—   50   —
Novičar iz stovenskih krajev.
Iz Gradca. Graško mesto je svoje prebivavce preštelo. Je jih nekaj čez 57,000, in med njimi 19,000 ptujcov — z domovnicami od drugod. „Kaj — toliko ptujcev?! To ni čuda, odgovori drugi, ne slišiš, da včasih na ulicah vsaki drugi in tretji človek slovenski, hrovaški, češki ali francoski žlabra!" Pred 3 leti so je tukaj samih Slavjanov 20,000 naštelo , kterih se pa veliko med prave Gračare računi, ker so tu že udomačeni. Ali dosta tih Slavjanov zna bolj nemškii, ko svoj materni jezik. Taka pa ni pov^odi, kdor je Hemški napis ali ime , kar marsikteriga zmoti.    Taka se  je po
nezgodi nedavno zgodila našemu šolskemu svetovavcu, Vrativši se iz Celja pohodi glavno šolo v Mariboru. U 3. razredu si poželi, da bi mu pri tej priliki učenci vsaki svojo obleko popisali, namreč nje ime, iz česa je, in kdo vsako naredi. Ponižno se scer ugovori, da še to zdaj ni mogoče, ker je čez pol učencov terdih Slovencev, kteri še vseh teh reči ne vejo nemško imenovati in tudi ne morejo vediti, ker še so le pred kratkem u mesto prišli. Ali on ne more razumeti, zakaj da bi teh malenkost ne znali. Popis se vendar mora začeti — ali mnogi ga ne začnejo , temoč gledajo ster-mo in plaho, ker niso razumeli, kaj da bi začeli — in po takem se je vendar zadnič razumelo , kar je bilo nerazumljivo. — V drugi reči je ravno tak mimo pokazalo — ker so okolnosti na Slovenskem dosti drusra-čišne, ko indi. Kdor v njih ne rase in ne živi, tistega prerasejo. — P. n. g. R. na Koroškem jih ve bolj pogoditi ! — V drugem polletju Jbota na Graškem vseučilišči spet dva g. profesora Dr. Skedel in Dr. Kopač u pravoslovju slovenski prednašala. Po takem bomo skoro dobili precej izurjenih slovenskih uradnikov, da bodo mogli ravnopravnosti zadostiti. Naše ljudstvo , ker zdaj ve, da bi se mu moralo vse slovensko govoriti in spisovati, bi se že zlo zlo rado u svojih urednih opravilih enkrat nedležnega, nerazumevnega, mudnega, ptujega jezika znebilo. Ve sicer tudi, da je tak prerod ali prehod težek, in voljno je še stari jarem terpelo, dokler so se mnogi gospodi prijazno zgovarjali, da še prav po naše spisovati ne vejo; — ali kar začenjajo nekteri se groziti — clo z ječo, če si Slovenec, k čemu ima pravico, slovensko obravnavo ali pismo poželi in prosi, množi to nepoterpljivost in zlo zlo draži. JVaj bi se tak ne grešilo! Zmirom bolj težko stane Slovence za Muro tudi to, da so jih pred-lanjskem po krivi sili k nemškemu Gračkemu okroga pripeli! Prošnje za odvezo so že davno vpoložene, ali — rešitve   še   le  ne hoče biti!                                Ž.
QL*T Naznanje. Tretja pola „živinozdravništva" je
na svitlo prišla; naj g. naročniki pošlejo po-njo.
Današnjimi! listu je pririjan 7. d okla d ni list.