kdor hoče hitro in dobre prodati hiše, posestva, dvor-ee, stavbišea, naj izvoli to prijaviti
TRIESTE OFFICE
via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : : :
ašpar Hvaiič
^ Oorica
ulica Morelii štev. 12
Krasna Glorm remontoirska srebrna ur::. »< močnimi pokrovci in 7. odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, toćno iduća, 3-Ietno jam i to pošilja po povzetju z u eimo K 7
Tovarna ur I. K (i \ I G
Dunaj, VI., Westbahnstr. št. 36/317.
Veliki parni zavoa
za pranje in likanja m lesk
perila, ki se tudi popravlja.
FANNI SAMOKEZ
Trst, al. Romagna 4, I. nad.
Vsprejema vsakovrstno delo po najnižjih cenah, berilo odna8^ in prinaša na dom brezplačno.
V nadeji, da me polastite s svojo nEro-a'oqW lelita *e udana	JP SAMOKEZ
oskrblja prevažanje pohi-i štva in drugega blaga po suhem in po morju. — OENB ZMERNE.
TVRDKA
ffi"
je otvorila novo zalogo
koroškega lesa
v ulici Antonio Caccia st, 17 (ex Androna del Moro)
KOSzcra£irčHS CENE.
JOSIP ROŽE
Trel
mizarski mojster ulica Giulia Štev. 10, Trat
izvršuje
usakourstna mizarska dela.
Posebno pa se priporoča slovenskir konsumnioi, posojilnim in drugim z» *odom po dfželi za nove stavbe.
tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza delia Caserma šfev. 2 u lastni palači
(Vhod po glavnih atopr.Icah) TELEFON 952
ima na razpolago
Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in proti požar«, v kateri so shrambice. ki se odda jejo strankam v najem in sicer :
za celo leto kron 30 pol leta . 20 četrt „	12
za en mesec „ ®
Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm .široke, 4-b cm globoke.
Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno
shranijo to zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. == Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah.	1 "

v,vv>
FOTOGRAFICNI ATELJE
Gioigio Fadovan
Trst, Via della Madonnina 31
ravi ruski kaviar
ruski Čaj, drške oljke, Jfovc m-ske sardine ter raznih delikates, vdobl se najbolje in ceneje pri
Franu Vertovec
TRST, ulica Caserma štev. 14.
(vngal ulice Molin piccjlo)
Elmilio Uber
Delavnica godbenih instrumentov Oia delle geccherie štev. 36
FILIJALKA: VIA 01 CAVANA 3.
HeispdajapiBneinstrMBnie
Popravlja po zmernih cenah.
Zaloga fotografičnih predmetov.
SPECIJHIilTETA KODAK itd. Fotografira se ob vsakem vremenu.
Jfova zaloga krompirja m
kkbftA 70\\* rc pa, 2:rali „kok-
prodaji po nirkih cmh
Uiktop Sankouić, Trsi
=== ulica, del Gcl«l St«v. 7,	~
Kupule »*epo. grah in kromoir.
V Trstu, dne 24. marca J H07
»EDINOST« štev. bo
Stran V
Razne vesti.
Nemška pomorska ekspanzija —
Najveće poštno parobrodno društvo na -vetu ..Severonemški Llovd" je dne 20. ebruarija t. 1. proslavilo svojo 50. letnico. Že dolgo let sem se razvija nemška trgovska mornarica. Trgovske pogodbe od .?ta	so odprle nemški industriji nova
ita. Pred temi pogodbami je bila dovršila notranja parobrodna mreža, ki je
-	ala milijardo in pol. a je potrojila promet .a rekah in v kanalih. Pomorska zveza je svajala načela nemške kolonijalne politike,, ateri se je protivi! Bismark, zagovarjal
je pa cesar Viljem. Ta nemška politika je nela za posledico, da je Nemčija pridela kolonije v vztočiii in zapadni Afriki,. ian-Han na Kitajskem in Karolinško »tovj«'. Nemška vlada in brodolastniki —. -.e hotc-ei biti odvisni od inozemstva
od leta 1 sTO do lfHO zgradili B velikih adijedelnic, ki so lahko tekmovale z an-^ležkiiiii ladijedelnicami. Leta 1882 je An-' ^iežka potrebovala 10 dni priprave, da je iposlala v Egipt 1G.000 vojakov, ki so! ' »speli tjakaj v 2u dneh; a Nemčija jej . j vodom ckspedicije na Kitajsko poslala akaj v Hi dneh 18.500 ljudi z 20 trgovskimi adi jami. Nemška je hotela dobiti nad-ado najprej na Daljnem Vztoku, potem t v Sredozemskem morju, in z vstrajno nergijo je ta osnova tudi izvedena.
Leta 1903 so najveće ladije ki so jlule skozi Sueški kanal, bile nemške. — očim je „Severonemški Lloyd" vršil brzo poštno službo, je proga „Hamburg-j .inerika4* prevažala na svojih velikih pa-, obrodi h blago. Vsled svojih drznih po-, etii je prišlo med tema društvoma do,
-	porov, toda vsakikrat jili je cesarjeva j eseda zopet poravnala. V desetih letih se
nemška uvozna trgovina s Kitajsko od in pol milijona zvišala na 46 mil., iz-j _>zna trgovina pa od 8 na <>7 mil. \ se, j ir pridobiva Nemčija, izgublja Angležka, j i to je eden vzrokov njune medsebojne! mržnje. Tudi z obalno plovbo na jugu Ki- j vjske silno konkurira Nemčija z Anglijo,: i je nekdaj imela tamkaj monopol. Do c-ta : <>:j so francoska, avstrijska in tali-anska društva opravljala službo po Sre-ozemslcem morju, a sedaj plovijo tudi ukaj nemški parniki, akoravno se jim to -e izplačuje, toda s časom izgine tudi ta ieficit. Velevlasti so že pričele delal i proti; iemš!d ekspanziji na Sredozemskem morju.; Nedavno je bilo na poziv angležke vlade istanovljeno v Egiptu novo parobrodno iruštvo, da pobija nemško tekmovanje na ieksandrijsld progi. Njegovi parniki, ki o"4 e naročeni, bodo pot iz Marsilje do Alek-iandrije prevozili v 70 mah. Lahko je! predvidjati. da bo ta nemško-angležka' r orba huda, a nekdaj na Sredozemskem uorju močna Francoska bo imela v tej torbi vsporedno ulogo.
Severo-nemški Llovd je ustanovljen v! i remenu dne 20. febr. 1857 s začetno glavnico 3 milijonov tolarjev v zlatu. V začetku je imel samo 3 male parnike za -lužbo med Bremenom in angležko vz-očno obalo. Pozneje je na Angležkem na-očil 4 parnike za redno službo med Nem- j ko in Severno Ameriko. Tako je bila: istanovijena plovba med Bremenom in \ew-Yorkom. Pozneje je bil društveni glavnici „Severonemškega Lloyda* dodan ovi milijon tolarjev, leta 1864 je bila del-' ničarjem razdeljena 8°/0 dividenda, a malo! pozneje 15°/0» dolder ni bila uvedena nova proga med Bremenom in Baltimorom in redna proga za Antile in za -Tužno Ame-i iko (leta 1875). Yr treh letih je promet1 ako narastei, da so morali število parnikov za to progo podvojiti. Od 36 parnikov, :i jih je imel „Severonemški Lloyd% bilo e 29 prekooceanskih. Vsa flota je pred-| -tavljala 100.000 tonelat. „Severonemški j doydt: je postal četrti v redu velikih paro- J :»rodnih društev. Po emisiji 15 mil. mark v obligacijah si je „Severonemški Llovd* , nabavil nove luksurijozne parnike.
Leta 1885 je „Severonemški Lloyd" .sprejel ponudbo nemške vlade za Daljni Vztok in Avstralijo v iznosu 5 mil. na leto, er je uvel dve progi. V začetku so šle =labo, ali nemška vlada je povečala subvencijo in podaljšala koncesijo za 25 let. "ako je tudi to podjetje začelo vspevati. .eta 1894 utrdil se je „Sev. nemški Lloyd { e bolje v Italiji ter uvel progo Genova-1 Tibraltar-New-Vork, izlasti za izseljence, i
To prinaša društvu velikih koristi. Zasedaj, dokler ne zgladijo angležka parobrodna društva novo naročenih parnikov, so na atlantskem Oceanu na j hi t rej i nemški parniki, ki vozijo na uro poprečno 22 vo-zalov. Vsi ti parniki so zgradjeni v nemških ladijedelnicah. Nemško trgovsko mornarico so povspešili občni razvoj industrije in izseljevanja, največ so jej pa pomagale vladne podpore. Cesar se ni bal dotakniti tudi vojnega zaklada, ko je bilo potrebno, da se priskoči bremenskemu društvu na pomoč. Tako dela Nemčija za svojo trgovsko mornarico.
Po reškem ..Nov. Listu"
Švicarske gore so se znižale. Vse
švicarske gore so se znižale za 3 m. 26 cm. To pa se je zgodilo na sledeči način : fz ženevskega jezera štrli visoka skala „Pierre a Niton". Leta 1820 so jo zmerili ter našli, da je 376 m 85 cm. visoka. Po tem znaku so nato preračunih visokost za vse švicarske gore. Sedaj pa se je izkazalo, da so se leta 1820 zmotili za 3 m. 26 cm. vsled česar je treba vse visočine na kaiasterskth kartah popraviti.
Čaj kitajskega cesarja raj, ki ga pije kitajski cesar in s katerim pogosti odlične svoje goste, so pripravlja zelo skrbno. Prideljnjejo ga v posebnem vrtu, ki je ograjen z visokim plotom. Delavci, ki obirajo čaj, ne smejo več dni poprej jesti rib, da njih sapa ne vpliva na aromo čaja. Razen tega se morajo ti delavci trikrat na dan kopati in nositi rokavice.
Ruske petrolejske ladije. Plovnost reke Volge s pritoki znaša 15.700 kilometrov. Na tem ogromnem plovnem prostoru vozijo največ petrolejske ladije, njih 1400 na leto, ki prevozijo okolu 2.175.000 tega produkta. Ve čim a so ladije lastnina trgovcev s petrolejem. Najvažneja pristanišča ob Volgi so: Cacicin, Saratov, Kazan, Nižnij Novgorod, Kostroma, Jaroslav in Kubinak. Iz teh mest se razpošilja petrolej po vsem svetu.
Kaspijske ladije vozijo petrolej iz Bibi-Eibatu v liaku, od tamkaj pa v Astrahan. Teh ladij je okolu 300, ki imajo prostora za 195.000 ton. petroleja. Daljava med Baku in Astrahanom znaša 950 km., a to pot prevozijo ladije v 34 urah.
Xa Črnem morju plovi 120 ladij s petrolejem. Glavna pristanišča so Novoro-sijsk in Batum. Od ladij s petrolejem jih na Črnem morju plove 90 odstotkov pod angležko zastavo, ostale pa pod zastavo belgijsko, rusko, nemško, francosko in grško. Ladije plovejo največ pod angležko zastavo, da se osvobode velikega davka, kajti angležke ladije plačajo najmanje davke. Zato niso te ladije samo angležka lastnina.
Siamski princ — doktor. Siamski princ Dilok, sin vladajočega kralja je bil na državnoznanski fakulteti v Tii-bingenu promoviran doktorjem: njegova disertacija je obstojala v nalogi: „Študija o poljedelstvu v Siamu". Brat novega doktorja, princ Kangsit, se uči sedaj državno-znanstva na vseučilišču v Heidelbergu.
Dete brez možganov. Pred nekim angležkim sodiščem je došlo do pravde radi nekega novorojenega otroka. Pozvani zdravniški veščak je konštatoval, da se je dete rodilo brez možgaii in kakor tako ni moglo živeti.
Kakoršno delo, tak račun. V cerkvi samostana Sv. Genovefe v Parizu popravljal je leta 1759 kipar -Jacques Chauc-quaine različne kipe. Uprava samostana je zahtevala od njega točen račun. Kipar je napravil nastopni račun: Popravil in prebarval deset božjih zapovedi 5 fr., ar-hangelu Gabrielu pozlatil desno krilo 2 fr., očistil služabnico Kajfeža 4 fr., Fabiji-nemu sinu napravil par opankov 7 fr. Podkoval Bileamovega osla 6 fr. Izgubljenemu sinu popravil srajco 3 fr. itd.
Civilna in vojaška krojacnica
Bogata zaioga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-===== meiov »padajočih v krojaško obrt. ===== Odlikovan dne S. aprila 1 906
d« XXVI/. meinarodni razstavi ▼ Ptiizu s ča»,tno diplomo, Čutnim križcem ia zlato kolajno ia na H. mednarodni razstavi v Brnselles u z Dajvečo odliko „GBASD PR1X- diplomo.
flaročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
/f	Z od ičnitn spoštovanjem
AVGUST ŠTULAi*
Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici št 6, I. nadst.

Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste.
V apnenicah je vedno pripravljena ia se lahko v.«ak ća-; kupi :n dvigne v .3 a k a množina apna. — To apno prodaja tudi
Csris peteani, Zrsf — Via delle $cque št. 10
TELEFON št. 20.
komisijonar in zastnopnik ulica CHIOZZA 45
Izključno lastrpuik z zalogo na debelo in drobno
L7.£IJIH"LUJ ZiiSL'.-pilIK. 3S	UO. ucui'iu ili uiuuuu
Cšrraeizin. - Licht D. R. P. 126-135 (Mannesman) |
Deložarna luč, takozvani električni piin, 100 sveč svetlobe, prihrani se 40 /0 na plinu, prihrani * se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin p-> tovarniških g enab. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 avefi svetlobo. V 15 urah i leja. Zaloga papirja, apaniranegii stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla
kamenoseke.
RAVNIK
namizno vino iz najboljih dalmatinskih kleti; vino istrsko, desertno vino iz leta 189? ; šumeči rofošk. zadarski maraskin, luk-sardo itd. — tropiiiovec, pristno olje iz oljk, likvorjev in Špirita, naj se obrne na Za'ogo, ulica Farneto 3
u
ZOBOZDRAVNIK
Univ. M. Dr. MaKso Brlllait
v TRSTU ulioa 8* Antonio It. 9, n. nadrtr.
IzvrSoJe zadelanje z emajlem, porcelanom
srebrom iu zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor
tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol.
/vvvvrmvmvv vrvvvvvv'rvvvvvv v
JPropsss
Via Farneto štev. 3
i
pijanost ni več
Vzorec tega čudežnega izdelka ..COZA" se pošlje brezplačno.
Moro se tlati v kavi, v mlekn, v pivu, v Tinu ali v jedilih ne <la bi pivec to zapazil.
Prašek „COZA" uCitikuje Čudovito, tako, đa se pivcu pristu<li alkohol in vso alkoholne in rnoCno pijače. Ta praSek dtluje Utko mirno in gotovo, da niu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zrpazi!, kaj je resnično prozvročilo njegovo ozdravljenje.
PraSck ,,OOZA ' je prinesel mir v tisočtre družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih tseb je celo napravil čvrste, močac in vsacega dela zmožne ljudi. Ta prcSek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na praro pot sreče ter je podalj&al za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni pra&ek, poS.je vsem oniui, ki zahtevajo, knjigo s pojasnili in en vzorec. Dopisuje se * italijanskem jerikit. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv.
COZA ISTITUTE ČL^MS
pisma je djati znamko S5, na dopisnice za 10 stot.
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, via delle Ombrelle št. 5
Guido e Ugo Coeti
100.000 buteljk od šampanjca

za refošk
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanje, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in l in pol litra. Damjane iz = stekla opletene.
prevzamejo se dopošiljatve na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
Marija Fonn - Trst Scf XV,t™
kap. Postreže tudi vsa parobrodarska društva. Veliko skladišče trdih in slamnatih klobukov. Velika izbera zimskih kap. Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Agencija MERKUR
TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef. 1874
in zastopstva
Informacijska pisarna.
Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-ffleto-dijevo ličilo, pražke gnjati, surovo maslo, med itd. itd.
[ Slcrilf avac Sternit
je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GLiflVHlH MESTIH.
======= Vprašajte vzorce in kataloge v	=
Tovarni cementa portland LEN6ENFELD Trst, Scala gelvedere št 1, lekfon 105?
Btrau VT
►EDINOST« štev. 83
00B1SKA UMA POSOJILNICA;
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr
7 lastni h 111.
-----
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: 1
Hranilne vloge se obrestujejo po 4V//0 Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpo-1 vedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojilo: na vknjižbe po 7s% na' \ arščino ali zastavo in na racnice po 6% j Glavni deleži koncem leta 51/*—.
Stanje 31. dec. 1£K)4 <v kronah;: Članov 17S1 2 deleži K = 113.382. — Hranilne vlo-e 1,554.08913. — Posojila 1,570.810.39, Vrednost hiš 110.G75.— (v resnic: so vredne več). — Rezervni z a i o g 75.101 01.
P fittorlzovana mehanična dcUlnica O
koncesijonhrana od c. k. nameatni&va v Trstu
za inštalacije plina, vodovodov in tovarna aparatov za acetitali plin
zapriseženega izvedenca
JOSIPA. JESCH
TRST. ulica Acquedotto 22 — Tel. 1448 Q Izvršila je nad 15O inštalacij.
VELIKA ZALOGA
apnenega karbida
sodćeki od IOO kg kro« 30; 50 kg kron 31; zrnato kron 32 za IOO kg. - člate tet«, ambalaža, zastonj.	..
V Trstu, dne 24. marca 19C ZASTOPNIK :
$lberto cedesch
TRST CORSO štev. 4
III. nadstr.
Večkratno odlikovana
prva in edina
PrTi £ia?Li Soncssijoniraiii imi za
Hranilne vioga se sprejemajo
Telefon 5tev. 79.
od vsakogar.
Kdor si hoče nabaviti manifakttir-nega, blaga po niski ceni, naj
se obrne do dobroznane prodajalnice
Barriera vecchia št. 2L
Za Istro. Goriško franko na ladjo ali postajo naroČnifca
PAOLO PATRIZI, Trst
ulica San Lazzaro štev. g.
Dr. Fran Korsano
specijalist za slfilStižne In kožne bolezni Itd v Trstu ima
svoj ambu/atorij - - i t Bliei S. Nicclo st. 9 (nad Jadranko Batioj
Sprejema od 12. do i. In 5.1/, <io 6.1/, popol.
-^✓n v TRSTU
artistična v!ivanja
Romeo Capgna
Trg della Valle in sv. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 1673
Podjetnik OTTO HOFEF
Trst - ulica Fonianone št. 11 - Trst
Obrniti se je tudi na mircdilnico NflGELSMlDT, ulica Sebastiano
--- TELEFON 5t,	-
Podruž. BRNO (Mcravska) Chechnergasse 3
lor rjij nje rUaioje i a m-
v?ako, kil<«t»r.rt ri '•■<-':! KX virvii'«-1«.? če L j v iu trlHi'ei j*	('.iveuj® rti !.-
karj^ | o 7. o'jcin, f!ia;>: jc	ir»K — f« :	term
-.w«r:*ki uj.'ea!. - Jtraks p od je t; s v BESU. Doigo:<-t/»Ji Sn zz.■_•> ?a!i>;uVao čiMtn aa strari primerno
@
N:iroOIx! po uajuižjlh cenah.
delalnica
Mehanična
Vir zdravja
so alkohola
■	proste pijače
* ' i
- , med katerimi so nedosezne
s pomočjo
MAKŠNERJA
šumečih limonadnih bonbonov
(malinov, limonin, jagoden, črefinjev in marelic en okaM prirejene Sumeče limonade. Na leto se porabi nad 40 milij. komadov.
Prvo češko delniško društvo za oriet. sladkorno blago iii čokolado prej A. M A USNE K
Kraljevi Vinograd/ (plzenka Češko)
Glavno zastopstvo : DUNAJ VI. Theoijatdjasse st. 4 v bližini Naschraarkta.
Trgovina z urami
o Antonio Bucker
^ Trst, ulica Barriera vecchia 19.
o o o o o
Tapecirska delalnica	.
ivan krstnik cAzoRzi * Aiank lantsehne
TBST ulica Dom. Kossettl št. I S
(vogal ulice Stadion)	' £
Izvršuje vsako tapecirarsko delo z največo ! g hitrostjo, eleganco in po zmernih cenah. | 0
Specijalitete:
r
Velika izbera zlatih in srbrnih 0	_	, ^
epnih ur za moške in ženske, a okrafienja sob, stanovanj m ho celo v f
i to ! r\rnnAlol Vin- V :	i ^
fc'obne zidne ure [pendolej, bu uilnice a gld. 1'50 in več z
jamstvom za dve leti.
Izvršuje poprave z največo natančnostjo. Cene po dogovoru.
0
8 0
0
Vsakovrstne dekoracij«
f.pcrtot
urar
Trst. ulica Poste Nuove 9
Žepne ure najboljših tovarn
Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zeto nizkih cenah.
coaooGGOOooaoooo
Posestvo, valjični mlin in še ena vodna moč v ljubljanski okolici pol ure od železniške postaje vavava
se proda iz proste roke«
Posestvo je posebno pripravno za živinorejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči za prodajo vseh gospodarskih pridelkov. Več pove TOMAŽ JEŽEK, posestn v Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano.
ooooo

-i ♦ • ♦ ■ ; ♦
Pojdite vsi v
trgovino z obuvalom
GIACOMO GIACOZ
Piazza Rosario št. 5 (nasproti ceri?e st. Petra)
Zaloga obuval izdelanih v lastni deialnici, za otroke, ženske in moške. Sprejema naročbe pa meri po takih cenah, da se ne boji tekmnovanjo
TAPECIRARSKA DELAVNICA
K. GANARUTTO
Trst. Piazza scuole israelitiche štev. 2.
Prevzema vsakovrstne poprave in izdeluje Vajfinejia dela po oenah brez konkurence-
GOOOOOOOOOOOOOOO
Zaloga gramofonov
znamenitih in navadnih
s SPECIJALITETO plošč in drugimi potrebnimi predmeti.
Flošče COLUMBJA FAVOSITE GEAMOFON ODEON FONOTIPIA do po konkurenčnih cenah oso
C. PUPIS, Trst
uiica San Spiridione štev. 4
Popravlja po najnižjih cenah
IVAN KRAGL & Co.
Trst. ulica Giuseppe Gatteri šl 40
(vogal ulice Pieta)
Mehanična delalnica
za popravljanje strojev, kotlov* seealk vsakega zistema, motorjev na plin In bencin, lltogrrafićnih in tiskarskih stro-lev, poljedelskih strojev vsaka vr*te!td
nnnn
0 priliki velikonočnih praznikov
«e vdobi
i
v trgovmi z obuvalom
L. CHlAfiĐUSSI
ul. S, Giacoio 3. na mM uligb ii Bioorp.l
VELIKA IZBERA raznovrstnih moških ženskih iti otroških oouvalj Obuvala iz platna.
Cene, da se ni bati konkurence.
zapriseženi cenitelj TRST ulica Geppa štev. 12
^ Ekskluzivno zastopništvo in zaloga nvetovnozuane tovarne tolea (bicškijev in motociklet) .Styrla- tvr-dke Jooh. Paoh & Co. v Gradcu.kakor tudi tu-in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin.
Zaloga in vpeljava električnih zvoncev
sprejES k'aEor^o si bodi popravo i STDii stiofo.
Ceno
pristno
ej
ANA SEMULIC
Bogata čzfoe^a
Trst, trg Belvedere štev. fO
Lastna delalnica. ul. Ruggero Klanna
iz prve roke prodaja
Sebastijan Luk
irgo\?ec v Kringi, pošia Tinjan (Rntinjana) pri Pazinu v Istri.
j Vino posilj:i v sodčekih od 5b litrov na] ; proti gotovemu denarju ali proti pobtnr ! povzetju franko. Železniška postaja sv. Pet v Šuuii (S. Pietro in ^olva). Su zahtevo pošilja tudi vzorce.
lOSiP PEGAN - i rst
ulica Tor-ricelli 4
j V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne Oglje, 0rV2, Oglje Za p2Č pm VVSU- ZmZTUZ CCfll in poatiežba poltena in natanćnn.
Gospe iz mesta in dežele se lahko zanesljivo obrnejo do diplomirane
4. BABICE *
M. K6ts v Trstu
Ul. Giovanni Boccaccio št. 2, I., vrata 5
ka era ima dvajsetletno prakso in je bila kakor babica v glavni dunajski bolnišnici. — Najbolje reference. — Higijenične sobe in kopelji.
Daniel Kremser
tavama FABRIS Bi 3. Ao L nri popol kupujem in prodajam
zemljišča, posestva, stavišča, dvorce, hiše v mestu in okolici, zamenjavam iste preskrbujem posojila na vknjižbe.
G. WEISS
optik iz Bavarske
TRST — CORSO ŠTEV. 704-1. — TRST. i
Foipisani priporoča si. olCiiistin stoio
zalogo dalmatinskega vina
Za bolne na želodcu.
V-akateremu, ki si nakoplje želodčne bolezni 3 prehlajenjem ali 3 prenapolnenjem želodca, vživanje pomaukljivib, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, t. nerednim
življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko
probavljanje ali zasliženje priporoča *e dobro- domače zdravilo, g kat £ egi» izvreto zdravilno delovanje je že izza "več let preakuSeno To zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
To zelllčno vino Je sestavljeno od Izvrstnih, zdravlnomočnih zellič ln dobrim vinom, Jači in oilvlja prebavni sistem oloveka. Zeli*6no vino odBtra njaje vse nerodnosti v krvnih ceveh in Je vspeftso za novo napravo zdrave krvi.
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore ae odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vioa, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih . bolečinah, na želodcu radi pojavljajo, ocwtranjajo se često že po enk ratnem pitju tega vina.
Zapiranje človeške potrebe ^^^.rM^.ro^.r-
njein tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in fif-temu vratnih živcev (haemorrhoi-dične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliiono vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebav-nemu ziatemu povzdigo in od^tranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvari ne. ———■ ———
Mršav pogled človeka, in pomanjkanje krvi, t^lŽ^
slabe prebave, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehuega stanja jeter.
Pri popolnom pomankanju volje do Jodi, pod nervoznem zbeganjem ii
otožnostjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat tatim bolnikom hiranje.
g^ Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči sveža vspodbujo.	Zelifično vino
podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspefiuje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene čuta m podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
__--^ »foVT^n^fth nn F S — in 4.— v lekarnah v Trstu,
nahajajočo se
v ulici S. Francesco d'AsBisi it. 2.
Velika zaloga barometrov in termometrov.	in gostilne
Specijaliteta očal za obvarovanje vida. uL *°magna ^ in ul. Giulia 5t. 71
— Velika zaloga umetnih človeških oči
Cene zmerne,
Samo izvrstni predmeti.	IQQQQQQQQ
v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste	^liite Dvornik
trgovec z vinom.
J Uri J, Aiuiuiu, vcuaui:, » ijijju. jiui	* --------* , , * , .. .	.. , ' r. ,
Noven gradu, Poreču. Pulju, Rovinju, Labinju, Cresu ^rku Kraljevič. Fuz.naa, Danicah, Čemombljn, Metliki, Novemestu, frebnjem, L;tiji, Ljubljani, Kamniku riko-SSki, Kranju, Tolmin, larceniu, fctanjelu Codroipo, St. Vidu ob Tagh.mmtu lorde-none, Motta di Livenza, TrevlSo, Lošinju, Seoju ltabu, Novem Cirkv.ni,., Ogulinu, Vrbovsko, Karlovac, Jaška, Samobor, Hrež.ce, Kr^ko, Podčetrtek Pregrala, R,ga«c. Celje, Pliberk. Radovljica. Tržič, Tiviž, R.goiato, Pie;e di Cadore, feerar_lo, Longarone, Beliuno, Conegliano, Padovi, Chioggia, Rovigo, Pago, Zadar ; nd. kator tudi v lekarnah v^eh drugih večjih ali manjšin krajev Istre, Dalmacije,cele Avs;ro-Ograke in sosednjih deželan.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrecno
Hubert UUrich-ovo Zeliščno vino.

V Trstu dne 24. marca 1907
> EDINOST e št. 83
Stran VII
Odhajanje in prihajanje vlakov
Državne železnice
Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
Trst— Rovinj—Pula (Dunaj)
5 30 0 Herpelje—Rovinj—Pula. - 20 0 Herpelje — Divača—Dunaj. £-50 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
4.— 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). B Herpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9"2O, 3, 815)
Ob nedeljah in praznikih : 2 26 Boršt—Draga— Herpelje—Divača.
Trst—Boje—Poreč.
»•»o 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3-JJ 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper in medpostaje tle do Buj) Trt^-Gorica— Jesenice— Cp'ovcc— Beljak— Monakovo.
er_ 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9-57)
—35 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 957) Jesenice— Beljak—Celovec—Pra^a. — C Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Bel j ak—Monakovo. 12"5> 0 Općine--Gorica .in medpostaje) (Prvačina— "" Ajdovščina : 3^) Jesenice—Celovec. 3 *2 B Opčine (vlak se vstavi s.imo za vstop) Gorica "" (ia medpostaje) Jcsenice-Beljak-Celovec-Praga 4*3^ 0 do Gorice in medpostaje.
o Općine-Gorica (Prvačina—Ajdovščina: Jesenice—Beljak— Monakovo.
O! nedeljah in praznikih :	0 do Gorice (Prva-
k na—Ajdovščina :
OI 'HOD iz Gorice v Ajdovščino: 915,	9"2£-
Trgovina z manufakturnim blagom
Rossit & Kanoioh
Nasledniki Lulgl Rleel-Ja
Trst - ulica Malcanton St 10 - Trst
Za zimsko ietno dobo
vdobi se po najnižjih cenah :
' Blago gladko za gospe . . . j „ ribelin „ „ . . . . Fuitanji žametasti novi vzorol a križnim tkanjem n. „ „ navadni novi vzorol „ mciani „ „ . . .
VEUKAVBKA I1LOOA
maj, nogavic, volnenih rut, ttanelnih ialmv, iccccoc -volnenih in svilenih preves.
Trgovina z manufakturnim blagom
Trst - ulica Malcanton št. 10 - Trat
B
t bS 0
o
b 25 0
1 -<£ 0 B
Trst—
Prihod v Trst. V liaiiio preko Kcrm'na In Vidma
preko Nabrežine v Kormiu, Videm, Milan, Rim. v Koimin (se zvezo na Čcrvinjan in Ajdovščino) "Videm, Bccke.
v Kormin (;e zvezo v Ajdovščino) Videm-M iko itd.
Do Gorice— Kormina—Červinjana.
do Gorice, preko Kabrc2ine (se zvezo v Ajdovščino)
do Kormina preko Bivia. do Korrr.ina (se zvezo ca Cenrinjan).
7'iS B 9 55 0
6-J5 • 1-30
Ljubljana—Dunaj (Rcka-Zsgreb-Budimpešta) Ostende.
v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, v Ljubljano, Dunaj, Reko. v Ljubljano, Dunaj, OstenJe, Reko. v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, v Ljubljano, Duns-j, Zagreb, Budimpešto.
7-45
1105 p-b*
Pula—Rovinj- (Dunaj i
0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medposiaj. 0 lz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 0 z Dunaja—Dh..Čc—Ilerpclj in medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj.
B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj.
Ob nedeljah in praznikih : 9*28 iz Herpelj in Divače.
•> 20 0 lz 12'6& 0 iz 8 « 0 12 MoĐSkoVG 5'— 0 iz 0 iz B iz 0 iz 0 iz U iz 0 iz
715 12.— 12.«
8»
1-5
Poreč—Buje—Trst.
Buj, Kopra in medpostaj. Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. —Prcga—Cclovee—iessnice—Gorica—Trst Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. Gorice in medpostaj, Prage, Dunaja, Celovca Gorice. Celovca, Trbifa (Ajdovščine) Gorice, Opčin. Mor.akova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. Celovca, Trbila, Gorice, Opčin.
Vozni red parnikov.
ODHOD in PRIHOD.
Istrska proga.
(Parniki odpotujejo vsaki dan)
TRcšT-MJLJE: (par „Epulo" iu „Gianpaolo") 8 — 12-15, 2*3<>, 4'10. 6*30 *)
S. MAKC55 MILJE T(ob "nedeljah in praznikih) S —, 12 —, 2'30. 6 45.
M11.JE-TRBT :^-05,"9-30, I jo, 3-30 5.30.
MUJE-?. MARCO : (ob nedeljah in praznikih) 7 05, 8*30, I-™,
TRST-KOPER : (par. „Santorio*, „S. Giusto" in „C»-podistria«') 7 45 12'—, I2<£, 2	(ob ne-
□edeljah in praznikih); 7-50, 11'—, 12.05, 2*i£, 5.
KOPER-TR3T: 6*45, 7-45, 9-—, l-so (ob nedeljah rn prazn. ): 6*15, 7-45, 9*—, I—, 4'—.
TRST-ISOLA-riRAN : 10 30, 4 —.
PIRAN-TRST : S 30. 12™.
TEST-UMAG: (samo o "delavnikih) 3'30.
UMAG-TRST: 6 —.	™	™	. -
TRST-ROVINJ : (Vstavi Be: v Izoli, Piranu, Umagu, MOSSlt & &MC1CII Cittknovi, Poreču in Veraaru) torek, četrtek	Nasledniki Luiri Klcci-1a
in soboto : 6—.
ROVINJ-TRST: v ponedeijek, sredo in petek 7 30.
TRST-PULJ : Postni parnik. (Vstavi se : v Piranu, Salvore, Umagu, Cittanovi, Poreču in Versaru. vaški dan : 7*30.
PULJ-TR3T: (Po5tni par.) vsaki dan . 6*30.
TRST-PULJ: Trgov, paraifc (Vstavi se v Poreča, Veraaru in Rovinju) v ponedeljek sredo in petek : 5*—.
Pi l J TRST : (Trg. par.) v torek četrtek, soboto 5'— * Eventuelno.
Furlanska proga.
T RST-M1R A M A R- G RIN J AN : v*aki dan 9.30 in 3 -
GRINJAN-MIRAMAR-TRST : I—, 6 —.
TRST-SESLJAN-TRŽIĆ (Monfalcone): 3 —.
TR^lĆ-(Monf.)-TRST: 7 —.
TRST-GRADEŽ: /parnik „Magdala") v torek, četrtek j in soboto: lsd'—.
GHAPEŽ-TRST: ponedeljek, sredo, petek. 7—.
Dalmatinska proga
Avstrijski Llovri.
TRST-KOTOR : (Brzopamik „Graf \\'urrabraud") v četrtek: S-—, vstavi se: v Pulju, M. Lošinju, Zadam, Spljetu, Gružu. V Kotoru v petekll'l5. Nazaj iz Kotora v petek 1*— v Trst v soboto 4-45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakom, ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza s črto v Bari.
TRST-KOTOR-KORFU : v torek 8—, vstavi se:vv Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Miluu, Hvaru, Korčulu, Gružu, Krcegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dulcinju. Medui. Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfii drugo sredo 9-30. Nazaj iz KorfTi v četrtak 8-— in pride v Trst v sredo 6"—.
TRST-METKOVIČI (A): v sredo 8 30. (Dotiče vse večje luke) v Metković v petek 4'3Q. Nazaj i« Metkovića v nedeljo 8 30; v Tr3t v torek i-30. V Metkovičih pripravna zveza po železnici z Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob 5 04.
TPST- METKO VIČI (B): v Soboto 3 30, v Metko-vič v ponedeijek 4*30. Nazuj iz M. v sredo 8-30; v Trst petek 6*—. Zvezo z Most. k. g.
Dubrovačko parob. društvo.
TRST-KOTOR: (p.Petka ') v ponedeljek 4*30 vstavi se : Tulju Zadaru, Spljetu, Korčulu, Dubrov-
Čevtjarslca delavnica
francesco Cacagna
via dei Bacchi št. 17, mezzanin.
Izdeluj* obuvala točno po meri m za bolne noge.
tudi
Prima lavanderia - - meccanica
Prva tržašfca mMm pralnica
ulica Belvedere št. 35 prevzema, počenši s t. avgustom domače perilo vsake vrste tudi samo za pranje. Najnižje cene, enake onim tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma lepo belo perilo, oprano brez škodljivih snovij, za kar se jamč
J£sr Naročba po telefonu.
— Telefon 1661 —
Prodaja mrežic
PO I® novo.
ZALOGA predmetov 2u Auerjevo razsvetljavo, prodaj al ni ca porcelanu in steklenine.
Josef Dppenheim
Jrst, ulita Barriera vecchia 35 (nova paiača). Trgf, Ponterosso Št. t
)OCXXXXXXXXXXXXXX
niku. Ercecmovi (molo Giuseppina) 4'30.
TRST-KOTOR: (p.„Dubrovnik')? č>trLek 4-30 vstavi se: Zadru, Spljetu. Trsteniku. Dubrovniku, Kamenari in Risan. Zvezo v Dubrovniku {par. „Bojana") z Obotti (Skadar).
TUST-KOTOR: (XTg.-lirv. par. društvo, p. „Salona") v Boboto 6'— : vstavi se : Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružu, Ercegnovi. Nazaj v Trst v sredo 4*50.
TRST-BEKA-METKOVIĆI-KOTOR : četrtek 12'— (opoldne (p. druSt. Topič), vstavi se: Ižolu, Piranu, Rovinju, Reku, Zadru ia od Zadra do Kotora vse najglavnije kopnene iuke in otoka Visa. Nazej v Trst v ponedeljek 11 —
TRST-METKOVKI: (Rismcndo) (poštni) v četrtek
Ob i edeljah in pravnikih: 0 iz Gorice (zvezn Ajdovščino) in mejpostajami.
*ŠSSŠ0d0
z I
Južne železnice.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
V Italijo preko Ćervinjasa in Benetk.
S" 30 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mens) preko NabreZine. i» 30 0 preko Čeninjana v Benetke—Milan (se zvezo
na Videm in Čedad). ® — B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zve7.o na Vidsm).
Prihod v Trst.
tz I allje preko Červinjana In Kormina.
8*40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. 9"— B Iz Kormina preko Nabrežine. »0-38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) !n iz Červinjana.
11*28 0 iz K.crmixLa preko Xabre2ijie.
0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer
vil jana. 0 iz Červinjana. 7-« g iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine B iz Kormina (zveza r Ajdovšč.) preko Nabrežine. 0 iz Kormina in B iz Červinjana.
Z Dunaja Osiende in Londona) Ljubljane, Zagreba Buaimpe&e in Reke.
«>■30 B z l^unaja,	Ljubljane, Ostende in Londona.
7-20 0 z I unaja,	Ljubljane, Zagreba in Budimpešte
<r— B z I unaja,	Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke.
z Dunaja,	Ljubljane ia Reke.
Dunaja,	Ljubljane, Zagreba, Budimpešte.
10*25
5-36 8-66
0 o
B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke.
Opazke: Debele in podčrtane številke značijo ptpoliulne. 0 — Osebni vlak in B ^ Brzovlak.
Električna železnica.
t;I>}!01> Iz T K STA : 6.02", 7-20**» 8. 8.42,9 07**, 9.56 10.44, n-30« 12.20, 12-52**, 1.32*. 1.26, 2.12* 2.28*, 2,44, 3.08*, 3.32**, 3-56*. 4-32**> 5-07 5.56, 628*, 6.44, 7.32, S.20, 9.07.9.56**, 11.20
Ol»HOl> iz oKlN : 5.30, 6.26, 6.51"*, 6.56, 7.36 8.19, 9.07, 9.50", 9,56, 10.44, "-42**, 11.47 12.20, 12.44*, I o8» 1-32*» 1-44**, 1-49» 2.04* 2.20*, 2 44, 3,08*, 3.56, 4.26**, 4.32, 5-07,5-3i* 5-55" 04 , e.44. 7.32, 8.07**, 8.12, 9.07, I0.39**, 10.44.
* tamo ch te't'ijah Sn praznikih ter ob lepcu vremena.
j.o tclcJvora državne žt'eniic« oz!r. odhod z iate portajr,
4"—. Nazaj v Trst v četrtek 8*15
Beneška proga.
TRST-BENETKE: (Lloy a.) iz Trsta ponedeljek in četrtek o polnoči: iz Benetk v torek in soboto ob 12.
Carigradska prrga.
TRST-SMIRNA-CARIGRAD : Vsako drugo nedeljo fpočemSi 1 okt.) iz Trata ob 4-—, čez Reko; v Korfu pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5-— (zveza z nagličem Trst-Carigrad) ▼ Carigrad v četrtek ob ti-—. Iz Carigrada (po 1 okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8*30 in pride v Trst v nedeljo 11*—.
Atoksandrijska praga.
IRST-ALEKSANDRIJA: (brzoparnik) vsak teden iz Trsta v četrtek 11-30, v Brindisi pride petek I*—, v Aleksandrijo ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5-— v v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zvbzo z ekspresnim rzovUkom Ostenda Trst.
(Llovdovi parniki vožijo tudi med Carigradom in Odešo vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in Koštanco vsak teden. Trst-Reka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Braiio vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt.
OPAZKA : Debele in podčrtane številke značijo po-poludne.
Amerikanska proga:
Trst-Hew-York
Austro-Amerieana Delniško parniško društvo Parnik	Dan odhoda :
„Giulia14........... 6. Aprila
„Laurau...............13.
..Eugenia"..........20. „
„Sofia Hohenberg"......27. „
^Francesca '..........11. Maja
„Gerty" ...........18. „
n Laura1-'...........28. „
„Giulia"...........1. Junija
rEugenia:'..........15.
,Sofia Hohenberg-......22.
..Francesca"1 . •.......2?». -
kronometer in urar
Najbolja in najceneja razprodaja
žepnih ur za navadno rabo
kakor tudi kronometov, kronografov, ur repetirk. — Ur na nihala v modernem sloju,
ki bijejo, cerkvene ure, budilke itd. ===== Popravlja dobro in ccno. =
Naročbe iz dežele se izvrše s ena pošto.
TRGOVINA
kave In olja
vsakovrstnega blaga po ceni ggT" Blago vedno sveae
Pobija franko na deželo od 5 kg na:>;ej
Kravos, crst JftaDonnma 44
ger- Za Velikonočne praznike!
K KASNI PREDMETI PRIMERNI Z\ DAROVE
prodajajo se po tovarniških conah v novi galanterijski trgo/ini
E- NBiONS TRST, ulica S. Rntonio 2 (PsU220 Treves)

Prihranitev
do
Podjetje Oftsspar po /Jsteiuu Wouwerina
Haibmayr
Izključni zastopnik z zalogo za Tr^t:
E. BUDAN, Via Galsi št. 3 — Tclef.
1889
Mlekar
Pa tri a"

ii a „
TRST — Passo S. Giovanni 2
Proda e mleko prve ?rste
Kuhano in surovo naravno maslo, syeža jajca, specijaliteta čajno maslo Prodaja na debelo in na drobno.
Dostavlja tudi n& dom. — — Pošilja gostilnam in kavarnam.
Najbtljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti"
PP
Telefon štev. 1402. V nočnem času I403.
Via Vincenzo Beliini 13 (nasproti sv. Antona novega) Zaloga ulica S. Francesco d'flssisi št. 62
Bogato preskrbljena z vsemi pogrebnimi potrebščinami, da more zado- ^ štovati vsakej zahtevi. Zaloga vencev v relikej izberi. — V boijo priročnost slavnega občinstva daje se pojasnila tudi v ulici Torrente et. 33. (Ponte della Fabbra) v prodajainici mrtvaških predmetov „Concordia".
Nadeja je se za obilen obisk beleži se udani
G. LAVRENGIGH.
■Stran VI LI
»EDINOST« stev. 83.
V Trstu, dne 24. marca 100?
Ako hočete imeti pdd iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdela-nega, kupite
dilje (sfoi) |
v zalogi
3ART. BIDOLI - TRST
uliea SS. Martiri štev. 19
Razpošilja se tudi na deželo.
Prediio ftjite zlatanino in iraioeenosti, obiščite j delavnico zatnin in dragocenostij
Josip Pompilio
TRST, Corso št. 49 (nova palača)
Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se n j bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu. ae :upi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in mt-uiava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče delo se ta toj IzvrSi. -
S: Pohištva
Pohištvo svetlo in temno, spalne In jedilne sobe. divani, obešala, pisalne mize. železne postelje, slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi.
Trst, via Chiozza 8
(Rudeče table)
VITT0RI0 DOPLICHER
gp Najnižje cene.
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejeme rIaseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18
(Narodni dom) polcmadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprcjem.i v „Tiskarni Edinost"
VA\/ K JIGO VEZNICA AV/N
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst Via Pomorella št 5 - ogel Via flell-a samia
Kdor ISee službo ali takoršno-koll zapo-'! e a j e ; kdor išče uradnike ali službeno osobje J kdor Ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev, ieder ima za prodat! hiše, polja, dvorce ; kdor j želi po šoj il a. vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine uii sploh rabljene predmete itd. itd,, ; ■aJ ae posluži MALIH OGLASOV i ..Edinost i", ki so najceneji, največ citaul i n najbolj pripravni v dosego namena.
Nabiralni vagoni na vse važne postaje srednje Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vspre-jema vsakovrstne transporte od vsake strani in na vsako stran. Ulaga blago, uplačuje cariuo in daja ( posojila na blago.
Robert Metzger & C°.
mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu
Zastopnik : Fisclier & Reclisteiner nasl Zastopstva: Benetke, Milan, Busto Arsizio, Verona, Como, Chiasso , ----Turin, Luino, Mannheim.-----
C
* I -
Stanje hranilnih vlog Rezervni zaklad
nad 23 milijonov K	nad 800.000 K
Jtiestna hranilnica ljubljanska
cs
o
a o
a>
Y -	_ • T?t

■ * ■ * ** : ^ - • ' V
mm.

M
n P <1 o S3
o
trh ©
<1
bi' So
*a o
*a **
<b CZ.
S 8»
8
S
(D
B
e* **
CH? SS
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu, lientni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina "ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloietnih otrok in varvancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4l/*0/o ua leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačat:.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalnica v Trstu).
Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1905 K	.07S*«l.
klavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra r.M>.» K 771,879.007*54.
Plaćana povračila od leta 1831 do 31. decembra 1W5 K >Si7,t»7«;.J_,7-i'»-
S 1. januvarjem 1007. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police: I. Veljavnih takoj od Izdanja:
a> brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vr-iti voja** »
službo, ako je vpisau v polah črne vojske, b) ako plača zavarovanec 1 °/0lD od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje i^vr-i v teku b mesecev po pretek roka.
II Veljavnih, po pretoku 6 messcev od Izdanja :
a)	zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake forinaliSeie potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v fcaterejsibodi deželi tega sveta (r-Svetovue police)
b)	Društvo ie zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju.
III.	Veljavnih po preteku enegiTleta po Izdanju polloe :
a» Zavarovanca se oprosti plačevanja za metana zavarovanja v slučaju da [»ostane nesposobnu za delo.
IV.	Veljavnih po preteku treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbojnost zavarovanja ra;um slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl vsled »amoiuois nii p<>sl .lenega samomora.
c Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 1",.
DruStvo sprejema zavarovanja za
življenje, požar, prevažanje in ulom.
Jgctnfort prve vrste.
£3
ssa
^ad 103 s ob
TISKARNA 2=
radni Bom).
Uliea aicrglo Galatti 13. ra
TRSTU.
Izdeluje:
trgovske tiskovine
kakor: račune v vseh oblikah, zavitke, pismen papir, memorandum, okrožnice, dopisnice, cenike itd., .
raznih oblik za gespoda in dame,
vizitnice
vabila in plakate
za prirejanj? veselic, ___zabav in pksov, bodisi v priprosten ali finem večbarvnem tisku,
\><;p tiskovine za dcnarne zavode in kon
V5C U3KUVilic sumna druStva kakor. pra.
vila, letna poročila, vse potrebne tiskovine itd. ^..nineKm - uradne zavitke, uradne
:a ZUpanSiVd . ra2gla3C, vse potrebne
tiskovine itd.,	-
brošure^ knjige, poročne
liste, osmrtnice m. itd. □ □ □
Ma željo pošilja tiskarna uzorce vsake tiskovine kakor iudi proračun istih. ::
Vsako delo se izvrši ukusno v najkrajšem času »n po zmernih cenah. --
TRST
Ulica Giulia 29
- VEK0SLAV
=== zastopstva in komisije
TRST
Ulica Giulia 29
Glavni zastopnik z zalogo za Trst in okolico žveplenk in surogatov družbe sv. Cirila in Metoda
Glavni zastopnik za Trst in okolico II. testenin iz tovarne Žnideršič & Valenčič. Glavni zastopnik za Primorsko tovarne likerjev Nadvojvode Friderika iz Tičin. Glavni zastopnik za Primorsko tovarne likerjev akcijske družbe GscMvind v Budimpešti. Glavni zastopnik za Primorsko kemičnih, higijenično-redilnih izdelkov Dr. Lederer-ja v Budimpešti
Glavni zastopnik za Primorsko tovarne Čokolade in Kakao K. Stuchlik v Gradcu. Glavno zastopstvo in zaloga prvih pražkih zdravstvenih gnjati.
Priporočam se cenj. gg. trgovcem, katere najtoč-neje z svežim blagom ter brez konkurence postrežem.
Istotako gg. veletrgovcem, tovarnarjem in industrijalcem kateri žele v Trstu ustanoviti zastopstvo ali eventuelno premenjati.
n
ii -V
7 TrfcUi, dne 24. marca 1H0*
»EDINOST« štev. j>3
Stran I X
HOTEL BALKAN
70 sob, efektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Počkaj & 3(3gl
HOTEL BALKAN
MIRODILNICA
lustavo
ulica Giulia št. 20
j barve, pokosi, petro-j kopiči,	srnla, ps?-
jfmsi sSd. Saloga in -—--steklenlss. m-l^-sajs
Filinlka : ulica Molin grende 38 --—--
aBBsss^saommis
Ivan lerschen
Pekarna in siadščičarna TRST. ulica Solltario štev. 3. TRST

večkrat na »s
: : : : POŠILJANJE NA DOM : : : : :
~ >čr. . po .trežha za vsakovrstno naročilo stad-e. Ima v zalogi tudi vsakovrstnih likerjev v zaprtih steklenicah.

•'.v:-:',:-
t ■ I
Prva i iaa tržaška toyarna mw za škropljenje tri
Usirico Waldbranner
klepar
sv. j^arija JVSagiiaieiia Spađtsja št. 503, 7rst
Nova štrcaljka z nahrbtnikom.
Moja štrcaljka je vsa iz debelega valjanega bakra ; škropi nepretrgoma, jo je lahko čistiti in razložiti. Sesalka je v z.ihrbtmku, in je z ibiim združena .s štirimi vijački, ki se jih lahko odvija ; vsled česar jo je možno odstraniti m jo zamore vsakdo razložiti ter nadomestiti nove komade. Na ta način jo je možno rabiti mnocfo let ne da bi jo bilo treba popravljati kar je treba to storili drugimi sesaljkami.ki so bolj komplicirane. Štrcaljka ima phaO s štirimi rurki, ki se jih lahko menja z ozirom na vrsto trt.
Priporočam :ato najiopleje naj so vsaki v.nogradotk sJuil z mojo štrcaljko, ki ja v istim dobro ustrojena in tudi izvrstna.
Aso re ismije v pc.:ic7 trdna Koistrnicija Ia vse prednosti. Y7isn lega toiii Ei-.Ka csuo. i-a s-iro/a Drsanj« prid rm.) • ari š rnt v-
je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo, v odlikovani lekarni PREUMUl
Steklenica
3-— K
a/ ////3 Fosil jat ve po poštnem povzetja-
Pridite vsi.
V gostilni ulica Belvedere štev. I 7
O
ima lastnik orkestrou »JUNO-, kateri svim navlasč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah.
HENRIK KOSIČ, lastnik.
Prej, nego kupite
otrobe, drobne h imassa otrobe; oves,
koruzne In pšenične moke, koruze itd. obiščite skladišče
Vinko h Jfiiriti
Via Vittorio Alfieri št. io (k raj < > g uj e ga sce v)
kjer najdete blago najboljše vrste- in najceneje vseh trgov.
z!atar in draguljar
Trst - ulica Nuova 42 - Trst
izvisuje naročbe in popravljanja v lastni delavnici.
iSaja ia menjaje zlato, srebro in drapije
o Ti
Si
ZALQCA
IZPOSOJ EVAN.E

PEaninov	Harmonijem
LUIGI ZANNONI
TRST, Fiaaaa S. Giacomo št. 2 (Corao)
AKORDIRA IN POPRAVLJA.
TRST
Zastopstva Bosendorfer in drugih glasovitih tovarn tu- in inozemskih
OFi
I
rnehamker
i
pii n 1
in
Kovae in stalater ^a Vodo
TRST
Ui*ca Soichetfo ste7. 1.
nočete se prepričati?
« Msdite velita skladišča
mtik
II
)
r*c Srfarinf
TRST — nlica Tiaiano Vecellio 9
// ima izključno izursfna namizna vina
....	Tttrski refoSk po 72 »tot. liter; Dalmatinsko vluo po 20 st.
»	i® OmlSIJa po 80 »t. liter; razua tega
IST Izbora liiiili likerjev v buteljkah.
SPKDALITRTA MMIHM (ii Mil linomfloii lajamčciio pristen 31 Mila.
Positja tudi na dam. — Jamči za pristnost lastiih pridelkov. Za gostilničarje ^	j-^. «ne po dogovoru
aNad 40-leten vapeh
PASTISL1E PRENDINI
od ogolnnjene alađke škorja znejtiiielj in izdajatelj P. PRENDINI v Trat«
PočaSčeue z kolajnami in diplomo Zdraviliško priporočane pri grlobolii, ka&tju »•	hrlpavosti, kat&m.
^	Podeljujejo pevcem tn govornikom fi«t glas.
a	Zalogn v lekarni PrtENDlNl In v vwh
Cj	boljših lekarnah v Trstu in Evrop«.
g	Paziti je na nepoštena ponarejanja
i y zahtevajte vedno i;pastiglie prendini".
&ROCOCOOOOOOOCKXX3CCC<
or.to a Fabra 2 (vogal Torreate). Velik
ftumi
[j! u'. Poste Nuove 5
|{ „AliaCittidiLondra '
-Uk izbor ž/.g'-Vivljeiiih oblek za moSke. dečk« ; i c rokf* Povr»aiki, močne jope. kožuhi it p, {jf'.ov. Obleke za dom in delo. Delavskt j . Tirolski lr.->n. N"ppremočljivi plašči (pristo: | . kij. S^cofjalitota: blago tu- in inozemskik : a. 1/goiovlJ." •» obleke po meri po najnovejii ' t. 1rŽ*ju>. n!'"r>o :r> ^If^nr-fno no nirViVi o*>r««V
ZALOGA POHIŠTVA TOVARN
* — .j.- •;■
f'\ 1
^r s bivši urar v Sežan
r^Cj? javlja svojim cenjenim o^jomulctm ■ -.	da je odprl svojo novo	■ -
prodalaMio© ^
" v Ti STU. nlica VincEinzo Bil! ai str. 13
nasproti ctrkve sv. Aniona no%'ega.
FroSsja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih ccnah in z janisivotr.
MATEJ ŽAGAR
mizarska cUl&inica Trst; ulica (Jgo Poscoio štev. 50
'ta.''
,igiđr@J liiileš, mizar
zsw ic. izdelovaleo pohištva
tcUa Ireiao Mi ffos? 4, in ulica SMsa 8}
m» vedno v r&Iogi zakonsk« Ja obedovala« sob> MjSneJSo Id trdno delane v lastni detalnici. Pošcbaa Izbera kuhinjske oprave.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE
ifrejemlj« kakorSoo-koli naročilo sa tu in *a suoaj, kakor tudi poprave
r	VGoRICI-SOLKflN
DElR^fTORM (RpSftRlo)
»v 11 . c«.. .iVftp.L PfliflennrtPEMZi POORUZMIC6 :5PLJET. REKfl ; TElefoV N?I63!
IzvrSi vsako mizarsko delo. popolnom;i urej«■£:•' spalne^ zakonske in obedovalne sobe v modemov Itilu in priproste, po načrtu, ka«?or tudi kmhiaj^ pohištvo. — Ima vedno pripravljeno pohiltvo
Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega dela
in popravljanje pohištva, j Delo fino in solidno.
Cene zmerna

Oruerino Marcor
ulica Tivarnella štev 3.
Priporoča svojo zalogo oglja in dr> ki je Tetino preskrbljena z najboljšin iranj8kim fcLagom. Prodaja na debelo t* drobno.	Pošiljanje na dom.
Tolefon štev. 1664.
„Proseško-Kontoveljska pos. in hranilnica"!j pOZOt sturlŠI!
na
reglttrovan« zadruga s neomejeno zavezo
PROŠEKU v pritličju restavracije STAREC
Sprejema hrauiine T'oge od vsakega, tndi č* ni član ter jih obreitoje po
mr 41|2clo
'J'udi vlog" po K 1 ur teden vsprejeuia tako, da pe d*«bi po 260 tednih 300 K ; daje posojila na razne obroke, na vknjižbe in proti mesečnim plačilom po 2 £ od 100 K, tako, da se posojilo z obresti vred v f» letib izplača
V i*tem uraUu je tudi glavni zastop „Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani" za Primorsko, ki sprejema zavarovnnja proti nezgo.lam za življenje, proti požarnim škodam. Piača ee za vsakih 100*- K 8o vin. na leto. — Vsa nadalina pojasnila Z3 posojilo in zavarovanje dobiva »e vsak dar)
od t». ure ziu-raj do 1. popoladne v uradu.
---------'----
s šolskim letom I907|8
Podatki pod naslovom „K0^VIKT,; poste-restnnte v Ljubljani.
OOOOOOOt

F. P. UIDIC & Korop. Ljubljana
opekarna in tovarna peči, ponudijo mio l&m množino
- ■ faKfsa -
patentiranih
l^g- - ,. •-----
u I
zarezanih s

rm

„Sistem jffarzob"
Sprejmejo se zastopniki.
(Strangjalzzlcgel) „Sislera jlCsrzola^
Barve: a) rdeči naravno žgani, fe) Srno impregnirani. Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje.
Vsaki strešnik sc zamore na lato pribiti ali pa s szco privezati, kar jc gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na^žaijo brezplačno. Takojšnja in na;zanesljivejša postrežba.
I
Sprejmejo se zastopniki.
Stran X
»EDINOST« £t«v. 33
V Trstu, dne 24. marca 1907
Predavanje. Prihodnji torek, 26.	Podpirala sta njegovo kandidaturo poslanca t di bo Gospod dr. Just Pertot predaval Honlinger m dr. Art. Lemiech. V ponedeljek
v"	O	r	.	M	■	J	TJ _ t*	______.. iA^Al* n/v AA tmAili	dKaH«	«?
V dvorani „Trgovske-izobraževalnega druStva
o higijeni v trgovinah jestnn. Vabljeni so gg. tigovci, trgovski pomočniki, kakor tudi drugi sloji občinstva, da se tega važnega predavanja vdeleže mnogoštevilno.
V sinočnji VIII. seji deželnega zbora
tržaškega je bil sprejet stavbeni red v II. in III* čitanju. Poročilo radi pomanjkanja prostora prinesemo še le jutri.
Vesti iz Goriške.
40 letnico svojega obstanka slavila bo „Slovenska čitalnica v Solkanu*4 dne
7. julija t. 1.
To v znanje in blagohotno ravnanje bratskim društvom. Natančni spored objavi se pravočasno.
Iz Prvačine smo prejeli: Ozirom na dopis iz Prvačine v „Edinosti" od četrtka dne 21. t. m., izvolite zabeležiti, da podatki v rečenem dopi3u ne odgovarjajo resnici. Res je marveč, da g. Furlani ni bil še v nobenem listu proglašen kandidatom za državni zbor ter da sploh ne kandidira. Kar se tiče re-kurza proti njegovi izvolitvi županom in vesti, da bodo nove volitve, konstatujemo, da dotični rekurz niti še rešen ni.
Nabrežinska jama. Iz Nabrežine nam pišejo: Vsakemu domačinu, a več ali manje tudi ptujcem, je znano, da so našli pri nas lepo podzemeljsko jamo. Dne 10. t. m. je piišel na povabilo tukajšnje občine en oddelek podružnice „Slov. planinskega društva" iz Trsta, da si ogleda in da potem občino obvesti, da-li je vredno to votlino olepšati ali ne. Tega obvestila občina menda še ni dobila, a tudi v listih nismo ničesar čitalL
Dovolite mi, da jaz povem, kar sem izvedel od ljudi, ki so si ogledali to jamo. Vhod v jamo je na hribu imenovanem «Bre-ščice% 170 m nad morjem. Vstopivši v jamo se počuti precejšnjo toploto, ker notri je do 14° gorkote. Prvi prepad, kakih lo m, je strm, tako, da treba rabiti vrv. ker drugače se ne more doli. Potem pa se lahko gre oprijemajo se ob skalah, ki so vse čudovito okrašene z jagodami. Kamor človek prijemlje, se odlamlja cel šopek jagod. Nekateri kapniki so beli kakor sneg, drugi zopet rujavi, a najčudoviteje je to, da so vsi obsuti s tistimi jagodami, kakor da rastejo na njih, in vse izgleda kakor lepe transparentne, dolge, lepo okrašene zavese. Iz velikih stebrov, ki rastejo iz tal, kakor da rastejo gobe. Stene se bli-ščijo dijamantno, da je res čudo. Kakor so računali planinci, je jama kakih 140 m globoka, torej je dno v nižini morja. Velikega pomena je, da se jama vleče pod železnico in vedno na desno proti morju. Na nekaterih mestih je jama tudi 20 m visoka in istotoliko široka. Ker pa je na nekaterih mestih bolj nevarno, bi moral občinski zastop dati napraviti stopnjice, da bi si mogli ogledati jamo vsi, ki se zanimajo za taka podzemeljska čudesa, Občina more kaj potrošiti, če kaže korist. Sosebno priporočamo gospodu županu, naj se zanima za stvar. Naši nasprotniki bi se nam po pravici rogali, ako bi se mi ne zanimali za krasote naše lastne zemlje. Nemško plan. društvo „Hades", ki hoče biti vedno „primus inter pares", je prej izvedelo 2a to jamo, nego mi domačini. Prišli so 6i jo ogledat brez nobenega dovoljenja. In Bog ve, da-li niso tudi lepih stvari odnesli iz jame.
Tudi društvo -Aurisina" ne bi bilo menda prav zadovoljno, ako bi občina kaj nas prej iskala. Morda se boji, da bi mogU priti do kakega izvirka, posebno pa tistega, ki ga je občina pred nekaj leti, ko je bil v Sežani za okrajnega glavarja gospod.... dr. Laharnar, skoraj darovala, a Nabrežinci smo ostaliv skoro brez vode.
Se enkrat poživljam torej občinski zastop in sosebno gospoda župana : zanimajte se za nabrežinsko jamo !!	S i t n e ž.
Vesti iz Koroške.
Freie Stimmen. Kakor je posneti iz številke 23 tega lista se je Dobernigova stranka, kateri so „Stimmen" glasilo, posvetovala, ali bi bilo možno ustvariti iz tega lista koroški dnevnik napredne stranke. Grozno jih boli, da ima klerikalna nemška stranka svoj dnevnik, a kakor se vidi, bodo morale „Freie Stimmen" izhajati vendarle, kakor do zdaj, dvakrat na teden. Čudo je res pri precejšnjem ntmškem kapitalu, da tega strpnka ne zmore. Nazadnje bi morda že šlo, a naročnikov bi pač ne bilo, ker za drag denar se čita pač vendar kaj bol,šega. Zastonj pa menda ttdi Dobernikova stranka ne mara izdajati dnevnika.
Žitara vas. V nedeljo 10. t. m. se je vstanovilo izobraževalno društvo „Trt a". Živeli zavedni fanti! Udeležba je bila izredno dobi a. JUpisalo se je 44 udov. Zavednost naše mladine pa ni dala miru „fortšritlarjem" nemčurjem. Znani pivovarnar, zdaj kandidat za drvavni zbor, župan Seifriz, je podaril dvomljivim subjektom 3 sodčke piva, pri katerem so slu vili Bismaika in delali načrte kako bi posvetili zavednim Slovencem. In res je ta dmhal napadla fante iz sosednje vasi e kamenje m, da se na ta način izkaže hvaležno vel.kemu Seifricu, Ali ni to imeniten župan ?
Volilno gibanje. Nemški in nemčurski kandidatje z občudljivo agilnostjo napravljajo volilne shode. V nemških krajih so bili shodi v Št. Pavlu in Št. Lenartu v labud^ki dolini, kjer se je predstavil kandidat W i n k 1 e r.
in na praznik v torek so se vršili shodi v Starem dvora, Kapli v Krappfeldu in Hotten-bergu. V tem volilnem okraju, kateremu je priklopljen zelo zaveden slovenski okraj Veliko vec s kakimi 12.000 Slovenci, kandidira pivovarnar N a g e 1 e iz Velikovca, nemčur prve vrste. Ker bi Blavni Nagele sam ne napravil kakega utiša, k večemu s kakim sodč-kam piva, ga je spremljal povsodi znani renegat Dobernik, dež. in drž. poslanec. Govori se, da je napravil Nagele se svojim nar a v-n i m govorjenjem dober utis. No, resnica je, da drugače ne zna govoriti, nego prav robato po domače ; tudi pa ne sme preveč govoriti, ker drugače bi pokazal svojo nesposobnost v vsej nagoti. Kakor že zgoraj omenjeno, tudi v tem okraju požre kakih 25.000 Nemcev 12.000 Slovencev. Tužna nam majka !
V	Kotljah, v zgornji Ziljski dolini (že nemško) se je predstavil krščansko-socijalni grof Khevenhuller, a pri glasovanju so njegovo kandidaturo menda nadglasovali liberalci in proglasili za kandidata liberalnega prof. W a 1 d n e r j a.
V	Vrbi pri jezeru se je predstavil nemčurjem za kandidata deželni poslanec K i r c h-m a y e r. Od slovenske strani se je vdeležil tega zborovanja naš odlični narodnjak posestnik Vošpernik iz Jezerc, in je stavil kandidatu več interpelacij. Seveda so se vsuli nasprotniki nad njega kakor sršeni. Čestitamo vrlemu narodnjaku na odločnem nastopu.
V	Malenici na zgornjem Koroškem in zgornji Beli je imel volilni shod dr. S t e i n-w e n d e r, poslanca P i r k e r in dr. Le* m i s c h sta govorila v Pisvregu in Zvveinicu.
V	beljaškem okraju nadaljujejo svojo agitacijo kandidati dr. A n g e r e r, dr. A i c h e 1-b e r g in socijalni demokrat R i e s e.
Sudmarka. Iz Koroške, deloma iz slovenskega kraja, je sprejela Sudmarka ta teden 187.— K. Posojilo 1200.— K pa je dobil neki posestnik na Kranjskem.
Nemško planinstvo. Podružnica nemškega planinskega društva .,Karawankengau", ki se je vstanovila še le ob času zgradbe nove železnice skoz Rožno dolino in sicer z namenom, dati še do zdaj bolj težko pristopnim goram nemški značaj, je imela dne 18. t. m. svoje letno zborovanje, iz katerega je posneti, da je imela podružnica leta 1906 dohodkov 11.469*69 K. Členov je štela 392. V podaljšku te doline v Železni kapli se pa nahaja zopet sekcija nemškega plan. društva, ki je izdala v letu 1906 K 5741'47, in je porabila samo za lepi slovenski Obir K 2400*79. Proti tej sili se je naši skromni podružnici slov. plan. društva seveda težko postaviti. Denar je vladar sveta!
Vesti iz Istre.
Podgrad V Istri. Z ozirom na priporočljiv namen hišnih hranilnih nabiralnikov sklenilo je starešinstvo podgradske posojilnice in hranilnice kupiti 100 komadov teh nabiralnikov ter jih porazdeliti po vsem okraju. Opozarja se že sedaj, da se lahko vsak zglasi v uradu posojilnice za tak nabiralnik, kjer dobi tudi tozadevna pojasnila.
Nabiralniki se dobivajo brezplačno, a ostanejo seveda last posepkiice. Upati je, da se vsi sloji v obilni mea poslužijo tega novega načina hranjevanja, ker je dovolj dokazano, kakšni velikanski uspehi se drugod dosezajo s tem. Zakaj bi morali ravno mi Slovenci biti povsod zadnji??
Gospodarstvo.
Assicuraziom Generali.
75-letnica. — Občni zbor.
V	četrtek dne 21. t. m. je to važno zavarovalno društvo slavilo svojo 75-letnico.
Zjutraj so se sestali v prostorih društva v proslavo obletnice obe ravnateljstvi — centralna in ona za Italijo — upravni svet, ravnatelji družbinih podružnic, ;zastopniki aajglavnejih tukajšnjih in zunanjih posredovalnic in vsi uradniki centrale.
Centralno ravnateljstvo in uradniki istega poklonili so glavnemu tajniku družbe, gospodu komendatorju dr. Richetti, krasno umetniško delo ; zastopniki, podrejeni glavnemu ravnateljstvu, so pa podarili spominsko svetinjo. Istemu komendatorju dru. Richetti je bilo od strani družbe »Riunione Adriatica di Sicurta« in lAvstri-skih zavarovalnih družbe izročeno zahvalno
Zahtevajte brezplačno pošiljate v mojega ilustrovanega cenika z nad 1000 podobami. Jamstvo sa več let. Vsako nepokvarjeno blago vzame se nazaj v popolnem znesku.
Risbe pol naravne velikosti.
Nikelj - Koskopf - Anker *ld. 1*80
Nikelj*Železniška patent. Roskopf »se s kamen* gld. 3.25.
ANT0>
ivor v vse dežele
Srebrne are z dvojnim pokrovom, dobre gl. 3.75.
Srebrne ure, dvojni pokrov, mo£ne, delo precizno, vse v kamenih gld. S-—._
14 karat, zlata damska ur. s kameni rl. 9 75.
Stenske nre (pendolei jjl. 4*50, badi>ke dobre 1-50. srebrna verižica 2*—, prstan iz uov. zlata 1 50,15 karat, zlati prstan 2*50. zlata verižica 14—.
TTIT^VTUr A V\r Najreća tovaraa za ure niriiltajll zi»to in «robrno Wa£0.
— MARIBOR G. 3 (Štajersko)
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate prt nakupovanju sladne kave izrecno poudarjati ime »Kathreiner« ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava
Zakaj le
Kathreinerjeva Knetppova
slad na kava
ima apričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in oku a zrnate kava.
Zapomnite si torej uatau ko, milostiva gospa, da dobivate priatno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: > Kathreinerjeva Kneippova sUd-
nfr kava« in a aliko župnika Kneippa kot varstveno znamko
Prilika
Za otvorjenje nove pomladanske sezone za Velikonočne praznike v moji bogati izberi moSkega blaga z krojaČnico in izdelanimi oblekami za gospode in za otroke prodaja se po sledeči ceni:
Moške obleke barvane od K 13 do SO „	„ erne	„ 15 „ 50
„	„ barvane (za otroke) 10 „ 25
Kostumi v veliki od K 2'50 do 18.
Ivan Simič
Alta citfa d i Trieste
nasproti gledališču „GOLDON1" al. Giosufe Carducci št. 40
Serravallo-vo železnato
za bolehne otroke in
E39
vmo
re kon valescente
Provzrcča voljo do jedi, utrjuje želodec
in ojaČoje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov slučajih, kadar je treba se po bolezni
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in 2
zdravniškimi spričevali.
SERRAVALLO
' S JC S S S SJS J
I.
v vseh ojačiti.
nad 5000
.\w\vsw
TRST
■i
Le v prodajalnici
V
a V
L
SLOVENCI!
Giorgio Jess
=== TRST -
ulica Barriera vecchia štev. 15
se nahaja	^^^^^^
velika izbera ženskih oblek.
Krila, jopiči, paletot, mantilje. bluze vse po nizkih cenah.
J
Podiramo „Dijaško podp. društvo" v Trstu.
0000000000000000000
priznanje.
Slavnost 75-letnice se je izvršila z
banketom v Hotelu de la Ville.
+
Popoludne istega dne je bil občni zbor za upravno leto 1906.
Iz poročila ravnateljstva, ki je je pre-čital glavni tajnik, komendator de Richetti, posnemamo sledeče podatke :
V	oddelku »proti ognju« je bilo prejetih na premijah K 25 505.395. Rezervni zaklad premij za še viseče škode koncem leta znaša K 11,538632. Izplačane škode v letu 1906 znaša K. 15.778 655.
V	oddelku »prevoza* se je prejelo na
premijah K 3,916.243.
V	oddelku za »zavarovanje na življenje« je bilo delovanje veče nego v letu 1905. Predloženih je bilo 20 165 ponudeb za zavarovano glavnico K. 165 571.292, a izdalo se je 16.847 polic za zavarovalno
Tržiska tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih " ploščah in vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane m najbolje znamke (registnrane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voščilo za čevlje itd.
Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trsta.
V Trsta dne 24. marca 1907
»EDINOST« St« 83
Stran" XI
ivnico K. 140.269.i62. Čisti poviSek ve-ravnih zavarovanj iznaša K 77,691.235f a juncem leta 1906 iznašajo zavarovanja na
vljenje znatno svoto K 849,570.242 zava-f alne glavnice. Rezervni zaklad tega iclelka koncem leta 1906 znaša kron
: 2,734 *49.
Preskrbovalni zaklad za društvene .adnike beleži tudi znaten povišek. ki iz-
-	-a koncem leta 1906 K 5,279.820.
Čisti dobiček upravnega leta 1906 je taAaI K 3,966.400.31, od katerega zneska je določilo K 862,693 69 zavarovalcem pravico do dobička, K 208.527.04 pa v
-	iotakljivi rezervni zaklad. Ostala svota je določila v izplačilo delničarjem in ■r za vsako dclnico 540 frankov v zlatu.
Občni zbor je potrdil letno poročilo, se ob jednem zahvalil ravnateljstvu in m uradnikom na vspešnem delovanju.
Hudomušna kronika, j
Notri sredi volilnega valovenja smo. Prije že preccj Šumeti in se peniti in val
•	:a ob val po — predalih časopisov. Vrsej »hodi po vseh koncili in krajih in tudi sa-
,-tne vasi. v katerih se se morda ni nikoli j laknila tal noga nobenega politika po —j .vofesijonu, prihajajo sedaj v časti, ker so jim aspiranti na mesto ljudskih zastopnikov r.ruili svojo pozornost, ali resničneje pove* )' ker retlektujejo na glasove tistih sicer . r /j ran i h siromakov! In pa še poročila o shodih — te so (bi rekel sedaj menda . iojni Nace Camernik iz Ljubljane) — „za
-	-t". Če čitaš poročilo stranke belih, niti dvomiš več, da bo voljen kandidat te
,. .vnke; če čitaš poročilo stranke crnib, ka-j C tkala ti mora biti trdno prepičanje, da mož te stranke prihodnji mož: in če ti je
-	ijvednost posebno oživela, da jemlješ v
•	.0 glasilo rudečih, prisega se ti črno na
m da „ljudstvo" noče nič več vedeti ne belih, ne o črnih in da se je do ušes za-/oilo v rdečo barvo in v — to je v resnici
jhvno — nje..... kandidata. V jednem pa so
.sa la poročila o shodih — bela črna in :kča — podobna kakor jajce jajcu: vsi -»i" shodi so bili imenitni, vsi nasprotni-
i	pa „klaverni".
A. tebi, potrpežljivi Čitatelj, ki si pustil -e delovati utise teh poročil treh barv, li se ti kakor Martinu, ki je bil šel v Za-: i in je hrvatski narod ovekovečil nega-v n i vspeh tega potovanja z znanim re-ii: Martin v Zagreb — Martin iz Zagreba! bližno isto izraža slovenski rek : Zdaj vem
•	■ uo toliko, kakor — poprej!
Človek, ki umeje tudi neslanosti življenja vati s primerno porcijo humorja, se pa le z. orno zabava tako-le ob volitvah. In mene oblagodaril z nekoliko humorja, ki sem si znai konzervirati tudi tja čez med srebrne . . v laseh in v bradi in v brazde na licih ! r> so rabavam in se veselim življenja, ko ije dosledno ne nahajajo na nasprotniku nega dobrega lasu, dočim devajo vsaki auiičui njegov slabi las na vsa rešeta. " »jih lastnih las pa seveda ne more nikdo
ii	(če nima slučajno ogledala pri sebi) in jj tudi ne svojih — slabih las!
So že taki ljudje od Adama in Eve pa danes, da najraje stopajo preko smeti na jem pragu in hite pometati — sosedov
prag.--	. ....
Jaz pa vživam sedaj na tem življenju in • enju in se niti ozreti nočem ua našo mu-t ipalno palačo, kjer toli skrbno konservirajo ojo — ljubezen do Slovencev, negujejo veče : manje — deficite in primanjkljaje, in kjer j o ruje sedaj deželni zbor tržaški ter razbija o stavbenem redu. Brr . . . Kaj mene r stavbeni red ? Kaj meni mari, ali se v r^tu zidajo, eno- ali dvo- ali tri- ali več-dstropne hiše; ali imajo hiše velika ali ala dvorišča, svetle ali temne hodnike, 5ne ali zatulile sobe — kaj mene briga to, ko je že tako zapisano v knjigi moje de, da ne bora nikdar zidal v Trstu no-ne eno- ne večnadstropne hiše. In oh, kako bi se mogel človek, ki ima kaj brega ukusa, brigati za tak dolgčas, kakor itavbeni red, prav sed»j, ko tako lepo -:ejo ena za drugo iz povojev modrih tajnih . osvetovanj ... nove sveže od enih fino in .etlo politirace, od druzih najčrneje namakne .... kandidature.
ć'udno, da je ravno pri nas v Trstu rod nekam težak na italijanski in slovenski -trani. Bog sam vedi. kako je : ali res ni že prišel pravi čas, ali pa je vzrok v nespretnosti madam ? !! Čakajte, še nekaj bi utegnilo ."iiti: ali pa niso oni, ki se imajo roditi, ne-iko . .. renitentni. Mene žge seveda radovednost glede slo-•enske strani. A nikjer ne najdem nikogar, •d bi hotel pogasiti ogenj te radovednosti, ^imorkoli seza moj hudomušni nos, pov-* : šnofam. Noben prijatelj, o katerem me-iim, da bi utegnil kaj vedeti, mi ne zna ali r!0;e dati odgovora, marveč se ta saprabol-tarska vera še nasmiha, kakor bi slutil tudi meni roko. ki seza po državnozborskem mandata... in potem se še nasmiha dalje inj prav zlobno, kakor bi hotel reči : Prijatelj, l aič ne bo ! .. . Nu, da, saj tudi jaz vem, da oič ne bo, ali jaz bi rad že enkrat vedel:! fcdo bo ? ! In prav tega ne morem izvedeti, ?j»rav lazim V6e popoludne po kavarnah okolo in prisluškujem pogovorom ! Vse zastonj, i "Veblizu generalom si no upam ; kaproli, ki, še nekaj cenijo, pa nič ne vedo... Ali jaz ne odjenjara. Tudi prihodnji te- i u se bom izogibal deželnemu zboru in,
kislim obrazom, ki jih baje delajo radi novega stavbenega reda nekateri stavbeni podjetniki (ki so slučajno tudi poslanci) in bom pridno lazil po kavarnah in bom prisluškaval pogovorom velikih in malih bogov. Morda vendar le vjamem zaželjeno besedo, da vam bom mogel prihodnjič vendar le govoriti o porodu — naših kandidatov. Saj vem da ste tudi radovedni, kakor sem jaz!
HudomuŠnež.
Zadnje brzojavne vesti.
Deželni zbor štajerski.
GRADEC 23. Deželni zbor je danes rešil predloge o pokritju za proračun deželnega fonda za 1907. ter je sklenil najeti posojilo v znesku 1 in pol milijona za pokritje primanjkljaja za 1907. Deželni zbor je potem vsprejel predlog političnega odseka, pa katerem se za Štajersko ne uvede volilna dolžnost. Ko je deželni zbor vsprejel še nekatere druge zakone, je namestnik grof Clary izjavil, da je po najvišem nalogu deželni zbor od^odjen. Nato je deželni glavar zaključil sejo, ki je trajala 10 ur.
GRADEC 23. Na današnji seji deželnega zbora je bila slovenska kmetijska šola brez ugovora vsprejeta.
Nezgoda angleške vojne ladije.
LONDON 13. Angležka vojna ladija „Afrika" je v kanalu trčila skupaj s pami-kom „Oarmuz". Obe ladiji sta poškodovani, j
Rusija. j Pobjedonoeoev.
PETROGRAD 23. (Petr. brz. ag.) Bivši generalni prokurator Sv. Sinoda Pobjedo- i noscev ie danes ob 7. uri zvečer umrl.
Konstantin Petrovič Pobjedcnoscev se jej rodil v Moskvi leta 1827, učil se je na car-! ski pravni šoli v Petrogradn, postal je tajnik. potem viši tajnik senata v Moskvi ter ob enem profesor civilnega prava na tamošnjem vseučilišču. Leta 1860 je bil imenovan učiteljem carjevih sinov, med temi poznejega carja Aleksandra III. Leta 1872 je postal člen državnega sveta, leta 1880 pa viši prokurator sv. Sinoda, katero čast je odložil pred par leti. Kakor viši prokurator je imel Podjedonoscev pod Aleksandrom III. velik upliv na državno politiko.
v „GRBHD HOTEL" V DOTOVLJAK v
V Milini žslezstiks postaj« Dut«vl]a-Skopo. oddaljen ad Trsta 50 minut z bohinjsko isleznico.
Edini hotel, zgrajen na novo, obdan s cvetlič-
-j nimi vrti, gozdiči in kolibami
r
Krasno drsališče, elegantno igrali&e. — LAWN-TENNIS, kegljišče in krogljišče. — Kopelji, velika dvorana in sobe moderno opremljene, napeljava vode, acetilenska luč.
Kuhinja italijanska in nemška. PLZENSKO PIVO prva vrste; tu- In inozemska
Vina, posebni kraški teran, KAVARNA in MODERNI BILJARD.
Omiikis ii tDčijt za vsatci prifioi in ođkođ vJata. — Daje se t lajen aiscaitie Kočije.
Lastnik: IVAN GUSTINČIČ.
NB. lzTrSuj® se tudi naročilu za poocbnc večerje in kosila za droitva. klub«, druiin« Iti. z »ajtećjo točuostj in po jako niskih cenah. Zadoatuje naznaniti Si. ur naprej.

v KRANJU
Edino zastopstvo za Trst. okolico, Istro
in Dalmaeijo
ASaBKS. HUPNIK & C°.
^ TRST — ulica Squero nuovo št. II.
Kadi smrti gospodarja se odda v najem ali pa proda
Ities 'n dosedaj še edina v cerkni-ni5d Ski okolici že čez 30 let obstoječa velika usnjarnica s tremi v to svrho spadajočiml prostori in vsem potrebnim orodjem. Voda ja le par korakov oddaljena od h še. Tudi je usnjarnioa ozir. ► iša pripravna za vsako drugdo obrt, ker je zraven glavne ceste. Na razpolago je tudi veliki vrt. — Jelena udova Završnik Helena udova Završnik
Cerknica pri Rakeku
Glasoviti Cement-portland
Prve odlikovane dalmatinske tovarne
aiLARDI & BETTIZA v Spije tu
Edina zaloga pri
Fratelli Zernitz & Co., Trst via Stadion 22
Zaloga „Cemento Romano" (hidravlično apno)
Razglas.
Večerni krojaški tečaj za
spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9. ure za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst o 11 ca Sas Lazzaro štev. 7, I. nadstropje.
Razglas.
J^er semenj, ki se vrši navadno v Lokvi na Krasu v ponedeljek velikega tedna letos pade na praznik, se bo ta semenj vršil
v torek, dne 28. t. m.
Razglas.
Ra<li oddaje zidanja novega kapianišča pri Sv Luciji na M' stu bode 8. aprila 1907 u župnižču pri Sv. Luciji na Mostu
zmanjševalna dražba,
in sicer ob 10. uri predaoldue ; do tfcte ure ne bodo tudi sprejemale pisroene pouu ibe. Dotična načrte, tro&tovnifc in stavbene pogoje si vsak lahko ogleda v župnišču pri St. Luciji ua Moatu.
Stavbena dela so proračanjena:
1.	Kopanje temelja z zasipom . . .	38*18	C
2.	Zidarsko delo..................6245-6	H
3.	Tesarsko delo................136319	„
4.	Kamnoseško delo .............124*—	»
5.	Mizarsko delo........2936*53	„
6.	R»zne stvari ... ......	1535*23	n
7.	Neprevideni troSki............122*43	„
Stavbni odbor za zgradbo „NARODNE ŠOLE" v Št. lakobu v Rožu na Koroškem
vabi p n. obrtnike, naj se blagovolijo udeležiti ofertne obravnave V zadevi zgradbe imenovane šole. Ponudbe za Celotno delo ali pa za posamezna dela naj se podpisanemu vpošljejo najpozneje do 10- aprila 1.1.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so od 27. t. m. do zgoraj omenjenega dne (izven 30. in 31. marca) vsak dan popoludne na vpogled v župnijski ali pa v občinski pisarni v Št. Jakobu v Rožu.
Posamezna dela z materijalom vred so prora-Čunjena :
1.	zidarska dela na . ■
2.	tesarika dela na . . .
3.	kleparska d^la na . •
4.	mizarska, ključavnič nka in steklarska dela na .
5.	lončarska dela na , .
Skupaj K 93,102*35 Stavbni odbor si pridržuje pravico, tako skupno delo kakor tudi posamezna dela oddati po svoji prosti volji, brez ozira na vposlanih ponudeb visočino
MALI OGLASE.
•1
K 56886— „ 11778*45 „ 1233*60
2fl928*30 * 2276—
Mali oglasi računajo se po 3 stot. beaedo;	I
mastnotiskane besode se računajo enkrat	i
L več. Najmanjša pristojbina 40 stotink.	!
- Plača se takoj.	--B
Kdor izvan Trata »lamano naroil kak „HALI OflLAS aoitje danar v naprej, kar drugič« na ba njegov oglaa ofcjavijt-' čo nI oseba poznana Upravi lista.
Tarifa Ja natisnjena na čela „MALIH OGLASOV" in vsakfe Ufeko preračuni, koliko nu Je plačati a tem, da preiteje beastf« Oglata treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vpraianja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK" Informaolje edino le. t* bo pismu or<letana znamka za odaovo«
Proflajalnlca đraiocenosU
Kupljenih na iavni dražbi in v mestni zastavi alnici Monte di pietik). Kapujeu.	Menjam.
= Piazza della Borsa št. 9.	■
Pnhictun BTetl° a!i temno> 88 prodaja; po-I (III Id I« U polne sobe in posamezai komad Izbera stolić. Cene, da se ni bati tekmovanm. Ulica Farneto 12 fnusproti Okr. boln- blag. A. Oullick,
Prnrio CO	igralni „Biljard" novega zistema
rrUUd wD	d armori-ka pl Sča tudi za obrnit^, da se lahko igra dvojna igra. Naslov: Zorko, Op-
Čina.	299
št. jakob v rožu, dne 20. marca 1907 Male in velike parcele brez hi§ in
Za stavbni odbor: BK&tej Račun 1. r.
župnik.
Scupaj . . 12365%s2 Ako se pa odbije znesek za les in korce............... 200 —
znaša skupui merodajni zneset . . . 12165*52 „
Vsak ponudnik mora vložiti 5c/0 varJČine; ponudnik, kateremu se bo oddalo delo, mora v osmih dneh po podelitvi popolniti varščino na 10
Sta beni odbor si priirži pravico razna dela oddati enemu ponudoiku ali pa posameznim. Tudi ni vezan oddati cela najcenejšemu ponudniku.
Pil Mv. Z>qo1J1 na Mostu, dne 13. marca
1907. -
Farni odbor.
X3K>0KXXXXXXXXXXXX
Posojilnica iii hranilnica v Kopru
vknjižena zadruga z neomejenim poroštvom
vabi glede na to, da se občna skupščina dne 23. sušca 1B07 ni mogla vrniti v smislu § 31. c. pr. — zopet na
redno občno skupščino
ki bo
t b:ši grsp. Si^oTiča t Cmemialu
dne 7. aprila 1907 ob II. uri zjutraj.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva o delovanju za leto 1906 ;
2.	poročilo nadzorstva o računih za leto 1900 ;
3.	(Miarije poročila revizorjeve 1906 ;
4.	odobrenje računov za leto 1906 ;
5.	volitev načelstva za leto 19 »7;
6.	volitev na Izorsiva za leto 1907 ; 7 slučajni predlogi.
s hišami ob cesti v bližini mesta so na prodaj po-ugodnih cenah. Naslov pove ,„Inaeratni oddelek E iinostiu.___**
Ženitna ponudba. %rduZŽ°J\T
otrok s 40*000 kron premoženja, ae želi seznaniti t gospod Čno ali udovo staro do 50 let z 20.000 kron prem ženja. Ponudbe ako mogoče se sliko do 30. j aprila pod šifro „M a r i a% Poste restante, Trat, j giavaa pošt*.
Stiriindvajsetletni uradnik slovenščine, laščine in nemščine in knjigovodstva, išče službo tu ali zunaj. Ponudbe pod n tfjekoslav" n» „Inseratni oddelek Edinosti'.	3(j2
ilon„ CLrdl<l (uiia» Raffineria 5t.3).Tovarn« ntHir. Crl Ulo sladčiČ, konfetnr in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo._361
V Da onll	poštena slovenska družina
nUjcinU malo stanovanje z vrt. m. Ponudbe tod rTri osebe" na „Inseratni oddelek Edinosti".
1 C> l f
U So In vol So rt'PH 8 KniDj8ke' Je Y V8t;h ,et" IVIolU ZClJU uih dobah v zalogi Josipa
D o I č • č. ulica Sorgpnte 7. telefon 1465. {'£27
Vsak zadružnik sme pregledati račune ter more dobiti računski zuk'juček v urar'u ob uradnih urah.
Na občni skupščiui smejo sodelovati zadružniki, ki se izkažejo z deležno lenjižteo.
ODBOR.
Ljudska kuhinja
na dobrem kraju blizu Lioydovzga nrzm*Ia je na prodaj. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti*.
_310
Kot postranski zaslužek meTj~
službo vrtnarja v kakem dvorcu ali tudi • dragu primerno službo za nekaj ur na da u Neslo v pove „Inserntni oddelek Edinosti*.	332
Strati XII.
»EDINOST* štev. Tti.
V Trstu. 17. marca liti-
„Ottoman" tu, „Ottoman" tam

pokrett&oRi&rr
P£?05č	OfPOSl
W. -IZj, i-
Mčimi
povsod me povsod
iščejo
imajo.
PH7HR t Podpisani si usoja naznanit1 rUfaUn. slavnemu občinstva v mestu m na deželi, da je odprl novo filijalko jestvin v ulici Giulia štev. 7 opremljeno vse na novo, s svežim blagom; sladkor, kava. testenine, sveče, olje in dmgo. Postrežba točna. Govori se slovensko, italijansko in nemško. — Nadejajoo se obilnega obiska bilježi se udani " JOSIP GREGORIC
Zaloga olja, kiaa in mila, TRS'i ulica Barriera vec-hia 4
CORDIAL ZABAGLIONE
odobrena od oblastnlj.
Narejen iz belega vina in rumenjakov jajc, iz-vratno sredstvo za ojačenje želodca za rekonvale •easte in vse osebe, ki trpe na slabem želodcu. Prireja VITTORIO PIDUTTI TRST, ulica Sette Fontano štev. 1 Na prodaj v prodajalnicah tekočin, žganjarijab ————— kavarnah itd. itd. ——
Em. Gius. Vaccari
avtorizovani inštalator za elekt. razsvetljavo
Prevzema
vsako napeljavo za vodo in plin
popravlja kopelji, klozete, pipe in peči.
Prenareja svet ljfce, namešča elekt. zrončte iti.
PRODAJA MREŽIC L KAKOVOSTI
K- in drugih postranskih predmetov, -^n
— Campo Betvedere štev. 2 —■
Dr. KOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
Dr. A. Mittak, ulica della Zonta št. 7, I. — TRST
Plombovanje zob po najboljšib znanstvenih zistemib.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g.	Scijmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittdka odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rast n vali v Rimu, Berolinu in Saint-Luis.
- Točne ure prodaja
jhln Smilio jKuller
najuglednejša in najstarejša pto j dajalnica ur v TRSTU j
via Ponterosso, ogel Nuova *) •
VELIKA IZBERA
verižic, zlatih in sreb; < nih ur, kakor tudi
stenskih ur vsake vrste (
GsiaMTM leto Mcdajoiie mm.
Trst — Austro - Američana — New-York
— Anonimno parobrodno društvo.	—
Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med
Odlikovana tovarna glasovirjev
E. Warbinek
Trst, Piazza Carlo Goldoni 12
(vogel Corso - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in jons v f4ew~Yorku, Schweighofer iid.
€kkt. pianiai, orkestrom, harmoniji
Izposojo je. — Mcnjnje. — Daje na obroke. Pouravlja. — Akordira po zmernih cenah.
z najmodernejimi parniki, ki so večim dciom zgradjeni navlašč
StT za prevažanje izseljencev. ^
V Trstu dobivajo potniki pred odhodom parnikov hrano in stanovanje v novo-!
I
zgrajenem hotelu: „ PENSION-AUSTRO- AMERICAN A u. I* TRSTA odhajajo parniki vsakih 8 ani. — Brzt ln elegantni novi parnik
mm GrlULIA »«
odpotuje v NEW-YORK dne 6. aprila 1907. — Cene Jako nizke. Za natančneja navodila treba se je obrniti na upravo društva: Trst, ul* Jđolin piccoio 2
^Fotiraficiii atelje D. Peteneif
ulica TDrrcnte št. 20
f
je toliko časa dobro poznau »rojim či«l*mni * talnim j In prl?odnlai odjemalcem nvii sTojega nat*nčnfjp» in uiuetnega iaTrieranja, liajnaaja, da taliu x daua*> njim dnem idatn;> Urifne teue avojlh del In si«? bo lsdeloral:	|
6 fotografij v vizitnera formatu
za samo 3 K.	\
Valic teiuu hoća pa Kakor do*lej iz.ru .-u; cai«. Cena mu dela natančno in vesno t umetniikem aiifJ In toćno po najmodernijih načiinih umetnosti.
9 tem zaJoita zgoraj omenjeni ateljA i%ljl cenjenega obtioim in čislani a uradnikov poMhho onib, ki potrebujejo fotografije ra leg. limarije tor daja lato-časno priliko oarobodlti se sitnih ia valijlvih ageu-to» » nadi, da ga bo p. n. oNJlnit* poćaWalu nesmanjenim zaupanjem ln oblakom.
ItvrSe se povečanja In reprodukcijo »kupin, hi* tn umetnostnih predmetov, in picer v kakortnej ktOj 't velikosti. — Cane jato zmerne.
csandro
Rizzo
T Ml

Alojz Jasbitz
stavbeni mizar Trat, ulica della Rotonda štev. 4
IZDELOVALNICA
mnehrinskega pohištva (mebjev)
fino delanega in navadnega.
__ Sprejema naročila pe nzorelb.	■
Cene smerne.
<
I
FRANCESCO S. DONATI
elektrotehnik TRST, ulica del P Aeqae4ott« It.
UtoriOTUi eletinMiiCii deltliica s priflejiio mehanično delalnlco
Sprejema vpeljavo električne raaaretljav«, maMf, toicfeaoT, strelovodov, kakor tudi mehanična dala, ki ao v zveri a elektrotehniko, kakor poprave dlmaaalA-nlh motorjev ln preeanove rvetiljk kakorinoga si bodi sistema.
Cm* Jaka zmerne in Izvršitev papalaa.
i
I
tapecirar ▼sprejema vsakovrstno dekoracijsko delo in popravljanja.
Cene nizke, delo izborno in točno, ulica Jficolo Jftacchiavelli 22, ogel via Poste.
PRODAJALiNlCA LIKERJEV
Ginseppe T i zla si i
toči likerje prvih tVrdk ^m
TRST, Ulica deiie Acque 22
Specijaliteta s
Crema reale, sestavljena izključno iz lubada
KINE in MARŠALE, LIKER IZ KINE iz čistega lubada kine.
Al
Tr«t — ulica Riborgo St. 27 —
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in kap
nGtranjiii in zmianjiti io?arn. I Zaloga si m: w
/merue ceu
Nova prodajalnica
Romolo Ferini
zlatar in draguljar TUST, ulica dal Rivo št 26, TRST sprejema poprave, kupuje zlate srebro in juvele. == Popravlja ure z jamstvom.
mo Hermangild Trocca

Vittorio Candellari
Trst, Piazza Carlo Goldoni (ulica delle Zudoeche Stev. 1)
slikar-kaligraf za napise (Specijalist)
Slika sobe in lakira. — MatanUno delo.
Izdelvja najhitreje. — CENE ZMERNE.
I
ra:
P
■C
o >
&
vfnAoanit; p«q pi t« tp eveo
I8HOO '"I
tzafpq fmoi[8iqo umqiqo z 0[i;sbd0d o^sui9qo 'aois ooab[9 oq np 'ip^u \
'ofjeojjpf nt oftaoupoj
OfpS^ifBa X 9AO}Of*f O9 fjf š9Jf9jqO 9J[fOm BI fJ9m od VJJPOJVU 99 ofvnzjfojdcj
•0)|9|qo 8]fsoui bz B0B|q ebo|CZ — '0fJ«>liubqaui u; 93bao)| bz — ajpoiu ui oueuinj — 8>f9|qo 0119-oiju^ep i)(8U0z ui msom 'ujbaoj qiajd ()|nqo{>t |)jsoyy
'93AB(ap bz b^sja Buqasod »»SNOlMaOO" of^JS ui	«jaqzi B>f!|a/\ — *a>|§oui bz
i^aujpajd iJSnjp {u^sjao^bsa ui aoiAOJSou 'aoiu^BJAO m^iu^bjao aoiua^ajd 'dUBAJBq u; aiaq aofBJS fj>fiuAO|a; 'apBm 'jjjdof
*a3Q3Q ni asfsom n muafjAotofiz! efiojez
gteaubigsjjoj. (booa JSJI^^ ^ISIO^ ""J £J lf b^uojjoi BOi|n oniAoSjj a isa os o^ioa^B^ 6 ii?8!0!0 ouao n! ojqop 38 o^oaojj

•0
o
VSt
£ i»
P
o
Barriera vecchia št, S ima veliko zalogo
mrtvafi&ik predmetov
za otroke in odrašČene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z deno žico, od umetnih cvetlic s ko vi in napisi.
Slite na porcslanastili Dlo^čan za spamuiiiL
Najnižje konkurenčne oene.
Zahtevajte vsi Čokolado in Kakac
Kufferle & Co., Dunaj
ker je najboljša od vseh drugift
Dobito jo v vseh prodajalnicah jestvia in čarnah. — Zastopnik z& Trat in zunaj
Umberto Zbaizero Trs
iiouaAojs aozocj
Velika zaloga iotrijacskeea in dalmatin-slcpga vina, belega in črnega it najboljih kleti, maršala I. vrite na debelo in drobne PoSilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trata franko poetaja Trst po konkurenčnih cenah. BI. CHov. Boooaeolo U
FRATELLI de GIOIA, Trst
MĐRAHTSKA M

■_I ■__	_11__		__		
					
----KUPUJE IN PRODAJA----
-	- VREDNOSTNE PAPIRJE - -
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIJO RITETE, DELNICE, SREČKE itd. itd.
-	- - VALiUTE IN DEVIZE
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH
I«&stno poslopja.
Via della Cassa di Risparmio štev. 5
ESKOMPT MEN7ČliriNK/lS0.~B0RZNfl NAROČILA === SAFE — DEPOSITS
.....PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.....
----- ZAVAROVANJE SREČK. -----
ur MENJALNICAH
		n	
---sr > .	f ■		
-	- VLOGE NA KNJIŽICE - -
-	- tekoči in žiro raćun - -vloženi denar obrestuje se OD dne vloge do dne vzdiga
STAVBNI KREDITI, KREDITI PROTI ___DOKUMENTOM VKRCANJA. - - -
Oi
Uradne ure: 9.—12., 2-30-5 30. — Brzojavi: JADRANSKA" T <"st- ~ Telefon: 1463 in 1793.