Številka 121
TRST, v petek, 3. maja 1907.
Tečaj XXXII.
Izhaja vsaki dan i«S «b nedeljah in praznikihob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj Petami ene Številke se prodajajo po 3 avč. (6 stotink) •9 san o gib tobakamah v Tratu in okolici, Ljubljani, Gorici, SErarju. Št Petru, Sežani, Nabrefini. Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dombergu, Solkanu itd. f"KKE 0GLA80T se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke J1/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 rtotink; is osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pm 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-da^jna vrsta E 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa p* 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave InoBti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
Naročnina znaikt
ea vee leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —,
naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure IniStvo lista. Ne franko van j
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne rrač^Jo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Ustt
UKEDNI&TVO: uL Oiorgio Galattl IS. (Narodni đon Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastni t konsorcij lista .^Edinost". — Natisnila tiskarna konsorciifc lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 1G ^sssa Požtno-hranIInični račun št. 841-652. coc^ —— TELZrOM dtev. 1157. .
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
BRZOJAVNE VESTI.
Majnikova alavnost.
člena 27 državnih osnovnih zakonov odprav-" Ijena vojna sodišča.
Revoluoijonarei irttovani.
PETROGRAD 1. Na Nevskcm Prospektu
Danes ob 11. uri predpoludne se je baron Aehrenthal podal h knezu Biilowa v palačo državnega kancelarja. Ob 8. uri zvečer je bil DUNAJ 1. V proslavo 1. maja je bilo v palači avstro-ogrskega poslanika obed. predpoludne 75 ljudskih in stanovskih shodov, BEROLIN 2. „ Lokal-Anzeiger" poroča : je bilo v minoli noči aretovanih mnogo oseb. katerih se je udeležilo 15.000 oseb. Vsi shodi Današnji razgovor avstro-ogrskega ministra i Večina aretovancev je imela dijaško uniformo, so se izvršili mirno.	! za vnanje stvari, barona Ahrenthala z držav-' Menijo, da so bili to nevarni revolucijonarci
DUNAJ 1. Tukaj in po vsej monarhiji ni m kancelarjem knezom Biilowom je trajal iz Lausanna in iz Finske. Večina aretovancev je mirno minula majnikova slavnost de- poldrugo uro.	ni hotela povedati svojega imena,
lavcev.	Baron Aehrenthal ostane ▼ Berolinu še j Trgovinska pogodba mod Ruaijo in
SOFIJA 1, Prvi maj je vsled izdanih jutri oziroma še pojutrnjem	i	Japonsko,
odredb, minul mirno. Socijalni demokratje so1 Za jutri zvečer je minister Aehrenthal i PETROGRAD 2. Danes je bila v mini-poskušali poulične demonstracije, kar sta pa povabljen na obed k državnemu kancelar)u. sterstvu za vnanje stvari seja rusko-japonske
preprečila vojaštvo in policija. Aretovanih je bilo več oseb.
PARIZ 1. Večinoma v vseh delavnicah in prodajaInicali se dela normalno.
PARIZ 1. Na nabrežju Jemappes je bil ob 6. uri zvečer neki redar lahko ranjen s strelom iz revolverja. Sodi se, da je ustrelila neka ženska, ki je utekla, da je niso areto-vali. Doslej je bilo aretovanih 700 oseb.
PARIZ 1. Tukaj vlada popolen mir. .Mesto ima svoje navadno lice. Pred delavsko borzo stoje posamične gruče delavcev. Petnajst oseb je bilo aretovanih, ker so hotele ovirati promet.
BEROLIN 2. „Nordd. Allg. Zeitung" poroča, da je baron Aehrenthal danes dopo-ludne zopet obiskal državnega kancelarja kneza BuloTva,
Štrajk.
BUDIMPEŠTA 2. Delavci tukajšnjih skladišč so pričeli štrajkati. Med štrajkujo-čimi delavci in onimi, ki so šli na delo, je prišlo do spopadov. Policiia je napravila zopet red.
Cesar Viljem.
BEROLIN 1. Cesar Viljem je danes zjutraj dospel semkaj iz Strassburga ter je predpoludne obiskal državnega kancelarja
NORDHAUSEN 2. Več tukajšnjih to- j kneza Bulowa. Lačnih tovarn je odpustilo 500 delavcev, ker	Iz črnogore.
so se udeležili majnikove slavnosti.	CETINJE 1. Popolnoma izmišljena so
Aehrenthal v Italiji.	vsa poročila listov o bojih v Nikšiču, Podgo-
DUNAJ 2. „Fremdenblatt" poroča : Za časa italijanskih parlamentarnih počitnic se minister vnanjih stvari baron Aehrenthal najprej pokloni italijanskemu kralju v Racconigi potem obišče pa ministra vnanjih stvari Tit-ionija v Desiju.
rici in drugih krajih, pri čemer da je bilo tudi mrtvih in ranjenih, ter poročilo, da ustaška plemena marširaj o proti Cetinju. Po vsej deželi vlada mir.
Kuga.
KAPSTADT 2. [Nemška kabelska družba]
Gospodarski odsek ogrske poslanske V King-Wflliamstowmi so oficijelno konstato-zbornice	vali dva slučaja kuge. Zbolela sta dva uro-
BUDIMPEŠTA 2. [Ogr. biro] Gospo- j *Bnca^r oba umrla, darski odsek poslanske zboiSce je imel danes ! _ ^^ER [Nemška kabelska družba.] ob 5. uri .popoludne sejo, na kateri je bilo • * BahraiIlu g"j>ri™Jj odobreno poročilo referenta o avtonomnem w,	„TT, ?a , . T
arinskem tarifu.	MADRID 2. Kakor je zvedel „Impar
Zaloga smodnika eksplodirala.
NANCV 2. V minoli noči je zletela v .irak zaloga smodnika rudnika Fontaine Pioche. v kateri je bilo 800 kg črnega smodnika in drugih razstreljivih snovi. Ponesrečil ni nihče.
f Člen magnatske zbornice.
BUDIMPEŠTA 2. Člena magnatske zbornice Ludvigka je zadela kap ter je kmalo sa to umri.
Trgovinski minister Foft v Sara-
cial" nameravajo trije Angleži kupiti otok Cortegeda pri Vigu ter ga pokloniti anglež-kemu kralju. Nekoliko lastnikov je že prejelo
konference glede sklepa trgovinske pogodbe. Formelno podpisanje pogodbe po pooblaščencih Rusije in Japonske pričakovati je v naj bližnjem času.
Na ad na železniškega blagajnika.
NOVO-ČERKASK 2. Na železniški progi Zarizin-Liehaja je blizo postaje Vakovo več oboroženih mož napadlo v vozu železniškega blagajnika ter so mu ugrabili 60.000 rabljev.
Vojni miniafer pri Golovinu.
PETROGRAD 2. >Rječ" poroča, da je vojni minister obiskal predsednika dume. Nemiri v jedi.
PETROGRAD 2. [Petr. brz. ag. | Sinoči so v ječi, ki se nahaja v viborškem mestnem delu nastali nemiri, ki so se kmalo polegli, ali danes predpoludne so se še huje pojavili. Politični ujetniki, ki so stavili različne zahteve, so razbili okna in vrata ter provzročili hrup. Ena stotnija vojakov, ki je bila pozvana na pomoč, je bila prisiljena streljati. Pri tem je bil en ujetnik ubit, več pa ranjenih. Na to je nastal zopet mir. Uvedena je sodna preiskava.
Stolipin in razpust dume.
PETROGRAD 1. Glasom neke verodostojne vesti, se je ministerskemu predsedniku Stolipinu posrečilo, da je začasno preprečil razpust dume. Vendar utegnejo takoj po sestanku dume po Veliki noči nastopiti novi zapletlaji.
PETROGRAD 2. »Borz. Ust" poroča, da je hotel dne 30. aprila ministerski predsednik Stolipin obiskati predsednika dume
ponudbe, večina pa noče teh ponudb vsprejeti. i Golovina, katerega ni dobil doma, zato mu je Angležki kralj.	pustil svojo karto. Kmalo potem je Stolipin
PARIZ 1. Angležki kralj Edvard je do-| spel semkaj ob 4 in tri četrt uri popoludne. Nesreča v rudniku.
CHARLESTOAVN [Zapadna VirginijaJ 2. I Glasom poročila rudniške uprave je bilo v rudniku Scarbovo vsled eksplozije ubitih 11 ; oseb.
jevem.
SARAJEVO 2. Trgovinski minister dr. Prenoa trupla papeža Leona XIII. Fort je včeraj dospel semkaj iz Dubrovnika, i	odložen.
] >anes si je minister ogledal znamenitosti,: . veče zavode, deželni muzej, tovarno za pre
telefonično obvestil Golovina, da sta on in vojni minister popolnoma umirjena in da smatrata incident v seji dume za rešen.
Razun tega se mu je Stolipin zahvalil za njegovo prizadevanje, da bo mogla duma nadaljevati svoje delovanje. On smatra dumo kakor edini faktor, ki zamore dovesti Rusijo na pot mirnega razvoja. — Vojni minister poda v prihodnjem tednu po Velikinoči v
proge in deželno-erarični atelier, kjer je nakupil več stvari, potem tovarno tobaka in turški del mesta. Na to se je minister podal v mestno hišo. Popoludne je napravil izlet v Jlidže. Minister se je pohvalno izrazil o javnih napravah Bosne. Zvečer se odpelje na Dunaj.
Novo belgijsko ministerstvo.
BRUSEL-I 2. Novo ministerstvo je sestavljeno.
Baron Aehrenthal v Berolinu,
BEROLIN 2. Včerajšnja avdijenca avstro-ogrskega ministra za vnanje stvari barona Aehrenthala pri cesarju Viljelmu je trajala nad tri četrt ure. Cesar je bil zelo prijazen.
RIM 2. Kakor poroča „Tribuna" je na! državni dumi izjavo o postopanju generalnega željo papeževo prenos smrtnih ostankov guvernerja v Moskvi, papeža Leona XIII. odložen na nedoločen
cas.
»uši«	Veliki volilni shod
a i * S h * .,a*	dne 26. aprila zvečer v „>Taro<l-
SploSen štrajk.	nem domu".
BAKU 2. Od včeraj vlada tukaj splošen Govor dr. Gustava Gregorina.
štrajk.
Rekrutni kontingent.
PETROGRAD 2. [Petr. brz. ag.] Državni svet je na današnji tajni seji enoglasno i vsprejel zakonski načrt o rekrutnem kontingentu za 1907.
Odprava vojnih sodišč BEROLIN 1. „Wollfov biro" poroča iz Petrograda: Pojutršnjem bodo na podlagi
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER.
PETNAJSTO POGLAVJE.
Kraj. kjer so taborili dragonci. je bila vasica, ki je zaradi tu se nahajajočega križ-potja imela čudno ime „Štiri kotje" - - in tukaj se je Dunvud najrajši ustavljal.
Vas je predstavljalo kakih šest vegastih koč in najimenitnejše teli poslopij je nosilo čudno in častihlepno ime „Podkrepčavališče za ljudi in živino". Na visokem kolu, podobnem vislicam, je z rdečo kredo stalo zapisano : „Hotel Elizabete Flanagan* — šala nekega kavalerista.
Ženska, katere ime je bilo na nepričakovan način prišlo do takega dostojanstva, je opravljala pri Dunvudovem voju posle marke-tendarice in perice in obenem nekega „pa-darja v ki kij ali kakor bi rekel stotnik Lavton. Bila je vdova v vojni ubitega vojaka, ki je bil kakor ona v daljni državi doma in iskal svojo srečo v kolonijah Severne Amerike.
Marketendarica je spremljala Dunvudov voj zvesto vedno križem po deželi in njen voziček je bil vedno preskrbljen s stvarmi, ki so jih dragonci z navdušenjem pozdravljali, Včasih je služil voz sani za -tete Lize"
štacuno in včasih so ji stesali vojaki kako kolibo, če je bil les ravno slučajno pri rokah. Pri tej priliki pa se je bila vtaborila v prazno, zapuščeno kočo in otvorila ondi „pivnico", ki je bila, potem ko je vrla podjetniea zamašila luknje v šipah okenj z umazanimi hlačami in napol-posuš enimi srajcami vojakov, jako ..ilegantna". da se poslužimo lastnega Lizinega izraza. In tu v „hotelu Flanagan" so ložirali tudi častniki, dočiin je imelo moštvo svoj kvartir v neki bližnji šupi.
Liza je poznala vsakega posameznega
Predragi volilci!
Dne 14. maja t. 1. ste zopet poklicani, da vršite svojo državljansko dolžnost, da od-daste svoj glas možem, o katerih ste prepričani, da bi pošteno in odločno zastopali Vaše narodne, kulturne in gospodarske težnje v državnem zboru.
Med te može, ki jih hočete počastiti dne 14. maja na ta način, hoteli ste uvrstiti tudi mojo skromno osebo. V koliko zaslužujem to častno zaupanje, o tem gre sodba Vam, častiti volilci, a meni ne preostaja druzega, nego da se pokorim Vaši želji ter da Vam dam na (razpolago svoje ime in svojo osebo za kandidaturo v II. mestnem volilnem okraju. Moje skromno delovanje v prid našega milega in teptanega slovenskega naroda na tržaškem ozemlju Vam je odprta knjiga. Storil sem za narod, kar so pripuščale moje skromne sile, ne da bi pri tem iskal časti, bogastva ali drugih koristi; in tako hočem delati tudi za naprej. Izšel iz priprostega naroda poznam vse njegove radosti, njegovo trpljenje, njegove
svojih vojakov tako po krstnem imenu kakor
po priimku in kakor je bila vsem zoprna, ki	težnje, njegove čednosti in njegove napake,
njenih dobrih lastnostij niso poznali, tako ve-	Kakor tak sem bil vedno in ostanem tudi v
like simpatije je uživala pri svojih dragoncih.	bodoče : demokrat, ^prepričan, da le gospo-
Njene napake so bile: prevelika ljubezen do žganih pijač, izredna nesnažnost in sila nespodobno govorjenje ; njene čednosti: brezmejna ljubezen do svoje nove domovine, velika poštenost (napram njenim vojakom) in dobrodušnost.
To torej je bila ženska, ki je kljubu rezki burji pomolila cvetoči obraz iz okna kočice, da bi videla prihod svojega ljubljenca, stotnika Lavtona.
darski in kulturni napredek naših najširših mas je v [stanu povzdigniti moč in veljavo našega naroda na tržaškem ozemlju. (Burna pohvala). Držeči se tega načela sem bil vedno zraven, ko je šlo za ustanavljanje gospodarskih, narodu koristnih naprav ter se potegujem neprestano od leta 1888 naprej za slovensko ljudsko šolo v. Trstu, to najvažnejšo kulturno potrebo naših nižjih slojev ter se bom tudi v bodoče do zadnjega vzdihljeja
„Pozdravljena, lepa Lisa!" je zaklical zanimal za to uprašanje in dokler ne dose-
stotnik, stopajoč s konja. „Ta nesramna burja iz Kanade je žvižgala okoli mojih kostij, da klopočejo od mraza — a že krasnih Vaših očij žar deluje kakor najtoplejši ogenj..
(Pride še.)
žemo potrebnih nam ljudskih šol, ki nam grejo po naravnem in državnem zakonu. Dosego slovenskih ljudskih šol v Trstu sem si postavil kakor svojo glavno življensko nalogo. To je na kratko moj program, na podlagi
katerega kandidiram, a na Vas je, da se izjavite, se-li s tem mojim programom zadovoljavate. Sicer pa pri predstoječili volitvah, posebno tukaj v mestu, ne gre za osebo, torej tudi ne v tem posebnem slučaju za mojo osebo, ampak le za narodno stvar ; v predstoječem volilnem boju je oseba ... nič, a narod vse ! Tega se držite dne 14. oziroma 23. maja, ko bodete oddajali svoje glasove v
II. volilnem okraju, katere oddajajte ne za dr. Gregorina, ampak za narod. Po teh uvodnih besedah dovolite mi, da preidem na uprašanje, zakaj pravzaprav postavljamo v
mestu kandidate vseh 4 volilnih okrajev. Poznate me, častiti volilci, da sem človek, ki se
rad bavim s „ciframi". Radi tega Vam hočem podati najprej na podlagi številk malo zgodovine iz naših volilnih bojev v zadnjih letih, iz katerih številk lahko posnemate, kako in v k olik o smo napredovali v teh volilnih bojih v mestu. Leta 1893 smo se mestni Slovenci prvič podali v volilni boj proti Italijanom in sicer to na mestnih volitvah. Pri tem prvem nastopu v mestu smo dosegli v IV. volilnem razredu 63 glasov. Italijanski listi, ki so poročali o tem našem prvem nastopu, so se ro-gali neznatnemu številu od nas doseženih glasov ter so nazvali naše volilce „la piccola pattuglia slovena" (mala slovenska predstraža). Leta 1897. smo pa dosegli pri državnozbor-skih volitvah v V. kurijo že častno manjšino za našega tedanjega kandidata Ivana Naber-goja proti italijanskemu kandidatu Atili] u Hortisu. Naš kandidat je namreč takrat dosegel okoli 6400 glasov proti italijanskemu kandidatu, ki je dosegel okolu 14.000 glasov in kateri poslednji je bil tudi izvoljen že v prvi volitvi, ali ki je bil, kakor so se Italijani bahali: „Eletto a primo scrutinio*'. Leta 1901, pa je že prišel naš kandidat dr. Rybai-o volitvah za V. kurijo v ožjo volitev z italijanskim kandidatom Hortisem ter je dosegel v ožji volitvi okolo 8400 glasov proti okolo 10.600 glasov oddanih za Hortisa. Malo je torej manjkalo, da ni naš kandidat zmagal in bil je moment, ko so se našim narodnim nasprotnikom hlače pošteno tresle, kajti bali so se že, da propadejo. Zmagali so, ali s tako majhno večino, da niso imeli nikakega povoda veseliti se svoje zmage temveč so bili vsled tega „vspeha4* močno pobiti, dočim so naši volilci slavili izid volitve kakor zmago. In res je bila to moralna zmaga, nad katero so se divili slovenski in slovanski rojaki in tudi vsi naši nasprotniki. Te volitve so dokazale, kako lažnjivo je ljudsko štetje in kako je pravo razmerje Italijanov in Slovencev v tržaškem mestu. Kakor vidite iz te kratke zgodovine naših volilnih bojev je od leta 1893 sem naša „piccola pattuglia" vedno naraščala in danes zremo radostnim očesom na našo narodno armado (Frenetičen aplavz) ter vsklikamo: hvala Bogu, da je bila ta ..pattuglia" od leta 1893. res le „pattuglia" — predstraža. a ne še vsa armada, kakor so to mislili Italijani, ki so hoteli s svojim r oganj em reči, da ta mala „pattuglia" predstavlja vso našo moč. Bila je pa, kakor sem rekel, ta „pattuglia" res le predstraža naše armade, ki se je polagoma pojavljala na bojnem polju ; a ta naša armada je zopet le še predstraža veče slovenske in še večje slovanske narodne vojske, pred katero se opravičeno tresejo naši narodni nasprotniki. (Zivio-klici) Nimamo in nismo torej imeli povoda, ko smo propadali na raznih volitvah, da se vdajamo onim, ki so govorili in še govore, da nima smisla se boriti, ko vendar ne moremo zmagati. Doseženi vspehi (in to ne le moralni, ampak tudi taktični) dokazujejo, da ni res, da nima smisla se boriti; ako bi bili mi vrgli orožje v koruzo, ne bi bili dosegli tega, kar smo dosegli. Borili smo se dolgo za okrajno glavarstvo za tržaško okolico in naša neprestana borba je imela še večji vspeh, nego smo ga pričakovali; dosegli smo še več, nego je okrajno glavarstvo za tržaško okolico, dosegli smo namreč, da je vlada odvzela tržaškemu magistratu preneseni delokrog ne-le za okolico, temveč celo za mesto.
Naši vstrajni nastopi na voliščih so imeli tudi ta vspeh, da se nas ni moglo prezirati, ko se je šlo za novo volilno reformo, ter da se je nam podelilo gotov aržavnozborski mandat za tržaško okolico. Ako ne bi bili na voliščih dokazovali našega števila, bi gotovo danes ne imeli tega mandata.f I Klici : Tako je !) Ako hočemo torej napredovati, boriti se moramo še naprej, ter pokazati svojo moč prijateljem in neprijateljem in tudi vladi. Ne stori nič, ako še večkrat propademo. Ako bodemo častno nastopali na volitvah, dokažemo, da je uradno ljudsko štetje lažnjivo, da smo tukaj v mnogo večjem številu, nego li izkazuje sleparsko ljudsko štetje ter da se nam ne sme več dolgo odrekati naših narodnih, gospodarskih in kulturnih pravic, posebno pa ne nam potrebnih ljudskih šol. [Vsestransko odobravanje.] Moglo bi se pa
Stran II
»EDINOST« Štev. 121
V Tratil, dne o maja 1907
italijan- !^lcev
tudi reći. da bi bilo morda za nas bolj koristno, ako bi se priključili kaki močnejši ' stranki ter skušali skleniti z isto krompromis. . Nastaja uprašanje. kateri stranki naj bi se pridružili? (Klici; nobeni l) V upoštev pri lajajo pri tem vprašanju : vladajoča ska stranka, kršćansko-socijalna stranka in socijalistična stranka. Kar se tiče prvo imenovane, vladajoče italijanske stranke, ni no benega dvorna, da se isti ne moremo priključiti, kajti ona zanika sploh našo eksistenco tukaj v Trstu. Ni torej zgubljati besed o njej. Ali tudi krščansko-socijalria stranka nastopa tako. da se mi ne moremo pogajati žnjo. Kakor je vsem znano, se ta stranka te
Dogodki na Ogrskeru.
Župnik Jiiriga v ječi.
bomo korajžni. si izsilimo rešpekt, dokler! odprtem — pisano življenje. Navdušenj bomo le ponižni hlapci, ne dosežemo ničesar, je bilo neopisno. V jedni gostilni je pevalo
.. - . -	Nato je govornik karakteriziral socijalno
Bivši ogrski državni poslanec, frpmk demokratično stranko in nje postopanje. Sedaj . Juriga. se je v torek poslovil od svojih vo- Milinkmoin naSamn Uii^t™
poslovi! od svojih VO- 0bljubujejo našemu ljudstvu vse možno, nebo ker mora nastopiti dveletno ječo v in zein]j0> & vse je le prazna beseda, ker so V acu. Prosil jih je. naj ga ne pozabijo. Akt* italijanski socijalisti ravno tako nasprotni naši
volilci odnesejo svoji sredi.
bi umrl v ječi, naj ga .'tamkaj ter pokopljejo v
Izseljevanje v Ameriko.
iz AVashingtona poročajo je v zadnjih štirih
Ogrske 27.367 oseb, to je 5000 oseb več nego lani v isti čas. Iz Evrope se je skupno naselilo 132.137, tako da
» narodnosti kakor gospodovalna italijanska franka. To trditev je govornik podkrepljal s konkretnimi podatki. Izlasti so nasproti naši
a noročaio • Iz A v s trne se	šoli* kiJ® PotrebaJemo kakor vsakdanjega
_	* .J. .	kruh* • Kajti brez naobrazbe bodo naši ljudje
mesecih naselilo lo.621, iz	»• •, . ■	. u t*
h tn iA r.nnn	'	zavzea ah vedno le najniža mesta, boljša pa
dni-širokousti po plakatih, da^o«» pribori
0114'nemške seje naselilo 6304 osebe
Italijanom v Trstu univerzo ter da je le v stanu kaj tacega doseči. Mi Slovenci ne bi imeli v principu ničesar proti temu, ako bi dobili Italijani italijansko univerzo, če biisto-časno dobili tudi mi tukaj slovensko univerzo, j ali pa vsai srednje in ljudske šole. Italijani j pa, naj se imenujejo liberalni ali krščansko- ; socijalni, nam ne privoščajo niti slovenske , ljudske šole v mestu. (Krik ) Djkler nam torej krščanski socijalci ne privoščajo niti slovenske ljudske šole, doći m zahtevajo sko univerzo, ne more se zahtevati od <la bi mi šli ž njimi, da bi se zadovolje
z gotovim
denarjem 127.000 dolarjev, iz Ogrske pa 7976 Madjarov, ki so imeli 284.372 dolarjev iraetka. Iz Ogrske došlih 4800 Slovakov so iaieli vse skupaj 70.236 dolarjev imetka.
jVeni^ki država! kancelar proti socijalni demokraciji.
Na seji nemškega državnega zbora mi-italijan-	sredo je državni kancelar knez Biilow
' nas,! jzj^riij da zamore nemška vlada opustiti ^"pr^fo ^jafrtfi Jvall jboj proti socijalni demokraciji le tedaj, ako pogteno potezali tudi
Italijani •
V o1okaz, kako Italijani sovražijo našega delavca, j e navel govornik ta-le slučaj : Pred I par dnevi so bili prišli k njemu nekaterniki iz mestne plinarne. Povedali so mu, da tamkaj vsake soboto odpuščajo delavce, ali le — slovenske. T'ako so minolo soboto odpustili 54 delavcev: 52 Slovencev in ;— 2 Italijana. Aff še ta d va so v ponedeljek zopet vsprejeli. Re^micola sta zopet dobila za-! služka, naši dom ačini pa so ostaU na cesti ! i Prihodnjo soboto bo baje zopet odpuščenih i več delavcev, sevveda zopet le Slovencev, Ro-magnoli pa bodo z avzemali njihova mesta !!
k temu ? ! Ce bi se oni za naše ljudi, mi bi jim
z drobtinicami, ko sede oni pri polnih skle- jse ista postavi na stališče razuma in lojalitete. fcovo ne nasprot(m,li. marveč bi jih podpi-
dah. S to stranko torej tudi ne moremo iti. iJfld volltve Meeram uci, da morajo meščan-.® t, ------, t^ui---~	-.i,-
ske stranke napredovati v ojačenju organiza-
kajti ista nam je ravno tako nasprotna v na rodnem oziru.
rali kakor en mož. t>okler pa bodo tako postopali kakor so doslt j. dokler bodo v mestu
kakor italijanska liberalna |ciJe». da .»nožno voditi krepko agitacijo postavijali same laške kandidate, jim mi mo-
•i - . . * 'i	_ nrnti snonalni npmnfcrartn.	i	* -
stranka. [Glasno pritrjevanje.] Ostane še so-cijalno-demokratična stranka. Ta stranka ima v teoriji nekatera dobra in lepa načela. Ali oglejmo m naše socijaliste v praksi I Oni trdijo, du so internacionalni, a njih interna-cijonalnost obstoja v tem. da trdijo, da v Trstu nmajo Slovenci ničesar opraviti, ker je Trst po večini italijanski. In kako se zlaga ta njih trditev s principom narodne avtonomije, kateri princip hočejo uveljaviti, kakor to trdijo, in kateri princip, pravijo, da so nekako iznašli oni. Najprej je omeniti, kar se tiče te poslednje trditve, da smo se mi in posebno naš list rEdinost" ogrevali in borili za princip narodne avtonomije že pred
proti socijalni demokraciji.
Drobne politične vesti.
Zidanje trdnjav na Benečan-s k e m. Dunajski „Zeit"* poročajo o tem iz Benetk: „Na tukajšnjih utrdbah se dela z mrgličavo naglostjo. Prezidavajo utrdbe i na kopnem i na morju in razun tega gradijo vrsto novih iortov, katere opremljajo z vsemi sredstvi moderne tehnike. Oboroženi bodo s težkimi obrežnimi topovi. Zlasti pri Mestre-u zidajo velikanske utrdbe. Tudi v Veroni hitijo kar se da s fortifikacijami. Okoli Verone napravijo cel trdnjavski pas. tako da bo tu za-
Šancan tabor najmodernejšega zistema uuuu is jjuniap Haiuuuc aviuuuuiijc «	Sumliive stvari to1
več nego 10 leti, ko se gospodom socijalistom j" Baron Aehrentbal
o tem še niti sanjalo ni. Kdor temu ne veruje, naj prelista ,. Edinost" in našel bo v njej neštevilne čluke o tt.-m vprašanju v omenjeni dobi. Ali ni zadosti, da se kdo poteza za ta princip, potreba je t id\ da ga praktično izvaja In kako izvajajo socijalisti praktično ta princip tukaj v Trstu ? Izvajajo ga tako, da trdijo, da mi Slovenci nimamo v Trstu pravice postavljati slovenskih kandidatov, ker smo v manjšini in' niti slovenskega socijalista nečejo postaviti kakor kandidata, dočim bi bili mi eventuelno pripravljeni glasovati tudi za slovenskega socijalista, (čujte ! Čujte!) Kaj se pravi to ? To se pravi, da resnični narodni avtonomisti smo mi, dočim je uprašanje narodne avtonomije za socijaliste le — pesek v oči. Tudi s tako stranko torej ne moremo iti. ki tako postopa proti nam. Kakor je torej razvidno iz vsega tega, so nam nasprotne vse tržaške stranke, ter bi hotele od nas le jemati, nikakor p a n a m kaj dati. (Tako je!) Zatorej pravimo mi: ako nas kdo potrebuje, naj pride k nam in j naj nam pove, kaj je pripravljen nam dati za to, da ga podpiramo v njegovih težnjah (seveda to le tedaj, ako so iste pravične.) (Glasno odobravanje). Ker nam nikdo neče dati ničesar, pojdimo 14. maja in. ako potreba, tudi 23. maja v volilni boj sami pod starodavno in častitljivo svojo slovensko zastavo, na kateri stoji zapisano : „Vse za naš narod!* (Dolgotrajno odobravanje in živio-klici).
(Pride še).
Za povzdigo Dalmacije.
„N. Fr. Presse" piše: Potovanje ministra za trgovino dr. Forta vzbuja nado, da se konečno izvrši program za razvoj Dalmacije. Dalmacija bo spojena z Avstrijo s pomorsko zvezo, potom Lloyda in z državnimi sredstvi. Trgovinski minister proučuje sedaj različne predloge, od kod naj se bo vršil odhod bodoče brze proge, iz Trsta ali Pule, oziroma Medolina ali Voloske. Ker je treba to vprašanje nujno rešiti, 6e stvar določi takoj, ko se minister povrne na Dunaj.
Dr. Fort je proučeval tudi razširjenje že obstoječih luk in zgradbo novih luk- V Šibeniku, kjer si je minister ogledal tamošnjo tovarno karbutja, zgradijo v kratkem nov pomol. V Spljetu razširijo sedanji pomol ter zgradijo še drugi pomol : tozadevna dela se prično še tekom tega leta. Vlada hoče povzdigniti tudi ribarstvo in izlasti promet tujcev.
v Ber o 1 i nu. Iz Berolina poročajo od 1. t. m.: Danes zjutraj je v sprem5tvu barona Gagern dospel semkaj avstro-ogrski minister za unanje stvari baron Aehrenthal ter je bil opoludne vsprejet od cesarja Viljema v avdijenci. Zvečer je bil ministru na čast dvorni obed v cesarski palači.
Srbi v Stari Srbiji. Iz Skoplja poročajo : Vzlic vsem protestom z grške strani, so Srbi dosegli lep vspeh glede pri-zrenske metropolije. Sedanji metropolit, Srbom prijazni Grk Polikarp. je imenoval svojim vikarjem arhimandrita Savo. Sava je srbski kandidat za metropolitsko stolico.
Izseljevanje Grkov iz Bolgarske. Iz Aten poročajo : Grški konzuli v Bolgarski javljajo, da se čim dalje več Grkov izseljuje iz Bolgarske. Vlada zahteva ponovni kredit 600.000 drahem za podporo izseljencev.
Tržaško volilno Šibanje.
Volilni shod na Konkonelu dne 1.
maja se je sponesel — kakor je bilo pričakovati — nad vse sijajno. Udeležba je bila velika od strani domačinov, iz raznih krajev okolice in iz mesta. Toliko je prišlo ljudij, da je le mal del njih našel prostora v dvorani. kjer se je vršil shod.
Zborovanje je otvoril v imenu političnega društva ,.Edinost" g. dr. Edvard Slav i k, ki je v lepem, mestoma poetično nadahnenim govoru pozdravil zborovalce. Danes slavimo — je rekel — majnikovo slavje. Narava slavi svoje vstajenje. Ob toplem solncu se vzbuja novo življenje. Vse zeleni, raste, cvete. Tako je tudi z našim narodnim življenjem po novi volilni reformi. Napočila je nova pomlad. V okovih starih privilegijev je tudi naš narod spal trdo spanje. Sedaj je vzbujen v novo politično življenje, se pripravlja na boj, da se uveljavi. Bliža se dan, ko mora pokazati naš narod, da li je vreden politične pravice, ki jo je zadobil. Naš narod je mlad in zdrav, on potrebuje le toplega solnca. Pokazati imamo, da smo zreli, da smo napredovali. Dan 14. maja mora biti za nas časten dan, dan velikega vspeha. Na tem lepem kraju s predivnim razgledom po okolici in na naše ponosno me3to smo se zbrali, da manifestujemo, da so to naša tla. V tej trdni naši vasi, kjer stojijo kakor junaki pod našo zastavo vsi od prvega do zadnjega in kjer ni bilo nikoli izdajice, smo se zbrali, da se pogovorimo in zberemo novih moči za predstojeći boj. Prišel je tudi naš kandidat g. dr. O. Rvbar. i Proglašen je bil na velikem zaupnem shodu : in na mnogih drugih shodih. (Buren aplavz, | ovacije dru. Rybaru).
Dr. Rvbar — ponovno prisrčno pozdravljen — je povdarjal, da danes nismo prišli, 1 da bi vas prepričevali, ker to ni potrebno tu, ! ampak prišli smo, da se prijateljski poraz-| govorimo in da v bratski slogi proslavimo ! majnikovo slavnost. Vseh nas združuje misel na boljšo prihodnjost našo.
Na to je govornik drastično
konferenca hrvatskih poslancev v ogrsko-hrvatskem držav, zboru.
Iz Budimpešte poročajo od 2. t. m. Hrvatski poslanci so imeli včeraj konferenco, na kateri je predsednik Medaković poročal o vspehu pogajanj z ogrsko vlado o hrvatskih želj ali. Na to se je vnela obširneja debata. Minister za Hrvatsko. Josipović,*je tekom debate povzel besedo ter je v daljšem govoru razvijal svoje stališče nasproti vprašanjem, ki
so se pojavila. Podal je dovoljne izjave o	_	. . .
svojem stališču k hrvatski koalicijski stranki | kako so nekdaj nasprotniki z raznimi sred-ter se odločno zavaroval izlasti proti očitanju, stvi lovili naše okoličane v svoje mreže, da češ, da je na svojem odgovornem mestu deloval j bi zagospodovali nad našo okolico ; kako proti nameram hrvatske koalicije, konečno je sladki so, kadar so volitve, dočim sicer
fora i ščavi. Ali ni jim vspelo, ker je
izjavil, da si je popolnoma svest dolžnosti kriče nasproti večini, kajti njegov položaj temelji naše ljudstvo spregledalo in se postavlja na na zaupanju večine. Konferenca je zadovolj-1 svoje noge. Tako je prav. Našim narodnim stvom vsprejela izjavo ministra na znanje. 'nasprotnikom imponira le odločnost. Le 5e
ramo biti nasprotniki.
Zakaj se torej poilajamo mi v ta boj ? Ker nimamo od nasprotnikov — ne od ka-moristov, ne od socijalistov — nič pričakovati ne v gospodarskem, ne v narodnem pogledu. Eni in drugi nas pi»dijo ven iz Trsta! Mi moramo nastopit odh čno, da se bodo enkrat davki ki jih plač«j.emo tudi mi, porabljali tudi za nas. Dotedanje pobi evnosti se moramo iznebiti. \ ilustracijo, kako škodljiva je »as prevelika pohlevnost je pripovedoval govornik: Nekoč so bili pri bivšem namestniku neki naši delavci z neko pritožbo. Namestnik jih je gledal začujeno in ^e menil: Vi ste prvi slovenski delavci, ki ste se prišli prit. ožit! To je poučno. Naši vedno molče in trpe„ A če že koga pošiljajo s kako pritožbo, potiljajo kakega — Laha. ki seveda laški govori in tako čujejo oblasti le laške glasove.
Tej naši pohlevnosti treba st oriti konec. Rekel sem že, je zaključil govornik, da se nisem prišel priporočat ali prosit vaših glasov ! Prosim vas samo, da nastopi te za našo stvar, da dne 14. maja ponosno- zaplapola naša zastava nad našo okolicor in našim Trstom.
Ves govor dra. Ryb:iia so spremljali zborovalci z največo pažnjo in raznovrstnimi velekaraterističnimi Eiej-klici.
Na to se je oglasil za besedo dr- Josip M a n d i č, ki je izvajal mej drugim : Veliki dogodki trkajo na naša vrata. Pre<l vratmi je hud brutalen sovražnik, neizbirčen v sredstvih. Cikorija se je posušila in naši sovražniki so sedaj socijalna demokracija. Ta išče vaše glasove, a nič vam ne govori, kaj vam hoče dati. Ko so socijalni demokratke med vami, govore, da so oni ekonomična ertranka, ali ko so med sabo j, so strogi nacijonalci. Na tem se vidi, kako nekonsekventni so v vsakem pogledu. Ko so med seboj, pozabljajo, da soglašamo žnjimi ob gospodarskih vprašanjih in so le nacijonalisti, ki kriče : Fora i ščavi! Njihov program je: majorizirati manjšine. Tako so na Dunaju strogo nemški in se niti ne menijo, da je na Dunaju do 300.000 Čehov in tudi drugih Slovanov. Tako so v Trstu na strogo italijanskem stališču.
Kar hoče dati socijalna demokracija dobrega delavstvu, to hočemo dati tudi mi. Saj smo živo interesiram na razvoju našega delavstva, saj je pretežni del naše stranke delavskega stanu. Če oddate svoje glasove našemu kandidata svoje glasove, ne boste koristili le narodni stvari, ampak boste služili tudi gospodarskim interesom. Prvi maj je danes. Kakor se oživlja narava, moramo tudi mi nastopiti kakor na novo oživljeni. Tu ni več razmišljati. Vse Slovanstvo gleda na vas. boritelje ob Adriji. Sedaj treba, da pokažemo svetu, prijatelju in sovražniku in presvetli kroni, da smo tu. Zberite svoje moči, da doživimo veliko zadoščenje za nas vseh. Naše stališče: naš obstanek ob Adriji. Gabriele d' Annunzio je označil našo obal kakor latinsko. Mi pa se sklicujemo na zgodovino, ki priča, da je ta bila, je in ostane slovanska. Pripravimo se za veliko bitko. V to ime nazdravljam naši bodočnosti in konkoneljskim volilcem, med katerimi ga ni niti enega odpadnika. (Tudi ta govor so spremljali zborovalci burnim aplavzom).
Na to je dal predsednik dr. Slavik Rvbarevo kandidaturo na glasovanje, ki je bila vsprejeta enoglasno in ob navdušenih ovacijah.
Dr. Slavik je zaključil shod: V deželnem zboru so nam klicali Italijani, na shodih pa socijalni demokratje: Ande a Lubiana! Odgovor na ta klic moramo dati dne 14. j maja. Odgovor bodi: mi ne gremo n i -opisaval, 'kamor mi ostanemo tu, ker je to našaziemlja! Tukaj se je prej vila naša zastava nego italijanska ali socijalistična. Tu ostanemo do konca svojih dni. Dne 14. maja mora biti zmaga naša sijajna! Bog živi našo slovensko domovino! (Frenetičen aplavz in dolgotrajni živio-klici).
Po shodu se je razvilo v obeh konkonelj-skih gostilnah — v zaprtih prostorih in na
domače pevsko društvo „Višava", v drugi pa openski „Zvon" in pevsko društvo rKolou.
Prelepo smo slavili dan prvega majnika!
Volilni odbor v Rojanu bo imel svojo sejo v soboto dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer rv Konsumnem društvu" v Rojanu. Vabljeni so tem potom vsi členi tega volilnega odbora in zaupniki, da se polnoštevilno vdeleže t** seje, kajti volitve so pred durmi, torej vsak na svoje mesto.
Vabijo se odborniki I. volilnega okraja v petek večer ob 8. uri na važno sejo v „Konsumno društvo" pri sv. Jakobu.
Demonstracije proti kandidatu dru. Ziliotto. Predsinočnjim je prišel z vlakom v Trst odvetnik dr. Ziliotto iz Zadra ki ga tukajšnja italijanska liberalna stranka kandidira v III. volilnem okraju. Ze predsinočnjim so mu socijalni demokratje priredili neko protivno demonstracijo. In sinoči, ko je imela italijanska liberalna stranka v Politeama Rossetti shod, na katerem se je Ziliotto predstavil volilcem, so socijalni demukratje zopet, vprizorili demonstracijo proti Ziliottu in nje-govej kandidaturi. Skušali so priti na shod. a se jim to ni posrečilo. Za tem so šli r sprevodu po mestu. Prišlo je do nretepov, k. pa niso imeli posledic. Dva sta bila are tovana.
Dnevne vesti.
Odbor političnega društva Edinost
bo imel nocoj ob 7. uri svojo sej v pisarni dr.a Gregorinu in tir.a Plavil: v ulici Giorgio Galatti 18, II. nad.
Poroka. G. dr. Dinko T e c i 1 a z i C zdravnik v Trstu se je poročil dne 1. maja z gospico Dragotino Hermannstorfer. Bilo srečno !
Iz sodne službe. Sodni praktikant g. Miroslav Muha v Trstu je imenovan avskul-tantom. — Razpisano je mesto sodnegn adjunkta v Labinju.
Državni uradniki v kazini, so vprizoriii predstavo „Capitano Kupenick" s petjem, dne 2. maja ob 20^ uri zvečer, Ali mislijo, da smo v blaženi Italiji ? Tako nam pišejo iz uradniških krogov.
..Slovenec" o dr. Gregormovi kandidaturi na Krasu. Predvčerajšnji „Slovenec" piše : Dr. Gregorin je postal liberalni kandidat za Kras. Že nekaj časa se je o tca govorilo to, danes pa smo dobili iz Sežane naslednjo brzojavko : Sinoči je v Sežani 100 liberalcev proglasilo dr.a Gregorin a za katdidata na Krasu. Štrekelj je torej odstopil*4. — Tako „Slovenec". Mi smo pa pooblaščeni izjavitL z ozirom na „Slovenčevo"4 notico sledeče: Dr. Gregorin je pač bil postavljen kandidatom na zaupnem volilnem shodu v Sežani, k: seje vršil 30. pr. m. v Sežani in katerega je udeležilo * skoraj 150 volilcev sežanskih, ni pa bil postavljen kandidatom liberalcev. Omenjenega zaupnega shoda so se vdelezili . neodvisni volilci, ki ne prisegajo :ne- na libe— ralno, ne na klerikalno zastavo in si temveč ~ želijo, da se na Krasa ne vgnjezdi bratomorni strankarski boj kakor vihra že i&olgo let m< Kranjskem na veliko Škodo ne le Kranjske^ ampak vse Slovenije. Tudi ni res, da je Štrekelj odstopil od kandidature, res pa, da.» dr. Gregorin kandidira proti Štrakel ju in prot dr.u Laharnarju kakor neodvisen kandidat, neodvisnih kraških volilcav, ki so pač delalr; na to, da bi odstopila oba kandidata na. korist kandidature dr. ^regorind., v čemtar ■ pa niso vspeli. Isti volilci so na/co naprosili dr.a Gregorina, naj vseeno kandiidira in to> proti obema omenjenima kandidatoma. Moti- -virali so to željo s tem, da se je bati, ds-se na Krasu vname sličen stramkarski boj kakor na Kranjskem, ako zrnata eden alz drugi teh kandidatov, kar bi mop.el preprečiti dr. Gregorin, poznan domačin, l:i se bori 16 let na podlagi programa političnega društva „Edinost", katero dosledno odklanja liberalno in klerikalno stališče na Slovenskem, smatrajoč boj mej tema staU.ščima kakor skrajno škodljiv za Slovence, ki se imajo najprej boriti za svoj narodni in gospodarski obstanek prepuščajoč tak bqj ve čim narodom, ki so narodno in gospodarsko nasičeni in ki si lahko dovoljujejo „luksus" ali „špas^ takega domačega boja. Ozirom na te utemeljene razloge se je dr. Gregorin udal prošnji neodvisnih volilcev ter* je sprejel ponuđeno mu kandidaturo. Toliko je res. Vse drugo, kar piše „Slovenec" ne odgovarja resnici.
Obširnejše poročilo o sežanskem zaupnem volilnem shodu dr. Gregorina, katero smo obljubili, smo mcrali odložiti radi preobilnega drugega gradiva^ ki se nam je nagromadilo,
Javni volilni shod v Sežani bo danes ob 3. uri popoludtie v gostilni „Pri Zvezdi". Na tem shodu se predstavi volilcem dr. Gustav Gregorin kakor državno-zborski kandidat za sežansko-komsns ko-aj-dovski volilni okraj, kakor smo to že poro« čali predvčerajšnjim.
Voiilce volilnega okraja Ajdovščine. Komna in Sežane, ki so naslovili na me anonimen dopis z gotovo dobro mišljenimi nasveti, prosim, da mi naznanijo svoja imena, da jis zamorem odgovoriti.
Dr. Gustav Gregorin.
Odlikovanje. Cesar je podelil sekcij skmu svetnikom v pravosodnem ministarstvu, dr.u Janku B a b n i k u,. red železna krone III. vrste.
V Trstu, dne 3. maja 1907
>EDINOST« Str. 121.
Stran ITI
stanujoči z roditelji v ulici Economo št. 16, je sinoči ob 7. uri spil precejšnjo množino karbolne kisline. Nesrečna mati njegova je
Prvi majnik se je slavil v Trstu na j zdravniške postaje, ki je dal nesrečnico neobičajen način. Prodajalnice so bile zaprte i mudoma prenesti v mestno bolnišnico. Tu so in mesto je imelo prazniško lice. Na senenem ! jo pa takoj djali v trajno mrzlo kopel). Si-trgu je bil velik socijalistički sliod. na kate-1 cer ni pa nobene nade, da bi ostala pri ži-rem sta govorila Pittoni in Kopačf prvi itali-1 vljenju.
janski, drugi slovenski. Poslednji je strastno ! Samomor. 18-letni Edvard Schmidt. napadal slovenske narodne stranke, posebno si je privožčal liberalce na Kranjskem. Tudi ni manjkal argument — s šnopsom in lam* panjcem. Odkrito bodi povedano : od gospoda prišla prva na sled temu njegovemu blaznemu Kopača bi bili pričakovali, da pride z malce, početju ter je dala nemudoma pozvati na po-
_ resnejimi argumenti.	' moč zdravnika se zdravniške postaje. A ko
Po shodu je bil obhod po mestu, ki se I je prišel zdravnik k njemu, je bil nesrečni ga je vdeležilo — kakor nam zatrjajo očividci ■ mladenič že mrtev. Pravijo da je tega samo-— 3000 do 4000 oseb.	! mora kriva nesrečna ljubezen. Truplo samo-
Na velikem trgu je prišlo do dejanjskih i morilca so na željo roditeljev pustili doma. spopadov med liberalci in socijalisti. Padale	Poskus samomora. 16-letna Frančiška
so klotute in tudi kak kamen je menda pri- j T., stanujoča v ulici Pasquale Revoltella, je »etel. Pretepu so napravili redarji konec. predvčerajšnjim predpoludne okolu 9. ure Slovensko gledališče. — Po letošnji j spila neki strup. Ko so njeni domači prišli predstavi „Cigani- v Barkovljah, pri kateri na sled njenemu blaznemu početju, so takoj kattri je sodeloval g. Danilo iz Ljubljane,! pozvali na pomoč zdravnika se zdravniške je g. dr. M. iz Trsta, priobčil v listu „Naši j postaje, ki je kandidatinjo za grob spravil iz zapiski" zanimiv članek o prihodnjosti slov. nevarnosti. — Na vprašanje, zakaj da je to umetnosti. Ta članek je pred kratkim ob storila, je izjavila, da zato, ker je nesrečna priliki občnega zbora slovenskega gledališča | v ljubezni.
v Ljubljani „Naš list" ponatisnil. Predlog g. | Smeinica — Prepir mej sinom in očetom. ,-ir a M iz Trsta, je v resnici edini najboljši Oče: „Nikdar, razumeš paglavec, nikdar si jaz ... 7*	i	«	„mol- nisem dovolil u^ovanati mojemu očetu !u - Sin:
Kažipot za slovensko gledališče m nje umet- Eh tvoj oče £voj £če . . . . < _ Oče: „Molči,
-lost. da se je postavi na popolno umetniško nesruinnež! Moj oče je bil stokrat več vreden, stališče, da se vzbuja interes v našem slov. občinstvu za gledališče ter da se diletantizem z boljša tako. da se vsa dramatična in diletantska društva zjedinijo v krepko falango in v sredotočje slovenske umetnosti v Ljub- : Ijani in da to zadnje gre povsod in vsem na roke na njih prireditvah, bodi si z repertoirom.. garderobo in tako tudi z igralci.	s
Dramatična in diletantska društva pa naj bi zopet vabila slovenske igralce iz Ljubljane v goste. S takimi gostovanji je zani-j manje in vnema med diletanti večja za umetnost in vspodbuja k resnemu delu. ker ko-.
nečno je le tu iskati naraščaja slovenskih j Krifa; Mladpn; Solnčanica _ jutd:Flonjan: igralcev in S tem zagotoviti res slovensko {Cvetko; Skoroslava. — Temperatura včeraj: ob gledališko umetnost.	j 2. uri popoludne -J- 15-0 Celzias. — Vreme vče-
To je bil tudi prvi povod, da so slovenski j raj : deloma oblačno, igralci iz Ljubljane priredili predstave v j	„	.
rici, ki so povsem vrlo dobro vspele. Drugo	Vesti IZ GOPISKCa
gostovanje pa je sedaj v Trtu.	V občini Biljana v Brdih so se vršile
Opozarjamo naše občinstvo na prihodnje jae j maja občinske volitve. Zmagala je v predstave slovenskih igralcev iz Ljubljane, > tretjem in drugem razredu napredna stranka, ki se bodo vršile v soboto 4. maja ob 8. v piTem je imela klerikalna večino. Volilni uri zvečer v ,.Narodnem domu" („E 1 g a", j v tej 0bčini traja že čez dve leti. Seda-Sanjska drama). V nedeljo ljudska predstava n-;a v-olitev je pokazala jasno razmerje strank
nesramne/, nego tvoj !
Rebus.
S
S
A » 3 ja
i-
S
s
(Rešitev prejšnje: VOL—LOV). Koledar in vreme. Hanes: Najdenje sv.
se
ii a a. a v/ i. c i u veetrat vrsne. To naj Di manjšina upoštevala i v „Narodnem £er začela skupno z večino delovati v blagor letovišču", ;n korist občine.
ob pol 5. uri pri sv. Ivanu v „Narodnem	^ak bo rezultat vedno, tudi če bi se volitve
domu" : slika iz življenja. „Žensk i ^ O telo"	večkrat vršile. To naj bi manjšina upoštevala
in na večer zepet ob 8. uri
domu" v Trstu : burka „Na"	______________
ter na praznik maja zvečer ob pol 7. uri	x# §jr| se glaS po Gorici, da sta li-
v „Konsumnem društvu" v Rojanu.	beralna in klerikalna stranka sklenili zapred-
Repertoir je tako različen, da more vsak	stoječe velitve v državni zbor nekak kompro-
obiskovalec gledališča izbrati si po svojem	m;s ^ bi obstajal v tem, da na Tolminskem
ckusu predstavo, ki ga gotovo zadovolji. —	odstopi liberalec dr. Gruntar v korist kleri-
Tutri podamo vsebino igre „Elga".	rikalcu dr. Gregorčiču, mej tem ko žrtvujejo Telefonska in brzojavna žica. C. \ v goriški okolici, klerikalci svojega kandidata
kr. poštna in brzojavna uprava ima nekako	Fona višesodnemu svetniku Gabrijelčiču, ki
skladišče v hiši št. 5 na trgu pred mestno bolnišnico. Predminolo noč so neznani tatovi
kandidira na liberalni podlagi. Minuli petek je imel odbor „Sloge" sejo, pri kateri ,'se je
prevrtali zid v veži te hiše in tako prišli v baje ta kompromis po daljši debati odobril, skladišče. Tam so pa vkradli 10 zvitkov bro- (t0 vest priobčujemo seveda z vso rezervo, naste l1/* mm debele žice, težke 200 kg in Op. ured. „Edin.")
vredne 560 K. in pa 100 kg. vrvi iz bakrene žice. vredne 245 K.
x. Praznik sv. Cirila in Metodija
je papež na prošnjo prevzviš enoga knezonad-
-TP^aiifA ivr&TA lrnnVTITA škofa goriškega dr. Franca Sedeja povišal za Ti^ZASikil UIAImA ILKUnUkA. goriško nadškotijo „ad ritum duplicis majo-
Aretovan je bil predvčerajšnjim popo- ris" in določil, da se praznuje na dan 5. ju-
ludne ob 1. uri in pol v ulici Carlo lija, česar po cerkvenih obredih do sedaj ni
jhega dninar Artur L., stanujoči v ulici San'bilo, akoravno je narod slavil že od nekdaj
Servolo. Aretovan je bil pa na zahtevo gospe ta dan slovanska blagovestnika.
\vguste Tribelli, ki stanuje v IV. nadstropju	x. Prvo sv. obhajilo. Deželni šolski
hiše št. 8 v ulici Carlo Ghega. Dne 28. m. m. je namreč gospej Tribelli padla z okna iiii ulico njena obleka vredna 10 kron. Artur L. je šel ravno tedaj tam mimo ter je pobral
svet je v seji dne 22. marcija na prošnjo učiteljev veronauka na mestnih šolah v Gorici dovolil, da se onega dne, ko pristopijo učenci kake šole k prvemu sv. obhajilu na
obleko. Na policiji je priznal, da je res on dotični šoli ne poučuje.
pobral obleko in je izjavil, da jo je daroval! Socijalistični praznik v Gorici. Po nekemu neznanemu človeku.	kosilu imeli so socijalni demokratje po mestu
V sprevodu socijalnih demokratov obhod z godbo, ki pa je bil zelo klavern. Za dne 1. maja je neznan uzmovič Črnogorcu rudečo zastavo stopalo je po blatu okolu Ahmedu Lukaševiču, ki stanuje v ulici di 200 sodrugov. Boljše nič, nego tak klavern Riborgo, ukral dozo za cigarete, vredno 45 j obhod.
kron. Lukaševič je prijavil stvar policiji.	Popoludne imeli so v prostorih Go-
Pretepel jo je. 32-letni mizar Evgen rjupovih na Tržaški cesti shod, kjer sta go-B.t stanujoči v ulici del Muraglione, je bil vorila kandidat v Gorici Scabar v italijan-predvčerajšnjim popoludne aretovan v neki skem in kandidat v Goriški okolici Milost v tolerančni hiši v zagati Marinella, in sicer slovenskem jeziku. Mnogo ljudij pa je prišlo zato, ker je tam pretepel 40-letno lahkoživko na veselico, ki se je vršila zvečer. Marijo Klušič. Zadal ji je več neznatnih ran i Brici za Faiduttija ? Župnik v Me-lia glavo. Ona je morala na pomožno postajo dani dela z vso silo na to, da bi Brici gla-društva ,.Igea"*, njega so pa redarji odvedli sovali, za Faiduttija. Tudi od drugih stranij ni policijo, kjer je bil vzet na zapisnik in se čujejo glasovi, da bi morda ne bilonapač-potem izpuščen.	! no, ako se pripomore Faiduttiju do zmage,
Slabo je prestal preskušnjo. 23-letni j ker se s tem razdeli italijanski klub in tako dninar Ivan G. je bil več časa izgnan izj oslabi. Morda je res kaj resnice na tem, a Trsta. Pred nekaj časa pa mu je policija i vendar je težko priporočati tolikem moža, ki dovolila začasno bivanje v Trstu, in sicer za i ni samo opetovano pokazal, kako strupeno p.skušnjo do 30 junija t. 1. Včeraj v jutro ; sovraštvo goji do slovenskega naroda, ampak je pa Ivan (4. vkral obleko, vredno 20 kron j ki ima tudi precej masla na svoji glavi. C s in 80 stotink. iz kovčeka Sebastijana San- nimamo svojega kandidata, naj si Italijani Eonini. s katerim je skupaj stanoval v hiši izvojujejo svoj boj sami! -t. 7 v zagati Gusion. Bil je malo pozneje	Zime noče biti konec. Nevarnost je, da
aretovan in sedaj je seveda dovršil preskušnjo uniči mraz češnje, ki so v polnem cvetju, ako Grozna nesreča na delu. 20-letno j ne dobimo v kratkem gorkejšega vremena. In dekle v plamenu. 20-Ietna Viktorija ICauše, j to bi bil velikanski udarec za goriškega stanujoča v ulici di Rena št. 10, je delala v kmeta !
tovarni voščila za čevlje. Včeraj predpoludne! Iz Renč pri gorici nam pišejo: Nede-je sedela pri svojem delu : pred seboj je pa lja dne 5. maja t. 1. obeta biti za naš okraj imela velik vrč terpentina. H kratu se je ter-! velezanimiv in slavnosten dan. Kakor je bilo v pentin vnel in plamen je zapahi obleko nes- i Vašem cenjenem listu že objavljeno, vršila se rečnice, ki je bila hipoma vsa v ognju. Na; bo ta dan otvoritev tukajšnje zidarsko-obrtne njeno grozno, pretresujoče vpitje so prihiteli j razstave, ki ostane potem odprta ves mesec drugi delavci tovarne ter pogasili na njej go- j maj. Ob tej priliki sklenil je odbor pevskega rečo obleko, a zatem so pozvali zdravnika se 1 in tamburaškega društva „Svoboda" povečati ■
to slavje. Ali kako ? Ker niso navadne veselice, kakor smo jih imeli že večkrat nič novega , sklenil je odbor „Svobode" — po daljšem razmotrivanju naprositi tržaško „Dramatično društvo" v Trstu, da bi isto vprizorilo ali pa sodelovalo na kakej veči primerni in zabavni dramatični predstavi.
Tej prošnji odzvalo se je „Dramatično društvo" v Trstu ter nam obljubilo svoje sodelovanje po svojih glavnih močah v štiride-janski burki „Šivilija".
Vsak. kdor je že videl to igro, se je jako pohvalno izrekel o njej ter pristavil, da bolj zabavne in prijetne igre se ni moglo izbrati. G. Štoka, ki ima v tej igri glavno mo-žko vlogo, imeli smo priliko že parkrat videti na goriških odrih ; nismo pa še videli subretke gospe Stularjeve o katerej se je|kri-tika že tolikokrat tako laskavo izražala, i Čitali smo o tej nadarjenej subretki, v nedeljo pa se nam vresniči želja, da jo — vidimo.' Poleg teh dveh izbornih moči, nastopi v „Šivilji" tudi priznana igralka tržaškega odra gospa Grmekova, ter dobro poznana igralca gg. Pohar in Cotič. Z goriškega odra se nam predstavi izvežbana igralka gospodična Hrovatinova; vse druge vloge pa zastopajo naše domače moči, mej temi simpatična gospodična Bajčeva. Pri „Siviliji" bo sodeloval popolen vojaški orkester z Gorice pod vodstvom zmožnega kapelnika „Dramatičnega družtva" iz Trsta gosp. H. O. Vogriča.
Ker bo ta dan gotovo najlepši kar so iih doživele naše Renče nadejamo se, ne samo z Goriškega, ampak tudi s Tržaškega obilne vdeležbe, saj je izlet s Tržaškega tako prijeten po novi železniški progi.
Vesti iz Istre.
Volilna shoda v Pobegih in Ceza-
rijih. Vzlic slabemu vremenu zbralo se je v nedeljo popoludne v dvorani kons. društva v Pobegih lepo število volilcev, katere je v imenu slov. narodne stranke pozdravil domači g. župnik Košir, na kar je g. dr. Cerne v daljšem govoru pojasnjeval pomen predstojećih volitev sploh, in še posebej za I. volilni okraj, ter dokazoval potrebo, da se vsi slovenski volilci vdeležijo volitev, in da glasujejo za svojega kandidata, na kar je bila kandi« datura g. Kompareta soglasno vsprejeta. — Oglasil se je k besedi tudi g. župnik Košir, ki je priporočal volilcem, naj volijo g. Kompareta, ter izjavil, da nikakor ni nagovarjal svojih župljanov, naj glasujejo za kandidata kršč. socijalne stranke, ampak da jih je le opozoril na shod, katerega je poslednji sklical, čemur so pritrdili tudi oni zborovalci, ki so bili na omenjenem shodu. G. Rudolf Pečarič se je zahvalil govornikoma ter zaključil shod z oduševljenim „živijo Kompare", vBkliku so se zborovalci krepko odzvali. Četrt ure kasneje sta gg. Rudolf Pečarič in dr. Čer ne improvizirala v prostorih kons. društva v Cezarijih volilni shod. Dvorana je bila polna zavednih volilcev, ki so se zanimanjem sledili izvajanjem govornika, ter se odločno izjavili za to, da morajo vsi slov. volilci oddati svoje glasove za kandidata gosp. Kompareta.
Pevsko-bralno društvo „Zvezda" v Herpeljah, vabi na pomladansko veselico s plesom ki jo priredi v nedeljo, dne 5. maja 1907. s prijaznim sodelovanjem bratskih društev „Lipa" iz Bazovice ir „Venec« iz Kozine v prostorih gostilne g. Frana Benčiča. Začetek ob 4. uri popoludne.
Vesti iz Kranjske.
Hribar vnovič izvoljen županom.
Iz Ljubljane dne 1. maja se nam poroča : Prvič po letošnjih dopolnilnih volitvah se je sestal občinski svet ljubljanski sinoči k redni javni seji. Le dva nova odbornika sta prišla letos v občinski zastop, sicer pa so bili vsi prejšnji odborniki zopet izvoljeni. Markantna oseba v prejšnjem občinskem svetu, gimnazijski ravnatelj Andrej Senekovič. ni več v mestnem svetu. Koncem šolskega leta poj de v pokoj ter prevzame ravnateljstvo ljubljanske plinarne ; večina akcij tega podjetja pa , je v mestni poBesti, vsled tega je Senekovič, tudi odklonil zopetno kandidaturo. Senekovič je bil dolgo vrsto let načelnik finančnega od-1 seka in jeden najuglednejših mestnih odbornikov. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila volitev župana. Kakor je bilo pričakovati. bil je Ivan Hribar soglasno zopet izvo-
' Ijeu županom. Občinski svet mu je priredil ob tej priliki prisrčno ovacijo ter zopetno izvolitev njegovo pozdravil s frenetičnim nav-dušenjem in burnim aplavzom. Podžupan dr. i vitez Bleiweis je s prisrčnimi besedami dal
(Dalje na 4. strani.)
Zahvala.
Podpisana se zahvaljuje za iskreno sočutje o priliki bolezni in smrti nepozabljenega soproga
Josipa Šahar
Posebno se zahvaljuje slavni „Posojilnici in hraninilci**, ..Konsumnemu in obrtnijskemu društvu" pri sv. Ivanu, darovateljem vencev, cerkvenemu pev. zboru za žalostinke in vsem mnogobrojnim spremljevalcem k večnemu počitku zemskih ostankov mojega preljubij enega soproga. Bog plati!
Sv. IVAN, dne 2. maja 1907.
JOSIPINA udova ŠAHAR.
Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da je odprla
gostilno
v Trsfu, v ulici Media sfeu. 10
loči se izvrstna vina, osobito Vipavca.
Kuhinja je preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča
Franja Bukuvič.


5*2*2
Denar
zamorejo dobiti osebe vsakega sloja proti poroštvu in vknjižbe pod zelo ugodnimi pogoji. Obrniti se je na Josipa Zidarič-a, Trst, ulica Caser-ma štev. 14, I. nadstropje. Uradne t ure od 9.— 12. zj. in od 3.-6. popol.
t2tits»catstif28
ANI ON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Tormte št. 34 (t Mi „£Ua mtova citte di trieste".
VELIKA ZALOGA j izgotovljenih oblek za odrasle in dečke — vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novost*.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
• ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejema ud iS. do 1. in od 5. in pol do 6, in pol pop.
VVAKTOR & Co.
via Torre Bianca 28 - TRST - via Torre bianca 28
Prvi tržaški savod za uničevanje pedgan, miši in mrčesov.
Gotovo pokončanje stenic z lastnimi disinfekcfjskimi aparati
Pohvale parobrodnih društev, zavodov, hotelov, gostilnic, tovarn in privatnikov so na razpolago klijentov.
ohištvo

olidno in elegantno
po zmernih cenah
Rafaele Italia
TR8T — Via Maloanton 7
fctran VI
»EDINOST« štev. 121
V Trstu, dne 3. maja I90"i
BALKM
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeftji Cene zmerne. ftftii 4 X5fll
BALKAN
izraza splošnemu zaupanju, ki je uživa župan ▼ občinskem svetu in pri ljubljanskem meščanstvu, ter primerno osvetlil velike zasluge, ki si lih je pridobil župan Hribar za razvoj in napredek bele Ljubljane. Podžupanom je bil istotako soglasno zopet izvolien starosta občinskih svetnikov dr. vitez Bleiweis, ki je nepretrgoma člen mestnega zastopa že od leta 1875.
Nova znamenja nadaljnih elementarnih izbruhov so se opazovala na večer 30. aprila proti jugozapadu in v jutru 1. maja na jugovzhodu. Na Dolenjskem je nastopil 1. maja močan široko in je pričakovati opetovanega vremenskega preobrata.
Preuredba ljubljanskega kolodvora.
Po dolgem obotavljanju odločila se je koneč-mo južna železnica, da z ozirom na naraščajoči promet primerno razširi in preuredi ljubljanski kolodvor. Dotični načrti so že odobreni in danes se je že vršil politični obhod. Troski preuredbe so proračunjeni na 2,600.000 K. Z delom se prične še letos; vsa projek-tovana preuredba pa se ima izvršiti tekom treh let.
Za napravo podvoza na Martinovi cesti, ki vodi na novo pokopališče, dovolil je občinski svez ljubljanski znaten prispevek K 100.000.
Angležki časnikarji na Kranjskem.
Družba angležkih časnikarjev, zastopnikov odličnih dnevnikov angležke, napravi v dobi od 18. maja do 8 junija izlet v Avstrijo in obišče med drugim tudi Kranjsko oziroma Bled. Angleži pridejo tjakaj 5 junija in ostanejo dva dni na Bledu, odkoder napravijo izlet v Bohinj.
Povodnji na Dolenjskem. Sneg je v zadnjih dneh večinoma že zginil. Dočim so vsled deževja narasle vode nagloma vpadle, bo vsled topljenja snegu v noči od ponedeljka na torek zopet rapidno narasle. Krka je na več krajih izstopila; pri Novem mestu doseza vrh bregov. Istotako tudi Težka Voda. Izpod Ljuknje izvirajoča Prečna je poplavila cesto vodečo do razvalin gradu, proti iztoku v Krku pa tvori več posamičnih jezer. Tako tudi Temenca v okraju Trebnje. Pri Mokronogu je na več krajih vsled gorskih potokov voda celo na cesti tako narasla, da se kolesa vozov skrivajo do polovice v vodi. Najmanje prizadeto je še Novomesto samo na sebi.
lfesii iz Štajerske.
Pala 59 m. globoko. Sedemnajstletna posestnikova hči Ana Plahuta je nabirala vrh strme skale v Loki pri Zidanem mostu suha drva. Pri tem se jej je spodrsnilo in dekle je palo 59 metrov globoko. Zlomila si je levo roko.
Zima brez konca. Iz Moderbrugga nam pišejo dne 29. m. m. : Moderbrugg (927 m. n. m. je na Zg. Štajerskem. Dne 27. novembra je tu zamelo in od istega dne je še vsa tuka]sna okolica v belo odejo za-grmena. Po gorak pa, ki jih imamo v bližini vse polno, je toliko snega, da se je bati velikih nezgod. Kmetom, ki se tu na splošno pečajo z govedorejo, primankuje že sena in mnogi začenjajo pokladati smrečje. Vsled tega pogine mnogo živine. Cena 100 kg. sena je že nad 9 K a se za tako ceno ni skoro več sena dobiti. V gorah pa je že poginilo ne-stevilo jelenov in srn. Danes imamo tu, kakih 15 centimetrov na novo padlega snega. Šele meseca maja bodo mogli ljudje začeti z obdelavanjem njiv.
Res, zimski kraji.
POSLANO*).
Ker mi pri mojem odhodu iz Trsta v Ptuj ni bilo mogoče osebno posloviti se od vsih mojih prijateljev in znancev, kličem vsem tem potom z bogom.
Trst, 2. maja 1907.
Sebastijan Čenčur.
*) Za rlanke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
r
MALI OGLASE.

Mali oglasi računajo se po 3 elot. besedo; mastnooskane besede se računajo enkrat ▼eč. Najmanjša pristojbina 40 stotink. .
^ . .'Plača se takoj. " ■ -	l
ii
QnroimP se g°spoda na hrano in stanovanje O prejme prj slovenski družini. Več pove „In-seratni oddelek Edinosti".	495
eo izučen krojaški pomočnik. — Jakob Ibbts 015 čemeri — krojač, Škedenj 503 (492
V nedelji
erosp. Josipa K
fl dne 5. maja priredijo mladeniči v U Komnu plesni venček na dvorižČu
gosp. Josipa Kovačič-a. Svirala bo vrla godba iz Mavhinj.	497
Ctonnnpof	slovenščine, nemščine, itali-
OieilUyrdl janii'ine — vseh pisarniških del, želi prem eni ti službo. Ponudbe pod „Samostojen delavec" poste restante, Trst (proti izkazu)
493
Trgovina mešanega blaga prodaj.
Ugodni pogoji. — A. Casagrande, Ajdovščina. (167
If fini* hnno vzeti v najem gOBtilne. kavarne. I\UUI IlUbC krčme, nove zgradbe z 10% čistega dobička, hiše, dvorce, dokončana stanovanja, saj se obrne (tudi pismeno) do poverjenika Ermano Kclarsich-a kavama -Al Corio" od 9.—11. in od 3.—6.	1570
Osemnajstletna STS^Š
od poštene družine, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče v Trstu službo v kaki pisarni. Ime dotične pove -,Inseratni oddelek Edinosti" pod štev. 555.
rW.ill/0 25 let stara, slovenska, išče službo pri KJUJIIKa družini. Naslov : Fani Borštnik, Trst, ulica Ferriera št. 19 (v dvorišču)	495
KOLESA (BICIKLJI)
Cleveland, Westflel9, Cofnmbia
svetovnoznaue znamko
jsst modeli 1905
Kolesa Coarier najnoueji sistem
13 kg. naj nove j a oprava
Pnenmatji I. Trste. Jamči se za 2 leti- Modeli 1906
Cene zmerne.
Francesco Bednar
Giovanni Sardotsch & Co oooooooooooooooc
(prej v službi tvTdke Zennaro e Gentilli)
Trst. ulica Vincenzo Bellini štev. 5, Trst
(ogel San Spiridione (hiia Brunner)
Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. — Vse potrebno za razsvetljavo na plin. — Specijaliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. — Zmerne
cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu.


Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejeme „Inseratni oddelek" v ulici GiOrgio Galatti št. iS (Narodni dom) polnnadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop.
Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost'* @@@@@@@@
Čast mi je naznaniti slav. občinstvi, da sem prevzel na svoj račun
prodajalnico kož
v Trstu, ulica Sette Fontane št. 2
Skrbel bom vedno, da bo preskrbljen zaloga vseh predmetov pripadajočih t stroki ugodni ceni. — Prevzamem tur. vsaktero delo za urezati in na stroj zvršiv^ točno in popolno. — V nadi, da bom p« Časten z mnogobrojnim obiskom, se topi ; priporočam	A. BOŽE
V/\V K JIGO VEZNICA
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Porporella št. 5 - m\ Via lella Sa&ita
<
I i
TRST, ulica Ponterosso št. 14
FRANCESCO S. DONATI
elektrotehnik TRST, ulica deli* Acqnedotto St. 25
AntomoTana elettroteluičia deUMca s pridelano mehančno delanlco
Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, zvoncev, telefonov, strelovodov, kakor tudi mehanična dela, ki so v zvezi z elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih motorjev in preosnove avetiljk kakortnoga ai bodi sistema.
Cene Jak« zacrne In izvriitev pe polna.
pohištvo in tapetarije
(naslednik G. Balla Torre Giacomo jvtacerata
v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije
— — — se vdobi pri — — —
ulica deli' Acpdotto 3
ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1.
Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
TRST
CORSO Št. 4
GORICA
Coiso Verdi 45
M. Gal
Elastični ovitki rodeči ali črni za trtne cepiče
L& vrsta kron 25*50 ILa „ „ 2350 Pošilja se tudi na deželo poštnim povzetjem.
j za kilogr.
Restavracija „Aurora"
Trst, nI. Ginseppe Cartai 15 in ni. S- GioTanni 13 Hrvatsko tamburasko društvo „Sriemac"
v narodnih nošah — Svira vsaki dan od 7. do II4/, ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 5. ure pop. do II.1/, zvečer.
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, via delle Ombrelle št. 5
Guido e ttgo Coen
100.000 buteljk od šampanjca
za refošk
Barvaniea, pralnica in čistilnica na suho
— <3 parnim obratom) =====
xxxxx ALBIN BOEGAN xxxxx
TRST - ulica Farneto štev. II - TRST
s specijalno delalnico za čiščenje na suho, zgrajeno pred kratkim na MIRAMARU.
Za barvanje se rabijo edino le solidne in zajamčene barve, katere ne zblede vsled pranja. Močenje pana na par. — Perfektno likanie zagrinjal z modernimi statvami po 40 stot. komad. — Čisti se na suho tudi obleke, tkanine za opravo, kožuhna pogrinjala itd_po
T Cene jako nizke.
najnovejšem ziatemu, z največo natanjčnostjo in brižnostjo. Odjetnanje in dostavljanje na dom. — Naročila se sprejema samo v ulici Farneto Štev. 11
jtVV-V
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono ftt. 847. - VI& della Stazione Štv. 7. - Telefono it. 84 7
Filijaike v PULF, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevaianje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih xa pohištvo, dolgfih 6 đo 8 metrov.
- fPofiljaije preflietoT, ti ss jemljejo na potovanje in prevažanje masa na yss ree.)
Sprejema se tudi pohištvo !c druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
mr Edini tržaiki zavod za = „VACUNICLEANER"
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROH
Točna postrežba in nizke cene.
Prodajaj o in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene.
Prevzamejo se dopošiljatve na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
Samo za malo časa!| mmm j Samo za malo časa?
Prodaja izgotovljenih oblek
za otroke in odrasle =
v velikej izberi in po vsaki meri
v prođajalnici ul. Farneto 5
(Largo Santorio Santorio) po zelo nizki ceni. Nikdar ni biia taica cena v Trstu
Obiščite prodajalnico ::::::
in boste se prepričali!
Motocikli
trikolnice za prevažanje.
nomen
Dospejo v kratkem
Najokusneja eleganca in lahkota, prosti tek, da se spravi kolo v tek na mestu, naravnosten odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo, — možnost, da se premaga lahko vsako reber — ' BLASnČIE VILICE * ■