Št. 37- V Gorici, dne 9. maja 1899. Izhaja dvakrat ua teden t Štirih Izdanjlh, in sber: vsak torek in petek, zjutranje Izdan je opoldne, rečemo Izdauje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ^^^..^ _ ___^ „(it>spodarskim Listom" in s kako drago uredniško .^^^^bfl^. ^^fl|^ ^^M^^ JBB izredno prilogo vred po potiti jfl^^^^^^^ ^^^^^^^^^. ^^^^^^^^^. ^^A - na ^^^^^^^^^^L ^BB^^^^Mk ^^^^*W«^^^^ ^^^A vso leto....... ^m ^B T ^B JHr ^^A AB ........ i-r»o ^^^l - .»—-» Hi ^B ^9 ¦¦ ^H^A Naročnino Gosposki ^^^^^^^^ mS ^^1 l^H ^^B ^EiX Tiskarni* A. Gabrščt-k vsak ^^^^^^. QB ^H ^HH ^V VA dan o,l 8. uiv ob nedeljah ^^ ^^^B ^B ^H BB ^V ^B uiv. Na naročila brez dojioslime ^H ^^R ^H ^H ^B gga H VB nt« VA. ,AV Vb. ^Hi Vb. AV bWkB WBa^'^JHT wBk^_^BW ^HW _^^HV AWBVAVi vBlBBv^ VHBBV7 ^¦SBVr Av^^^S ^¦BHV^ ^BBV^ ^^HV^^ AW VB Nur-ki uU-i: — v Tota v tvrakarni LavrenčEČ na /m#-»Jt*« «* S ~f ¦ \ trjni d.-!ia Cai-rma m Pipan v ulici 1'onto d«lla Fabbra. [VeCCmO IZUSflJCj. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog" In narod! «Gor. Tiskarna> A. Tečaj XXIX. Uredništvo in odprarulStvo se nahaja v GosposM ulioi 5t 9 v Gorioi v H. nadstr. zadej, — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipraviitštvii. rit Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „(JoriSku Tiskarna" A. Gabršfek tiska in zalaga razen «Sočo» incFrimorca. še „Slovansko knjižnico.««, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter. stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kaj naj stori vlada? V (»urici, dni- t>. maja. Goriški italijan-ki poslanci so si belili glave pretekli ti-ilcn, kako naj odgovore na pi-mo dr. Uro gor." i 0 a, v katerem so bili povtnlani po.stulati gorskih .S.ovcncvv n.\ sploh i»t stavljeni pogoji, pod katerimi morejo v-topiti sknenski poslanci v deželni zbor. Je pač težko oiijrovoriti na tako pismu, katero ja-iio pripoveduje Italijanom, kaj da hočejo imeti Slovenci, ker Italijani dobre vodu, da vsi- tisto jo tikalo Slovencem že zdavnaj, ali vendar nimajo ud tistega niti" trohice, kar -u preprečevali, podprti o.I //orej, oni -skozi leta iti h ta. in kar hočejo do cela preprečiti. Težko je r« s puiiijaii pravične zahteve, ker nasproti njim »,c ne more dobili kar tako tehtnih vzrokov, ki bi podprli prot:tr«iitve, aH na*i ItaiiaiikMini <.o hidš leinn k o.i-! ! Ksker Osjemu, -o '.'.akijnfili •-:> Cno v soboto siii!"vovasijtr odgovora na pi-uuo dr. l»ri.v'»i* f-k-u. ('.v so ta ud/mur At» udpu*!;i!f, v Sem hipn u>' vem», i,:vtdeh pa -mu, tla odpuvor re ptiin pllhiih U'a.% pr.!i-li:!i Mdi/.mov 1 lle-vnJl.-it ho p.ie !a, da Niuveurj •-!• ne /adovn> ¦/ nd^ovurmn, k.T je nnie\nu ž* napre; ^ait;u pu >\rbt, ker tn'(<\tt in 'ndi ne ,-meju ve^ jpiati \Uj^i' hlapi a v de^eJnem v.\ ur«i, pa naj ;il'. dr. S'.i:cr ?e tak«* val<» v /Lnatiieu ' .Otrutre* tl<> V.Aiii' pr(-t»«;ie!t !.>-;!, (t.l !-'iuveu.lkJ p>v~i.itiri ut' pride;;«-* v divlemi ;d*ur. Zato pn-t!il«^;i ;-!.:re jeri o ikudi, kat»-ro tipi de?,e!a \r>!ed te^-.j, /,< r m de,:«-!rj« ,,'a i\ • \\\. (5utn\.5 i.-t!)ia, tla it« ,V;a trpi, ali kdu pa je kriv, da lrpi> Alt .-t? krivi t-ti. ki li«n'«-_u de-l.U v prid d(,'.'!«- v .'na:;:ett.!i iaujupr.ivuo-ti jednako ?.a v-e nea-, .ki pa h-ti. ki {. ^a n»--y«.',»-.o, t«%*nv« i' hOf>';n f':t; vsdn-) lojlurilns pu-¦-p«td.trM V Kto ;<* hnv. jm tu t,i »e^ku u:i^i»-vur.li. ¦¦ VlaiS.i p.i -e vr.s -¦ nami. /...isijt.-nu printer ;e pii:-t:o.,::.i :=.:¦.';t .'-skoiia o d«> >:.-':!te:u ?.'.!Uk<'Sj; ,',.>",u-l:r,I piuli k..'ur*.-mts :«• I1.;,i t.ikn ve^.kai.-ka ,>'•.»:._.: :..i ir.s. ;..r'.«-ki -tr.iin, pet- :<( [».i .- si.-.« u-,\,".\i ,:«.v ;,•:-. ,:!a\,ir/-iii I rol: i... :.-: :,i pr«-Uv:j ! N j.», i..» r../-iir.i CJH! k !..s^'> k1:':;.! ,i-_»i ' '. It.il^a!,: *.:•!¦', Ja Kt-venu v -i= ;>.-.! t;: z\\u MARCO ViSCONTi Zli« *E>«.»*- IN>-KI K«*MAN l'iz\\-?.?iZfJ. ;\*'r\z&\ LV.]\xa:e 6rc::i Hrabvr i;t >»»«tVn vnj.M-ak ^i je pri-<:»d»il >t:i!f im*- med naj'jdlie-.. ;Mmi vi.j^nv.Mjjisvi.j.^M veka. Izmed tn... fh njihovih pudjetij j.> puMd.no z.isi•''-¦¦;¦• ;iivir.t. in v.-trajno proti združenim v.e>kain oTkvj.iH. drŽave, naj-veejih vrliMrih mest itutijaiiskih in pa s-ifilijanskc-^ i kralja Itoberta, da so #a rd^eudovalt v>i. o tfj priliki mu j« m». kep:a dne onn-Jijeni kralj Itobi-rt zaprotil, da, ce se ne umakni' koj iz genovskega ozemlja, t^e boMta kmalu videla pred milanskim. Marko mu je odgovoril, da mu ni treba delati tako dolge poti, ker se moreta lehko videti kadarkoli ondi pred genovskim obzidjem, in ga je izrecno pozval na dvoboj. Zgodovinarji trdijo, da je bil kralj zatd ze!6 razkačen, vendar je premislil, da bo najboljšo ne meniti se dalje za to reč. Galeazzo, Markov starejši bral1;, kateri je pozneje po Matejevi smrti pode- visna pred vsem od deželnega zbora, da pa oni nimajo takih pot rob in tudi jih no pričakujejo, k večjemu kaj nudeča. Hvala lopa na odkritosti! Ibs je, da slovenski veoji dol deželo ima mnogo potreb, katero bi mu moral dati deželni ;-.bor, katerih pa mu ne da, ker so Italijani v deželnem zboru i.i odboru v večini. In dokler bodo v večini, tudi nimamo ničema pričakovati, ker načeloma ne dado nič Slovencem; le kadar njim gre za velike interese, vržejo kako drobtinico ! j Jo pač tako! Italijani v deželi imajo vse, mi pa nič, in b.uii se dlje čana najbrze ne dosežemo niAesa, ker nočejo l«va Italijani in za njimi vlada. V.<> in ta imela kaj rosno volje, urediti (iorisku-(iradi*čansko tako, kakor tiče, ter dati .Siovomom, kar zahtevajo in neobhodno potrebujejo, tedaj bi so lahko napr.ni! mir prav v kratkem času — toda nič toj/a ne vidimo, pač pa se nam dozdeva, tvo «e čeda.lje bolj zaveda b ^a, kako i, -loj' reči na (Jori-k«!!!. in se čedalje bolj i oklepa svo;jh pc*slai;eov, ker je prepričano, ; da hodijo po poli, katera edina jim je ino-i t;i».:a! llaii;.ani seveda n- jiorčnjeju z ab.sti- ¦ iien«o, če^, ua/ traja, dokler imče; mi že l inijiiio. kar hočemo, \i pa si iščite! | Kaj torej V Nekak pn-obrat mora priti. j :u sicer pr« obr.-.t v jiriio/ Slovi-neem. Vladi „ - > Zli.Uil pie.lul.di /m,-kili MuVeljiOV, zate- ¦ ;*.»ii«'l je !«¦/« če na u <•;. da -turi '^ede na-uje ¦ :,-!o, kar le poireba storili, lu j«>, uresniči ] :;.-:;: ;:ti : S ii-;u te' bi dala Iiikakih koncesij ; .s;.i»i'!ic.-i!i, (.o^.i poraMiala bi samo nekaj \ krivic, jiud k.d> x'.-m: ;e,"i n.i^ narod na tJo- d.uviil ^i»N|r,dstv.) v Milanu, je 1»» z in- ; voljo pr»«a-i^a! nj-j.ivo -d.ivo. 'A'M» je ; večkrat t«ižil i.eetu. da le lijeuut i/.m- _ •"¦nji« niijhrabn-j^*' ct-ie in poverja naj- \ h z.tvnejsa podjctj.t: in bih* je vedtionoii : njiiuo neko skrivno sovrustv«*. ] Matej je bil izobeeu od papeža, ; udiinoM njogovih podložnikov se jo orna- ; jala. in sovražniki so jeli navaljevuJi . od v.-eh stranij; v teh za njegovo rodovni«* jiik«> hudih easih ga je dohitela smrt. Tedaj so njegovi sin«*vi nviihdi, da jih more vo-iti le medsebojna slož-hn.>t. Marko se je pobotal s starejšim bratom in mu je premnogo pomagal v vseh vojskah, kate.e je imel proti eorkvi i in upornikom. Hitro ]»a, ko se je Galeazzo videl j dobro utrjenega na prestolu, je začel [ samovoljno ravnati in nakladati previ- , šoke davke. S tem se je pristudil 3Ii- , 'aneom, kateri so si želeli nekdanjo svo- j bodo meš«janskega življenja. Tudi Marko je teSko prenašal izkljueljivo bratovo gospodstvo v državi, katero je najbolj on svojo pomočjo in krvjo ohranil in povečal. Zat6 se je pridružil nezado-voljnežem, s katerimi je skušal stvari drugače obrniti. Zgodilo so je, da so šli tačas gibelinski voditelji mnogih italijanskih mest klicat Ludovika Bavar- riskem. Nič drugega ne zahtevamo kot to, kar nam tiče po osnovnih državnih zakonih, česar pa doslej še nimamo, ker slavna vlada in Italijani Se niso blagovolili spoštovati za-, konov nasproti nam! Vlada torej naj izpolni, poslulate naših poslancev, naj posreduje pri Italijanih, da ho njim omogočeno redno de-Ioženjo deželnega zbora, pa bo prav! Tako se da napravili mir, idi s svojo omahljivo politiko vlada no opravi nič. ve«5 pri Slovencih ! Potrpežljivosti je konec, in eden ali drugi dan, če se ne krene na drugi pot, utegne priti do tega, da ljudstvo samo poseže vmes v tisto ^srečno primorsko vladno politiko, katera dela tako. da jed nega lepe, drugega pa bož;'. llo-li tega kedaj konec?! Kdo ve danes odgovor na to! — Nočemo šo dalje gledati v temno bodočnost, ker nas že tako dosti skrbi bridka sedanjost, za danes rečemo k\ da vlada ima sedaj ugodno priliko napravili mir !n red v deželi s tem, da potipijc malce Italijane (kar izdatno lahko stori) ter izpolni poslulate naših poslancev! - To pač moramo zahtevati. . . . DOPISI. Iz K«d»arl(la, dne ."*. maju I8,.M). — (V pojasnilo dopisa iz Kobaridskega okraja, pri-občcuega v :i;"i. št. BSoCi'", kateri je zagledal br: dan v sredi Kobaridskega Irga). Ko se je vložila piošniu za ustanovitev novega okraj nega sodišča v Kobaridu, .se je zavezala občina, oziroma trg Kobarid, ako treba, da sama ua svoje stroške napravi poslopje za novoustanovljeni sodnijski ' ^ davčni urad v Kobaridu. Z odlokom vis. c. kr. minislerstva z dne 1. marca 1H\)7,. št. »0'ai> je bila ustanovitev okrajnega sodišča v Kobaridu potrjena. I »ne ir>. maja istega leta je prišla komisija, da si izbere in odloči prostor, kjer da naj se sezida novo uradno poslopje. Isti dan so nastali v občini tudi prepiri, kateri do danes .še niso ponehali. Vzrok temu je, da imamo v Kobaridu preveč gtHileu, in vsak kremar bi imel rad sodi-če pred svojo hišo, ker misli, d.i bi (itn polom vsa voda le na njegov mlin l»kia. skega. ki je bil ravno izbran cesarjem, naj l»i jim prišel na pomoč. Tedaj je šel Marko, kakor nekateri zgodovinarji trdijo, 7. njimi v Trident in jo tam založil brata, da se na skrivnem pogaja s papežem, ker so hoče spraviti s cerkvijo in zaposliti gibelinsko in cesarsko stranko. Vslod te pritožbe, pravijo nadalje zgodovinarji, jo Ludovik, prišedši v Milan, ukazal zgrabiti Galeazza, njegovega sina Azzona in dva brata Lu-rhina in Ivana, ter zapreti jih v ječo menško trdnjave. Gospodstvo pa jo izročil baronu Guiolmu Montefortu, ka-tor:-ga jo imenoval svojega namestnika. Vendar trdijo nekateri istodobni zgodovinarji, da ju Bavar tudi Marka prijel in pahnil v ječo z brati in z nečakom. Nekateri toh hočejo vedeti, da se je Marku posrečilo ubežati, drugi pa, da ga je Ludovik zopet izpustil. Gotovo jo pa to, da, kadar je šel cesar iz Lombardijc v Toskano in v IMm, kjer jo brezpametno dal odstaviti papeža Ivana dvaindvajsetega in imenovati drugega sebi bolj naklonjenega, je bil Marko Visconti v njegovem spremstvu in posebni milosti. O tej priliki ga je osebno in tudi s posredovanjem prijateljev neprestano prosil, da bi rešil njegove sorodnike iz veliko bede. KoneCno se je vendar podpisanemu posrečilo, da je pregovril, s posredovanjem taCasnega c. kr. okr. giuvarja, visokorodnega g. grofa Marenzija, starešinstvo, da se je konecno sklenilo v seji dne 11. prosinca 1, 1897,, da se napravi omenjeno poslopje na prostoru nekdanje Pagliaruzzijeve hiše pri crkvi tik župnijskega poslopja. In to s tem namenom, da se glavni trg razširi in olepSa. Ta sklep je podpisalo vseh-18 starešin. Na predlog vis. predsedništva c. kr, deželne nadsodnije v Trstu z dne H, julija 1897. št. 2023 in c. kr. okrož. sodišča v ' Gorici z dno 23. julija istega leta St. 887 da je pripravljena visoka vlada sama no državne stroške imenovano poslopje sezidati, in sicer na taistem prostoru, katerega si je občina v ta namen izbrala, t. j. na prostorih, kjer stoji zdaj hiša št. 53, ako občina Kobarid odstopi visoki vladi brezplačno imenovano hišo v ta namen, je sklenilo starešinstvo v seji dno 5. avgusta I. 1897., da ukupi omenjeno hišo in jo daruje visoki vladi, da se s tem iznebi vseh drugih bremen, ker poslopje bi bilo stalo po načrtu, katerega je občina vis. vladi v potrjenje predložila, 45 - 50 tisoC gld., stavbeni prostor ni vračunjen, za katerega je občina dala sedem tisoč gld. Na to je sklenila občina dne 18. marca 1. 1898. z visoko vlado, katero je zastopal c. k. okrajni sodnik v Tolminu bi. g. M. ,, Primožič, ki" ;a bil v to pooblaščen"! odlokom c. kr. okrož. sodišča v Gorici z dne 24. decembra 1897. št. 1663 darilno pogodbo v zroislu gori imenovanega odloka c. kr. dežel, nadsodnije v Trstu z dne 14. julija 1897. Dne 9, maja sta prišla gg. Josip Milo v č i č, svetovalec pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici, in N. Mahni č, C kr. inženir v Kobaridu, da pregledata, ali bi zadostovalo ostalega prostora za napravo uradnih poslopij, ako visuka vlada odstopi prostor, za katerega je občina prosila v razširjenje trga. Ko je g. inženir ves prostor premeril, se je razvideio, da ne bode vlada nobene škode trpela, ako bode zidala po predlogu občine, namreč paralelno z zraven stoječim župnijskim poslopjem. Prostora nam- KoneČno jo bil uslišan, in Viscon-tijevi so bili izpuščeni po osemmesečnem trpljenju iz zloglasnih ječ monške poči imenovanih. Bilo so to majhne sobice, v katere so spuščali vjetnike skozi okno v stropu; popolnoma temno, z vzbočenim in raskavim tlakom; takd nizke in tesne, da se v njih vjetnik ni mogel niti vzravnati niti stegniti, temveč moral je vedno ostati sključen, kar je seveda provzročevalo neizrekljive muke. Isti Galeazzo je bil velel napraviti te grozne ječe, da bi v njih trpinčil politične zločince, pa prigodilo se je, da je moral on prvi hirati v njih. Tak6 se je ž njim spolnilo prerokovanje, ki se je bilo razglasilo, ko so zidali iste ječe. Zdelan po prestanih mukah, je umrl Galeazzo v kratkem času po svojem oproščen ju pred Pistojo. Tedaj se je pokazala v Milanu, kjer je bilo ljudstvo sito neznosnega vladanja barona Mont-fortskega, mogočna stranka za Marka. Vendar je Ludovik Bavarski imenoval za svojega namestnika v mestu in okolici Azzona Visconta, Galeazzo-vega sina, kateri se je zavezal, da mu izplača za to veliko svoto denarja. Ne ve se za stalno, kaj je cesarja nagnilo k temu. Morda mu je delala strah Markova slava in ljubezen milanskega ljud- Izhaja dvakrat na teden t Štirih IzdanJIli, in sicer: vsak torek in petek, jutranje Izdan je opoldne, večerno Izdauje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Llntom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vrni po poflti prejemana ali v Gorici »a dom poliljana: Vse leto.......gid. 6-— pol leta........> 3-~- četrt leta ....... » )-50 PosamiCne številk« .stanejo 6 kr. Naročnino siin-jema uprv.vri&tvo v Gosposki uliti ;tv. ti v Gorici v .G-^ki Ti-karni. A. GabraSek vsak •lan cA b. ure zjutraj d-> »J- s-:veksr; ob nedeljali pa od '). do 1-2. uu>. Na naročila brez doposliine naročnin« -te ite oziramo. j.PKIMOKKf-iEliaja.nfi&dvisno od «Soče» trikrat ni.-s.--ei:-. in st.n:»; vsj leto tfd. Viti. «>-'i'\i> :n «lV:i!U.'r»,j*» se prodajata v Gorici v to-Lokami ,<'.h v; ar z v ŠoSki ulici in Joltorsišz \ Nun-ki ufei:__v Tota v t-jlakarni I.avienčič. na tr^ri: di-!ia Cas-rnia in Pipan v ulici 1'onto dolla Fabbra. (Večerno izdanje). SOČA reč še vedno toliko ostaja, kolikor ga vlada | g za svoje - potrebe rabi. In s tem je bila ta s zadeva rešena. .. • , • P Na to je vprašal g. svetovalec, ali bi j I bilo mogoče dobiti kakošno hišo v najem, I I kjer bi -se zamoglo začasno uradovati, dokler i se ne sezida novo državno poslopje. Prvo I so "pregledali hišo g. Gabrijela De ve ta k a. i Ker se je pa gospodom najemščina, katero je Devetak zahteval, previsoka zdela, so njegovo 1 ponudbo odklonili. Sprejeli so pa ponudbo < g. UrlSančica in so se z njim pogodili i za pet let, t. j. dokler bi se ne dovršilo novo i državno poslopje, s pogojem, da priredi po- ] trebne prostore za c. kr. sodnijs::e In dav- 1 _ karskeurade. Gospod dopisnik hvali na vsoj ( moe imenovano poslopje, a mi se temu no j čudimo, akoravno je reč pretirana, ker pregovor pravi, da vsak kramar hvali svoje blago. No tudi jaz priznavam, da je hiša lepa, ker, kar je novo, je vse lepo. AH tudi to priznavam, da ni po načrtu zidana. G. Ur-bančič je sezidal omenjenega pol poslopja I že pred okoli 4 leti, o katerim se ni pa moglo I soditi, za kaj ga mis f lastnik porabiti, ali za hišo ali za hlev, ker ni bilo podobno ne . enemu ne drugemu. Ko se je pa pogodil, i da napravi provizorične prostore za imenovane urade, je dozidal v preteklem letu še ostale prostore, kolikor jih je bilo potreba. • Čudimo pa se g. Urbančič-u, da sedaj vse sile napenja, da bi sodišče za vedno v njegovi hiši ostalo, ko je bil poprej najhujši agitator, da bi se sodišče na trg pri crkvi N spravilo/ ker občina jo imela že poprej drugo hišo v ta namen ukupljeno, kaf ro je zopet prodala, ko je sed«njo na trgu ukupila !\ sedem tisoč gld Ali niso to osebnosti, kakor pravi Vaš g. dopisnik? Z Vašim g. dopisnikom torej kličem, tudi jaz Vam, g.;Urbančič& Conip., roko na sree, in pomislite, kaj ste podpisali v seji dne 11. prosirea 1.1897.št. 41 vpričo c. kr. okraj, glavarja vis. g. grofa Ma-renzija, da se ima poslopje za novo sodišče I ' postaviti le na prostorih IiS. št. 53 m ne j drugega, in to v čast trgu in občini v korist. AH jasno je zdaj nam vsem, da Vi delale le j za svoj blagor, za občino Vam ni mar. Zan?samo pa se na pravičnost visoke vlade, da bode skrbela za korist občine, in ne ozirala s se na par zasebnikov, ter dal ne prelom^ pogodbe, katero je z občino skle- J nila, ker ako bi visoka vlada zakonov ne spoštovala kaj bi bilo pa z nami! j Kar pa zadeva občinske volitve, o tem j bi bil g. dopisnik bolje storil, ako bi bil j molčal, ker o kakšni zmagi ni niti govora. Dobro ste bili na dan volitve poučeni, koliko upliva imate pri domačih občinarjih, ko ste morali ob 11. uri vozove zapreči in iti iskat pomoči v druge občine, da niste vkljub vsimsvpjiin naporoni sramotno propadli. Ali je to častno za Vas, da Vam domačini ne j zaupajo!.In koliko ste pridobili? V III. razredu 2 odbornika s pomočjo tujcev, ki sle jih pripeljali iz Šmasli in Mlinskega, ker samo tisti so Vam čast rešili, za kar jim morale biti le srčno hvaležni, ker kaj takega se v naši občini še rii pripetilo, da bi iskali pri ptujcih pomoči. In zastonj tudi niso zamogli en dan zlatega časa izgubiti kakor pravi Vaš | stva do njega; morda se mu je dozdevalo, da mu bo .težko vladati moža tak<5 izVanrednega značaja, kakor je bil Marko; morda se je bal premeniti red pri nasledstvu, kateri je bil že iz navade uveden ; morda so mu gibelinski voditelji vzbudili sum o Markovi zvestobi; in naposled mogoče tudi, da sta ga" k temu pregovorila Markova Mata, Luehin in1 Ivan ž obljubo velikih svot. Ona dva sta mogla namreč za svoje namene gotovo bolj želeti vlado mladega nečaka Azzona, nego-Markovo. Milanci pa so bili s cesarjevo vo-litvijo j ako nezadovoljni, in Marko, poln srda proti cesarju, proti bratom in nečaku, ter proti-gibelmskim voditeljem, se je začel na skrivnem pogajati s flo-rentinskim nestom in cardinalom Ber-trando Del Poggetto, papeževim poslancem v Lombardiji. Zdi se, da je imel od teh strani j obljubo izdatne denarne in vojaške^ pomoči, da bi si pri-dobil gospodstvo v očetovih deželah. Takšen je bil položaj, ko so se vršile dogodbe naše povesti. OSMO POGLAVJE. g. dopisnik. V Ii. razredu ste pridobili enega | svojih kandidatov, druge je tudi naša stranka-volila. V I. razredu so pa nekemu na obraz povedali, naj se odstrani, ker ga ne marajo. Na vse zadnje vendar je iz vsmiljenja priril v odbor, z večino enoga glasa. Takšna je bila torej zmaga mogočne stranke nasproti stran- I čici, kakor nas imenuje g. dopisnik. Da pa smo nasprotni hitri otvoritvi tu-kajšntga sodišča, kakor nas g. dopisnik ob-dolžuje, to je nesramna laž. Tudi jaz kakor vi drugi to želim, ali vse iz drugih namer nov, kakor g. dopisnik, ker osobito jaz ne pričakujem za sebe od tega nobenih dobičkov. To v pojasnilo gg. čitateljem BSočeB, da spoznajo naše razmere v pravi luči. Franc S1 u n d e r, župan. I Domače in razne novice. Osebne vesti. — G. Štefan Pregelj iz Loma na Kanalščini, koncipist pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu, je napravil pretekli četrtek pred c. kr. višjim dež. sodiščem v Gradcu finančno - dohodarslveno preskušnjo z izvrstnim vspehom. Župnijski izpit so dovršili dne 4. m.a bomo i pisali? Saj umri ne edino o tem, kako se I krompir seje in gosenice pobijajo! Tudi o vladi smemo pisati, ako prav ne dela ! Kdor nam usta maši — krši temeljne zakone naše države! Codermaz. — Vse žile so bili napeli, da bi prišli ž njim v dotiko, ali ni se jim še posrečilo. Tudi žena njegova se je trudila podkupiti merodajnega služabnika, ali jo je skupila in te dni bo obravnava proti njej na preluri radi nameravanega podkupljenja. Tudi neka druga prijateljica Codermazova je ho~ I dila gledat okoli sv. Antona, kako bi se dalo ! priti v dotiko z ,dr.*, pa tudi ni šlo, temveč I so jo zasledili ter zapodili. j Pisma, katera je bivši raznašalec »Cor- j riera", ko je imel iti iz zapora, imel pri sebi ter so mu bila odvzeta, so po svojih naslovih in vsebini taka, da kompromitujejo več boljših oseb. Zato pa je tudi vedno vet zaslišavanj. Kdo ve, kaj še vse pride na dan. I Slovenski notar dr. Kotnik v Tol- minu je imel v soboto teden m-ko vsklicno obravnavo v Gorici. Njeg« je zastopal neki Italija n, ki ni ne odvetnik ne zagovornik. Govoril je seveda italijanski. Sodni dvor je prisodil zmago dr. Kotniku, ali iz razLja. katerega njegov zastopnik niti navedel ni.— Obžalujemo, da g. dr. Kotuft med <» slovenskimi kaz. zagovorniki ni našel niti enega, r kateremu bi bil zaupa! svojo pravdo. Daljnega j komentarja ne pijemo! Itatujska afera pred najvišjim sodiščem. V soboto je bila obravnava na Dunaju radi znanih .izgredov" pred Muii-čevo kovačijo v liulujah po umoru cesarice j Elizabete. - Sodnemu dvoru je predsedoval dvorni svetnik A hram: generalno proknra-furo je zastopal deželnoso.hii .svetnik O k r e-; tir, pritožbo ničnosti pa i polovica" se bo imela zagovarjati pr««d sod-nijo radi razžaljen;'.: časti, kat.-rn je zakrivila s svojim po-lopanjem pred Kopačevo prodajaluicu. Tožba je že vlo.Vua ; tako bo stal ta lep par pred sodnijo vkupe, da jima ne bode do.",; čas ! Fies v Pmlsrorl. - Poročajo nam : V nedeljo so oMmjali v Podgori god cerkvenega patrotv. sv. Gotarda. Kakor vsako leto, je bil zah.;adcl tudi letos v Podgori običajen ples. kateri je privabil mnogo plešo- željnega občinstva. Plesalcev in plesalk je bilo lepo število in plesali so, da jim jo kar sree poskakovalo od samega veselja. Plesišče je bilo krasno okrašeno z zelenjem, med katerim so vihrale razne zastave, na sredi velika slovenska trobojnica. Ali niso mogli ali niso hoteli najeti slovenskih godcev, tega ne vemo; svirala je godba iz Gradišča. Torej Slovenci so se vrteli na laški takt! Godci so godli razne reči, prav opetovano pa tisto furlansko »La fanciulla di Bruma"; o kakem slovenskem komadu ni bilo ne duha ne sluha 1 Zato pa so poskrbeli navzoči pevci iz Gorice za slovensko pesem ter so zapeli v krepkem zboru slovenski »Marameo"! Godba je molčala, plesiuci in plesalke pa > so poslušale ter se divile lepi skladbi, ki je vse kaj drugega kakor pa Vincijev »Mara-mco" ! Gromovito ploskanje je sledilo pesmi. S kratka! Dilo je prav živahno v nedeljo v Podgori, le škoda, da naši ljudje še niso do tega, da bi si pomagali ob takih prilikah z lastnimi jjinhin ! Vipavska železnica. — Preuienj»»na črta od južnega kolu h ura G u i" i i: :i - S i. P o ter - V o 1č j a d r a g a - P rv a č i n a ~ l) o r n b e r g )¦- že zaznamovana, politiki obhod bo v kratkem. Železniško ministerstvo je potrdilo poročilo o pregledovanju načrta ter komisije za postaje na prerie-ujeni <"rti če/, (lest.o v Ajdovščino, katera je po zagotoviidi strokovnjakov ugodnejša od prvotne ,ez l'stje določene ; ugovore, k;d»re so podale razne občine v tem oz.iru, je mini-teivlvu zavivlo. Pripominja pa izm-no, da novo določena črta čez «>'slo ne daje nikakih b-bniških t< žkor za slučaj, da se žt '.eznica podalj-a na Kranjsko. D.uje ji" dovolilo P.eliv.insktj tniiii>tei'>tvo gradnjo za progo km. 18.7 do -834, t, j. od l)ondieiya do Ajdovš-Mne, izvzeu-š; del km. ^.">., do ^7.8, na katen.i e u,:a izvršili sv nekaj preiuemb. Nova postaja. V Mosi med iJo rico in Ivorminom so otvu;j!i 1. t, m. malo postajo južne ž-lezuice. Ve': se izve iz lepakov po kolodvorih. Cesta Iz Kublj nu Vrh je bila svečanu otvorjena, kakor je naznanila ,Soča*. Iz Gorici: j" .It.-la vnjjick.1 godba. Od Hubij do Vrha je bilo vse polno za-tav, /nesenih skupaj od vseh vetrov, le - slovenske ni bilo, kor neki gospod baje lega ni maral. Pač pa so se odlikovali ...i Vrhu s krasnimi troboj-nicami. - 7/\ to ce>to >i je pridobil nai več zaslug ku-ou U i a tir h i v ftuMj.iii. ,/a tega go-po-la je -koda . dioo to, da men«!';, premalo upošteva, da žili med Slovenci ! Klcsar.ika šola na Niibrežlni je končala šolsko l.-to v nedeljo z razstavo učnih izdelkov. V risarski sobani se i»;h r.iZ-tavljeui risf-rski izdelki vseh >ii te^aj^v. K"^.»rije I. in 11. tečaja (• u-"' Pa!.; III. I "čaj vpkin.h 7 SLn. in ."i U il„ kem-e leta m Slov! šil :> l:.i!. - Suhi je sir, r slr.-venska, toda jin>fl_.euim Lahom gre jako u,i roko, da se poučujejo vsporediio s Slov..¦»»-!: ce 6 obrtno spis.e imajo v hi^čtui. ¦ h '•>*,: ie razvidno, kako ricub-mci eni* so pritožbe po laških ll-Uh ! ¦- Društvene vesti. Vabilo. D:uVvo „SI, ga* vabi j dru^-veniM* k občnemu zbotu, ki hn v četrtek -J,"), m.va ob 11. uri pre tj-naim- v prostorih goii^ke G:i.ilnicf v. duevtiua r>* b>:u, k' ga iio>>'!iiMi dru-lvetia prav.I.i. Kir mm priti na dnevni red po nasvetu dru-lvetti-kov. se mora puftlaedriiku >p«,-ruči!i v .s s; os> m | dnu pre;. Diu-tvcii račun ,e r; 7p;.'".ožen pri j predleJniku. V Gorici, 'J maja ;!-•'.»'.». Dr. A. Gregorčič, predsednik. Vabilo k občnemu /.boru f. kr. kmetijskega družba. — luča^-iem S(. vabiti p. n. člane c. kr, kmetijskega diuMva k r«'dnL-mu oljčnemu zboru, kateri bo v Gorici v društvenem uradu v četrtek dne i?>. maja ISJVJ ob UP., uri predpoludne. V obravnavo je »idločen naslediri dnevni red : 1. Pcročilo glavnega odbora o svojem delovanji leta 1S0S. 2. Glavni odbor poda: a) društveni obračun za 1. 1S'.)S: b) stan društvenega i.netja konc m 1. 1898 ; c) društveni proračun za' 1. ISiKb 3 Objava računa o j porasli državnih podpor za 1. 1898. 4. Volitev predsednika (§ 21 društvenih pravil). 5. Dozdevni predlogi. — V Gorici, dne 25. aprila 1899. — Predsednik: Coronini. Vabilo na XXXIV. redni občni zbor l„Slovenske Matice* v sredo dne 24. J maja t, 1. ob petih popoldne v mestni dvo-I rani. — Vrsta razpravam: 1. Predsed-I nikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo o ' dobi od 16. aprila lani do 15. maja letos. ¦: " Na Markov poziv je bil torej Ot-' torino prihitel v Milan. &el je nemu- iijni jv sirarno zaonsicnilo. Iincl jo na sobi suknjo iz Črnega baržuna, podloženo s krznom: pod to (Dalje pride). doma v njegov dvorec, kjer je pustil Lupa v sprednji sobi pri nekih vojakih, on pa je stopil naprej v dvorano, kjer je narekoval tedaj hišni gospodar staremu tajniku neko pismo. | Marko je bil visoke postave, mogel je imeti kakih petinštirideset let. Starost in pa še bolj težave vojaškega življenja so bile razpršile iz njegovega lica nekdanjo svežost, ognjevitost in odsev mla-deniškega veselja in smelosti. Sedaj strnil je poznala na obrazu resnost in odločnost, tudi nekaka otožnost, ki je pričala,'da je bil navadno nezadovoljen, a vendar ne srdit. Črna brada in obrvi ter ognjene oči so krasile njegov suhi in bledi obraz. Včasi so mu lica živo zažarela, naznanjajo njegova notranja čutila. Tedaj jo bil videti, kakor da so jo pomladil: ona začasna rudečiea mu je pričarala na obraz nekdanjo krasoto, združeno •/, nekim posebnim napovedljivim ponosom. A pri navalu jeze se je njegovo obličje popolnoma predrugačilo. Tedaj je bil videti še bolj bled, čelo se mu je nagubančilo, oči so mu zatemnele in v njih je strašno zablisknilo. Iincl jo na sobi suknjo iz črnega I baržuna, podloženo s krznom: pod to suknjo, hi je bila odpeta, se je videla druga obleka i/, svile, katero je stiskal k životu pas, z a kopčii n z veliko zlato zaponko. V pasu je široko bodalo z j mnogimi rubini v ročaju. Taka bodala so tedaj imenovali mi los ti j i vke, kajti ko so sovražnika pobili na tl:ir so ga s takim bodalom končali, podavši mu, kakor so pravili, milostni sune«'. Glavo je imel odkrito, in črni lasje, razdeljeni po sredi nad širokim, veličastnim čelom, so mu obrobljali obraz doli do ušes. Ko je videl vstopiti Ottorina, mu je mignil z roko, naj se vsede, in rekel: • Koj bom s teboj'. Na to se je zopet obrnil k tajniku, kateri je s povzdignje-nim peresom gledal svojega gospoda in I hotel oditi. Ne, no>, mu je dejtil, ^Io pišete naprej, moj bratranec tu more vedeti vse , ter je nadalje narekoval pismo, katero je bilo namenjeno papežemu poslancu v Bolonji. Pismo je bilo sestavljeno v okorni latinščini tedanjega časa, in besede, katere je slišal Ottorino, bi se v naščino prevele tako": (Dalje pride). 3, Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1898. 4. Volitev treh računskih pre-sojevavcev (§ •.» a) dr. pravil.) 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1899. G. Dopolnilna volitev društvenega odbora. — Po § 12. dru§f»"»nih pravil letvs izstopijo iz odbora gg.: dr. Detela Frančišek, dr. Gregorčič Anton, Gregočič Simon, Hubad Frančišek, Kvilč Anton% dr. Požar Lovro, Senekovič" Andrej; Sušnik Ivan, Šnbie Ivan in Wiesthaler Fr. Razen tega je po lani umrlem odborniku dr. Jerneju Zupancu voliti nadomestnega odbornika za dobo enega leta. V odboru pa se ostanejo gg.; Barlel Anton, dr. Dolence Hinko, dr. Glaser Karol, Grasseili Peter, dr, Janežič Ivan, dr. Jare Anton. Kohlar Anton, dr. Lunipe Frančišek, dr. Lesar Jožef, Lovec, Frančišek, Majciger Ivan, lir. Murko Matija, Orožen Frančišek, Pernsek Hajk«, PleterSnik Jl.iks, Hutar Simon, dr. Sernt-c Jiztf. dr. Sket Jakob, dr. Stare Jožef, St vftifv.ro (udi z.ikoiiito podpisani volilni l i—t k» nemnvnčnih dru*twnikov. 7. Sau.o-tii ni pn-iilog »IniMVfing.i od-br.ra, na; m; r/u i/davaiijt- .Shmskr/a z«*m-tjfiid.i s!own>-kdi pokrajin* dovoli potnimi izivdni kr-dii. }¦» Po-ame^ni na:ki gur-J v LjiiMani 2 -/A. A. Kobiar 4 gid. - <''.. g. Pr. Zakrajit-k, fcmeniAki duhovnik v liortn, :2.*i gM., nai.rane iia-d go-rjškimi >io-,enakimi bo/o-lovi i Slavno tnvd-niftlvo .SliiVf «.i'a* v L^ibijani -l gld. JO kr. >!avna Pu*n ihiira v Log.dfu 10 g!d. T., g. Avg.Sk«-r-ir,kur;.t d. K bolnice v (Jradcn. i>.-| ghl. za prvih :. m.-trv* t. !. D.mlo i;«'k«'ga rajnega duhovnika 10:S jdd. lo kr. Razgled po svetu. Kal/J t 1'nu'L Pil-'. m:m-trn Kai./.ri f1 ju po-if.V.o /a via.ita' o.mn-m- dohiti piv Isiiita od ktnlv.' ini.idof' "¦-'.; i h po^.imvv m od ki)l(M'i-i,afivmi: n-l-po-.-imknv \k!,,ub Srnin. ii.i i;h :¦• opii/arja,' na vse posje,«ir.'. Ktnb.« yU V.a "vU' •skU-p-uij..- o tem od:»i?.d.i. k«T UilnUn^ki kitih hofr wdt:ii V ti-m p.ybdn z.i liioei} e /iitiphili liso/,, V Budimpešto. MinMi-r.-ki pn-dM-dnik grol" Tinin, !-.:i.iiiLm immM< r dr. K a i z < in trgovinski mi:»:s;t-r baron 1» i parili so odpotovati S. t. nt. v P.Mdjmpejilo, da m« jm-^a'a;o ¦/. o^-r.-dJm iuu:^U*r>lvom gli-df,- na-godbe. škof*>v?.kv kuiifereiice na (kerskem. — ii. t. jo, je b:ia prva konfefciu.a ;k«.fov \hA pr«'d-e,'si»iti.o!i. kardinala Va-z.arv-^!. 'IV kontVn-ia-e «¦ hodu p«-.\jl.' ?. zakonskim na-rrlom o knnjabii :nri-d.kfiji v vodilnih i-tvasrh napram duhov^mi. kakor tudi z drugimi vprašanji. ,Ki!iM»^t* pravi: Ibre;,i ?,;«k. !».»-i'Tii ž;o:»'v'» i:,:\j.ii/no ;\.\-r.n\ U .'•¦ ;-;o!abo l^rkV*- .!t \'ir '< .:„'li.;s :,^k«' -!!!(•', v !• <-ua:i pa l'j »..:.! i d;;how\t,') i, t n-k-b it. ncg.di, laku, da bi tcj i-;io -vTo p.ip.^i.oiii.i oii"mo-g«n'f.tm \-ako i:.av'« .-"•\.ir:.f na \<.;-!ne!n g;-bati_;vL. In to |o*krt'p!;a n.i-o ts i:'»'V. kt aiihj ,o J-i.: i/r« kit [."iavj.ij t-riiii, d., s^ iisj.-i^irshi \4>d:St'ij: ra/tlib .'IrarA s.uvi.j^.-in ?..i ,";^foto vo;j.'\», c.:;i.i:;w Za >vuboii!;o voiit*'.- ie V toako, ko.iv,,; In b;.a ta hv(::-v2ii pruii 'irug.-i •:j'.:>I >"-:!it, zi.j-ti pa, v ki.-i-kor mu J;« i r:L:-k ta n.it:.« ;r, da i.i-rua-^.ir^ke nauHlssosti t:e pri.bv -i«. prim-r:»ga ,:a-'.:-p-ti.t v par-i.m.rr.tn.Taka ji --voi.;.] jll( k,.kor >; /•, ttl'.-'r,v, M.. i,ar\ ua_ >¦¦ |a ,'.¦- iii.nai/jo Ko:-.;, T>t'a, L.n.f:v ai: pa Sz>-i. 1 Kdo ni ib n»- ni:;-ir! Ns, >'v us >v-!. da h: Inio "ku!;» r- mad_.ar-hMga tT.-natva t;.-ti isp. ko bi >c n.i <»g-r-*«*;«!;» ?'.'.,.>:,. :„r,j fjj.if voiitvi'. 'f.iku _,«.*: Madjaii .!r;l0 ;.. Zil >:il>..M"s'Lvo iii-iii.t.1 ar.-kdi ,svijj;o in« «>iUvc!* V&i a-o jednakt — punk- Mlrovna konferenca. Av-iro-u^rsko boao .'..^toj-.ui na mirovni konfen nei v Haagu t!-yj t..ipo,\u:cs : fc.r<,f U-.-tsf^Iieimb. p^lamk v Haagu <>M>:.4-sjiiy, poslaniki svetnik v zunanjem ii;iiHs!<:rsUu M».rsy, j»rofesor me'na-rodi«-p.i prava na Dunaju dr. Lanunarseb, potipolkovttik v gvc.rrainem štabu Kuuepach in kapitan grof Sollvk. K položaju. — Češki listi poročajo, da izvrševaini odbor desnice se skliče aH na 24. ali na 25. maja. S tem je določeno, do kdaj mora biti zasedanje deželnih zborov končano. Vlada bo iz-vrsevalnemu odboru desnice dala pozitivne podatke o svojih namenih in spoznala, pri čem da je s svojo akcijo glede jezikovnega vprašanja in gKle nagodbe. Po zasedanje deželnih zborov dobi torej položaj jako aktu valen, če ne morda Se kritičen značaj. V petek je imel ministerski predsednik grof Thun jako dolgo posvetovanje z bivšim predsednikom poslanske zbornice Abrahamo- vi cz eni, kateri se je zopet posvetoval s poljskimi členi izvrSevalnega odbora. Od zanesljive strani se zatrjuje, da je poljski klub natančno informovan o vladnih namenih in da je pripravljen, podpirati vlado pri izvršitvi teh načrtov. Finančni minister Kaizl še je vdeležil v petek seje parlamentarne komisije čeških poslancev in češkega-veleposestva ter dal po» jasnila^gledo JLzjbvnega zakona, ki ga hoče vlada uveljnvilisfr 14. Kaizl je pojasnil, da želi krona, naj se nadomeste jezikovne na-redbe s tem zakonom,, ki načelnega stališča čeških poslancev glede nera/.deljivosti Češke nikakor ne krši niti stališča glede ravnoprav-nosti obeh-jezikov v celi deželi. ..Politik* izvaja, da zamore desnica imeti samo do take vlade zaupanje, katera je sestavljena iz njenih zaupnikov. Večina in vlada morata bili jednakih nazorov in načel, a desnica j t* v sedanjih razmerah {edina večina, katero jo možno sestaviti. »Politik" je mtuMija, da se Nemci ne zadovolji- z jezikovnim zakonom, kateri pripravlja grof Tliun, dasi je naert zasnovan na podlagi njihovih puotulatov. Llicheiiljev sokrivce. Liuhenijev iz Švice izprani sokrivec Panizzardi je prijel v Lug.ino, a je bil prijet in odgnali v zapor. Na*ii .-o pn njem mnogo jako va/uih in ra/ne anarhiste kompromilujočih papirjev. Razgled po slovanskem svetu. Mestni svet tržaški. -- V suboto zvečer je 'bila ^e;a m< sinega svita tipskega. Po ivlobrt-nju vapisnika zadnje ¦ -eje je prijavi! p.ivd-vdnik dr. Hompieri name,hiUtveno na-redbo. * katero je ovr?.eu sklep mestnega sveta, naj bi se v predsobi zbornice razobesila v okvirju ona name>tni;iven,i naredba, ki prepoveduje, A,\ In >e vzidala spominska piuifa v pro.-l.ivo pioleMnega shoda Italijanskih županov dne l."i. jaimvarja. Svet. tir. (aisteiio-. je omenil, da naredna ne nav;ija nikakoršiii' motiv.-irijf in je predlagal zalo, naj se preide ua dne\ui red pieko iste. Svet. lta-covieh je jm-dla^ai i/, istega vzroka, naj si- i!;eN»ui sVe! n-- zmeni /.a to naredim, ampak naj i/vi-i '-voj prejšnji sklep ter razobesi piv, oiiirii> no nameslnišlveiio naretlbo v pred-obi. Zbornica i> ?, iS proti Ki glasovom v-pn-jrla piv.Ii.ig 'svH. Hajdellos-a, naj se preide n.i itneuii red, To ViMldar je jako ;':jiei!no! (JCitnu s<- norčujejo z vlado in ta ;iii v zahvalo pislu'e in bo^.a! Tudi .av-Mrij.ko"! Moveusku šalu v Trstu. - Namest-ni-tH? je konelio jedilo utok tižaskih slov. «dič. vlovaicev proti temu, da se brani lr-?.a*ka oblina o-uovati v ie.es.lti slovensko «i»Jo. NamestuiMvo j,- n,|biio rc kur*, č««.. da za M»!-ke potrebe tržaških Slu.vueev je za-liovtno pre-krlil;i*m» s slovenskimi ft o-I a m i po okolici. Ibaupieri ne bi bil mugel rešiti utoka bolj ,ilaii;anski)", kot je to storilo namestili-! vo! V Istrskem deželnem zboru v zadnji seji ;e po^lam-c C a m biu i brauii vl.uln, čes da - p.,kai"itii v de/.elni /bor v Kopi r, posAetovah sn.o m o, da pojej,i -»mo ruli sporočilo cesarja in kr;d .'¦, ..>l.-l!it»roriio podpisano od Njegovega Veličanstva, ne sa,.io ita^an-.ki, ampak tuli hrvat-ki. Ž" to de;-tvo, da je sporočilo t^s.u,a ni kraija pri-io zbornici tudi v hrvat-sk :;j izviiniku. t--r nagibanje ravuopravnosli ])i!jed'.iic,-v in narodov, mogla bi nas navtiab-iiiii 7. upo:::, <(a (iitii tiragi čimtelji priznajo iiuAo m našega naroda iu je/ika nivuoprav-imst, s Is ropot o čilanju tega sporočila v hrvatskem jeziku dal nam je slutiti, da je bil prazen tak up. l)a je bila na*a slutnja opravičena, morali smo se prepiičati že v drugi seji. (bispodje italijanski poslanci so nas prezrli na vseh volitvah, kakor prejšnja leta; oni in predsednik prezirajo podpredsednika, kakor dosedaj. Prezirajo nas, in z nami tudi ves nas narod, kakor da ni ne nas in ne njega na svetu, to pa tudi zalo, da ne bi mogli mi videti od bliže, kako postopa deželna uprava in kako in za kaj trosi denar našega naroda. Občinstvo na galerijah in gospodje italijanski poslanci so hoteli pokazali takoj, da je Koper ravno tako italijansko mesto, kakor Poreč in Pulj, in da tudi v Kopru zabranijo rabo hrvatskega in slovenskega jezika, kakor prej v Poreču in Pulju. Predsednik se je držal svoje prakse iz prejšnjih let, svojih načel, katera je izrazil javno, svojega dogovora s c. kr. vlado. Sicer je res dal izpraznili galerije po ponovnih pozivih, ni pa opominjal niti klical na red italijanskih poslancev, ko so se vedii nedo- stojno, podpirani od mladine, ki jo žvižgala s piščalkami in drugače ropotala, da bi človek moral oglušiti. O vsem tem se je vel predsednik, kakor da ne vidi in ne čuje teh ljudi, neposlancev, ampak pretrgoval in pozival je našega govornika, naj govori italijanski, da-si se je isti posluževal le svoje pravice, utemeljene ne samo v božjih, ampak tudi v človeških zakonih ter posvečene s ponovnimi odloki Njegovega Veličanstva; vrnil je nadalje prošnjo neke slovenske občine iz razloga, ker ni bila napisana v raz-pravnem jeziku deželnega zbora. Zanj in za večino deželnega zbora je še ziniraj v veljavi sklep o italijanskem kakor jedinem razprav-nem jeziku zbornice, vkljub temu, da je Njegovo Veličanstvo proglasilo ta sklep ničevim, nepravičnim in nezakonitim. Predsednik zbornice je zaupna oseba c. kr. vlade. On ni spremenil svojega dosedanjega postopanja. Slii/lu-ii.i poročila o pohujšljivih prizorih v zboru so slaba, ali pa jih sploh ni. S postopanjem v zbornici se izzivlje na izgrede na cesti, katerim je bilo že opazili začetke in ki bi bili postali toliko veči, ker koperski .poljani" niso zadovoljni z vladajočo stranko. Prvi ti ve seji ste pokazali, da ostanejo rozm.Ti' v zboru stare, kakor so bile do sedaj, tla se slara, nedostojna igra prejšnjih let ponavlja, da nas in mri jezik, jezik velike večine prebivalstva naše dežele istrske, prezirajo vsi, razun Njegovega Veličanstva, iia*-ga cesarja in kralja. T e n ed o s t o j n e igre m i n e in o re m o i n ne s me m o dalje trpeti in smo sk l«»ni li, da ne moremo » deželni z,bor, dokler obstoje v njem takft ii e ra z mere. Vladajoča italijanska stranka v Istri se je ka/.ala in se kaže nasprotna vsemu temu. Ona noče slišati ničesar o jednakoprav-uosti našega naroda z drugim narodom v deželi; ona noče vedeli ničesa o temeljnih državnih zakonih glede našega naroda, niti 0 podlagah, na katerih načeloma sloni naša moiialbija. V vsem njenem delovanju: v urado-vanju, cerkvenih in šolskih stvareh, celo v grajenju cest iu urejevanju rek, v ustanovah za poljedelstvo, o podelevairju posojil, v postopanju z občinami, vselej iu povsod jo vodi politika, vodi jo politično načelo, da je Istra italijanska dežela, iu kolikor še ni, da mora poslali. V stremljenju, da uresniči to načelo, .-e ne boji posluževali se najpokvarjeuej-'ih o.eb in uajgrših sredstev. Ona noče, tla bi se naš narod naučil brali in pisati, noče, da bi se naši izobrazili. Ona hoče, da v deželi zgine naš jezik, iu s tem tudi naš narod, torej Vi, naši vo- 1 lei, v«i Vi Hrvatje iu Slovenci istrski! Ona hoče pogubiti našo narodnost v deželi, hoče, tla nas \\ie, kolikor nas je Hvalov in Slovencev v Istri, poitalijanči= Mora priti čas, da se sklene račun s takšno stranko. Vzdigne se iu združi proti njej gotovo vse, kar pošteno misli, kakor se že vzdigujejo in družijo. V dež. zboru s-* jej ne more priti do živega v razmerah, ki vladajo lam. Izven zbora treba torej delati zdaj na to, da se spremenijo razmere v zbori« in da se zboljša stanje vsega hrvatskega in slovenskega naroda «v Islri. V to smo poklicani mi, ki se nismo nikdar, kjer koli smo mogli pričakovali le malo vspeha, branili dela za naš narod. V to sle pa poklicani tudi Vi, naši vo-lilei, na katere sn.o se ».m i raj naslanjali na naselil delu. V lo str; poklicani Vi, Hrvatje in Slovenci istrski. Tu gre za obstanek in napredek našega naroda v tej deželi, za njegovo življenje. Pprinio se vsi z vsemi močmi našimi, ne pustimo se prevarili od nikogar in z nobeno rečjo; zavedajmo se svojih pravic kakor državljani, ki plačujemo davke v krvi in denarju, kakor Hrvatje in Slovenci; ne obu-pujmo v obupnem položaju, ampak svesti si boljših diiij našega hrvatskega in slovenskega naroda v minulosti, delajmo vztrajno vsi in povsod za njega boljšo bodočnost. V našem poštenem delu za pošteno stvar pomorejo nam poštenjaki, pomorejo nam bratje po krvi in jeziku, pomore nam Hog! Kranjsko v slikah !n opisih. — Spominski album. Izdal Julij Laurenčič. Gena '.»O kr.; po pošli gld. 1. — V založbi znanega podjetnega knjigotr?;ca L. Schwcnlnerja v Liuidjniii je izšel ta a/mm, ki obsega 13 slik in 12 opisov. Sliko lam predstavljajo razne dele kranjske stolice. ter na to več znan enitejšib mest, trgov in vasij po Kranjskem z njihovimi posebnostim!. Na slikah vidiš tudi več zuameniloslij kranjske dežele, kako? Postojinsko jamo, slap Savice, naprave kamniškega letovišča, dalje narodne noše, itd. Temu sledi izkaz o odličnih trgovinskih in obrtnih zavodih na Slovenskem (?); (bolje bi bilo reči na Kranjskem, ker zunaj njega bi se utegnil dobiti tudi še kak tak zavod!) Tam nahajaš slike tovaren ter drugih naj-raznovrslnejših podjetij, kakor tudi pogled v ista. Reči se mora, da album je lepo delo, ukusno prirejeno; slike so čiste, odgovarjajoče istini ter podajajo kaj raznovrstnih prizorov, nad katerimi se oko rado pomudi. Zategadel ljubitelji lepih albumov golovo radi posežejo po tem delu; Hrvaščina v Ljubljani. — Od več stranlj iz Hrvatske prihajajo 'v Ljubljano priznanja, ker so slovenski poslanci v deželnem zboru določili, da se ima poučevati potom posebnega zakona na realkah tudi hrvaščina. Izmed raznih brzojavk omenjamo t6, katero je dobil v zadnjem času župan Hribar: Kao revni obožavatelj prirodnih krasota krasne Slovenije i iskreni štovatelj divnog slovenskog naroda izričem Vama i štovanim zastupnicima najusrdniju hvalu nad daleko-sežnim zaključkom slovenskog sabora, koji bio jedinstvu slovensko-hrvatskdmu zorom novoga dana! Dr. Stjepan pl. Miletid, Maj ua Češkem. — Češki narodni delavci so imeli 7. t. m. svojo majnikovo slav-nost. Dopoludne je bilo v raznih krajih mesta več manifestaeijskih shodov, popoludne pa na razstavnem prostoru velika ljudska slav-nost, katere se je udeležilo nad 40.000 oseb. ---------Mladočehl-------glede ra važna izvajanje T po Časopisih — so izjavili, da čPški poslani! še niso zavzeli nikakega stališča nasproti akcijam, nameravanim od vlade, ter da niso storili še nikakega sklepa, razven tega, da počakajo seje eksekutivnega odbora desnice. Štev. 359 " 3^1 op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil L četrtleta, t. j. mesecev januvarja, februvarja in marca 1898. začne v ponedeljek, dne 5. junija 1899. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke iti ponedeljke. Ravnateljstvo zastavnlce in ž njo združene hranilnice, V Gorici, dne 8. februvarija 1899. r^arol prašču\\ pekovski mojster m sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birtnance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino H 41 52-9 priporoča pristna bela &J&,$ar nrlsbin»dal" in črna vina ^t^SM moHnskih in i/ vipavskih, ^Mjfc i s t e r s fc i h furlanskih, «T vinogradov. Dn^invlja na rtom in razpo&ilju p«> žel-zni. i na v.s« krajo avslro-(^ws-ke monailiijh v '-mlib 'd .V, itrov :j. Na zahtevo pobija tudi iizorrc. Cana zmerna. Postrežba poštana Anton Pota!zky v Gorici. Jiu sredi Radelj« ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Najceneje kupovališče nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnik Najboljšo šivnnko za šivnliu« stroje. POTIiKIJŠClNE za krojače in čevljarje. Svelinjice. — Kožni venci. — MaSnr knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Po aelinost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga zu kramarje, : krošnjarj«, prodajalce po sejmih in trdili ter na deželi. -2 •'•¦> *