MZ. številko.
f LinMjail, t ponedeljek, Z3. avgusta 1915.
XLVII1. leto.
•
»Slovenski Narod* velja t LjuMfani
na dom dostavljen: celo leto naprej ....  K 24-— pol let*     „,     ..... 12 — {etri leta ..... 6-—
m mesec   M     . . • .   . 2'—
v upravništvu prejeman: celo lef^ naprej   ....  K 22*— pol leta      „     ..... lr— četrt leta    „     ..... 5*50 na mesec   „     • • . .   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Ha a ilova ulica si. 5 (v pritličju levoj telefon &i 34.
izhaja vsak dan svečar izvzemal nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna pellt vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t cL, to je administrativne stvari.
————• Posamezna številka velia 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st 85.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    . K 25*—
pol leta     „      „    . . . 13 —
četrt leta    „       „    . . . 6*50
na mesec   «       „    . . » 2*30
za Nemčijo:
celo leto naprej      . . . K 30'-.
za Ameriko in vse druge dežele r
celo leto naprej   .... K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaiiova ulica it S, teleSon št85'
Berolin, 21. avgusta. VVolffov biro javlja iz Carigrada dne 20. avgusta: Italija je Turčiji napovedala vojno. Italijanski poslanik je odpotoval.
Evropska javnost je bila že dolgo pripravljena na to, da napove Italija tudi Turčiji vojno. Čim ie Italija sklenila zvezo s Francijo, z Anglijo in z Rusijo, je bilo že tudi gotovo, da napade ne samo Avstrijo, ampak tudi Turčijo. Zakaj je Italija odlašala celo tri mesece z vojno napovedjo Turčiji, se bo pač šele pozneje izvedelo. Razmere v Tripolitaniji, kjer je domače prebivalstvo prizadejalo Italijanom že nekaj mesecev sem hude škode in jih pognalo prav na obrežje, bi bile lahko tudi že prej služile kot pretveza za napoved vojne. Vobče prevladuje mnenje, da je Italija sedaj nastopila proti Turčiji ne samo, da bi četverozveza če mogoče čim preje zavojevala in odprla Dardanele, nego tudi zategadelj, da bi vplivala na balkanske države in jih potegnila na stran četverozveze.
Zakaj  se je Italija odioci!a za voino proti Turčiji.
Glavni vzrok, da se je Italija odločila za vojno proti Turčiji, je spoznanje entente, da s dosedanjo bojno silo pred Oardanelami ničesar ne opravi. Svoj čas je bil, kakor znano, namestnik italijanskega generalnega štaba general Aorro v francoskem glavnem stanu, kjer so entent- | ni generali sklenili načrt, po katerem naj se izvrši sodelovanje Italije v vojni proti Turčiji. Italija se je dolgo upirala žrtvovati svoje čete za Dardanele,   toda pritisk entente, zlasti
pa Anglije, ki daje laškemu zavezniku denar in premog, je postajal vedno večji in hočeš, nočeš, so se mu morali italijanski kralj in ministri končno vdati. Zunanji minister Sonnino se je koncem preteklega tedna mudil v glavnem stanu pri kralju in v petek se je vršilo v Rimu dolgo ministrsko posvetovanje, katerega rezultat je bila vojna napoved Turčiji.
Formalnega povoda ni bilo težko najti; Že od izbruha vojne so obstojali med Italijo in Turčijo razni spori, katerih razvoj je italijanska vlada skrbno »negovala«, da jih ima v slučaju potrebe pri rokah. Prvi spor je bil v začetku svetovne vojne incident v Hodeidi, kjer so turške oblasti razžalile italijanskega konzula, pozneje je dolžila italijanska vlaaa Turčijo, da podpira in neti upore v Tripolitaniji, končno ji je očitala, da brani italijanskim podanikom odhod v domovino. Radi tega zadnjega dejstva je italijanska vlada izročila visoki Porti ostro protestno noto, ki je imela značaj ultimata. Na to noto je Turčija nepovoljno odgovorila in casus belli je bil tu.
Italija naj pomaga zaveznikom prokrčiti pot v Carigrad, njen nastop naj tudi vpliva na odločitev balkanskih držav. Intervencija Italije dose-daj še nikjer ni imela odločilnega vpliva na svetovno vojno in upati je, da bo temu tako tudi pred Dardane-lami. Morda imajo tisti prav, ki smatrajo, da je Italija radi tega morala v boj proti Turčiji, ker so se izkazale nade četverozveze, da bodo nevtralne balkanske države udarile na Carigrad za prazne.
Italijani pregnani s Peiasruža.
Dunaj, 22. avgusta. (Koresp. ur.) Uradno se razglaša:
Dogodki na morju.
Rekognosciranje dne 21. avgusta zjutraj je konstatiralo, da so Italijani popolnoma izpraznili Pelagruž in uni-
čili vsa poslopja in obrambne naprave. Otok, na katerem so prebivale samo družbe čuvajev svetilnika, so osvojili Italijani v noči na 11. juiij in napravili na njem radiopostajo in obrambe. Tam je bil štacijoniran en podmorski čoln. Raidi naših letal-
cev in trikratno temeljito obstreljevanje s strani naše f lotile, so povzročili sovražniku vedno težke izgube na moštvu in materijalu. Podmorski čoln »Nereida« je bJi uničen. To jih je končno privedlo do spoznanja, da strategično - iaktičra vrednost tega otočka ni ta^ro visoka, kakor se je morda mislilo pri niega osvojitvi.
Brodovno vodstvo. •
VSI ITALIJANSKI NAVALI NA PRIMORSKI FRONTI ZADUŠENI V ITALIJANSKI KRVI. ITALIJANI BOMBARDIRAJO MESTO GORICO.
Dunaj, 22. avgusta. (Koresp. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Na Doberdobsko kraško višino se je pričel včera* živahnejši sovražni topovski ogenj. Napad bersaglier-jev na Monte del sei busi se je izjalovil ponoči pred našo pozicijo v ognju. Severo - zapadni del planote so napadli Italijani v široki fronti, bili pa so odbiti deloma v boju moža proti možu, deloma jih je ustavil naš artiljerijski ogenj.
Popoldne je obstreljeval sovražnik čez naše pozicije posamezne mestne dele Gorice s poijskimi in težkimi topovi.
Ponovni sunek na naše pozicije, severno od Selc, in nočni napad na Soški most, zapadno od Tolmina, je bil odbit s težkimi izgubami sovražnika.
V Krnskem ozemlju, v bovškem prostoru in na koroški meji so se vršili mestoma topovski boji.
Na tirolski fronti sta dva italijanska bataljona po 20urni artiljerijski pripravi dvakrat napadla gorske prehode zapadno od Tre Sassi. Bila sta odbita in sta izgubila 300 mrtvih in jako mnogo ranjenih. Ogenj na naše utrdbe Folgaria, Lavarone in skupino Tonale traja dalje z rastočo močjo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pL Boter, fml.
SOBOTNO POROČILO Z ITALIJANSKE FRONTE. BOMBE NA VIDEM.
Dunaj, 21. avgusta. (Koresp. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče. Na Tirolskem se je nahajal del pozicije Tonale in utrdbe na planotah
Lavarone in Folgaria tudi včeraj pod trajnim težkim ognjem. Neki italijanski pehotni polk, pomnožen z berza-Ijeri, je dvakrat zaman napadel Monte Coston. Istotako je bil odbit v ozemlju Schluderbacha poskus nekega oddelka alpincev predirati na Fora mo.
V koroškem obmejnem ozemiju trajajo običajni topovski boji dalje.
Ponovni sunki močnejših italijanskih sil na primorski odsek Bovec - Tolmin so ostali zopet brezuspešni. Napad na našo postojanko na Vršiču se je razbil na nerazrušlj!-vi vztrajnosti šentpoltenskih domobrancev in naših baterij. Pred Mrzlim vrhom je izgubil sovražnik najmanj S00 mož.
Tolminsko mostišče je bilo do danes polnoči pod jako ljutim topovskim ognem, nakar so sledili pri Kozarščah štiri, na višine južno od tega kraja 3 sovražni sunki, ki so se vsi razbili ob vztrajni hrabrosti naših čet.
Tudi na našo pozicijo na robu Doberdobske planote so izvršili Italijani posamezen brezupešen sunek, drugače traja tam in pri goriškem mostišču artiljerijski bof naprej.
Ena naših zračnih letalnih eska-der je metala bombe in vžigalne psiće na Videm. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml.
BITKA PRI TOLMINU.
Na srednji fronti mir, boji za Doberdob, najljutejši boji na Tolminskem. Naše čete doprinašajo na tem bojišču čudeže hrabrosti in vztrajnosti. Italijani napadajo v zadnjem času vedno v velikih masah. Njihov namen je jasen, oni bi radi dosegli ravno sedaj kak uspeh.
Bitka pri Tolminu še ni dosegla svojega viška. Italijani doslej še niso imeli sreče, da bi bili dosegli le kak količkaj pomemben uspeh, pa tudi v bodoče se ne spremeni nič v tem cziru. Poročila Cadornova o dnevnem napredovanju na vseh frontah morda imponirajo le še ožjim rojakom njegovim. Ne bo težko, izpodbiti jih, razočaranje v Italiji pa bo hudo.
LJUTI BOJI V KRNSKEM OZEMLJU.
Iz vojnoporočevalskega stana: V Krnskem ozemlju so boji le malo
manj silni od onih za Doberdobsko planoto. Sovraž. operacije so se razvile tu le počasi, ker so se držali Italijani dalje časa v rezervi. Polagoma so nastali manjši patruljski boji, nakar se je razvila po preteku treh mesecev trdna črta. Krn je na dolgo raztegnjena planota, katere en rob imamo mi, drugi rob pa Italijani. To seveda ne dobesedno, kajti različnost gorskih formacij vzroča, da pozicije si stoje nasproti v jako različni razdalji 20 do 200 metrov. Naše čete drže svoje prve pozicije dobro v svojih rokah. Pri velikih težkočah na kamenitem terenu, po katerem se ne more hoditi, se je seveda pripetilo, da so posamezni deli jarkov me-I njavali gospodarje.Neka eksponirana l planota na Krnu na primer je bila v ; noči na 19. julija eno uro v italijanski posesti. Ko so italijani našo tamkajšnjo pozicijo do četrte ure s težko, potem z lahko artiljerijo obstreljevali in je pričel nato takoj pehotni ogenj, so se morali naši iz pozicije na robu planote umakniti. Nato so vdrli v jarek alpini. Naša artiljerija je imela sedaj težko nalogo, streljati na one dele jarka, katere je zasedel sovražnik, ne da bi zadela naše čete, ki so bile na obeh straneh jarka. Naša artiljerija je to nalogo sijajno izvršila. Streli naše težke artiljerije in spretno lancirane minske granate so učinkovale tako, da so Italijani že čez eno uro bežali iz jarka. Med četami, ki so se tam bojevale, so bili večinoma avstrijski Srbi in Bošnjaki. Brez izjeme so se hrabro borili, je rekel njihov poveljnik. Kako hud je obojestranski artiljerijski ogenj, označa najbolje stavek, ki kroži med tamkajšnjim vojaštvom: »Km je že nižji, odstreljen mu je vrh.« — S kako vdanostjo in kakim pogumom se tam bori vsak vojak, to dokazujejo male epizode. 150 korakov od italijanskih pozicij stoji hišica, ki služi sovražnim patruljam za skrivališče. Nekega dne pravi poveljnik nekega odseka: Dobro bi bilo, to hišo zažgati. Korporal je takoj pripravljen in se spusti dol po grči s stekleničico petroleja, ga razlije okoli in v par minutah je hiša gorela in hitro zgorela. Tu šele je zapazil sovražnik našo namero, pa je bilo že prepozno. IZ BOJEV ZA PLOCKEN.
Iz poročil vojnih poročevalcev, dne 17. avgusta:
Pod vodstvom stotnika Miakiča sem si ogledal   bojno   fronto okoli
LISTEK.
Odvetnikova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
Fane se je pripravil, da gre oddat brzojavko.
»Ali imate še sicer kako naročilo?« je vprašal pred odhodom.
»Ne; hvala: gospa Bird pride že v eni uri,« je odgovoril odvetnik.
Gospa Bird je bila priletna žena, ki je vodila gospodinjstvo odvetnika Feliksa.
Fane je lady Boldonovi poslal naročeno mu brzojavko in ker je bil utrujen, je šel z brzojavnega urada naravnost domov. Stanoval je skupno z Danijelom O' Learvjem. Na svoje začudenje je našel Danijela doma, ležečega na stari zon, ki je bila jedini okras sobe.
»Kaj pa to pomeni?« je začuden vprašal stari pisar. »Ob sobotnih večerih te vendar ni nikdar doma!«
»Danes nimam drobiža,« je sla-bovoljno odgovoril mladi pisar. »A povej mi raje,« je rekel čez nekaj hipov, »kje si bil celo popoldne?«
>Na deželi sem bil; zapečatil
sem omare in miznice nekega starega gospoda.« *
»Ali tistega gospoda, čigar oporoko si zadnjič prepisoval? Kako se že piše? da, sir Rikard Boldon!«
»Da, da,« je pritrdil Fane in se lotil priprav, da si skuha čaja.
»Strela vražja..« je naenkrat za-klical mladi pisar in~ se vzravnal na zofi. »Škoda, da je sir Rikard Boldon oporoko tako napravil, da ne dobi njegova vdova skoro ničesar, če se zopet omoži. Škoda! Najinemu gospodarju bi bil privoščil, da viovi tako vdovo «
Mathewa Faneja so te besede tako presenetile, da je moral hitro Čašo za čaj položiti iz rok. Njegovi strmeči pogledi so se naglo obrnili na netjaka.
»Kaj si pa pravzaprav mislil s tem povedati?«
Gospod O' Learv je sklenil svoji roki za glavo, katere rdeči lasje so bili do kože ostriženi, se zleknil na zofo in se zasmejal.
»Budalo! Ti o tem sploh nič ne veš, prav nič,« ie odgovoril stric.
»Tako misliš? No, jaz poznam prav dobro vse slabosti najinega gospodarja. Tista dama. ki je zadnjič prišla ž njim v pisarno, je bila vendar lady Ada Boldonova. Ali ne? Takrat, ko si me nagloma poslal iz Disarne dostavit neko oovabilo ali
kar je že bilo. Saj sem si koj mislil, da se godi nekaj posebnega. Prokleto čedna ženska — ta lady Ada Boldonova. Najinemu gospodarju se mora vsaj nekaj priznati: Fin okus ima.«
»Kako pa moreš ti vedeti, če je vanjo zaljubljen ali ne?«
»Ker ima v miznici svoje pisalne mize njeno sliko. In kadar misli, da ga nihče ne vidi, pa vzame to sliko iz miznice, jo ogleduje in vzdihuje pri tem, kakor delajo zaljubljenci. Le to bi rad vedel, če je gospod odvetnik to sliko pouzmal ali pa če mu jo je lepa lady Boldonova sama darovala. Čisto nič bi se ne čudil, če bi izvedel, da je častivredni gospod odvetnik to sliko ukradel iz kakega albuma, ko je bil zadnjič pri siru Ri-kardu Boldonu. Sposoben je že tudi takega dejanja.«
»Ali, Dane. pomisli eno! Če si morda resnico tudi uganil, se mora naš stari advokat vendar odpovedati vsakemu upanju, da ga lady Boldonova vzame. Tega vendar ne boš verjel, da se bo Iady Boldonova odrekla prekrasnemu posestvu Roby Chase samo, da bi se mogla poročiti s starim in zaprašenim odvetnikom.«
»Ne vem, če res ni nobenega upanja, da bo Feliks dosegel svoj namen,« je oomembno rekel mladi pi-
sar, »če se stari lisjak kdaj za kako stvar res odloČi, potem jo skoro vselej doseže, mož zna! Ali veš, kaj bi jaz storil, če bi bil v njegovi koži ?.«
»Ti bi šel seveda k lady Boldonovi in bi jo seveda spoštljivo prosil, naj postane tvoja žena in storila bi to seveda gotovo, že ker si tako lep in tako finega vedenja,« je porogljivo odgovoril stari pisar in začel piti svoj čaj.
»Ne, dragi! Jaz bi oporoko s primerno slovesnostjo v peč vrgel in bi lepi vdovi rekel: Evo me in zdaj uživaj va skupno lepo imetje.«
Mathew Fane se je dostojanstveno naslonil na svoj stol in ogleduje* netjaka nekako posmehljivo, je rekel:
»Tako. tako! Torej tako bi ti to stvar uredil! Kaj bi pa rekle priče, ki so oporoko podpisale!
»Ah, priče! S temi bi se že poravnal,« je samozavestno vzkliknil nadebudni mladenič.
»A če bi postavni dedič to izvedel, ali drugi sorodniki, potem, ljubi Danijel, bi te pač položil na hudičev raženj. Sicer ti pa sploh svetujem: botli pazljiv, da se ti to ne zgodi tudi brez Boldonove oporoke.«
»Kaj pa hočeš s tem reči, kaj naj to pomeni?« je zkioel mladi pisar.
»Ti tega ne veš sam? No, ti bom pa nekaj povedal. Pregledal sem davi malo blagajniško knjigo; računal sem in računal, a računi se vendar niso vjemali.«
»Prava reč! To poravnam koncem meseca in če se bodo takrat računi vjemali, mi ne sme nihče ničesar očitati.«
Nastal je kratek molk, potem je Danijel poskusil zasukati pogovor v drugo smer:
»Ti, stric — ko si bil danes tam zunaj — ali si videl Iady Ado Bol-donovo?«
»Videl sem jo in govoril sem ž njo. Krasna je in jako prijazna. Naročila mi je . . .«
Mathevv Fane je naenkrat umolknil in vso pozornost posvetil čašici čaja.
»Kaj ti je naroČila?« je radovedno vprašal mladi pisar. »Le povej!«
»To so zaupne stvari, ki se ti-četo gospoda Feliksa in ki jih tebi ne bom pripovedoval.«
»Zakaj bi jih meni ne povedal? Sai ti iiidi iaz vse povem, kar izvem o Feliksu. To so tudi zaupne stvari. No. v prihodnje ti tudi jaz ne bom ničesar več zaupal. Še žal ti bo, ker jaz bolje vidim in več zapazim, kakor ti.«
(Dalje prihodnjič.)
P-
54
Stran t
•SLOVENSKI NAROD", dne 23. avgusta 1915.
[Vz štev
General Gatti, znani sotrudnik lista »Corriere della sera«, priznava glede na vojne dogodke na vzhodu, da vodijo Nemci in Avstrijci vojno na vzhodu prav dobro in niso zagrešili napake negotovosti in nepotrpežlji-vosti, tudi jih ni zmotno angleško-francosko protinapadanje in ni jih zmotila tudi »napredujoča akcija« italijanske armade. Gatti misli, da večjih uspehov sploh ne morejo doseči kot so jih dosegli. — S takimi mislimi bi Gatti rad potolažil italijansko javnost radi težkih porazov italijanske armade na Goriškem.
Italijani spravijo na soško fronto baje tudi svoje črnce, svoje Aska-re. Ako pridejo, malokateri bo videl še kdaj svojo domovino!
V vseh pismih, ki jih pošiljajo italijanski vojaki domov, se čitajo pritožbe, kako da jih zebe. Vsi prosijo gorke obleke. Vsi pišejo: Mraz je naš sovražnik, naš največji sovražnik. Čudno pa, Če jih zebe tudi ob Soči, kajti tam je sedaj dvakrat vroče: naravna vročina in bojna.
Italijanski vojaki dezertirajo dan na dan in beže v Švico. To se jim posreči, dasi je meja dobro stra-žena. V gorovju okoli Lugana je brlo te dni 310 italijanskih dezerterjev, ki so vsi lepo srečno prišli v Švico.
*
O pašen položaj v Abesiniji.
Lvon, 22. avgusta. (Kor. urad.) Preko Kahire javljajo: Položaj v Abesiniji je jako resen. Italijanski poslanik je sporočil v Rim, da naj pošlje Italija čete, ker grozi tujcem nevarno gibanje. _
Z jugozapadnoga bojišča.
12. avgusta 1915.
Dragi moj gospodar! — Po drugi bitki ob Soči vlada prilično mir. Sicer napadajo Italijani tuintam vsak dan, ali naši jim hitro nabrusijo pete. Tako so jih včeraj naklestili naši vrli Romuni: v nekaj minutah je ležalo pred našimi jarki 50 mrtvih Italijanov. Nad vodo slave, nad hčerjo planin, lebdi med tem duh velikega Gregorčiča, divi se junakom novih Ter-
mopyl. Da, tajinstveni šum srebrno-pene Soče je vzvišena pesem zahvale njenim divnim braniteljem, med katerimi se najbolj odlikujejo Dalmatinci.
Dragi moj, gospodar, na fronti je vedno polno zanimivih reči. Včeraj sem srečal lahko ranjenega Dalmatinca. Kaj ti je, junak? — Malenkost, v desetih dneh bom zopet pri svojih tovariših. — Ni še izrekel tega, že zagrmi top 30'5 cm. — »Udari, stric, (tako imenujejo Dalmatinci ta gorostasni top), vsaj 50 jih pobij in maščuj me, dokler se ne vrnem. — Po poti neso ranjenega Dalmatinca. Kaj ti je, kaj se je zgodilo? — Eto, gospod, pogodila me je granata. Da je bila puška pa da sem tudi jaz kakega Italijana pobil, bi mi bilo lažje pri srcu. — E, pa tudi ti si jih gotovo vsaj že deset pobil. — Seveda, še več, ali to ne velja, ker tega nisem videl s svojimi očmi. — Prineso tretjega. A, kaj si se ti približrval granati? — Nisem se jaz približaval granati, ona je prišla k meni. — Tako približno, dragi gospodar, je razpoloženje naših ljudi.
Pred dnevi sem govoril z dvema Dalmatincema, ki sta utekla iz italijanskega vjetništva. To sta bila vesela! Povejta, kako je bilo? — Pri P. sva prišla v vjetništvo. Italijani so naju strogo stražili. Pride čas »me-naže«. Vsedli so se in midva poleg. Tu kar nakrat zagrmi »stric«. Italijani so prestrašeni zapustili menaže in tekli proč, kar se je dalo. Midva sva pobrala, kar se je dalo pobrati in sva se vrnila k svojim . . .
Slovenci so diven narod. Vedno sem mnogo dal na njega, ali sedaj, ko jih od blizu spoznavam, jih cenim še toliko višje. To je zdrav, krepak, moralen in napreden narod. Ni vasi brez lepe cerkve in šole. Brate Hrvate obožavalo. V vsem so nam pri roki, sebi jemljo od ust, da dajo braniteljem domovine; grobove naših padlih junakov skrbno čuvajo in jih kitilo s cvetjem. Vsa čast našim dobrim slovenskim bratom!
Prijateljski pozdrav, Vaš vdani
prof. Lovrič.
»Naše Jedinstvox.
PlOckmL Kot prehod Čez Karniške 'Alpe hi kot točko, preko katere morejo vdreti na Koroško, so Italijani neprestano napadati prostor okoli Plockna, Tu so se bojevali tudi alpi-ni in financieri. Tudi ti slednji so dobri vojaki, slično pri nas orožniki, služijo štiri leta aktivno in so dobro plačani, navaden mož dobi dve liri na dan. Po tepcih bojih se je posrečilo hrabrim ogrskim vojakom, polastiti se talijanskih pozicij. Tudi je padel 521etni respicijent finančne straže Fran Weilhaster, ki Je podpisal malo poprej 10.000 K vojnega posojila, vse, kar je prištedil, kot poveljnik oddel« ka 35 mož, s katerimi je uspešno juriša! na sovražnika, V teh krajih sta dve višini, 50—60 korakov si stojita nasproti, ali čez nje skoro ni mogoče. Na eni stoje Italijani, na drugi mi; zvečer dne 10. avgusta so se italijanske čete med seboj obstreljevale. V nekem odseku koroške fronte je pregnala naša artiljerija manjši sovražni oddelek, ki je vlekel top na neko višino. Oddelek italijanske težke artiljerije, ki je vstrelila trikrat na naše pozicije, je moral prenehati Streljati, ker sta naša dva polna zadetka pregnala opazovalca sovražne artiljerije. Opolnoči dne 11. avgusta Je poskusil sovražnik napasti pobočje južno - vzhodno od Hochweissteina. Okoli Hochweissteina smo izvojevali v krvavih bojih nekaj višin na italijanskem ozemlju. Od takrat dalje izvršujejo Italiani stalno protinapade. Začetkom avgusta se nam je posrečilo, našo Črto potisniti še bolj naprej. Tako 11. kakor 12. avgusta so ponovno poskusili Italijani priti na vrh V/eissensteina, ali poskusi so bili odbiti z ognjem pehote in z ročnimi granatami. Nase čete so na mnogih krajih obilo trpele vsled strele, radi tega smo napravili strelovode, katerih napeljava gre dol v globel 750 metrov. Naša artiljerija je z uspehom obstreljevala sovražne pozicije. V nekem odseku smo pognali v beg italijansko kolono tovorne živine, bilo je več ranjenih in mrtvih italijanskih vojakov. V nekem drugem odseku je njihova lastna pehota streljala na Italijane, ko so delali na cesti m je pregnala neki sovražni štab. Včeraj popoldne je obstreljevala njihova lastna artiljerija večo skupino m na novo napravljena njihova kritja v Krnskem ozemlju.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. avgusta. Iz vojnopo-ročevalskega stana: Italija, 17. avgusta. V ozemlju Ortlerja, med dolinama Adda in Etsch, je šel eden naših oddelkov v noči na 16. avgusta iz Capanne Milano, ie preplezal na vrveh prelaz Camosci (3048 m) in Campo Ferna, se pospel na ledenike Tuckett Pitz (3469 m) in je presenetil tam sovražno četo.Nato se je obrnil naš oddelek proti zadnjemu vrhu Madtaže, kjer je bil sovražni deta-chement, ga napadel in se potem polastil vrha.Iz gorenje doline Renz se poroča o novem napredovanju naše pehote. Tukaj so zasedli Sattelberg, zapadno od Langealpe. V Krnskem odseku smo vzeli nekaj sovražnih strelskih jarkov med slemenom Vršiča in Dol Planine. Protinapad sovražnika na našo pozicijo na Vršiču je bil krepko odbit. V Tolminskem odseku smo izvršili briljanten napad na hribovje Sveta Marija (Mengar-je) in Sveto Lucijo na desnem bregu Soče. Po uspešni artiljerijski pripravi je jurišala naša pehota z bajonetom in vzela vrsto močno utrjenih strelskih jarkov na zapadnem pobočju višin. Sovražnik je imel težke izgube, vjeli smo 17 oficirjev, 547 mož, vplenili 4 strojne puške in velike množine municije.
Italijansko mornariško poročilo 18. avgusta: Včeraj zjutraj je napadlo 20 avstrijskih ladij in en zrakoplov otoček Pelagruž. Naša posadka je prestala ljuti napad z veliko bravuro in sovražnik se je umaknil, ne da bi bil poskusil izkrcati se. Imeli smo štiri mrtve, med temi enega oficirja, in tri ranjence. Izgub sovražnika ne poznamo.
Nova italijanska ofenziva.
Haag, 20. avgusta. Reuter poroča iz Vidma, da so priprave generala Cadorne za nov velik napad italijanskih čet na soški fronti in na Kraški planoti dogotovljene.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Papež je sprejel italijanskega vojaškega škofa Bartolomasija v daljši avdijenci. Škof se je pripeljal v vojaškem avtomobilu s svojim ordo-nančnrm oficirjem. Ko je hotel tudi ta oficir stopiti v Vatikan, mu je zabranila vstop švicarska garda in ga prisilila, da je moral zunaj počakati vrnitve škofa.
Vodstvo italijanske socijalistične stranke je razposlalo na približno 500 socijalističnih občinskih uprav Italije okrožnico, v kateri jih vzpodbuja k manifestacijam in delovanju v smislu socijalističnih načel glede na sedanji položaj. i
nevzdržno prodiranje
NAŠE ARMADE SE VEDNO BOLJ PRIBLIŽUJEJO TRDNJAVSKEMU PASU BRESTA LITOVSKEGA.
Dunaj, 22. avgusta. (Koresp. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Čete generala von Kovesa so vrgle sovražnika zopet iz več pozicij in ga gnale nazaj čez železnico, ki vodi od Bresta Litovskega v Bielsk.
Armada nadvojvode Josipa Ferdinanda je pridobila na prostoru v znova se razvijajoč, bojih pri Visoku-Litovskem. Tukaj kakor tudi zapadno od Bresta Litovskega in vzhodno Vlodave se sovražnik ljuto zoper-stavlja prodiranju zaveznikov.
Med Vladimirom Volinjskim in Cernovicami je položaj neizpreme-njen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
SOBOTNO AVSTRIJSKO tjRADNO POROČILO.
Dunaj, 21. avgusta. (Koresp. ur.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Sovražnik se je včeraj ob dolenji Pulvi in zapadno od Visoka Litovskega ponovno hudo zoperstavljal avstro - ogrskim četam, ki so prodirale za njim. Na več krajih je izzval bajonetni juriš, tako pri obrambi ob cesti Visoko Litovsk ležeče vasi To-kacvn, ki je bila vzeta po l ju tem boju, in pri bojevanju za neko oporišče pri Klukovičih, katerih se je polastila sedmograška pehota o polnoči. Ko so bili večkrat predrti in ko so jih nemške čete vrgle tudi pri Dimjenki, so izpraznili Rusi danes zjutraj pozicijo Pulva in se ognili proti odseku Les-nija.
Pred Brestom Litovskim smo zopet zožili trdnjavo oklepajoči krog. Medtem ko so zavezniki prodirali ob izlivu Krzne, je vrgel feld-maršallajtnant von Arz sovražnika na obeh straneh Biale vodeče ceste proti trdnjavskemu pasu nazaj. Naša mostišču slična pozicija severno od Vladimira Volinjskega, je bila razširjena, pri čemer so naše čete odbile močnejše sovražne oddelke.
V vzhodnji Galiciji ie položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H5fer. fml.
SOBOTNO   NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 21. avgusta. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 21. avgusta.
na i ruski fronti.
Vzhodno bojišče.
Annadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
V bojih vzhodno od Kowna smo vjeli 450 mož in vplenili 5 topov. — Južno od Kowna je zapustil sovražnik tudi svojo pozicijo na Jesiji in se je izognil proti vzhodu. Pri Gudelih in Jejnih smo zavojevali ruske postojanke. V bojih pri Tvkocinu so izgubili Rusi 610 vjetnikov, med temi 5 oficirjev, in 4 strojne puške.
Armada generala von Gallwitz je zavzela Bielsk in vrgla Ruse južno čez Bialo.
Annadna skupina generala feldmar-šala   princa   Leopolda Bavarskega.
Ponovno sovražnikovo upiranje je bilo včeraj zvečer in ponoči strto. Sovražnik se od danes zjutraj umika dalje. Vjetnikov je nad 1000.
Annadna skupina generala feldmar-šala von Mackensena.
Ko je prodrlo levo krilo čez odsek Koparke hi ob Bugu na izlivu Pulve, je nadaljeval sovražnik umikanje tudi na tej fronti.
Pred Brestom Litovskim in vzhodno od Vlodave smo dalje napredovali.
Vrhovno armadno vodstvo. NEMŠKE ČETE NAPREDUJEJO NA VSEH FRONTAH; PREKORAČILE SO 2ELEZNICO BJELO-STOK - BREST LITOVSK IN KLE-ŠČELE - VISOKO LITOVSK.
Berolin, 22. avgusta. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 22. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Annadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga.
Armada generala von Eichhorna je vzhodno in južno od Kowna nadalje napredovala. Pri jurišanju neke pozicije, severno od jezera Zuwinty, je bilo vjetih 750 Rusov. Število ruskih vjetnikov iz bojev zapadno od Tykocina se je zvišalo na čez 1100.
Armada generala von Gallwitza prodira južno od Narewa naprej čez železnico Bjelostok - Brest Litovsk. V zadnjih dveh dneh je vjefa 13 častnikov in čez 3550 mož.
Annadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Med zmagovitimi boji je prekoračila ta annadna skupina včeraj železnico Kleščele - Visoko Litovsk. Znova se upirajočega neprijatelja so
vrgle nemške čete danes zjutraj iz njegovih pozicij. Nad 3000 sovražnikov je bilo vjetih in nekaj strojnih pušk ugrabljenih.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Napadi nemških in avstro - ogrskih čet v odsekih Kosterke, Pulve, ob Bugu nad Ogrodniki ter ob dolenjem teku Krzne napredujejo.
Pred jugozapadno fronto Bresta Litovskega nič novega.
Pri Pišči (severo - vzhodno od Vlodave) in severo - zapadno od tam trajajo boji naprej.
Vrhovno armadno vodstvo.
USPEŠEN   NAPAD NEMŠKEGA BRODOVJA NA ZALIV RIGA.
Berolin, 21. avgusta. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Naše pomorske vojne sile v Vzhodnjem morju so vdrle v zaliv Riga, naredivši si vozne ceste skozi spretno nastavljena minska polja in žične zapreke, kar je zahtevalo več dni težavnega odpravljalnega dela. Pri bojih predstraž, ki so se pri tem razvili, je bil uničen neki ruski tor-pedni čoln razreda Emir Bunarski. Drugi torpedni čolni, med njimi No-vik in neka večja ladja so bili težko poškodovani. Pri umikanju Rusov, zvečer dne 19. avgust., v zaliv Honn, sta bili potopljeni ruski topni-čarki »Sivuč« in »Korejec« po ljutem boju z artiljerijskim ognjem in tor-pednimi napadi. 40 mož posadke, med temi 2 oficirja, so mogli deloma težko ranjene rešiti naši torpedni čolni. 3 naših torpednih člonov so bili poškodovani po minah. Od teh se je eden potopil, enega je bilo mogoče spraviti na breg enega v luko. Naše izgube na moštvu so neznatne.
Namestnik načelnika admiralskega pl. Behnke.
Novo-Georgijevsk — Brest-Litovsk.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Padec Novo-Georgi-jevskega velja Ruse vsaj 100.000 mož in nad 70 topov. . Rusko vodstvo je imelo dosti časa, izprazniti trdnjavo, a tega ni storilo, misleč, da bo obleganje zahtevalo mnogo nemških sil in jih vezalo dlje časa ter da bo trdnjava v podporo nameravani protiofenzivi. Hitro zavzetje trnjave je uničilo ruske načrte in so zdaj znatne nemške sile na razpolo-laganje za vporabo na drugih mestih. Med tem se je že začel naval na Brest Litovsk in so se severno-zapadno te trdnjave začeli veliki boji. Železniška zveza Brest-Litovsk-Bielostok-Grodno je pretrgana.
Ruske trdnjave.
Zgodovina ne pozna slučaja, da bi se bil tekom kratkih tednov podrl cel sistem trdnjav, kakor se je to zgodilo sedaj na ruskem Poljskem. V zadnjih tednih so padle sledeče trdnjave, utrdbe in mostovišča: Rožan 23. julija, Pultusk 23. julija, Ostro-lenka 3. avgusta, Ivangorod 4. avgusta, Varšava 5. avgusta, Dembe 6. avgusta, Sierok 7. avgusta, Zegrze 7. avgusta, Lomza 10. avgusta, Kovno 17. avgusta in Novo-Georgijevsk 19. avgusta.
Strategični   položaj   na Poljskem.
»Berliner Tageblatt« poroča: Ker je levo krilo armade Hinden-burg doseglo železnico od Brest-Li-tovskega do Bialostoka pri Bielsku in severno od njega, sta Bialostok in Osoviec odtrgana od južnih železniških zvez. Rusi so svoje mase z ne-utajivo spretnostjo in posebno vztrajnostjo umaknili iz poljskega centralnega ozemlja, obkoljenega od severa, od zapada in od juga. Zdaj se čuti močno premikanje sil v smeri Vilna-Dvinsk-Riga.
Nova ruska fronta?
Vojaški strokovni krogi sodijo, da se nahaja rusko armadno vodstvo znova v podobni mučni situva-ciji kakor pri umikanju iz viselske fronte. Tokrat je Rusom odrezana ena glavnih umikalnih črt, namreč železnica Brest Litovsk-Bjelostok-Vilna-Petrograd, kar onemogočuje Rusom spraviti gros svojih armad proti severovzhodu, kjer osredoto-čujejo Nemci svoje glavne sile. Rusi so si očividno izbrali novo obrambeno fronto na črti Dvina-Berezina-Dnjepr. Vprašanje pa je, ali jim bodo zavezniki na to črto sledili. Vojaški krogi sodijo, da se bodo združene armade vsaj za nekaj časa morda ustavile v glavnem na liniji Narev-Bug, to pa z ozirom na eventualno potrebo rokade med vzhodnim in zapadnim bojiščem in na preskrbo armad. Edini načrt, v katerega izvršitev Rusi še morda upajo, je ta, da zvabijo združene armade, kakor daleč mogoče na vzhod in omogočijo svojim francoskim in angleškim zaveznikom poskus nove velike ofenzive. Pričakovati je, da se bodo ruski generali tudi pri tej špekulaciji ,
vrezali. Nemške in avstro-ogrske čete bodo imele fronto Nare\v-Bug kmalu popolnoma v posesti — treba jim je le še zlomiti odpor trdnjav Osovjec in Brest Litovsk.
RUSKO URADNO PGROČILO,
Iz vojnega tiskovnega stana sporočajo 21. avgusta naslednje rusko uradno poročilo.
Brez datuma: Pri Rigi in v smeri na Jakobstadt ni važnejših prememb. Poskuse nemškega bro-dovja, poloviti naše pred zalivom Rige razpostavljene mine, je ogenj naših ladij odbil. V smeri na Dvinsk smo v noči 17. avgusta in naslednji dan zavrnili nemške poskuse za ofenzivo. Pri Kovnu se je posrečilo Nemcem po 11 dnevnih ljutih bojih, ki so jih veljali velikanske izgube, se utaboriti v utrbah na levem bregu Njemena vzhodno reke Jesja. Nemci poskušajo priti na desni breg te reke. Na desnem bregu imamo vse utrdbe. Na zgornji fronti ob Na-revu ter med to reko in med Bu-gom so se nadaljevali 1/5. in 17. t. m. boji z menjavajočim uspehom. Posebno ljute napade je delal sovražnik na ceste, vodeče od zapada na Bielistok in Bielsk. Ob Bugu, v ozemlju železnice Siedlec-Czerem-ba smo sovražno ofenzivo odbili in izvršili posrečen protinapad, pri katerem smo zavojevali nekaj strojnih pušk. V ozemlju Novo Georgijevsk je sovražnik nadaljeval hude napade na utrdbe ob severni ronti, pri čemer so nemški napadi najbolj obrnjeni na utrdbe, ki obvladajujejo v Mlado vodečo cesto. Na zgornjem Bugu, na Zloti Lipi in na Dnjestru ni prememb.
DROBNE VESTI  IZ RUSIJE.
Listi poročajo: Petrograjski »Kurjer« zahteva, da se morajo najstrožje kaznovati vsi tisti, ki so krivi artiljerističnih neuspehov ruske armade. Največja nesreča za Rusijo je, da smejo visoki uradniki vse storiti, ne da bi se jim bilo bati kazni. Ni dovolj, da se narede take stvari nemogoče le za prihodnjost, treba je tudi zadoščenja za preteklost. — »Reč« opozarja, da je bil že 1. 1911. na prizadevanje dume ustanovljen poseben odbor, da preišče poslovanje državnega podtajnika v vojnem ministrstvu, Polivanova; odbor je stvar preiskoval celo leto in o razkritih nezaslišanih početjih sestavil obširno poročilo. V aprilu 1912. je moral Polivanov odstopiti, a odbor je moral nehati s svojim preiskovanjem. Bilo bi zanimivo, če bi se uspehi takratne preiskave sedaj spravili na dan.
Iz Kodanja poročajo, da pride ruski car prihodnji teden na fronto. Vojni minister in minister zunanjih del sta se odpeljala v glavni stan. Iz Rotterdama javljajo, da ie Japonska prevzela dolžnost, dati Rusiji od 1. septembra 50.000 granat na dan. Med Vladivostokom in Irkutskim se zgradi posebna železnica za prevoz municije.
Ruska duma.
Iz Berolina poročajo o zadnji seji dume: Zastopnika skrajne levice Čehenkeli in Kerenski sta pri posvetovanju o preskrbi municije imela take govore, da je bilo Kerenskemu odvzeta beseda. Čehenkeli pa je bil za več sej izključen. Kerer'ri je med drugim rekel: Rusija je sedaj priča popolnega propada svojega vladnega sistema in duma še ni našla sredstva, da bi odvrnili pretečo katastrofo. Udeležujemo se sej samo, ker se čutimo odgovorne ruskemu narodu, a glasovanja se ne bomo udeležili. Čehenkeli je rekel: Bodimo odkritosrčni — naša armada je bila okradena na vseh krajih in koncih. Če hoče zdaj vlada pritegniti zastopnike dume v municijski odbor, postanejo ti člani dume le sokrivci uradnih goljufov. Kar se zdaj godi, ni mobilizacija naše vojne industrije, ampak mobilizacija profitnih apetitov. Ne gre za to, da bi se naši armadi preskrbelo municije, ampak da bi se napolnili žepi mogočnih oseb s krvavimi ljudskimi groši. Mi ne maramo nič opraviti imeti s to strahopetno in izdajalsko dumo in zapuščamo sejo.
ZAPADNO BOJIŠČE.
MIR NA FRANCOSKI FRONTI. Berolin, 22. avgusta.   (Kor. ur.)
VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 22. avgusta.
Zapadno bojišče. Položaj Je neizpremenjen.
Berolin, 21. avgusta, (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 21. avgusta.
Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstva
DELO   PODMORSKIH ČOLNOV.
Angleško uradno poročilo javlja, da so nemški podmorski čolni od 11. do 18. avgusta potopili 11 ladij, 2 dve ladji pa sta naleteli na mine.
Brzojavke iz Londona z dne 20. in 21. poročajo, da so bili potopljeni angleški parniki »Nev York City«, »Baron Erskins«, »Gladiator«, »Be-norakie«, »Samara« in »Bittern«.
Iz Kristijanije poročajo, da je bila torpedirana norveška ladja »Braš«. Norveško časopisje dolži Nemčijo, da je kršila temeljno določba mednarodnega prava, da se namreč vojna ne sme voditi na tujih tleh in na tujem morju.
Potopljenje ladje »Arabic«.
Poročali smo že, da je bil veliki angleški parnik »Arabic« potopljen. Razen osmih potnikov, ki so se nahajali na tem parniku, so bili vsi rešeni. Med potopljenimi potniki so štirje Amerikanci. Doslej ni zanesljivega poročila, kaj pravi o tem ameriška vlada, smo Reuterjev biro javlja, da je ameriško časopisje ogorčeno in pravi, da bo položaj resen, če so se potopili Amerikanci.
Pariz, 22. avgusta. (Koresp. ur.) »Agence fiavas« javlja: Število žrtev na »Arabic« znaša 59, med njimi se nahajajo 3 Amerikanci.
Angleški vojni svet.
Londonska »Morningpost« ugo-* varja odločno proti temu, da bi bil lord Churchill poklican v vojni svet, v katerem so že itak sami politiki in le en vojak in en pomorščak. Položaj je veliko preveč težaven, da bi mogel angleški narod še kdaj dopustiti poseganja lorda Churchilla v vojne zadeve.
Francoski parlament.
V francoskem parlamentu je imel vojni minister Millerand 19. tm. govor, v katerem je izjavil, da je preskrba municije tako zagotovljena, da je lahko ugoditi vsaki zahtevi najvišjega armadncga poveljstva. Millerand je potem poudarjal požrtvovalnost in heroizem, poveljstva in in armade, pojasnil napredek v sanitarnem oziru ter končal z besedami: V vojnih časih je podrediti vse misli eni sami, tisti misli, ki navdaja vse Francoze, namreč misli na zmago. Naši zavezniki računajo po vsi pravici na našo modrost, dočim upajo naši sovražniki, da nastanejo med nami razpori. Do konca, do zmage bomo modri in edini.
Boi za Carigrad.
Boji ob Dardanelah.
London, 20. avgusta. (Kor. ur.) General Hamilton javlja, da so bile zadnje operacije na Galipoliju napadi na turške utrdbe na jugu in zapadu. Iz izpoved vjetnikov izhaja, da so dobili Turki znatna ojačenja, da bi združene armade napadli. Angleži in Francozi pa so jih za 24 ur prehiteli. Boj je bil iako ljut in so izgube na obeh straneh zelo velike. Izkrcanje v zalivu Suda se je dobro posrečilo, a vojaštvo ni moglo priti daleč naprej, ker je sovražnik pripeljal znatne reserve in ž njimi napredovanje ustavil.
Bivši turški vojni minister obsojen na smrt.
Iz Carigrada poročajo: Vojno sodišče je obsodilo bivšega ministra Boghos-Unbar-paša na smrt na ve-šalih. Unbar-paša je rodom Armenec. Začetkom vojne se je prodal četverozvezi. Zbiral je denar s pretvezo, da hoče ustanoviti neodvisno Armenijo in je poskusil zbrati prostovoljce za rusko armado. Unbar-paša je pravočasno pobegnil v Rusijo, obsojen je bil pa vendar.
Sprejem novega kneza Ifohenlohe pri sultanu. Carigrad, 22. avgusta. V nedeljo popoldne je sprejel sultan nemškega izrednega poslanika kneza Hohenlohe v nastopni avdijenci. Sultan je izjavil, da bo Turčija vse storila, kar je potrebno, da zmaga pravična stvar osmanskega cesarstva in njegovih zaveznikov. Po avdijenci s« je podal knez Hohenlohe k prestolonasledniku Yusufu Izedinu, kateremu je izročil red »Železnega križa«
Bolgarska in četverozveza.
»Giornale d* Italia«« javlja iz Sofije o zadnji ponudbi četverozveze, da naj po tej ponudbi dobi Bolgarska ves tisti del Macedonije, ki ji je bil s srbsko-bogarsko pogodbo iz leta 1912. pripoznan. Bolgarska naj ima pravico, ta del takoj zasesti. O drugih delih Macedonije, ki so bili povod za vojno med balkanskimi državami, se bo odločilo šele po vojni i
in po tem, koliko bo Srbija drugod pridobila. Tudi se je Bolgariji zagotovila pridobitev Kavale in Seresa s pravico, da to ozemlje takoj zasede. Ce sprejme Bolgarija te ponudbe, je dolžna, iti takoj v vojno proti Turčiji. Po zmagi četverozveze naj dobi še Odrin in ozemlje do črte Lnos-Midia.
Novi bolgarski vojni minister.
Na mesto generala Fičeva je imenovan za bolgarskega vojnega ministra polkovnik Zekov.
Talaat bej o turško-bolgarskem sporazumu.
»Berliner ' Tagblatt« poroča: Turški minister Talaat bej izjavlja našemu korespondentu : Balkan ostane miren. Z Bolgarijo smo se popolnoma sporazume-1 i. Ali se hočejo Italijani udeležiti boja na Galipoliju ali ne, nam je vse edno.
Srbija in četverozveza.
Iz Aten poročajo: Tukajšnji srbski poslanik je rekel uredniku lista »Neon Asti«, da bi Srbija prepustila Bolgariji okraja Ištip in Kočano, da pa želi ohraniti skupno mejo z Grško. Srbiji je na tem mnogo ležeče, da jo od Grške ne loči bolgarsko ozemlje.
Srbija bo odgovorila negativno.
Rimska »Tribuna« poroča iz Niša: Kakor je soditi po razpoloženju v srbskih skupštinskih krogih, bo Srbija odgovorila ententi v j u d n o, toda negativno. Kakor se nadalje poroča, se bo skušala Srbija predvsem sporazumeti z Grško, oziroma z Venizelosovim kabinetom.
Položaj v Romuniji.
»Vossische Ztg.« javlja po buka-reškem »Journal des Balcans«: Romunski ministrski svet je soglasno sklenil vzdržati tudi nadalje prepoved prevoza municije za Turčijo. »Agence Havas« javlja, da je pozvalo vojno ministrstvo vse tovarne in obrti, ki delajo za vojno upravo, da predložijo sezname svojih delavcev, ki bodo iz vojaške službe odpuščeni.
Konference romunskega poslanika v Londonu. Frankobrod, 21. avgusta. Romunski poslanik v Londonu je imel dolgo posvetovanje z ministrskim predsednikom Asquithom in z ministrom zunanjih del Grevem.
Dunajski romunski poslanik na dopustu.
Kakor poročajo z Dunaja, je odpotoval tamkajšnji romunski poslani Mavrocordato s soprogo na daljši oddih v grad Hohenbrugg na vzhodnjem Štajerskem. To dejstvo se splošno tolmači kot znak normalnih odnošajev med monarhijo in Romunijo.
Vojno znssdsnle rimskega drfaimesa zbora
V petkovi seji nemškega državnega zbora je stavil socijalno - demokratični poslanec Liebknecht interpelacijo, je li nemška vlada pripravljena, se odreči vsakršni aneksiji in pričeti mirovna pogajanja. — Državni tajnik za zunanje zadeve von Jagow je odgovoril, da odklanja odgovor na to vprašanje, ki ni času primerno.
V debati o lOmilijardnem kreditu je imel državni tajnik za finančne zadeve   dr. fielfferich obširen ekspoze, v katerem je poudarjal, da ie gospodarsko stanje države navzlic ogromnim vojnim stroškom, ki presegajo vse prejšnje cenitve, dobro. Nemčija izda v enem samem mesecu skoro 2 milijardi mark, to je tretjino več, kakor so znašali celokupni vojni stroški vojne leta 1870/71. Časi, v katerih živimo, so strahovito težki in mnogo težje  bo vzdržati drugo vojno leto, kakor pa prvo. Navzlic temu moramo ohraniti nezlomljivo voljo, da zmagamo tako, da bo za nas in naše otroke dobro. Tako daleč danes še nismo, kadar pa nam Bog podeli končno zmago, bomo morali skrbeti, da bodo bremena te vojne padla predvsem na tiste, ki so jo povzročili.   Na vprašanje vojnih stroškov, oziroma vojne odškodnine pri sklepanju mrru ne bomo smeli pozabiti. Državni   tajnik pravi nato,   da na Nemškem   ne   bodo   uvedli vojnih davkov, obdačenje profitov vojnih li-ferantov bo mogoče izvesti šele po vojni. Končno je dr. fielfferich poudarjal, da znašajo dnevni vojni stroški vseh vojskujočih se držav skoro 300 milijonov mark, mesečni presegajo torej 8 milijard, letni pa znašajo okrog 100 milijard. Nemčija in njeni zaveznici participirajo na teh ogromnih žrtvah le z nekaj več kakor tretjino. Posebno sijajno se je pokazala notranja  gospodarska sila Avstrije, ki je z uspehom svojih vojnih posojil daleč  prekosila  Francijo. Sedanja velika vojna mora dovršiti za Nemčijo veliko delo let 1812. in 1870.
V debati izjavlja poslanec David, da bodo socijalni demokratje glasovali za nove vojne kredite, pričakujejo pa, da ne bo osvojevalna pohlepnost podaljšala vojne. Zastopnik centruma, Spahn, zahteva, naj Nemčija pri sklepanju miru tudi uredi položaj rimskega papeža. — Posl. Bassermann (nacijonalno - liberalna stranka) upa, da se bo pri ureditvi poljskega vprašanja polno vpošteva-lo tudi nacijonalne interese nemške države. Konservativec Oertel svari pred podcenjevanjem ruske nevarnosti za nemški narod ter poudarja pridržke svoje stranke glede poijskega vprašanja.
Državni tajnik za kolonije, dr. Solff, opozarja, da bo Nemčija tudi po vojni nadaljevala svojo kolonijalno politiko. Usoda kolonij se bo seveda odločila na evropskih bojiščih. Poljak Seyda pozdravlja izvajanja državnega kanclerja o poljskem vprašanju. Poljaki nočejo ponavljati svojih pritožb, ker se nadejajo, da jim bo po vojni zajamčen svobodni razvoj njihovega narodnega življenja.
Nato je bila kreditna predloga z vsemi glasovi proti glasu poslanca Liebknechta sprejeta.
V sobotni seji je razpravljal državni zbor o gospodarskih vprašanjih. Državni tajnik Delbruck je kon-štatiral, da so uspehi letošnje žetve zadovoljivi. Proti draženju in navi-jalcem cen bo treba z največjo strogostjo postopati in obsojenim navi-jalcem za vedno odvzeti častne državljanske pravice.
Prihodnja seja v ponedeljek.
Vsili iz primorskih dežel.
Goriški deželni glavar dr. Fai-
dutti je šel povodom cesarjevega rojstnega dr* v kabinetno pisarno, kjer je podal baronu Schiessiu čestitke in vdanostno izjavo Goriško-Gradiščanske dežele in njenih beguncev. Nato je dobil odgovor, v katerem se cesar srčno zahvaljuje za podano izjavo nezlomljive zvestobe.
Izpiti zrelosti za kandidatinje c. kr. ženskega izobraževališča v Gorici. Deželni šolski svet goriško-gradiščanski je z odlokom z dne 10. t. m. odredil, da se bodo izpiti zrelosti vršili v drugi polovici meseca septembra t. 1. Ako radi vojnih dogodkov to ne bi bilo mogoče v Gorici, se določi kako drugo mesto na Primorskem. — Vadniškim učencem in učenkam kakor tudi gojen-kam prvih treh letnikov se pošijejo izpričevala v prvi polovici prihodnjega meseca. V to svrho naj pošljejo ravnateljstvu v Krškem do 1. septembra s 35 h frankirane kuverte s svojim točnim naslovom; učiteljske kandidatinje naj priložijo še kolek 30 h. Z
Goriško okrožno sodišče ura-duje v Ajdovščini; zemljeknjižne zadeve, konkurzne in trgovske se obravnavajo v Gorici. Trgovsko in pomorsko okrajno sodišče v Trstu bo obravnavalo v Trstu po preteku rednih počitnic. Oddelku tržaške deželne višje sodnije v Gradcu pripada pravna asistenca tudi za one kazenske pravde, ki prihajajo deželni višji sodniji v Gradcu od sodnij iz Primorja in Dalmacije. Goriško državno pravdništvo se je preselilo v Ajdovščino.
Na severnem bojišču je padel strojni stavec tiskarne »Edinosti« v Trstu gosp. Ivan S u s i č, doma iz Gorice.
Trst dobi dober kruh, v kratkem bo kruh v Trstu skoro bel na prodaj, dosedanji kruh je bil jako slab.
Cene moke na Primorskem. Na-mestništvo v Trstu je izdalo naredbo, tičočo se prodaje moke na drobno. V Trstu z okolico in na Goriškem so določene prodajne cene za kilogram: pšenična moka za peko, pšenični zdrob, debeli zdrob 79 vin., pšenična moka za kuhinjo 69 vin., pšenična moka za kruh 51 v, enotna pšenična moka 60 v, enotna ržena moka 50 v; za Istro so iste cene, samo enotna ržena moka stane 1 kg 51 vinarjev.
Kolera v Trstu. Poročilo z dne 19. t. m.: 18. je bilo bolnikov 26, ena oseba je ozdravela, umrl nihče, en nov slučaj kolere. Zbolel je vojak, došel iz Galicije. Bakcilonoscev je 5 v opazovalnici, v vili Sartorio je v opazovalnici 35 oseb.
Selitveni rok v Trstu se podaljša radi javnega miru in reda ter glede na obstoječe izredne odnošaje od 24. avgusta do 24. novembra 1915. To po naredbi namestništva.
Preiskava proti članom londonskega »Jugoslovanskega odbora«. »Smotra Dalmatinska« javlja oficijelno, da je pričela pri c. kr. okrožnem sodišču v Splitu kazenska preiskava proti drju. Trumbiču, drju. Biankiniju, drju. de Giulli, drju. Gaz-zariju, drju. MiČiČu in kiparju Me-štroviću kot članom londonskega
»Jugoslovanskega odbora« in sicer radi veleizdaje. Oblasti so odredile konfiskacijo premoženja imenovanih ter so v Šibeniku zaplenile imetje drja. Gazzarija, m. dr. tudi njegov 100.000 K znašajoči depot pri Jadranski banki.
Novi reški župan. Reška reprezentanca je izvolila v soboto reškega poslanca drja. Vio za župana. V svojem zahvaljevalnem govoru je slavil dr. Vio solidarnost Italijanov in Madžarov v Reki.
Družina ministerijalnega svetnika VVenedikterja na Dunaju sprejme v službo slovensko dekle, ki zna kuhati. — Karo! Jeraj, c. kr. dvorni uradnik, Purkersdorf pri Dunaju št. 4, sprejme slovensko dekle v starosti 16 do 20 let za služkinjo, plača 12 do 14 K na mesec in hrana. Begunke naj sc obrnejo na begunski oddelek goriškega deželnega odbora na Dunaju, Herrengasse 13.
Dnevne vesti.
— Iz armade. Povodom 851etni-ce našega presvitlega cesarja Franc Jožefa I. so bili naslednji črnovojni-ški četovodje za narednike imenovani: Ivan B e r g i n c, Franc A1 e -š o v i c, Franc Božiček, Friderik Medved, Franc S u š i r, Alojzij Krek, Valentin K o p r i v e c, Ivan K e n i č, Jožef L e š n j a k, Feliks Vidmar, Tomaž K r i ž a n i č, Anton S k o č i r, Ivan Knez, Peter M e s i č, vsi služijo kot pomožni ces. kr. orožniki pri c. kr. orožniškem poveljstvu št. 12 na Kranjskem.
— Častno svetinjo Rdečega križa so dobili: orožniški postaje-vodja v Senožečah Nikolaj D e j a k, narednik 27. okraj, črnovojniškega zapovedništva Martin Hrašovec, orož. stražmojster v Št. Vidu pri Vipavi Ciril K1 a j n š e k, orožniški stražmojster v Vipavi Anton M a k o v e c, orožniški postaje-vodja Seb. P a st e r k na Razdrtem, orožn. stražmojster Josip P e I a n v Št. Vidu nad Vipavo, orožniški stražmojster v Vipavi Franc P o č -kaj, orožniški stražmojster v Zagorju Alojzij R a b i Č, orožniški stražmojster na Razdrtem Ru-č i g a j, narednik 27. okr. črnovojniškega zapovedništva Franc Rup-n i k, orož. stražmojster Ivan Škoda v Senožečah, orožnik Anton Strumbelj v Dolenjem Logatcu, orožniška stražmojstra v Razdrtem Rudolf T o m i c in Jakob S u 1 i -g o j, orožniški postajevodja v Senožečah Ivan Umnik, orožniški stražmofster v Zagorju • Leopold Tomšič in orožniški stražmojster Franc Ž a g a r v Ložu.
— Darila za naše čete na soški fronti. Od njeg. ekscelence gospoda deželnega predsednika za naše čete na soški fronti določena darila je dal prepeljati gospod okrajni glavar baron Schonberger dne 20. avgusta v Gorico, odkoder jih je izročil četam na bojni črti. Poveljniki čet so izrazili prošnjo, darovalcem izročenih daril in za njih nabavo porabljenih denarnih sredstev* izreči v imenu obdarovanega moštva najtoplejšo zahvalo. V Gorici opravlja prebivalstvo, ki je še tam ostalo, svoja navadna dela. Poškodbe v mestu so večinoma prav malenkostne.
— Junaške smrti je padel na severnem bojišču dne 31. januarja Avguštin Engelman iz Kranja. Služil je pri 17. pešpolku. Pogrešan je bil od 24. januarja 1915. Rahla mu tuja zemljica!
— Pogreša se že od septembra lanskega leta Anton V e r b i č, četo-vodja pešpolka št. 97. Vdeljen je bil pri mobilizaciji k telegrafnemu zboru št. 3, vojna oošta št. 65, potem ni bilo več slišati od njega. Ako kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov njegovemu bratu Ivanu V e r b i č u, c. kr. finančnemu nadstražniku, Salvore, Istra.•
— V ruskem vjetništvu je umrl
uradnik celjske podružnice banke »Union«, Josip G16 c k n e r, in sicer v Taškentu.
— Z bojišča. Vesela družba v šotoru ob nalivu zunaj in znotraj, kličemo vsem Ljubljančanom krepki: Na zdar! — Dragotin Ukmar, Janko Vovk, Pezdič, Žagar.
— Raport pri štacijskem poveljstvu. Vsi Častniki, praporščaki, kadeti in aspiranti, ki se nahajajo v Ljubljani ah' v okolici na dopustu kot bolniki ali rekonvalescenti, se naj zanesljivo javijo dne 26. avgusta ob 9. dopoldne v pisarni etapnega štacij-skega poveljstva. Oni, ki vsled svp-jega stanja ne morejo tega osebno storiti, naj se opravičijo z vojaško-zdravniškim spričevalom.
— Darila. Njeni ekscelenci baronici Schwarz so izročili darila za okrepčevalno postajo: gosp. Julij El-bert 50 K, gospa Berta Triller 40 K, gdč. Blanka Nemecz 20 K m gosp. Josip Luittcbfitz 10 K*
— 6000 kron je darovala koro-, ška dežela za južno armado v proslavo cesarjevega rojstnega dne.
— »Rdeči križ«. Zahvala. Tovarna Tonnies je brezplačno popravila družbeni desinfekcijski stroj. Izreka se ji najtoplejša zahvala.
— Prošnja za divjačino. Vojaške in Rdečega križa bolnice ljubljanske se obračajo s prošnjo do lovcev, na] jim darujejo vsake vrste divjačino. Posebno dobro došli: srna, divji kozli, zajci. Po državni železnici se pošlje divjačina pristojbine prosto, po južni železnici se plača polovico pristojbine, če se na voznem listu dostavi opomba: »Vojaška podporna zadeva za ranjene in bolne vojake«. — C. kr. pošta dostavi take pošiljat-ve poštnine prosto, če se na spremnici napiše naslov: »Nabiralnica Rdečega križa« in »Vojaška podporna zadeva«. Lovci kronovine Kranjske! V glavnem mestu Vaše ljube domovine dobijo prvo pomoč tisti junaki, ki se bore v krvavih bojih ob meji proti nesramnemu, rokovnjaškemu sovražniku. Izkažite jim prijateljsko ljubezen s tem, da jim z Vašimi darovi pripomorete do boljše hrane. Vsak dar se bo hvaležno sprejel in potrdil.
— Vpokojeni učitelji in ravnatelji, duhovniki, kakor tudi v praktičnih poklicih, zlasti na polju kemije, matematike in geometrije izkušeni ve-ščaki se vabijo, da se javijo kar najhitreje glede na vsled izrednih razmer nastalo pomanjkanje učiteljev za eventualno supletorično uporabo za bodoče šolsko leto 1915/16 pri c. kr. deželnem šolskem svetu pismeno alf ustmeno ter navedejo stroko, oziroma stroke v katerih bi poučevali na kaki srednji šoli v deželi. Prizna se jim za pomožno uporabo postavna suplentska remuneracija. Natančnejša pojasnila se izve pri c. kr. deželnem šolskem svetu v Ljubljani.
— Učiteljem in učiteljicam goriškega okraja naznanja posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, da se je ista informirala glede nakazila učiteljskih plač na pristojnem mestu, kjer se ji je zagotovilo, da se bodo vse plače za avgust in nadaljne mesece nakazale in izplačale v kratkem času.
— Uradne ure za oddajo moke iz mestnega skladišča v poslopju bodoče cerkve sv. Jožefa, so za pisarno in skladišče le ob delavnikih, in sicer od 8. do 11. dopoldne ter od 3. do 5. popoldne. Izven teh ur se absolutno nikomur ne oddaja moke. Blago se izroča kupcu le proti takojšnje-mu plačilu.
— V Mostah pri Ljubljani ni ne kruha, ne moke. Ljudje iz te občine dero v Ljubljano po kruh. Tako so seveda Ljubljančani prikrajšani. — Ljubljanska občina je preskrbela kar, treba za ljubljansko prebivalstvo in znajo nastati stiske, če bodo ljudje iz drugih občin hodili v mesto po kruh. V Mostah žele, da bi se preskrba kruha uredila oo vzoru ljubljanskega] mesta
V Mostan je mnogo domačega prebivalstva in vse polno beguncev, tako da je nujno potrebno, da se kaj ukrene, zlasti ker cvete tudi tam oderuštvo.
— Aretovani zaradi obdolžitve vohunstva so bili meseca maja v Brodu na Hrvatskem ondotni župan Štefan Benčevič, bivši hrvatski poslanec dr. Ivo Elegović in mestni uradni Ivan Kerdič. Zdaj so bili vsi trije izpuščeni, ker se je izkazala njihova nedolžnost.
— Svojo družino išče Gabrijel Mavric, k. k. Milit&rbauieitung, Str-žišče, pošta Hudajužna, Primorsko. Družina, žena Katarina s petimi otroki, je bila na Gornjem polju št. 86, občina Anhovo. Kdor kaj vć, naj mu sporoči, oziroma se daje s tem družini naslov gospodarja.
— Kdor ve, kje se nahaja Marija F o n z Šletnim Antonom, pred vojno z Italijo stanujoča v Smasti št. 33, županstvo Libušnje pri Kobaridu, naj blagovoli to sporočiti Mariji Fon, Zarakovec št. 64, pošta Grahovo ob Bači, Primorsko, oziroma Mici Šorli, Ljubljana, Opekarska cesta št. 54.
— Iz ljudskošolske službe. Ker je odšel v vojno službo nadučitelj Fran Štular iz Vavtevasi, vodi šolo tam interimistično učiteljica Marija Smolik.
— Kolera v Ljubljani. Poročilo od 17. dalje: umrla sta za kolero 20. t. m. 41 let stari infanterist Janos Kurucz, ki je bil ranjen tudi od granate, in 271etni topničar Karol Stras-ser, oba sta prišla v Ljubljano z italijanske fronte. V bolnici za kolero so izmed civilnega prebivalstva: Marija Škrabar in Alojzij Kaštelan in Ivan Cijan, ki sta delala v Zalogu in prišla v dotiko z umrlim Sfili-gojem. Na koleri bolnih vojakov s
30
omenjeni bolnici je 5, med temi trije z italijanske fronte, 2 s severne. Za nosilce vibrionov so spoznani 4 vojaki, došli z južnega bojišča.
— Nesreča na železnici. Na tukajšnjem glavnem kolodvoru je po nesreči prijelo kolo vlaka, ko se je premikal, nekega vojaka za desno roko, dlan ima odtrgano.
Štiri prste je odrezal mlatilni stroj 51etnemu sinčku posestnika Alojzija Bernika na Dobravi.
V Črnomlju je umrl dne 19. avgusta gospod Štefan Primožič, bivši mnogoletni oskrbnik Galletove graščine v Bistri pri Vrhniki, v starosti 77 let. Počivaj v miru!
Obesil se je, kakor se poroča iz Postojne, na seniku svojega brata 48Ietni slaboumni Fran Čermelj iz Budanj.
Iz Ajdovščine. Dne 27. t. m. zve-Ser je umrla v Celiu na Štajerskem po daljši bolezni gospa Julijana Šte-kar, soproga g. Štefana Štekarja. trgovca v Ajdovščini. Odšla je pred meseci z otroci na Štajersko, kjer jo je sedaj pokosila bleda smrt v 38. letu starosti. Bila je blaga žena in skrbna mati svojih štirih otrok. Blag ji bodi spomin, naj v miru počiva!
»Gospodar smrti,« velikanska drama, ki se vprizarja v Kino Ideal, je imela sijajen uspeh vsled brezpri-merne privlačnosti v dejanju in prizorih, ki nam kažejo vožnje v smrt in življenje, kojim sledijo gledalci v skrajno napeti pozornosti. — Prav izborna je učinkovita veseloigra: »Moteni medeni tedni«, ki vsebuje krasne scene, vprizorjene z najljub-kejšo vnemo igralcev; ta veseloigra se lahko prišteva med zares umetniške filmske izdelke tudi vsled nadvse zanimivega razvoja raznih oddelkov. — Ta spored, ki je namenjen tudi mladini, vprizarja se danes zadnjikrat. — Jutri, torek, začne novi senzacijski spored, v katerem je glavna točka »Ubežnega kralja hčerka«, velika fantastistična bajka v 3 dejanjih. V isti igra glavno vlogo z vso spretnostjo in vnemo znamenita filmska umetnica Greti Wiesenthal.
Opozarjamo na oglas javne dražbe na Bleiweisovi cesti št. 18 v današnjem listu.
Zopetna otvoritev trgovine. Gospod Josip C i u h a in g. Fran J e -s i h, javna družabnika, sedaj pod imenom Ciuha & Jesi h, proto-kolirane trgovske tvrdke, dovoljujeta si p. n. občinstvu vljudno sporočiti, da bodeta svojo manufakturno trgovino »Pod trančo« z začetkom septembra zopet otvorila, ter se priporočati p. ji. odjemalcem za blagohotni obisk.
Razne stvari.
* Obseg železniškega omrežja
celega sveta je znašal koncem leta 1913 kilometrov 1,104.220; na Evropo jih odpade 346.235.
* 21. vojna napoved. Sedaj smo torej doživeli novo vojno napoved. Iltalija je začela vojno proti Turčiji. To je od lanskega 28. julija že 21. vojna napoved.
* Obsojeni brigant Musolino, ki
ima zaradi raznih umorov in ropov odsedeti 30 let ječe, je napravil prošnjo, da bi ga vsprejeli za prostovoljca v italijansko armado.
* Črnogorski prestolonaslednik na potovanju. »Temps« javlja iz Ce-tinja: Prestolonaslednik Danilo in soproga sta odpotovala v Francijo. Prestolonaslednik je obolel in se mora v Franciji zdraviti.
* Izumitelj salvarsana. nemški tajni svetnik Pavel Ehrlich, je po kratki bolezni v Homburgu umrl. Star je bil šele 61 let. Rodom je bil iz Šlezije in vstopil leta 1890. za asistenta v znani Kochov zavod za nalezljive bolezni v Berolinu. Pozneje je prevzel vodstvo zavoda za preiskovanje cepil. Njegovo sredstvo proti sifilitični bolezni, salvarsan, je svetovno znano. Pomagal mu je pri tej iznajdbi japonski zdravnik dr. Hata.
* Zastrupljevalci naših ranjencev. Budimpeštanski listi poročajo: Neki 2id Hinko Fai (popre je Schmerz) je imel dobavo hrane za nekatere vojaške bolnišnice v Budimpešti, v Zagrebu, na Reki, v Pe-trovaradinu, v Zemunu in Čakovcu. V vseh teh bolnišnicah so ranjenci opetovano hudo zboleli, tako da so zdravniki že sumili, da gre za legar ali kolero. Kemična preiskava hrane je končno ugotovila ta - le, naravnost strašna dejstva: Mleko, ki so ga dobivale bolnišnice, je bilo pomešano s 50% vode, juha je bila napravljena iz starega pokvarjenega mesa ter pomešana z raznimi dišavami, da ni preveč smrdela, v kavi se je nahajalo vsakovrstno drugo zrnje, fižol itd., tako da je bila zdravju naravnost opasna, testenine pa so bile delane iz moke in rumenega vo-šila za parkete »Viktoria«, ki ga je primešava! Schmerz . Fai mesto jajc.
da bi testo izgledalo rumeno! Človeku se ježe lasje nad takim zločinskim j početjem. Najhujša kazen se nam zdi premila za človeka, ki radi profita mori naše vojake, prelivajoče kri pred sovražnikom. Faia - Schmerza so zaprli.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. avgusta: Jakob Kaliol, laški bersaljer 8. polka, v deželni bolnici kot podružnici garnizijske bolnice. — Antal Toth, pešec, v garnizij-ski bolnici. — Matija Torma, pešec-črnovojnik ogrskega pešpolka, v deželni bolnici, kot podružnici garnizijske bolnice.
Dne 20. avgusta: Terezija Straj-nar, delavka-hiralka, 42 let, Radecke-ga cesta 9. — Attilio Borello, pešec laškega pešpolka III. — Rudolf Zon-gor, lovec, oba v deželni bolnici kot podružnici garnizijske bolnice. — Nikolaj Viškovsky, pešec v rezervni vojaški bolnici v Mostah. — Karol Strasser, topničar, v zasilni vojaški bolnici, Pokopališka cesta 19.
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
SANATORIUM • EMONA
ZA- NOTRANJE • IN- KIRURG ICNE -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
LuJUBLUANA • komenskega ulica- h sef-ziww«:pRMAraj-DRFR. DERGANC
Pisarniška meč
Gospod ali gospodična z večletno prakso, spreten korespodent in stenograf, izurjen v vseh pisarniških delih in knjigovodstvu, se išče za takojšnji ev. poznejši nastop pod ugodnimi pogoji v manufakturno trgovino
Ponudb« se prosijo pod „Pisar-nlika moš 10" na upravn. »Slov. Naroda«. 2022
Vabilo
na
2058
V. občni zbor
Kranjske dež. vin. zadruge,
reg. iaOr. z o. nv. v Ljubljani,
ki se vrši
11. septembra L 1. ob 10» ari dop. v dež« dvorcu v LJubljani.
i  Poročilo o delovanju zadruge.
2. Predložitev računskega zaključka za leto 1914.
3. Volitev članov načelstva in nadzorstva namesto po pravilih iz-stopivSih. %
4. Slučajnosti.
Načelstvo.
V Ljubljani, 20. avg. 1915.
Računski zaključek in poročilo je v zadružni pisarni ob uradnih urah Članom na vpogled.
t
Žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je naš predragi so prog, oče, stari oče in tast, gospod
Štefan Primožič
bivši   mnogoletni   oskrbnik Gilletove graščine v Bistri pri Vrbniki
dne 19. avgusta 1915 ob 3/4l. ponoči v 77 letu svoje starosti po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se je vršil čine 20. avgusta v Črnomlju.
Blagega pokojnika priporočamo vsem v molitev in blag spomin.
Zahvala.
Obenem se ob tej priliki zahvaljujemo preč. gosp. župniku za zadnie tolažilo, sosedom, zlasti Škofici za vso ljubav v bolezni in smrti, mnogobrojnim udeležencem sprevoda blagopokojnikovega, zlasti prečastiti dusovščini, gg. uradnikom In učite!jstvu ter vsem udeležencem sprevoda; osobito bodi zahvala izrečena gg. pevcem za prekrasni ža-lostinki ter vsem darovateljem zelenja in cvetja. Zahvaljujemo se torej še enkrat vsem ter vsakemu posebej, ki je po svoji moči pripomogel, da se je rajniku izkazala zadnja primerna čast
Bog plačaj! 2051
ČRNOMELJ, dne 21. avgusta 1915.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Ob bolestni izgubi moje vroče ljubljene soproge, gospe
More lUranfovK, roj. ŠusterSič
izrekam vsem onim, ki so ji darovali toliko cvetja in vsem onim, ki so je spremili k počitku, iskreno zahvalo.
Srčna hvala tudi gg. pevcem za zadnjo pesem.
LJUBLJANA, 23. avgusta 1915.
2060
Andi Hiru do vi 6, soprog.
Prostovoljna |avna dražba
premičnin (oprava 3 sob in kuhinje ter obleke in drugo) se vrši
v sredo, dne 25. avgusta 1915
(po potrebi tudi v četrtek) na Bleiweisovt cesti 18, parter. levo.
Začetek ob 9. dopoldne in ob 2. popoldne. 2056
Stroleuodia
izučen strojnega in navadnega ključavništva, izurjen pri vseh električnih napravah vešč slovenskega in nemškega jezika, išče bolf-Sega mesta. 2030
Kdo, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Sprefme se 2-3 odlične osebe brez otrok v
stanovanje In hrano
pri boljši družini. Kje,  pove uprava »Slovenskega Naroda«. 2053
Išče se v Ljubljani dobro vpeljana,
čedna
2054
pekarija
z vso opremo in lokalom za prodajo
kruha in moke za tako] ali pozneje.
Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „pekarija 2054".
lehdrndrjd PICCOLhjd v Ljubljani
1 steklenica 20 vin.
Spreten brivski pomočnik
se po Jako ugodni plači tako] sprejme pri 2059
0. Mirti Fronkhglm.LjublJgna.
Išče se za 1. september
z 2 sobama  in kuhinjo.  Vhod separiran. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod JfL. C- M./2062".
Sprejmem
prodajalko
2052
učenko
za svojo manufakturno trgovino. Naslov pove uprava »Sloven. Naroda«.
Salamo
!z giajatl (Scblnkenwarst) kilo E 6 40 vin., razpošilja najmanj 9 kil proti povzetju
Izvoz salam
Spodnja Slška 272, LJubljana.
3035
Sprejmem več
ki so železninske in špecerijske stroke popolnoma vešči. Vstop lahko takoj ali najpozneje v 6 tednih.
Eventualno bi se tudi na ponudbe ženskih moč? oziralo. 2034
Peter Majdič
veletrgovina „Merkur* v Kranju. Rastlinska destilacija „Florian"
V Ljubljani   kupi   vsako množino praznih
sodov
sprejme
2042
z lokalom
se takoj odda v Rožni dolini.
Kje, pove upr. »Slovenskega Naroda«.
2037
5©bo
meblovano, s posebnim vhodom, najraje v parterju,
filV   iščem za takoj.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »pritličje". 2049
l
(predpečnik in mešač),
2063
88 se sprejmeta takoj 88
o pekarni Jenko,
Marije Terezije cesta št 7, LJubljana.
Svetla
eventuelno s hrano
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ,»soba blizu s c dni] e/ 2046.
novih ali starih od 3—400 litrov, od vina ali žganja. — Istotam se kupijo tudi pra?ne  bokalske steklenice
od kisle vode in se plača zaboj s 25 steklenicami po najvišji ceni.
Ponudbe  je  poslati  na naslov:
Rastlinska destilacija „Florian" v LJubljani, Prešernova ulica štev. 54. 2012
in
2055
prodajalko
sprejme trgovina z meš. blagom
ti.
: Sladki limonov sok (sirup) :
brez alkohola na veliko ln drobno se prodaja (tudi v steklenicah)
v Trstu ulica S. Giovanni štev. 16.
Potreben je za vsako družino v Časih kužnih bolezni. Preprodajalcem popust. 2061 Preprodajalcem popust.
Ljubljansko skladišče oblek.
Zaradi prevelike zaloge prodajam
gumijeve plašče (iabja koža)   .   .   .   .   od Jf 20'— naprej
črne gumijeve p tašče.....•   .   od Jt 15'— m
pelerine od J% tO'— „
O. Bernatovičj Ljubljana, Mestni trg 5—6.
3%^B
89
724615
3C4
0656