List 41. Tečaj LIX » i in i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vm. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo nredništvu „Novic' Ljubljani 11. oktobra 1901. Obema m njen namen. (Po Karolu Havličku). II Vi Li ' T ✓ J^^m Kaj je namen občine? Odgovarjam: Namen občine Posebno proti različnim nezgodam osode ne podajajo občine svojim občanom najmanjše varnosti in ako jo kje podajajo, godi se to vedno izvanredno in kot izjema. In tako je ravno najkrasnejša stran občinske vzajemnosti zanemarjena. Saj je jedna prvih in najtrdnejša lastnost človeka. da svoje gorje in radost, zlo in dobro deli z je ) pripomoči temu, da vsak posamezni občinar po občini cilj človečanstva lažje in kar mogoče najpopolneje doseže. Občina sama, kakor občina, ne more imeti ni-kakega cilja, ampak samo posamezni njeni udje imajo vsak svoj namen, svojo nalogo, to je, občina je za obři-narje, ne pa občinarji za občino. Popolnoma dovršena ne more biti nikaka občina : kakor človek in vsaka stvar na svetu, je tudi občina sposobna vednega spopolnjevanja. Tudi tega občina ne sme nikdar pozabiti. Namen občine, natančneje določen, se lahko izrazi drugimi in tako sam sebi in drugim olajšuje nesrečo in pomnožuje srečo. Koliko občinarjev pahne osoda v bedo. Naloga občine jet storiti človeka kolikor mogoče neodvis-nega od slučaja. Ta občina v gotovi meri tudi lahko zmore kajti kjer ne zadostujejo moči posameznega človeka, zadostovala bo sila več združenih ljudij. Delo, pod katerim bi posameznik padel, je združeni moči samo lahka igračka, in škode, katera vsakega posameznika uničila, mnogi ne čutijo, ako se razdeli na vse. Opozoril bi tu na jednako važno nalogo občine namreč : občina naj prevzame asekuracije proti nezgodam » v treh besedah: varnost j predek in svobod povodnji itd. Večina ali bolje vse zavarovalnice so sedaj v rokah posameznih kapitalistov, ki na stroške ognju bča ? občina namreč mora nuditi svojim občinarjem državljanov, občinarjev, torej tudi občin i bogatijo Sit kar največ varnosti pred vsakojakim zlom (varnost) mora nuditi kar največ in kar najlažjih sredstev i na předku v dobrem (napredek), ne da bi pri tem omejevala njih svobodo razun v neizogibni potrebi. Kolikor več varnosti, napredka in svobode podaja občina občinarjem, tem popolnejša je. Dotaknimo se vsake teh treh stvari j posebej. Varnost. Občina ima podajati občinarjem proti vsem škodam kar največ mogoče varnosti : nosti pri plačevanju zavarovalnine, pri izplačevanj rovanega zneska, nepopolno izplačilo škode in mnogega je združeno a zava-drugo s temi zasebnimi zavarovalnicami. Ali bi ne bilo veliko bolje, prirojeneje > da občina sama prevzela vse te asekuracije proti nezgodam? Pričelo se je sicer tudi že v tem pogledu delati, kar nam dokazujejo občinske zavarovalnice za živino; ali to je še- vsako škod ljivost ima ali storiti nemogočo in zabraniti jo, ali pa vsaj po mogočnosti omejiti. Občina mora odbijati zunanje in notranje napade, ne sme nikdar trpeti, da nejši slabejšega izsesaval, tlačil. moč majhen del \elikega vprašanja, ki se mora v tem oziru rešiti. Naloga države, dežele in občine je posvetiti pozornost temu važnemu vprašanju. Boj preti kapitalizmu, rastočem na škodo življenja druzega, zahteva to. Napredek. Če podajajo občine svojim občinarjem Uradi i v kojih ima via- malo varnosti proti zlemu, še toliko manj skrbe za na dati dober red, morajo varovati slabšega pred močnejšim, predek v dobrem. Celo človeštvo in vsak posameznik i _ _ . . Razume se, da imajo tem manj uradi koga stiskati, kajti ima namen v vseh ozirih se vedno bolj izpopolnjevati i .îAry t 7 ' jrï j j Ji yj j^m^^h xi ■p,- F j^B^E^^FMK-Jl vi SK^hHb če sol ne bo slana, s čim bomo solili « enem, kakor izobraževati duha in srce. Tu stojimo pri glavni dolžnosti v drugem oziru občina niti od daleč ne izpolnuje svoje občine naloge pri občinarjev. vzgojevanju mladine bodočih y a * i t i« % • • * : : * 4 NOVICE Letnik LIX. Moralno izobrazbo (takozvani karakter) mora vsa- podpredsednika utegne postati jako interesantna epizoda bo kemu človeku podati rodbina j vzgled domača vzgoja i m gotovo je, da vsaj glavno podlago celega svojega nravstvenega mišljenja ima človek od starišev ali od drugih, ki mesto njih skrbe v mladosti zanj. Izobrazbo razuma imela tudi svoj politični pomen. Odločili bodo seveda Poljaki se doslej v tem oziru drže jako reservirano. Državnozborske volitve na Ogrskem so sedaj kon čane Vršile so se še dosti mimo Bilo pa, v različnih znanostih, umetnostih i obrtu krvavih pobojev, več ljudi je volitve je sicer tod in tam plačalo s more podati drugi itd. pa ne ljenjem, a tako hudo vender ni bilo, kakor druga V A A V «k «— .____^HB _ svojim leta. živ-Izid nego občina sama, ali sploh večja volitev je za vlado ugoden. Vladna ali liberalna stranka je družba. Glavna dolžnost občine je tedaj v tem pogledu skrbeti pred vsem drugim za dobro izobrazbo svoje mla- 8icer izgubila 30 mandatov, padel je celo stari Koloman Tisza dine v potrebnih šolah. Izobrazbo mladine m sploh a vzlic temu ima stranka še vedno skoro dvetretjinsko večino v zbornici. Kossuthova stranka je razmeroma močno narasla in bo v novem parlamentu najmočnejša opozicijonalna stranka. občinarjev smatrati mora vsaka dobra občina za svoj Štela bo okrog 70 mož Značilno je, da takoimenovana kato glavni cilj. Prava izobrazba občanov pogoj prospeha in sreče cele občine Svoboda ni morda brezuzdna prvi in neizogibni liška ljudska stranka ni mogla pri volitvah doseči skoro no benih uspehov dasi se dolgo govorilo, da bo ta stranka prostost i ampak strmoglavila sedanji sistem Tudi Slovani so dobili kaj mandatov. Slovaki so jih dobili štiri. Srbi jednega. Na Reki samostojnost, prirojena človeškemu duhu. Občina se ne so ^ahi Poražeai- Zmagal je Madjar, grof Batthyanyi a sme brez potrebe mešati v osebne zadeve svojih občanov in jih ovirati v svobodnem občevanju. Glavna podlaga ker so mu priskočili Hrvatj na svobode in sploh dobrega prospeha občine je v vsem skega kandidata izgredom. pomoč dala Zmaga mad j povod velikim demonstracijam in Italija Lahi v Italiji in zunaj Italij so močno 9 posebno nezadovolj Pogajanja z izidom afere zavoda sv. Jeronima v Rimu mej dunajsko in rimsko vlado so imela ta uspeh javnost. Pravica se ne boji luči. Naloga in sveta dolžnost vsaka obSina pa občinskih zastopnikov je: skrbeti za vsestransko boljšanje stanja svojih občin. Predpogoj tega je pa spo znanje občine kot človeške družbe z gotovimi cilji ne v in.na Dleg°vo mesto Se stopil kot upravitelj legacijski svetnik iz- da ostane ta zavod Hrvatom in da se uredi kot kolegij, se to ni izrecno preciziralo, ali zgodi se tako. Italijanska vlada je že odstavila svojega upravitelja zavoda sv. Jeronima blagor občine kot take, ampak njenih udov, občanov, kar sem že gori omenil. Ako bode bralec premišljeval o nalogi, cilju občine, dosegel sem svoj namen, ker temu premišljevanju sledila bodi agnoza bolehanja te male človeške družbe in tej izboljšanje v marsikatera gmotnem in nravstvenem oziru Priobčil Škapin. pri strijskem poslaništvu v Rimu grof Coronini kateri je tudi že vse ukrenil kar treba, da se uredi zavod tako, kakor je papf-ž odredil. Francija oktobrom je potekel rok, v katerem so morale katoliške kongregacije , za bivanje v deželi. Zgodilo se prositi za avtoriziranje, to čakoval ni. Na stotine kongregac nekaj česar nihče pri se je namreč podvrglo „framasonski" vladi. Druge kongregacije, pred vsemi jezuvitski red so že zapustile Francij in Vlada bo zdaj konfiscirala niso zaprosile avtoriziranja. i m et j se razkropile na vse strani vseh teh kongre ki Politični pregled. Vojna v južni Afriki dan Državni zbor je sklican nenavadno zgodaj, namreč na četami veliko nalogo : zajeti Botho ki Kitchener se pripravlja na je baje obkoljen z angleškimi 17 oktobra. Oči vidno General Lyttleton hoče Botho ujeti, toda angleški listi parlament k rednemu da namerava vlada prisiliti izražajo že dane3 bojazen, da se bodo Buri razpršil: na majhne stvarnemu delovanju, v kolikor to čete in ušli. To se bržčas tudi zgodi Ker nameravajo Buri seveda v vladnih močeh. V to svrho se je postavila na dnevni udreti od zahodnje strani v Natal, je poslal Kitchener močne red prve seje razprava o proračunu dalj ložiti parlamentu celo vrsto takih reform, ki jih pa hoče vlada pred- oddelke na mejo. Kitchener zahteva novih in močnih oddelkov že davno zahteva. Tako predloži vlada zakon o reformi tiskov nega prava. S to reformo se hoče odpraviti objektivno posto panje in dovoliti kolportažo a s pogojem, da žaljenja časti na mnenje jezdecev, da nadomeste utrujene. Vsak mesec zahteva, da naj se mu pošilja po 8000 novih konj. Burski poveljnik Pretorius je bil baje v nekem boju ob Sterkstroomu smrtno Ujet ranjen. se odvzela porotnim sodiščem se odkazala rednim Emmeta najmlajši sin drž. tajnika Reitza in nečak generala Blizu Corneiij sodnikom. Za to zadnjo določbo bo pač težko dobiti večino v so v Londonu sila veseli. parlamentu. Nadalje se predloži zakon glede trgovine z žitom. Bura in vsako mulo bilo ujetih 22 Burov, radi česar Kitchener javlja sedaj že vsakega tem zakonom naj se takozvana termin kupčij žitni borzi pade Angležem v pest Tako utěsni v korist kmetu Angleži vsak dan malo tolažbe. Toda iz Londona imajo potem poročaj v večji meri zamogel da se nezadovoljnost radi brezkončnosti vojne širi po deželi vplivati na cene poljskih pridelkov, katere cene določajo sedaj bolj in bolj. Vsi stanovi so nezadoljni, in vladi spekulantje na žitni borzi Tudi ševanje zgradbe cenenih stanovanj za delavce in končno zakon proti pijančevanju. Tak zakon je bil sklenjen za Grališko in za Bukovino že pred več leti, sedaj pa naj se raztegne tudi na vse druge države. Ali se posreči vladni namen, s temi predlogami preprečiti narodnopolitiške boje, to je jako dvomljivo, ker tako Čehi kakor Nemci ubirajo vse bolj radikalne strune. Koj začetkom zasedanja pride do zanimive praske radi volitve prvega podpredsednika. Prade je odstopil, Čehi zahtevajo naj se po parlamentarnem običaju izvoli drugi podpredsednik dr. Žaček prvim podpredsednikom. Nemci s tem seveda niso se predloži zakon za pospe- v parlamentu množi. Položaj Salisburyja postaja resen. se opozicija *ado voljni, a se niti med seboj ne morejo zjediniti. Volitev sebna uhoda Poslopje obrtnih šol v Ljubljani (Konec.) Stanovanje ravnatelja in šolskega sluge imata po Vender pa stanovanje ravnatelja je v pri Letnik L1X. NOVICE men z ozirom na šolskega slugo neprimerno, majhno, ne morejo biti v tem slučaju merodajni, ker se ne more ono pa primerno veliko, sicer pa razdeliti. se dalo ugodnejše o njih zanesljivo soditi, ker bi spremembe v slučaju bi se po jednem ali drugem projektu stavba vršila, r če tudi Poslopje ima vse prostore, katerih se po programu na konečne svote vplivale, zahteva, dvigovalo dobro centralno sHuvano. Porota je pred sklepom in odločenjem glede pri-Atelije, risalne dvorane proti severu v potrebnem znanja daril še jedenkrát preskusila vse tri projekte na vrednost njih vsebibine, a glede tega v kolikor so zado- programa ter je po tem dal številu in dobro situvane. Ad B. Poslopja za mizarstvo, rezbarstvo, strugar- stili določbi razpisanega za stvo in pletarstvo. Prostori kakor program zahteva preskrbljeni mizarstvo, vse potrebno dobro razdeljeno, izvzemši ku hinje za lim, jednaki nedostatek kakor pri prejšnjih pro jektih predsednik na glasovanje : kateri projekt je relativno najbolje dano nalogo nalogo rešil Člani porote soglasno sklenejo, da projekt z geslom » Obrtnikom v obrazbo in pomoč « in B Ljubljana-Praga a vender bi se dal ta nedostatek z zamenjavo Ker pa po k< nkurenčnih predpisih društva avstrijskih prostorov garderobe laglje je odstraniti, kakor pri prej- inženerjev in arhitektov se morajo razpisane nagrade gajih projektih. Ugodna je umestitev strugarske delavnice razrediti po vrsti njih vrednosti, dá predsednik na gla poleg mizarske delavnice, kakor program zahteva. Sploh sovanje : kateremu projektu iz navedenih dveh je pri- je cela uredba tega objekta ugodna ter razdelitev dokaj znati Prvo daril° 800 kron- boljša nego pri drugih dveh projektih. Prostori ali atelije za podobarstvo niso v tem po slopju ali v posebnem pavilonu, kakor pri drugih pro jektih, ampak v I. nadstropju glavnega poslopja. I. nad se i ako se stropje ni za oddelek pripravno, vender nedostatek s tem in brez težav odstraniti premestili prostori tega oddelka v pritličje, ravnateljevo stanovanje in nad istim se nahajajoča se risalnica v višje nadstropje. Oddelek elektrotehniko. za meha nično - tehnično stroko ter za Ta oddelka sta umeščena oba v jednem poslopju v pritličnih, vertikalno se stekajočih traktih, imata dveh vse prostore, so dobro dostopni in primerno dobro razvrščeni, določb tiče. ter zadostujejo tudi kolikor se splošnih Razvr8tenje prostorov je, dasiravno zavzema več prostoravnega, je to v drugih projektih ugodnejši, ker se dajo strojne naprave, katerih bode potreba z ozirom na potrebno gonilno moč, lažje je v tem slučaju izpeljati kakor pri drugih projektih. 9 Splošna situvacija poslopja zavzema sicer veliko prostora, vender se da s premembami doseči prostor za razširjenje zavoda. Po presojanju teh treh projektov je porota zadobila „Obrt- rešila mnenje in prepričanje, da sta projekta z naslovi nikom v obrazbo in pomoč in Ljubljana-Praga dano nalogo relativno bolje kakor projekt „Labor", in sicer iz razlogov, navedenih pri presoji vsakega projekta posebej. Izmed projektov „Obrtnikom v obrazbo in pomoč « m » Ljubljana-Praga « kot boljši spoznaj bil drugi t. j. z naslovom „Ljubljana-Praga" in sicer ker je po vsem rešitev posameznih objektov bolje nego ona prejšnjega projekta. jasna m organična Stroški, ki so v prvih dveh slučajih proračunjeni generelno in sicer pri Labor na 480 000 kron Obrtnikom v obrazbo in pomoč . vm 449.220 60 » Ljubljana Praga......478.747 0 0 tt » Porota sklene soglasno : projektu „Ljubljana-Praga .9 drugo darilo 400 kron prizna porota soglasno projektu Obrtnikom v obrazbo in pomoč drugi « 0 Glede vprašanja ali je priporočiti jeden ali dalo ta projekt v izpeljavo sklene porota na to dano vprašanje svojega predsednika soglasno: Da brez bistvenih potrebnih sprememb ne more nobeden projekt v izpeljavo priporočiti, ker niso nalogo zgradba po njih da se v vsakem oziru tako rešili, izvršiti. Po storjenem glasovanju in priznanju daril in ko so člani porote še konstatovali, da so zavitki z naslovi neporušeni je predsednik porote otvorii zavitek z geslom 0 » Ljubljana-Praga" ter je konstatoval kot projektanta. Karol Holinsky, stavitelj in arhitekt Emanuel Lehký uradno pooblaščeni stavbenik v Pragi. Avtorjem projekta : Obrtnikom v izobrazbo in pomoč bil konstatovan: Franc Kaudela, arhitekt in stavbenik v Ljubljani. Ob jednem pa porota sklene, da prepušča gospodu županu deželnega stolnega mesta Ljubljane, da anonim- če nemu udeležencu ki je začetkom zapisnika omenjen se oglasi potrebno pojasnilo dá, oziroma neotvorjeni vitek sprejme, da iz njega vsebine naslov konstatuje. » za Po tem se zapisnik sklene in podpiše z dostavkom, da je prirediti razstavo došlih projektov v smislu določil navajanih konkurenčnih pravil vsaj teden dnij. Predsednik porote : A, Senekovič r Člani porote A. Klinar, Ivan Šubic, Ivan Duffe, Filip Supančič r. Gnojitev vinogradov. (Konec ) težkih zemljah, osobito če so apnene, jemljemo súperfosfat, ker se lažje vleže in prej deluje. kuje Pri mnogoterih naših zemljah pa apna tako primanj- manj kalija dati ; enako tudi pri takih zemljiščih j ki so i da ga s Tomášovo žlindro ne moremo primerno nastala iz razkrojenega gnoja ali granita. nadomestiti. V takih slučajih se poslužujemo živega apna. Najbolje je, če ga jeseni na več krajev v vinogradu kupoma nanosimo. Čez zimo ga zračna vlažnost spraši, ter se spomladi lahko raztrosi. Koliko ima vinograd apna v sebi. določi pre3kušališče v Ljubljani zastonj. Pri tej gnojitvi se rabi 12 do 1400 kg apna Pri apnenih težkih zemljiščih se da 300 kg super-frsfata, 200 kg žveplenokislega kalija, 400 kg žvepleno-kislega amona. Namesto zadnjega se lahko vzame spomladi v dveh rokih 250 kg čilskega solitra. , kjer imajo dovolj hlevskega gnoja, naj vsako Tam na hektar. I?med kalijevih gnojil naj se jemlje samo žvepleno kisli kalij in tam, kjer mogoče, tudi navadni pepel. drugo leto z njim gnoje, v letu vmes pa se potrosi polo- vedenega uaaetnega gioja. prednosti gnojitve z zelenjem, katera obstoji v vica tem, da se sejejo dušik nabirajoče rastline, kakor grašica Vseh nečistih kalijevih solij, katere škodujejo rast- detelja itd., in se pravočasno podkopljejo, niso strokov » linstvu, se je izogibati. Tako n. pr. kajnita, ki zemljo oškrlupi in je vsled voznine dražji kakor čista sol. njaki še edini. Mi smo proti tej gnojitvi. Seveda se s Pri pozneje navedenih mešanicah se kalij nadomestuje z 8 do lOkrat toliko pepela. Dušičnata gnojila za naše potrebe sta : žveplenokisli amon in čilski solitér. podkopavanjem imenovanih rastlin zemljišče rahlja in gnoji trsja, » a rast detelje in grašice uspeva venderle na račun Posebno pa se bo zguba po sušnem opazila v pri- hodnjem letu Vse kaj druzega i če zemljišče, katero hočemo prvim naj se gnoji že jeseni, ker se ni bati i da se po deževju prehitro porazgubil ; z drugim pa gnojimo malo prej, preden začne brBtje poganjati, deloma pa tedne potem, ko ozeleni. Će hočemo doseči popolen uspeh, moramo od merno množine. vseh priporočanih gnojil vzeti pri Ne priporoča pa se, gnojila poprej mešati i ampak potrosi se drugo vrhu druzega in se zagrne. Tudi pepel in Tomasova žlindra se morata posebej trositi. Gnojimo najbolje tedaj, kadar jeseni prašimo. Potrošena gnojila naj se takoj 30 do 40 cm globoko podkopljejo, da so tem bliže koreninam. Jesensko gnojenje se zato priporoča, ker zimska mokrota razkrojena gnojila enakomerno razpeljuje, pripraviti za sajenje trsja, gnojimo z zelenjem. Tukaj je to umestno. Na nekaj naj še opozorimo. Kako se umetna gnojila mjzanesJjiveje in najbolje kupujejo? Zadružno in nič dru- * OoBE/S^I nn ■■ 9HI nn V^Bi s fefij -nw KÍÍ^J hi ^hibbjts ■ JB - ^TJJ ti V - BWB^HB * jj^H^^P * ■ HH gače. Zbere se nekaj vinščakov, in ti blago skupno naroče pri kaki znani pošteni tvornici ali trgovini. Pri naročitvi naj se zahteva poroštvo za dobro blago. Potem se od blaga vzame za preskušnjo nekoliko ter se pošlje pre-skušališču. Tam se blago preskusi. Ako se najde, da nima toliko v sebi, kakor je bilo pogojeno, tedaj mora trgovec ali tvorničar nedostatek povrniti. Stroški za preskušanje so tako majhni i da o njih še govoriti ni; sicer jih pa navadno poravna tvornica. Tam i kjer se jeseni ni gnojilo » naj se to stori v prvi spomladi. Med vrstami delati luknje in gnojila vanje sipati z namenom, da bi jih dež sčasoma razdelil, ni pametno, ker je prepočasno. Ker pa se korenine ckoli trsja na vse kraje enakomerno razširjajo, se priporoča, gnojila kar mogoče enakomerno trositi. Pri saditvi trsja naj se ne gnoji. Le pri rigolanju je dobro na hektar podkopati 12 q Tomasove žlindre, ker se tako trtam priskrbi zaloga živil. Prvo leto dela trta korenine iz svojih moči ; Okrajni zdravnik Povest. Nekaj Spisal Srečko. (Dalje). V. starega je tudi že to, da je prvi dan po veselici vsem udeležencem strašansko dolg čas. Tako tudi tedaj. Na Tomičevem vrtu gostovalo je drugi dan popo ludne mnogo zaspanih, utrujenih gospodov i kateri so šele preplesali ali morebiti přepili božjo noč. V uradih so se drugo leto začno delovati korenine. Pač pa je dobro sa- dolgočasili sami sluge in eksekutorji. -Vse drugo pa, kar jenkam pridevati dovolj mešanca in šele drugo leto po- je bilo višjega, zbralo se je na Tomičevem vrtu in si gnojiti z živalskim gnojem. tam Koder imajo malo hlevskega preganjalo krulečega mačka a Adjunkt, davkar gnoja » naj tako-le praktikant in trije dijaki so hrustali in trli na vso moč ? "SPíESt rfVr r^ rflHI-. ^vTv^vMSH^BT HFjPj a « t^H^^HHvP^ ^^^^BrkK * jí r^rtr* ravnajo : leto: hlevski gnoj ali deloma straniščnik » po kisle kumarice in pili dolenjski cviček mešan z mineralno vodo. Zdravnik je zdehal in se pretegoval poleg Bernot- mešan s šoto. in leto : pri zemljišču, revnem na apnu » na tija in učitelja. Sodnik pa je pil sam za se, kot naj višji duh. Stara novost je, da so ljudje ob tacih prilikah jako i " t ' r hektar 20 q apna 400 Tomasove žlindre, 200 do 250 kg žveplenokislega kalija (s 95 %) in 400 kg žveple- sposobni za vsakojako razpravljanje in močno vneti za nokislega amona. Pri peščenoilovnatem zemljišču se sme govorniško umetaost. Prvi predmet je bila prošla vese t ) lica Najglasnejši je bil davkar Trobec. Navduševal se je Mimici je bilo neizrečeno hudo pri srcu. Mati je za njo, češ, da je to nekaj nedosežnega na deželi, da se niti za trenutek ni spustila izpred oči. Konjederka je s tem budi ljudstvo iz spanja in se navdušuje za višje bila namreč prišla na tisto misel i da se je moralo vse vzore. Govoril je dolgo ? kako treba vzbujati narodu to pri Bernottijevih splesti, Da Mimica zaljubljena v veselje do materinega jezika, kako ga kako se potegovati za njegove pravice. Ves čas mu je burno pritrjeval adjunkt Hlebec, kateri je kaj malo pil. Dijakom pa so žareli obrazi ve-selja in vsak si je pri sebi mislil, kako bo on delal in deloval za narod, kadar bo prost. treba dramiti, zdravnika, o tem ni dvomila niti najmanj Čemu jo bil sicer tikal. Konjederka je bolehala in bolehala morala v posteljo. a i Počasi so lezli dnevi dalje. Dijaki so bili odšli î počitnice so minule Po nebesnem svodu vlačili so se Za davkarjem se je oglasil Retenjski dijak ) kot dolgi i mrzli » jesenski oblaki; na večer ali pa v jutro najstarejši izmed ostalih dveh. Žarilo se mu je oko sve pa se je dvigala gosta nadležna megla iz vlažnih dolin. tega navdušenja î ko je pravil i kako se narod vzbuja Mimino srce naselila se je bila tudi pusta, dol drugod, kako se goji med dijaki narodna zavest. Napil gočasna » neznosna jesen Niti v cerkev ni smela prav je lepši bodočnosti slovenskega naroda, na kar so žvenk ljale čaše. Zdravnik pa se je muzal Bemottiju, „Fantasti0 ! — „Idejalisti" ! „Bedaki® ! pristavil je resno učitelj. Linikando pa je pričel mirneje: nikake prilike ni imela, občevati z morala posedati ob materinem vzglavju. Ia ko bi mati z njo vsaj kaj govorila, čeprav karala ali učila. Toda nič! Mati tiho ležala in po malem stokala v bolečinah i Mimi pa je lshno dihala, kakor bi ihtela Tako uro za uro dan za dnem teden za n Vse res, vse res, gospoda moja! Narodnost tednom neznosno ! t vzemimo jako lepa reč. Toda gospoda moja Zdravnik pa se je dolgočasil pri pa kaj nam pa pomaga » ako se čutimo dandanes goreče znašal svoje' sitnosti nad konjem in Rupertom, nad Rezo . . . Skoro vsaki dan je jezdil na izprehod mimo Slovence. Mislite, da boste hitreje napredovali v službi? nikdar ne! Ako izvedo, da ste vi vnet narodnjak tam konjederkine hiše, a onih črnih, žgočih oči ni vzrl med gori 0] t Če recimo res kdaj do preprogami Bernottiju zahajal malo, toliko, da tega prišlo, da bodo imeli Slovenci v javnem življenju ni nakratno izostajanje vzbudilo suma. Kadar pa niso bile res kaj veljave no jaz bi se temu nič ne upiral saj mesečne noči, plazil se je prav tiho okrog konjederkinega je mene rodila slovenska mati Sedaj pa je recimo vse vkup nič ! mladi gospodje Čisto nič Zato sem pa jaz in o prostih urah pa Vso učenost pred vsem cesarsko-kraljevi sodnik pa lovec"! bil iztresel sodnik iz rokava. Izpil pol kozarčka vina in samo toliko časa molčal, da je mogel zdravnik zakričati vmes svoj: Sehr gut! Sehr gut Herr Bezirksrichter"! Od narodnosti je prišel sodnik na lov in drugim stanovanja, da bi uzrl kje oni nežni obrazek, da bi mogel spregovoriti vsaj nekaj besedic. Zaman! Konjederki se je obračalo na zlo. Zalita, rudeča lica so zginila, podbradki tudi. Večkrat jo je prijel krč. Včasih jo je lomil po dve uri. Nato pa je bledla: » Ne boj se » ? se ne bo bal ta cigan dajte Ne ga no boj se kaj mene ubite ga vraga ni nikdar bilo zaman se truditi i da bi spravili kak drug In bele pene so se pokazale na višnjevih ustnah î predmet na površje. Pili so in poslušali, kajti to so morali. bolne konjederke. Mimici pa so lile solze, — tihe, grenke polotil solze dobrovedoči o čem mati blodi. Kes se * * * » njene mlade duše. Domišljati si pričela î da ona Srd velika razburjenost in pa hlad tistega večera, vse vkup je vplivalo slabimi nasledki na konjekerkine ravno morala, osorno. Mimi pa je tiho Lepe, nakopala materi silno bolezen in ta misel je bila za njo strašna. Mnogo je molila ob materini postelji živce. S hčerko ni govorila nič, a kar nad njo jezno, Nekoč je materi svetovala zdravnika. To pa je bilo zadrla se preveč za slabotne konjederkine živce Kri zalila za trpela Rudeča lica so pričela veneti in hujšati hip bledi obraz in grozovito je pričela zmerjati hčerko okrogle jamice, katere so se jej prej narejale na polnih » baržunastih licih, izginile so s smehom vred. Niti čitati tako le pri miru sedela, očem Nič jej ni pomagalo, da se je ta po kakega druzega kam drugam. izgovarjala naj pošlje Z aman j! ni mogla več. Najrajše izbrala gotovo točko, kamor so bili uprti pogledi in mi slila > kako Kaj pa nesrečna . . . človeško srce? Tisti dan je bil grozen. Snega je bilo zapadlo štiri prste na debelo. Opoldansko solnce ga je razgrelo in raztopilo v blato, proti pa 1 - Že sto in sto ljudi bavilo se je z opisovanjem srca in raziskavanjem istega Le malokdo ali pa nihče ni solnce prav iz daljave pomrznilo in je nastala požlepnica, da ni bilo nič kaj varno po konci ho- poslednjimi žarki poslavljalo se je mrzlo, zimsko konjederko napal najhujši diti * ko prav pogodil istega težnje in bridkosti, istega občutke istega veselje in radost. j krč Takega dneva ni še preživela Mimi! trepetala in skakala ob postelji, Mimi pa Dekla Katra jokala. NOVI O M J-.etnik JL.I321 Konjederki ni dalo ne dahniti in ne govoriti, v nezavesti zopet je dirjal domov ; kjer sta mu Rupert in Reza do- ležala. povedala j da torbe ni in ni. „Na vsak način moramo poklicati zdravnika, naj že potem porečejo, kar hočejo0 ! nagovarjala je Katra Mimi pri- Ko pa bila že trdna tema, hitel je sam po cesti konjederkini hiši, pal ondi na kolena in s svojimi Mimico in kazala na nezavestno mater, kimala, se Ko je ta urno ogrnila z veliko zimsko ruto in hitela vun na mraz. Mimice pa je bilo strah same, gosposkimi rokami iskal torbe. tipal po zmrzli, grudasti zemlji in Tisti čas je prišla Katra malo na prosto. Predno zato poklicala enega hlapcev. Z morečo skrbjo je potem se J'e zavedala, kako in kaj, hitela je zopet v sobo in pričakovala zdravnika vsa objokana. Ravno domov je bil prišel zdravnik od Tomiča » ko ondu Mirni in hlapcu, vsakemu posebej videla zunaj „spomin povedala i da je je Katra dospela v njegovo stanovanje in ga poprosila naj ide z njo. Nekaj satanskega je zaigralo v očeh zdravnikovih in v polutemi so dobile čuden lesk. Tri ure po zdravnikovem odhodu konjederka in jo » Torej nevarnost, skrajna nevarnost" ? mrmral zdravnik in iskal po omarici za zdravila nečesa, okno je zakričal Rupertu naj brž osedla konja. Skozi malo, usnjato torbico utaknil je zeleno čašico in isto pripel na sedlo. umrla. To vam je bilo vikanja in upitja, žalosti kanja. Mimica je bila potrta do smrti. Tako mlada pa že sirota brez starišev. Z obupnim objemom vrgla se je na mrtvo truplo rodne matere in je bolestno ihtela. duhu jo je prosila oproščenja, v kolikor je bila ona kriva njene smrti. T T ■ 1 Skočil je urno v sedlo in konja stisnil v trab. Močno je drselo kovanemu konju po opolzki požlepici in zdravnik je klel, da je iskre dajalo. se Hlapec mu je prijel konja, on pa je hitel s torbo Napravili so jo spodobno na mrtvaški oder, kakor spodobilo imoviti vaščanki Drugo jutro ob sednih so zvonovi prvič peli mrtvi konjederki. Zdravnik si je velel osedlati in cel dan ga ni bilo nazaj. Na večer pa je prijezdil penastega sirca » bolnici. Poklonil se je Mimi, nato pa skrbno tipal konjederkine žile, česar se ta ni mogla braniti. Sprevidel je takoj, da bo le še nekaj čas v nezavesti, ko pa se ogreje pride zopet k moči. To ga je zaskrbelo, a svojega načrta utrujen malone do smrti. (Konec prih ) Ci ÊSk Jfe -m w W w w w 4 Novice. bil getov že preje. Nastavil jej je kozarec na ustnice in kanil nekaj kapljic po grlu. Potem še enkrat! Osebne vesti. Namesto vpokojenega dež sodnega Iz obraza mu je bila hipoma zginila vsa barva in nekaj svetnika gosp. Jožeta Martinaka je just, minister imenoval neumnega je mrmral proti Mimi: za čas sedanje funkcijske dobe, do konca 1902 gosp. de » Je že mogoče dušica » pa vender no jaz želnega sodnega svetnika Karola Wengerja članom deželne pridem še nazaj Bogom « ! komisije za agrariČne operacije na Kranjskem, Deželni odbor je imenoval računskega oficijala prve vrste, gosp. Ant. Ni mu bilo obstanka v konjederkini sobi. Krčevito Mikuša rač. revidentom; računskega oficijala prve vrste T T^V V • 1 1 ili V V 1 •• V je stiskal torbico k sebi in jo previdno pripel za sedlo. Iv. Pogačnika kontrolorjem dež. blagajnice; računska Burno je skočil na konja; ko pa bil njemu, ga je oblil mrzel pot po vsem životu. In konj je moral dirjati. Na ovinku pod vasjo pa je srečal Osolniško Šte oficijala druge vrste gg. Ivana Freliba in Ivana Mi k uža rač. oficijaloma prve vrste; dosedanja praktikanta gg. Ivana Pavška in Henrika Logarja računskima oficijaloma druge vrste in gg. Avgusta Bukovca in Josipa Breg an t a rač. finko. Prav mraz moralo biti ženici. Skrbno se je praktikantoma. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdS. zavijala v stare cunje, stopala pa je drobno, urno. Varnih, drsajočih korakov se mu je umaknila v stran, da je ni pohodil dirjajoči konj. Ko pa jej je bil izpred oči, stis- nila je nagubančeno, usnjato pest in pomigala s ko ščeno brado: Julijana Kos iz Ljubljane je imenovana za provizorično učiteljico na štirirazredni ljudski šoli v Loškem potoku. — Geometer c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Beljaku Ferd. Han sky je premeščen k ekspozituri za traciranje v Jesenicah. Davčni pristav Ivan Tenčič v Gorici je imenova ofici- jalom, davčni praktikanti Lud. Benign i, Feri. Vodo- » Ti volk grdogledi tifl ! pivec, Ivan Butu s, Umb. Bencina in Evg. Pinter Nekaj korakov dalje pa je pobrala na tleh zdrav so imenovani pristavi, imenovan dr. Tičar. Sekundarijem v deželni bolnici je nikovo torbo; skrila jo je naglo v košarico med ščetine korake pa je podvojila. Zdravnik se je močno prestrašil videč, da j Poroke. Poročil se je v Ljubljani deželni računski izgubil torbo in za konjederko „zdravilo". Osedlanega konja je peljal sam v hlev, Rupert in Reza pa sta morala iskati oficijal gosp. Ivan Frelih z gdč. Elo Pi lier j evo. Jesenicah ob Savi se je poročil gosp. nadporočnik Fr. Zwirn z gdč. Herminko Nam or ševo. čestitamo! Proslava Rakteljeve 5oletnice. Odbor „Ljub- po cesti odtrgane torbe. Furlanu ni bilo nikjer obstanka. Iz sobe hitel sobo, od tam v kuhinjo, iz kuhinje v hlev, od tam zopet ljanskega učiteljskega društva" je sklenil v svoji zadnji seji, v da hoče petdesetletnico učiteljevanja gosp. nadučitelja in voditelja Frančiška Raktelja praznovati na slovesen način V sredo, dne 16. t. m, priredi se mu v to svrho serenada, po serenadi nazaj po stopnicah tako enkrat dvakrat. Sopihal \ pa slavnosten večer skupno večerjo. v mali dvorani „Narodnega doma u s temu večeru se ne bode pošiljalo posebnih je Tomiču, izpil tam dve merici vina naglo, v hipu in vabil. Odbor vabi tem potom k mnogobrojni udeležitvi. Večerja r.A+.nik I-IX. .NOVICE «taDe 2 kroni za osebo biez pijače. Ker je pričakovati veliko udeležencev, naj se blagovoli denar za večerjo naprej poslati društveni blagajničarici gdč Mariji Marout, mestni učiteljici v Ljubljani — Cesarja Franca Jožefa jubilejski most v Ljubljani je bil dne 4 oktobra slovesno otvorjen. Most je jako lep in v okras mestu. Prem. gosp. knezoškof ni hotel blago sloviti mostu je T^if J^ř^T a^ <^ rxA ^o D^^ré^^p^porT vinogradstvu. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo deželnemu odboru kranjskemu za tekoče leto svoto 10 000 kron, da razdeli primerne podpore kmetijskim podruŽoicam v Novem mestu, Mokronogu, Metliki, Košani in Št. Vidu pri Vipavi, ki se pečajo s požlahtnje-vanjem in zboljševanjem domačih trtnih nasadov. V prvi vrsti se bode gledalo na napravo oziroma razširjenje vzornih vinogradov in na pridobivanje potrebnih zelenih žlahtnih sadik za lastno potrebo in za oddajo. — »Slovenska šolska Matica«. V kratkem se bodo začele tiskati knjige, ki iih izda „Slovenska šolska Matica" za tekoče leto Da bode odboru mogoče določiti število iztisov, opozarjajo se učitelji in drugi razumniki še enkrat, pa pristopijo k društvu tudi oni, ki do zdaj še niso tega storili. Čas za pošiljanje letuine je do konca oktobra t. 1. Nadejamo se, da ga ne bode učitelja (učiteljice), ki bi ne bil član tega prekoristnega društva Pa tudi od drugih razumnikov pričakujemo, da se oglase kot ustanovniki ali vsaj kot letniki. — Živinozdravniška potovalna predavanja so bila letos v Bohinjski Bistiri 1., v Březnici 8, v Dovjem 15 in v Mošnjah 22. septembra. Poleg drugih predmetov se je obširneje govorilo tuli o živinski kugi in o sanitetno policijskih predpisih. Teh štirih predavanj se je udeležilo 147 poslušalcev. — Volilni shod v Novem mestu je imel dne 3. oktobra dižavni poslanec Ivan Plan tan, ki je na shodu poročal o svojem delovanjv v državnem zboru Shod je poslanca izrekel soglasno zaupanje. — Podpore gasilnim društvom. Deželni odbor je za gasilne namene iz stražnogasilnega zaklada dovolil in nakazal gasilnim društvom in občinam sledeče podpore, in sicer so dobili: Zavezni odbor 1376 K; Št. Peter na Krasu (za več let) 1000 K; Ljubljana in Trata po 600 K; Novo mesto in Kropa po 400 K; Razdrto, Št Rupert, Leše, Kamnik, Stara Loka po 300 K; Breznica 260 K; Dovje, Bizavik, Trnovo po 250 K; Onek, Št Vid pri Ljubljani, Krka, Voglje, Sodražica, Zagorje, Polhovgradec, Trebnje, Dobrova, Vič-Glince, Krško, Postojina, Brezovica, Koprivnik, Studenec-Ig Radovljica, Železniki, Bohinjska Bela, Dolenjavas pri Cirknici, Domžale, Horjul, Rateče, Škofja Loka, Bled, Mojstrana. Škofeljica, Kranj, Koroška Btla, Šmartno pod Šmarno goro. Grosuplje po 200 K; Kočevje, Stari trg pri Loža, Vel. Lašče, Črnivrh, Cirknica, Moste, Belapeč, Novavas, Dol, Borovnica, Litija, Ribnica, Selce, Radeče po 160 K; Dolsko 150 K; Toplice. Kranjska gora po 140 K; Preddvor, Kočevska reka, Leskovec, Vrhnika, Vipava po 120 K; Tržič, Višnjagora, Gorje, Begunje, Dob, Lukavica, Št Vid nad Vipavo, Stara cerkev, Starilog po 100 K; Št. Vid pri Zatičini 80 K; Morovec Dolenji Logatec, Šiška, Stari trg pri Kočevju, Štepanjavas, Mozelj, Lienfeld, Rainthal, {Svetli potok), Šmarje, Vid, Semič po 60 K. Skupno toraj se je razdelilo 17 856 K. Vpoštevale so se tiste prošnje, ki so došle deželnemu do 1. septembra 1900. — Škrlatica, ki se je epidemično pojavila v Kovorji v kočevskem okraju, je popolnoma prenehala. Izmej 15 zbolelih otrok sta dva umrla. — Idrijsko živo srebro na Kitajskem. V Hongkongu se vsako leto speča mnogo živega srebra, katero se poglavitno vporablja v izdelovanje cinobra, iz katerega se dobiva. Kitajcem toli priljubljena rudeča barva. Nas zanima to dejstvo posebno zaradi tega, ker dotično živo srebro pri- 3trnil 407. haja na Kitajsko večinoma iz Idrije čez London Letos je bila kupčija zaradi kitajskih nemirov slabejŠa in se je prodalo le kakih 6000 steklenic živega srebra v Hongkongu ter so tudi cene bile nestalne. Ako bi se naše živo srebro neposredno importiralo na Kitajsko bi se pač dale dcseči boljše in tudi stalnejše cene in bi se tako lažje nasprotovalo vedno rastoči konkurenci manj vrednih kemičnih surogatov, kateri se uporabljajo v izdelovanje cinobra. — Nov list je začel izhajati 1. t m v Žalca na Štajerskem z naslovom: „Občinski časnik". Strokovni list za slovenske občine V 1. Št je pojasnil urednik in izdajatelj, gosp Ivan Kač, potrebo lista tako-le: Prepričan o veliki potrebi lista, ki bi zastopal koristi in težnje slovenskih občin, namenil sem se, izdajati strokovni list „Občinski časnik", ki bo zastopal občine v vseh zadevah. Prinašal bo v svojih predalih vse, občin se dotikajoče postave, odloke in ukaze, ter jih razpravljal vsakemu, tudi priprostemu umevno. „Občinski časnik" bode učitelj, svetovalec v vs«h, občine se zadevajočih rečeh, donašal bode vzorce za pravilno slovensko uradovanje, in seznanjal župane in občinske tajnike s pravicami in dolžnostmi občin napram državi, deželi in zasebnikom. „Občinski časnik" se bo potezal za koristi občin, razkrival krivice, katere se gode, in tirjal od države in dežele, da se čuvajo koristi občin in upoštevajo njih težnje. „Občinski Časnik" bo delaval na to, da se tako doseže enotno in edino postopanje v vseh rečeh, ki se tičejo občin in' istih koristi). Sprejemal bode v svoje predale raznovrstna vprašanja o občinskih zadevah in odgovarjal možno natančno in umljivo Dalje bode rad sprejemal dopise o raznovrstnih občin zadevajočih rečeh, kakor tudi vs-ko novico, naj si bode o sreči ali nesreči. Da pa ne bode „Občinski časnik" preveč suhoparen, bo prinašal povesti iz življenja Slovencev in pa poštene kratkočasnice — Kdo bo škof v Trstu? Prvotno se je govorilo, da utegne biti naslednik pokojnega škofa Šterka prošt Jordan v Gorici. Sedaj kombinirajo nekateri tako, da bi utegnil bi imenovan za škofa tržaško koperskega kanonik in stolni dekan Sedej v Gorici, čujejo se pa tudi glasovi, da bi prišel v Trst krški škof Mahnič. „Piccolo" pa je zvedel še za nekega drugega kandidata, to bi bil neki nemški menih-b e n e d i k -tinec, ki je rojen v Nemčiji. Govori se pa tudi o Petro-niju, ki vodi sedaj škofovske posle kot kapiteljski vikar v Trstu. Kakor se vidi, kandidatov dosti — ali na) bo izvoljen Peter ali Pavel slovenska reč ne pridobi nič, ker tega ne dopušča sistem ! — Poštno in brzojavno ravnateljstvo za Trst, Primorsko in Kranjsko naznanja da se je na c kr pošt-ntm uradu Banjaloka in Mozelj v političnem okraju Kočevje uvedla dne 2. oktobra brzojavna služba (omejena dnevna služba). — Tridesetletnico svojega delovanja kot urednik zadrskega časnika „Národni List* je praznoval 7. t. m. deželni in državni poslanec Juraj Biankini. Koliko zaslug si je pridobil jubilant v dolgi dobi, odkar je prevzel uredništvo omenjenega lista, ne samo na časnikarskem polji, nego tudi s svojim plodovitim politiškim in parlamentarnim delovanjem, ni nam treba posebej poudarjati, saj jih pozna vsakdo, ki količkaj pazno zasleduje javno življenje bratskega naroda v kršni Dalmaciji. Neustrašenemu boritelju in delavcu na narodnem polju kličemo ob priliki, ko more gledati nazaj na dolgo dobo svojega truiapolnega dela, tudi mi: Bog ga ohrani svojemu narodu še dolgo čilega in delavnega! Na mnoga leta! — Umrli. V Višnji gori je nagloma umrl ondotni župan gosp 1 S te p i c. —■ V Gradcu je umrla gospa Ana De kle v a. — Kranjski raki, ki so zadnja leta v nekaterih vodah skoraj popolnoma izumrli, se polagoma po prizadevanju raznih najemnikov ribolova zopet začenjajo javljati. Tako se je posrečilo gosp. Bergmannu, lekarnarju in posestniku v Novem mestu, zaploditi v Težkem potoku 34 cm dolge rake. Ukraden denar najden. V Ljublj našel mislite, da se nahajate v židovski ? Tu ni nobena židovska policijski stražnik Mihael Sitar v grmovju na Ambroževem šola". Predstojništvo osrednjega društva židovskega se je nato trgu vrečico, v kateri bilo 290 kron. Denar bil malo obrnilo na pristojni urad s prošnjo, da se pri obravnavah ne časa popred. Paternostrovi cesti št. 26 ko iz Marj ie Studenca bil najden, ukraden mesarici Marj bodo rabili izrazi, ki bi utegnili koga verski čut žaliti Pred in sicer v gostilni na Poljanski sednik deželne sodnije je nato odgovoril: „Zgodilo se je, kar Paternoster je pustila korbico z vrečico je bilo treba, da se v prihodnje ne rabi več beseda „židovska in denarjem v veži in šla v gostilno. Tat je to priliko po- šola". Židovski občutljivosti se ugodi, a katoliška cerkev se* rabil in denar odnesel. Vzel je le 10 kron, ki so bile v rufi, sme najgrje blatiti v katero ie bila zavita vrečica z drugim denarjem. Tat naj- Električni stroj za gluhe. Ruski medicinski družbi brže ni slutil, da je v vrečici denar íq je vrgel ruto z vrečico je izročen od dr. Wolickega izvršeni električni stroj omo vred stran. a Volkovi se pogostoma prikazujejo v kočevskem bolj v hudi zimi. Letos se je priklatil tak koa- okraju, matin v vas Rigle in raztrgal ter odnesel jagnje Zažigalca so dobili. Iz Krope *>e poroča : Izdal se je požigalec Krope. Enajstkrat je zažigal, a le petkrat se mu je posrečilo zanetiti ogenj. Ko je po noči zažigal v Kotlu gočuje, da slišijo tudi popolnoma gluhi ljudj poroča iz Petrograda Lekarna živali. Konii ali krave iščejo v istej najprej ona^zelišča Tako se namreč zbirajo v krmi, obvarovati pred kako boleznijo tedaj, ako da se mora počutijo dobro p o s e bja^zeHšč a, toda kmetih mnenje, bolna največ pri Hercelnu, so v pravem času zapazili tleči ogenj. Orožniki gajih zdravicama. Sloveči prirodoslovec Linne je dokazal so ga že odvedli k c kr. sodniji v Radovljico. Zove se Ahačič. Kroparji bodo sedaj vsaj v miru in brez skrbi spali. je 286 zelišč, latera jedo krave, a 218 tacih. katerih ne Strela. Dne 7. t. m. je treščilo v poslopje J. Adama na Pokajišču pri Borovnici ; pri tem je omamila strela hčerko in ubila dva vola. Škoda je precejšnja, ker nesrečnež ni bil marajo jesti Od šč, katera jedo nekaj takih, katerih se dotaknejo le v bolezni. Ta zelišča so torej takorekoč „lekarna vce poznajo 387 različnih trav in zelišč, katere jih živali hranijo, a med temi nekaj tacih, katere uživaj v slu- zavarovan. Napad nedelj zvečer med in v Hrušici mesarski pomočnik Anton Hlebš iz Jakoba Pogačnika Franceta Kramarja napaden ga je sunil z nožem v hrbet in ga težko ranil. Ranj prepeljali v dtželno bolnico. uro je bil Vida od Kramar enca so čajnih boleznih. Konji poznajo 262 vrst trav in temi elišč, a med zdravilo. samo- ilgïï^ïïpetit, da^si^ojšč e travo^ ^sio^travp novano, Tiater kadar ime- neumni Mnogo je od uživanja te trave, ker menijo, da oboli na tem, dočim Ženo umoril radi nezvestobe. Vrtnarski pomočnik baš nasprotna resnica. Tudi mačke im svojo je zdravilno Horak na Dunaju je bil uložil proti svoji ženi tožbo radi za- travo konske nezvestobe. Te dni imela vršiti dotična obr katero grizejo. Živalska slina je najboljše zdravilo za ane, kadar je pes ali maček ranjen, se obliže pa je zdrav, Horak pa je prežal na cesti na svojo ženo in jo je, ko prišla blizu, nekolikokrat udaril s palico po glavi ; nato pa zdraviti tudi divje ž zato pravijo „se je zlizalw. Jednako kakor domače znajo se vali. Prebrisanost divjih živalij je včasih potegnil samokres in je trikrat ustrelil na njo, da se )e celo tolika da opravlj same nekako službo zdravnikov ranjena zgrudila na tla. Potem je napadalec usmrtil Tako na pr. Šimpans in druge opice, ako se jih rani, druga težko še samega sebe, ustřelivši se v srce Žena je umrla v nekoliko drugi pokrivajo rano z rokami in celo zamašijo minutah. s perjem od zelišč, s čemer ne le ustavijo tok krvi, marveč celo pri Devet obtoženih urednikov. Vojaško poveljstvo pomorejo do hitrejega zdravlj Do kolike bistrosti v zdrav v Lvovu toži devet urednikov raznih Lvovskih časnikov, ki ljenju prispo bernhardinski psi, o tem je mnogo znanega so pri poročila o nekem vojaškemu poveljstvu neljubem Nemški cesar posredovalec ruskega dogodku. Obtoženi uredniki so nastopili dokaz resnice. Obrav- Senzačno vest razširja korespondenční carja urad. Cesar Viljem je nava se bilo 150 prič pričela vršiti prve dni oktobra. Povabljenih je prijezdil v uniformi ruskega grenadirskcga polka v obmejno Strahovita nesreča na železnici. se ni čulo mesto Witschtygen, katero je 26. avgusta požar uničil. Cesar Viljem je prebivabtvo tega ruskega mesta ogovoril nekako na železnici, kakoršna se tako-le: „Njegovo Veličanstvo car Nikolaj. Vaš vzvišeni go pripetila, kakor poročajo Budimpešte, pri Verciorova spodar, moj ljubi prijatelj, je čul o Vaši nesreči in Vam po Poročilo se glasi : Brzovlak iz Bukarešta je te dni zapustil mojih ustih sporoča, da ga ob 2. uri ponoči postajo Paloto. Skoro nato je isto postajo ter Vam izreka svoje srčno zapuBtil tovorni vlak, naložen s 16 ton petroleja. Nedaleč od Palote se spušča železnica navzdol. Na Vaša nesreča zelo užalostila, Vam po meni kot dokaz sožalje Svoje Toda še več ! Pošilja očetovske skrbnosti dar točki tovornemu 5000 rubljev In tega spoznate, kako oči Vašega presvetlega vlaku odrekla zavora in drdral je s strahovito hitrostjo po vladarja gledajo do mej njegove države in kako njegovo srce bregu navzdol. Strojevodja je spustil pomočno piščal, katero vse svoje podložnike objema v ljubezni". Cesar Viljem strojevodja brzovlaka tudi slišal. Namesto pa, da bi stroje- končal svoj govor s „hurra" klici na ruskega carja, vodja na brzovlaku napel pri stroju vse sile in hitro vozil, politiških krogih bode to nenavadno „posredovanje" vzbudilo brzovlak — ustavil. Skoro nato je priletel po bregu tovorni pač veliko pozornosti, vlak in se z vso silo zaletel v stoječi brzovlak. Oba vlaka sta bila v hipu razdrobljena. Iz tovornega vlaka se je po bregu Največja gostilna na svetu se nahaja v Berolinu razlilo 14 reservoirjev petroleja, ki je tçkèTkot mogočen v zoološkem vrtu. Njen lastnik plača najemnine na leto tovornega terega valcev na brzovlaku obloga ju prevrnjenega železniškega stroja akoi^ata bila oba vlaka v plamenu, iz ka- ki ici_ p onesrečen i h_Qse kht)d sv O O mm j*m amaI A i \ 150 000 mark. V gostilni je 20 000 komadov raznih ka- binjskih posod, 25 000 kozarcev za pivo, 20.000 nožev in vilic in 18.000 žlic. Gostilna je dobro obiskana prav za prav samo šest poletnih mesecev in v tem času potroši za 272 000 mark mesa in perutnine, za 82.000 mark konserv Židovska občutljivost. V nekem mestu ob Sein-u in 6000 hI piva Stolov v gostilni 15.000. kuhinjah sodnik preglasno opomnil pričo : „Zadržite se spodobno. Ali dela preko 200 oseb, mej njimi 36 kuharjev. Letnik L1X. NOVICE Stran 409. Kmetje za šolo. V Orlovi, ki ima 3256 duš, so kmetje ustanovili dekliški gimnazij. Gimnazij ima 8 razredov in 200 učenk, izmed katerih je 190 kmetskega rodu. Razun navadnih predmetov imajo tudi nauk o gospodinjstvu in uče «e kuhati, da deklice, ostajajo doma. znale tudi domaČa opravila 185 praznih učiteljskih mest se je napolnilo deloma s 109 gojenkami tega gimnazija. Kralj starešina. Te dni je umrla v Kodanj so- zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem pioga slovitega slikarja danskega Jensena. Na krsti bil je tudi dragocen venec s kraljevim imenom. Kralj je namreč že v mladosti podpiral nadepolnega slikarja in ko ga je ne- kega dne lapazil vsega otoinega vprašal njegove tugote in zamolklosti Mladi ga slikar pa po vzroku hiral kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Lud wig Oesterreicher radi nesrečne ljubezni; njegova iivoljenka je bila iz plemenite | Deutsche Gasse 8 Budapest. hiše in njen oče je ni hotel dati plebejcu 3 Kralj (10 10) ga je po tolažil, izposloval je slikarju njegov ideal bil je celo pri ženit in ko nini slikarjevi za starešino slikarju zdaj umrla se nekdanji starešina še nanjo spomnil / draga polovica z vencem na mrtvaško krsto. Dobro se je zmuznil. V Parizu se je bavila žena nekega hotelirja baš s svojo toaleto, ko je začula v svoji spalnici ropot. „Kdo je"? je zaklicala. In pokazal se je njen najmlajši natakar, zdrknil je na kolena ter jej začel praviti o svoji nepopisni ljubezni Žena mu je grozila, da pokliče soproga, a natakar ie bil takoj pri .olji, umakniti se, ter je prosil lepo gospo, naj o tem molči. Popoldan pa je zmanjkalo natakarja, gospa hotelirka je bila v groznih skrbeh, mislila je, da se je natakar iz nesrečne ljubezni usmrtil kmalu je zapazila, da je izginilo iz njene spalnice 1500 frankov in mnogo drugih dragocenosti j. Natakar je bil navaden, a jako prebrisan tat, se je rešil iz neprijetne situvacije s tem, da je fingiral napram gospej hotelirki nesrečno ljubezen. Zaupanje prezidenta Krugerja. „Journalu" poročajo iz Amsterdama : Bilo je nekaj dni po pogrebu Kruger-jeve gospe, ko je le-ta prejel oi svojih sorodnikov brzojavko, oddano v Laurenco Marquesu, s sledečo vsebino: n nedeljo smo pokopali teto Sannijo; kaj naj storimo s hišo" ? Prezident Kríiger je takoj odgovoril: „Berite v bukvah pregovorov v 7. poglavju, 19. in 20. vrsto u Sv. pismo pravi na tem mestu: „Moža ni doma, podal se je na prav dolgo pot, mošnjo z denarji je vzel seboj, in šele o polni luni (ob določenem času) se bo vrnil domov". „Journal" k temu dostavlja: tragike je tem, ker navedeni rek nam podaja prekrasen n Kos svit junaške in vedno upajoče duše starčka in njegovega neprelom-nega zaupanja v končni srečni izid obupnega boja za svobodo in obstanek". Anglikanske lepe cerkve na Angleškem so večinoma prazne. Da se doseže številnejše obiskovanje božje službe, poslužujejo se pastorji raznih sredstev. Tako je na pr v City postavil ondotni duhoven v svoji cerkvi velik grafofon in kinematograf V drugi cerkvi je vpeljal pastor večerno službo božjo, z belo kravato, da se po končanem cerkvenem opravilu odpe- kateri pridejo gospe v plesni opravi, gospodje v fraku ljejo na ples. Drug duhoven, pesnik, je povabil za jedno nedeljo amerikansko igralko gospo Brown Potterovo. Le-ta je stopila ua lečo ter predavala nekaj „komadov". Uboga angli- kanska cerkev, ki mora svoje vernike vabiti k službi božji na take načine ! zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo zaloge re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. ! i i til'.WY C. P tki I 19 a7I i i- rH n k ' >\\\ V nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v gantno verižico. Za vsako uro se Jamči barzunasti skatulji leta. Nepovoljne se zamenja denar nazaj pošlje, torej brez rizike. Tem enaka naznanila rej ena Pošilja se proti gotovini pona- povzetju. Holzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Loterijske srečke. V Lincu dne V Trstu dne V Pragi dne oktobra t. 1. oktobra t. 1. 72, 29, oktobra t. 28, 84, 57, 84. 50, 19, 22, 75. 2, 74, 89, 72. Avstrij sko. m ' * ^fedt"^' V'l'MI ' 3 Ilustrováni ceniki zastonj franko Agentje sprejmejo Ravnokar je izšla y zalogi J. BlasnikoYih naslednikov y Ljubljani Velika Mala m navad leto ki ima Na svetlo dala kr* kmetijska družba o • m • • <2 V 'O • • • i • • I % • • m m. * m • 1 1 \\ Blasnikova „Yelika Pratika" Mala Pratika" katero izdaja c, kr. kme : A- tijska družba nad stoletja katera izhaja svojega rojstva že cez sto let je torej edino le prava, starodavna „Pra tika", katero toliko skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei weis župnik Blaž Potočnik razni drugi učenjaki duliovskega in svetnega Pratika" ima na prvi strani stanu. podobo Jožefa uradno potrjeno var stveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Veliko Pratiko" ísako drugo zavrnite Velika Pratika nepravo stane » » Mala Pratika" co CM Tržne cene. V Ljubljani dne 11. oktobra 1901. Pšenica 8.20 rž 6 50 h, ječmen 30 oves i\ 30 b, ajda proso K b, turôica K 6.50 h, leča K 10 h, fižol K Vse cene veljajo za 50 kilogramov. yyyyYYyyYYyyYYVYyYyYyYyyYyYyyyyYvyvYyyYY Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje ali preobilno jed, ali s težko prebavljivo, prevročo ali mrzlo jed ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želođečnl katar, želodečni krč, želodečni bol, težko prebavanje ali želodečno zazližanje, se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kricistilno sredstvo > Hubert Dllrich-OYO zeliščno Tino. ' !V i ** ' < % i - i 5 I A * « J To zeliščno vino je iz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi celi človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega z- liš<*nega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta renega) želodečnega bola so: glavobol, riganje, zgaga napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. 2£abasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na la bek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Sutii bledi obraz, pomanjkanje krvi, slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa dá oslabelemu životu novo moč. ju i $ Zeliščno vino povzdigne tek, povspeši prebav-Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Li iji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske i 5 \ v f Proti ponarejanju se svari! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. i v 1 4 cJ Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikon nasledniki