d«ij i« prssalka.
4»»ly aaeifl Soadajr«
aid HolitU/«.
apr 2
VETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
e .....
1'|« <hu>ki 1» U|»r»\pro
•turi: 'JA&7 H. liAwn«1«lr »v.
Offlc« ef pubUcation:
tHt Ho. Uvrndale »v«. Telephone i l4wndalf 4<3A.
l£T0—YEAR XIL
C«> Usta _______
i« $4.00 at Ckloaao. LUta.k«.
1». 1919, at U« »Mt-«ftM tka Aat at Cninm ti MareS S. 19T9.
CHICAGO, ILL., aobota, 26. aprila (April 26) 1919.
ST STEV.-NUMBER 99.
p.klfcM
JfatHkuUd neder p>r»H (Na. 140)
k j tke Ac« ef Octobar 0. 1017. «a fUe nt tke Poat Of fiae ef Ckicag*.
By erder ef tke PreaMent, A. S. BnHaaon, Paatmaatar General.
nt »pečini rata ef po«taCa provided fo» 1» aectioe 1103, Aet e Oet. J. 101T. entkeriaed en Jnne 14. 1010.
ORLANOO NAPADEN PRED ODHODOM IZ PARIZA;
ITALIJANSKI SOCIALISTI PODPIRAJO WILS0NA.
Konflikt z zavezniki, če Italija posije 200,000 mož na Reko in v Dalmacijo. Orlando je odgovoril Wilsonu. Italijanski šovinisti se penijo, toda Wilson stoji na svojem stališču. Italija išče novo ameriško posojilo.
Paril, 26. apr.-^Ameriaki čast-1 Ameriški delegatje pravijo, da nik, ki ja prod tremi dnevi zapu i predsednik ui imel namena iz-gtil Reko in j« danes prišel v Pa-1 zvini kakšno krizo v Italiji in nje rii, pravi, da ja Italija poslala nai gov apel se ravno toliko nanaša Jtoko in v okolico mesta 14 divi na ameriško ljudstvo kakor iiu sj vojaštva (braa malega 200,r j italijansko, toda druge poti ni 000 moti). Mesto jo polno Italija- j bilo. kakor da je moral udariti po nov in Še vedno prihajajo. Vsi italijanskem imperializmu, ki ni-prebivalci, izvzemši Italijanov, so, kakor noče razumeti časovnih zapustili mesto in tudi mnogo ita razmer. Wilaon stoji trdno na lijsnskih družin je odšlo s prvimi svojem stališču glede Reke tn
(	--Dalmacije, kakor je izjavil v
Pariz, 25. apr. — Baron Sonnino je zapustil Pariz danes zvečer. Z njim se ja odpeljal tudi bivši ministrski predsednik Antonio Salandra. Neki italijanski diplomat ,ki je ostal v Parizu, je rekel, da je šel Orlando posvetovat se s parlamentom in da bo morda ves spor poravnan v dveh tednih.
Pariz, 25. apr. — Sinoči je pri-šla brzojavka ia Rima, da je dva-tisoč italijanskih socialistov izjavilo na shodu, da podpirajo Wil-sona in njegovo izjavo proti anek-siji Reka in Dalmacije. To je prvo znamenja, da predsednikov apel na italijansko ljudstvo ni bil zastonj.
Rim. 35. apr. — V Ituliji vla-du velikanska razburjenost. Nacionalistično. ča*o!>isje napada
sredo.
Demonstracije v Italiji se nadaljujejo.
Ki m, 25. apr. — Danes so se ponovile demonstracije proti Wilso-nu. Iz Turina, Bologne, Milana iu Genove poročajo o velikih nacionalističnih paradah in shodih. Sli-sati je klice "Živela Amerika!", ki se mešajo s klici "Doli z Wil-sononi!"
Aneksionisti ropočejo z orožjem.
Pariz, 25. arp. — Iz Kima poročajo, da namerava italijanska vlada poslati 100,000 mož na Reko in drugih 100,000 mož v Dalmacijo. Ako se to zgodi, tedaj lahko sledi oborožen konflikt med Italijo in njenimi zavezniki. Keka je danes glavni stan zavezniške armade nu Balkanu in tanijw>
VOLILNA PRAVICA IN HLAČB ZA 2ENE.
ENTENTA ZAHTEVA ODSTOP SOVJETSKE VLADE.
Ogrska je aaprla meje. Oehoslo-vaki še 20 milj od Budapešte.
WISOONSON ZAHTEVA PO VRATEK OET IZ RUSIJE.
SUHACI PROTI NE-OPOJNEMU PIVU.
Tallahassee, Fla. — Zakono-' nu v državi Floridi se bavi s predlogo, ki dovoljuje {euam ne le volilno pravico, temveč tudi hlače, du jih lahko nosijo kakor mo-Ski. ko enkral doho volilno pravico.
KOMUNISTI V MONAKOVEM SE SE DRŽE.
UilKoua iu !>•♦/.»\ h ^adoH^a "•^itfglfefilte In francdflfe TeleTcator
z oboroženo silo ovdrži. česar ne more dobiti na mirovni konferenci. Pri včerajšnjih demonstracijah v Kimu je bilo slišati klicc: Kcka h li smrt! Ameriška in za-ve.&nišksi poslaništva in konzulati so pod močno vojaško stražo. 200 vojakov čuva prostore socialističnega lista "Avanti," ker se je | bati napadov na socialiste.
Rimski župan, princ Colonna, je dejal sinoči na javnem shodu. «1« Italija mora imeti "sadove svoje zmage kljub hinavskim kombinacijam v Parizu."
Pariz, 25. apr. — Sinoči ob osmih je Orlando zapustil Pariz in se odpeljal v Rim. Sonnino je OBtal tukaj. Na poti na kolodvor je bil izvršen napad na spremstvo Orlanda in v boju je bilo ranjenih »est oseb. Poznejša preiskava je dognala kakor javljujo ofiei-joluo - du jc napad povzročil neki srbski vojsk. Fakt po je. kakor pravijo, da jc franeijwki vojn k ustavil Orlando Ve alušeje in zahteval i»d njih pojasnilo, zakaj zapuščajo Parit. Nekaj hipov je izgledalo da je Orlando v smrtni nevarnosti, toda kmalu so trez-nejše glave posegle vmes in sfera je bila hitro končana.
Orlando jc pred svojim odho «l<»m ponovno zatrjeval, da med Italijo iu zavezniki ni preloma, pač pa da so Italijani le auspendi-rsli mirovno pogajanje * namenom. da obdrže "čast Italije". Značilno jc. da je baron Sonnino, Klavni zagovornik italijanskih »nekidjonistov. ostal v Parir.il. To znači, da Italija lahko vsak ča»
tudi italijanske. Enostranska italijansko okupacija Reke bo takoj izzvala resno krizo. Ameriške oblasti nameravajo obvestiti 200 zastopnikov V. M. C. A. v Italiji, du naj zupuste deželo.
Italija išče novo posojilo v Ameriki.
Pariz, 25. apr. — Danes sc je izvedelo, du je italijanska vlada v zadnjih par dneh naprosila Združene države zu novo posojilo v svoti 50 tuiljonov dolarjev. VVil •sonovi svetovalci pravijo, du bo Amerika najbrže dovolila posojilo iu nadaljevala pošiljanje živil v Italijo iz humanitarnih ozirov ne glede nu lo, da je Italija prekli Ttilu mirovna pogajanja.
Prancija in Anglija se morda izmuzneta.
Pariz, 25. apr. — V uradnih francoskih krogih se sliši mnenje, ds jc Italija sama kršila london ako pogodbo, ker zahteva Rdko, ki ni v pogodbi ,valed česar Francija in Anglija lahko smatrala, da loiulonska pogodba ni več veljav-iiu iu oni nista več obvezani podpirati italijanske zahteve. Dalje pravijo, da sta Anglija in Francija sprejeli vse Wilaoitove mirovne točke izvzemši svobode na morjih in točke glede, odškodniue, valed ČCHsr jc bila londonska pogodba avtomatično razveljavljena.
V angleških krogih se govori, da objavi Lloyd (ieorge izjav«., s katero podpre Wilsons. toda izjava je t»ila pridržsns iz razloga, ker <Ieorge upa, da Wilson morda
tično etiketo in vsa diplomatičua pravilu s tem, da jc šel preko ita-lijuuskc vlade in naslovil apel pa italijuusko ljudstvo,. katerega iu direktno liujska proti vladi.
"VVilson misli, du so Italijani barbarsko ljudstvo brez demokratične vlade," pravi Orlando.
Dalje obžaluje, da je Wilaoi» prvič nastopil proti držuvi, ki hc je bojevala na struni Amerike in zaveznikov, ravno tako, kakor da •bi bila sovražna država. Kljub temu ostane italijanska vlada v prijatelju!vu z veliko ameriško republiko. Končno pravi, da jc VVilsonova izjava prišla v tre not -ku, ko jc bila italijanska delegacija pripravljena na kompromis.
Neki italijanski delcgut jc de jul, da sc jc njihova delegacija zedinila za kompromis, po kato-rem bi Italija dobila Reko do Re-čiuc, Suša k bi pa ostal Jugosla« viji; dalje sc je Italija odrekla dalmatinskemu okrežju, pridržali je pa otoke in zahtevala, da prideta mesti Zader iu ftibenik |)od upravo lige nurodov. Ta kompromis .jc bil predložen Wilsonu, LIoydu (Jcorgu in <'lemenceauju v sredo ob treh po|H)ldue iu vsi trije so se strinjali. Ob štirih — torej eno uro pozneje — so pa I* talijani čitali z velikim presenečenjem VVilsonovo izjavo v čuso-pisu. Oni niso nič prej vedeli, du pride kakšna izjava.
Tako pravijo Italijani. Ameriški delegatje pn odgovarjajo, da niso Italijani predložili nobenega kompromisa iu du že celili o-sem tednov ne govore druzega ka kor: "Roka in dalmatinsko obrežje mora biti naše ali pa uič."
Orlando in ostali italijanski di-plomatjc v Parizu so pričeli včeraj s propagando proti VViKouu, du operejo svojo karijero in se postavijo pred italijanskim ljudstvom v svitlo luč. Italijanskim časnikarjem je bilo naročeno, da nc smejo napadati Amerike ali ameriškega Ijucjitra, paš p" j* Wilaoaa, ki po njihovem mnenju ne zastopa idej ameriškega ljudstva. Orlando bi rad napravil razpoloženje, da Italija ni razumela štiri na jat točk na način, kakor jih razklada VVilson. Orlando odprto pravi, da mu je polkovnik |(ouse rekel, da je bilo Štirinajst točk namenjenih le za Nemčijo.
"Zakaj bi sc štirinajst točk izvajajo aamo p roj I nam in ne proti drugim t" vprašujejo Italijani. "Kdaj se je v pošte vala točka odprte diplomacije! Zakaj je Francija siih'I a aucktirati Iri utiljotie Nemcev v Kitarski dolini ne glede na saiiioodlo7evanjet Kje je princip o svobodi ua morjih?"
Zdaj je Japonska na vrsti
.1 a po nek i delegatje so
Ženeva, 25. apr. — Ententa je poslala na Sedmograiko 60,000 francoskih kolonijalnih vojakov, Id tvorijo rumunako rezervo v o-fenzivi proti ogrski sovjetski republiki, ki je adaj v veliki nevarnosti.
Madisou, Wis. — Obe zbornici
\\ iaconsinske aikonodaje sta spre.	____
jeli resolucijo wocialistiiJnega po Dokazati hočejo, da je tudi naj. slanea Kuappeja iz Milvvaukccja,	slabše pivo opojno,
ki zshteva, da kongres takoj stori primerne korake, da se vrnejo| ameriške čete domov i/. Uusije
Nižja zbornica jc sprejela resolucijo s 74 glasovi proti 11 .dnčiiu sta bila v senatu le d\a glauova proti resoluciji.
TANATIZEM JE TUDI PIJA. NOST!
London, 25. apr. — Z Dunaja poročajo, du jc sovjetska vlada v Budapešli zaprla meje ogiuke republike. Na tisošc prebivalcev je zapustilo Itudspešto, ker se boje zavezniške okupacije.
Druga vest iz Ženeve sc glasi, da so ('Vboslovaki še 20 milj oddaljeni od Budapešte.
(Te dni je A1asaryk izjavil — kakor juvljajo uradno iz Prage — da čelumlovaške čete niso invadi-rale Ogrske. Kako sc torej Htri-njajo te vesti T)
Berlin, 25 .apr. — "Lokal An-zcigcr" jc objavil brzojavko sve jega poročevalca na Dunaju, du, je ogrska sovjetska vlada naprosila zavezniško misijo ua Dunaju za premirje. Ameriški polkovnik Cunningham, ki zastopa zaveznike, je ntvar sporočil v Pariz in nato jc informiral sovjetsko vlado v Budapešli, da jo ententa pripravljena za premirje pod pogojeni, ako sovjetska vlada odstopi iu prepusti svoje mesto novemu kabinetu, v ikaterem morajo biti zastopane vso buržoazne stranke iu če ae razveljavijo vse naredbe uovjetske vlade, fthn s to zgodi, ho ententa • takoj umaknila vae Hvoje čete.
Berlin, 25. apr. — Bavarski spartakovci so osvojili Kruppove tovorne v Frcimaunu, severno od Monukova in jih utrdili. Pri napadu na Hoffinannovc čete blizo Pfaffenhofns so spartskovei vje-li 50 mož. Komunisti v Monakovem drže večje število buržoaz-nili voditeljev in arlstokratov, katerim groze s smrtjo, ako lloff malin ne osvobodi komunistu Braiga, ki je zaprl v Branibergu. Dalje poročajo, da se jc komuni-slom ponudilo v službo šest izurjenih častnikov s plemenskimi naslovi. ki ao pripravljeni vežbatl iu voditi rdečo armado.
Kodsnj, 25. apr. — Iz Buds|K-šle javljajo, da so rumiinake čete prodrle do Dcbrcčina 22. t. m. O-grška rdeča garda je izpraznila De brce i u v torek zvečer. Kutiiuu-. ei prodirajo na vsej črti med re. koma Tiso iu Maroš in so še oddaljene 120 milj mi Budapešte.
Isoudon, 25. apr. — Iz Omaka poročajo, da se jc boljševiški glavni stan na vzhodni fronti pre
Washington, D. 0, — Proliibi.
cijonisli izjavljajo, da bodo dokazali, du jc pivo opojno, če Vse jliuje	alkohola. To hočejo
dokazali s poizkusu jo. Kako bodo
to dokazali, niso povedali v de tajlili.
Poizkus se lahko vrai ua več
__načinov. Prohibit-ijouisli lahko
Po povratku U Evrope bo akušal UMh,J«'j«» ^ni piva in določijo čla-
.	.... nT. . .	Illl UHl I.l llllllllllii .l.i II..I1L.. itauu
PREDSEDNIK SKLICUJE INDUSTRIJSKI KONGRES,
izravnati Induitrijalni
KAPITALISTI SO TRDOVRATNI.
Washington, D. 0. Nekaj ns uice mora biti ua vesteh, ki so jih prinesli časniki in v katerih pravijo, ds so predsedniku priporočili, da po svojem povratku iz K\-rope skliče industrijski kongres, ki naj izdela program za rekou-štrukcljo v Ameriki in naj so posebno ozira na ameriške potrebe.
Stvar ima svoje tel k oče. Več I na ameriških podjetnikov Jc na-zadnjsška in se Je dozdaj k vsemi sredstvi "bojevala proti zalile vam strokovno organiziranega de lavatvs. Ae v vojnem času smo lahko opszili, da nekateri pod jet uiki niso hoteli priznati svojim uslužbencem pravice do urganizi. ranja, dokler jih vojni delavski odbor nI takorekoč prisilil s svojo razsodbo, du so delavcem priznali to pravico. Ali so tl podjetniki 'spremenili svoje nazore u de lavakih pravicah] ~ VWttfltWJl "flJfmTkl jfoVorC Ma
se mnogo podjetnikom opri jem Ije krčevito vsega, kar je ataro iu sc Je preživelo zs sedanje čase, ,
O tem ni dvoma, da je treba izdelati program zs rekoiištruk-cijo, Ds sc izvede rekonštrukcija morajo prizsdete stranke imeti tudi trdno voljo, da ga izvedejo iu do ne ostane le na papirju,
se bo vršila konferenca, te daj sodijo, da predsednik prlpo roči tia preliminarni seji program, o katerem usj razpravlja konferenca.
("V bodo privatni podjetniki zn pustili svoje stare stališče Iu videli v delavcih enakopravne Ink torje, bo prav lahko doseči apo razum.
Mnogi mislijo, tia m- ves dela v ski program suče le okoli mezde. Delavci so že zdavnaj prišli do prepričanja, da jih visoke mezde ue obvarujejo revščine, ker z vi sokimi mezdami še ni garantira no ataiuo delo iu stalno zdravje. Kskor hitro jc delavec nekaj časa
II niuu	» ........... ------— .-------
iz Orenburgs. Čete generala brez dela, sli če ga bolezen |h> o
selil
D ulova so reok upi rale Orsk, 125 milj južnovzliodno od Orenburgs. Drugo poročilo hc glasi, da jc u krajinski vodja Petlura reokupi-ral Kijev, glavno mesto Ukrsjlne.
AMERIŠKI MEHANICARJI SO
ODPOTOVALI V NOVO PUNDLANDUO.
ti ua posteljo, ae naseli beda v hi ši delal a. Da m> delavce obvarii je revščine j<* treba celo vrelo so eijklnili zakonov proti nesrečam, boleznim, »lameli, "brezposelnosti Itd. Spremeniti je treba tržne raz j mere, da ga oderuhi ne morejo j
Ita svoje družin-, da Koliko časa pije, du obleži pod mizo. Oscbu, ki je določena, du pije pivo, lahko tuijprvo izpljc pol k v url a žganja, tako du jc že po prvi češi pi\a pijana kot klada, Napravi sc lah ko tudi I ako, da človek igra pi janco, ko je izpil pur čaš pivu, čeprav je trezen.
Du advokat je prohibicijonistov resno mislijo na dejansko dokazovanje s pivom, dokazuje izja va, ki jo je podal Waynr D. VVheeler. prvi advokat "Prolisn Itiuskc lige," rekoč, da vpraša sodnika, da lini dovoli prinesti v Hoduijsko dvorano miso, ki jo bodo obkolili popolnoma trezni ljudje, da pijejo pivo, ki jim ga Im do nosili na mizo. Tako upa ad> vokat, da dokaže sodniku, da jo pivo, vsebujoče 2%% alkohola, opojno za nekatere osebe, uko uo <a vse. Po sodbi advokata je vss ku pijača opojus, ki vsebuje več koO/j|*'$ alkohola. Pametni ljudje pa pravijo, da sc človek lahko1 o-pijani, če izpije škaf deževnica, v ku tej'I ui niti ena desotiuk« od enega odstotka alkohola človek I ^tšHion. ti« polni HI k|p
Ije pijače, kajti ljudje se dostikrat napi je jo tudi fsuatlzms, iu če jc Iu fanatizetn prohlbieljoiil-ški, so pljuni prohiblcijoiiiškega fanatizmu.
VVheeler govori dalje o svoji poizkušnji, ds je ravnokar prejel zaprisežene Izjave ud pivovarni-škili Interesov, du pivo, ki vsebuje	alkohola, ui o|iojtio, ker je človeški želodec premajhen, da iii šlo vanj toliko pijsčc, da bi bil človek pijan. K temu VVheeler dostavlja, da ao pivovarniški Interesi pozabili |ia dejstvo, ds alkohol takoj ue učinkuje ,ampak človek postane pijan, ko so druge snovi piva že izločene Iz človeške-
ga telesa.
Drugi ljudje pravijo, da ludi fanatizem nc učinkuje takoj, ko gu človek človeku sugestlra, ampak se razvije šele kasneje. Kadi tega se prav lahko dogodi, da smatra Jo človeka, ki Je izpil dve čuši piva, pijanim od piva, dasi ravno Je pijan od fuuatizma, ki mu je bil augeatlrsil, predati Je izpil dve čaši-pivs.
.Mllrktl v visokimi • enami i ■ jaluo zakoiiodajst vo |ia spada v I področje kongres«, državnih le gialatur iu občinskih zastopov,
CIVILNA TOŽBA PROTI THA WU ZOPET POLOŽENA.
*««»'i, ua iianja iaiiK«»	- -....... • . , , ___,„
ponovi mirovna pogajanja v Or- še pitane na ksk kompiomis
l.ndovl odaot noat i Z Orlandom radi Reke. O tem
^red a,a odšla iz Pariza dr. Barzi- vsekakor govori	^
lui. večletni zagovornik italijan- velike trojice in
kega iredentizma in general sta ^V^ /^tr.H?	X
|>ia/	pri volji dati Italiji dalmatinski
Prvo delo Orlanda v da predloži v*o zadevo parlainen tu, ki bo menda sklican k izred neiou zasedanju prihmlnji |H»nde
Rim(l |M, :;;;,kc:medtem ko usj Reka z dal je prilezel na dan ko se je včeraj »atimrkim obrežje« vred prida pml upravo lige narodov.
Ijek. Orlando bo zahteval zaupni «•0 in šovinistični poslanci mu jo bodo gotovo dali.
Razburjenoat v Parizu se še ni polegla. Kskor je s«»diti iz «»ncb uih pogovorov t raznimi mirovnimi delegati, večins odobrsva Wilaonovo
ustna seja mirovne konference.
Orlando irravi, da je Wilaon In tultiral italijanski narod
Pariz. 25. apr. — Orlando je aiioH-i oln lodanil odgovor na Wil-delegatov	Ujavo. v kaUrem pravi,
izjavo
New Vrk, N. Y. — Biro za ua včeraj u,Klw.ijo j«, i/.lirsl š«al in trideset pazno zasledovali najnovejše do- mehaničarjev iu jih |M#alal v No godke iu mi ludi obiskali Italijan Vo Fundlaudijo, kjer delajo pri aki glavni atan. Neki italijanski prave za polet čez Atlantik. Od-j	- _
delegat je odf.rto rekel: "Zdaj |M.|JI(|i ao se s pamikom "Aroo- Philadelphla, Ps Im, imel VVilson .lapoi.ee na svo l^ k," ki odpluje kasneje na a- tožba proti znanemu miIjonarju jem hrbtu .lapor,ska odprto so- /<or,kt. „,oke. Marry K. Thavvu ki je irMl.lz lju vraži Ameriko."	I	--,lMH,umnosti arhitekta Hianfoids
•Ornai košček tajne d,p............ : ZAMOREC JE US.L ŠERIFU.	»
m, Pa.~ laa.al, Fountaiii,	^ '' " Hj4^	lf
zamorec, ki je Idi Otožen, da je|maja. ker je frank P. VUlah. za
izvršil napad na 12 letnega de k	^
lota je ušel šerifu. Mdičani ao aa Združen sls dr*uv. razdelili v patrulja In lova za-1 Tlia* je bil obsojen radi umors
V PARIZU SO POZABILI NA FRAN0J0ŽSP0V0 DEŽELO.
Pariz. Mirovna konferenca je čisto pozabila lia dve sovražili koloniji iu morda bi J»il mir pod pisan, nc ds bi se bilo o tem ksj govorilo, da ui neki zeinlJtpUee opozoril diplomate na to. Omenjeni "koloniji" »la Frane jože-fota dežela v severnem ledenem pasu iu Viljemovs dežels V oko-Civilna ! lian južnega tečaja. Zdaj je *e stavljena ilo\a točka v mirovni pogoditi, ki določa, da *> Ne»uč|. jn iu Nemška Avalrlja odpovesta omeujcfliaia ledenima puščava-m a,	.
izve<Jclo. da je japoimka vlada ob | vest ila Anglijo In Framijo Še . jpredno je aprcjela VV ilaonov ml Prihodnji pondeljek *e vrši pil ^^ proltrHtt(> da trn kljub Wil
' MMiovim točkam zahtevala, da ae
Eaaton,
do pičice Izvede njena tajna ih> godba gleile na aueksijo Kia <s va. Anglija in Francija sta odo brili stališ/-«- Ja|H»nwke.
.fapotiaki pr<H»lem jc ravno ta
AMERlOANl DOMA 1. STA.
AVOU.
__■ ■	UMm. — "Psll Mali Claaat-
morea! "o iaiere« ni duha ne alu-lv blaznko, češ da je avoje deja jte" poroda, da do I avguala t. I. ,	lMj# izvršil v blazuooii. Iz noriš ml Idejo vae ameriške črte iz riV»
,	j,. |Hil»egiiil. Newyoiške ob rope. Izvzemši nekaj enot JI, oku»
laati m nekaj ča.a trudile, da padjake armade, ki ooianejo v ae ji« Thaw izr<»čl, da ga pošlje j Nemčiji, ko ae jHNlpiša mir. Aine.

v. . .—i.	u. im .Ui i,,< i «mI po Ortsnnovem »ne
pravijo, da je imel prav, ko je ski wa»wt '	,, HiD,om(1
poredsl javnosti, kak" »toji stvar nju je VMIson prelomil diploma
(Dam M 9 »<ra«t. 9. S*«—)
n nedeljo j««o In Jo «>pet v M*** **** č.aa^iški glavni aia. - kmalu, pra-Je bilo preeej vpitja, nakar Je seli i/. Framlje v Anttrtrp aa
vzhodni in vzhodni vetrovi.	letvar počzal zaapala	Belgijska.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE HAHOPNE PODPORNE JEDNOTE I.ASTNINA SLOVENSKI NAROUNE FOUPOSNE JEUNOTE
rad n »j t A
DOPISI.
Cone oglasov po dogovoru. Rokopisi — ae mi* jo.
Naročnina: 7^dinjen» driavi (izven Chicago) in Caaada $4 M m
£00 za pol leta in $1.00 za tri immcc; Chicago $6.60 na lat«, fS.76 aa p«l a. >1-40 za tri na«»ece. in za inozemstvo >7.00_
Naslov sa vsa, kar iaaa stik s listaaai
"PROSVETA" ,
2SB7 Sa. La trajala Avaaaa, Ckicago, lUtoala. _
THE ENLIGHTENMENT
Organ af tka Slovani« Natioaal Banaflt 5aalaty.
Owaad b r tka Slaeaals Katlonal Baaaflt >—Uty.
Advertlslng rataa on agraemant.
8ub>rription: UniUd Statea (ezcept Chicago) aad Canada M »er Ckicago $6.60, and forel/n coontrlas $7.00 par y«ar.
at
Datum v oklapsnju a. pr. (April IS-lt) poleg eaiaga «ai, 4« v«m ja s tam dnevom potekla naroinina. Ponovilo iasno, da sa vsm n« ustavi list.__
imsaa in nas
a
prav«-
CE GLEDAMO IZ DALJAVE
Pral krat kitu Časom h« je usta-' iiiivil tukaj pevakt zbor, kateri še dosti dobro napreduje in mu tudi
Chicago, UI. r- Tem potom po i4*«'"	»^oh*.
zlvijein članiee ženske okrejbe stanovilu se je tudi dekliška organizacije .IM/ št. 7. da m- pob Marijina družba katera in,a men-
nošteviiuo udeleže prihodnje red niU? ** skH"
ne mesečne seje, katera sc n rši tf.P™l*'Vke » »'T*^'
t. ,«. ob poluoslid uri zvečer v' ^	o vt^eln-o katere etst.
"Hrvatskem sokolskem dmun"]^1^9 b|. Z" "erk,'v dn!** nu 11103 S Kacine Ave Na dnev- PotreWu>0e .katere so v tvezi a nem redu imamo več zelo važidk ^vijo torej tudi za farovž. N točk. katere je treba rešiti 1)» ,J",ttmu krnJu J* bUo	1,Pt
JE V ROKAH DELAVCEV.
BODOČNOST NEMČIJE IFJSftV^
Buehau in lugolstad in To I ler ki je zdaj postal bavarski ----------------jTrockij, je po zmagi zložil triuui-
govjeti bodo raatli in padali, to- f^'0 P™"«* ki P« nima pesmi*, da delavec a puško ostane. ke vrednosti.
. ___- | Bavarski položaj je danes ne.
ZANIMIVA SLIKA REVOLU *otov- *«*tuv nlikovit. Spartsška
CIONARNE NEMČIJE.
I je iii člauiee, da se udeleže te seje. — . . M in kg Aleš.
Berlin. 24. apr. — (Poroča Ben llecht).. Slika današnje Nemčije
na rami
.... . rr ,.......... t-......— i.....-.arskem,
! na, ako ko jo zasačili nu plesu, ni . yj1<1(,
1 kaj je pa vae dovoljeno pod pro-
itekcijo ''gospodovega" plašča
mm'». saicrr jc irn»n rt-aiia. i/i» ne i	.	. .	.	. >•" <«•;.,
bo pofcin kakega ittpolrjhnega P;'Vt«lano'plesati elaniean. te dru- jp ^ ^^ H ^ „
pregovarjanja, radi tega poziv-; »J vw,Uh ^ Wl" flk°J	\ kci potoval po Bavt
»inherškcin, Saksonskem in v i
vlada lahko pade in Noskovu mada mogoče pomete z vsemi vjeti iia Bavarskem, toda naj se 4go<H, kar hoče. eno ostane iu to je delavec a puško. Ako Ame-ri-ka misli." da je sovjetsko giba-nje v Nemčiji izbruh licenairaue.
Kenoaha, Wia. - V tukajšnji I**" -T VHe- dru&° «* »,n
naselbini še dosti napredujemo nu društvenem polju. Na zadnji red-
ne brigajo.
V predpustneui času ni bilo no-
ni društveni seji društva 'Ilirije'! V»rok*v	!,u" ,U
št. :w SNIM. se je uatanovila ^ M1,no lM*(''a^J|f zgubili vae upa-društvena knjižnica. Ta korak je ker postajajo vsa dekleta po-
Poročevalec.
treba pozdraviti in ukreniti bi se moralo že prej ka jtakega. Kajti človek ni nikdar dovolj izobražen. Vsakdo potrebuje izobrazbe in po sebno še delavec.
Kakor ima vsaku dobra stvar avoje naaprutnike, tako imamo. ... . „	,,
tukaj nekaj takih rojakov, kateri ^ dmna 11 far<' 1 Kll,fi('c' ,h'Vft
božue iu svete.
Oreat Falls, Mont. ~ V tukaj-^nji naselbini jc umrla Članiea društva "Narodni Bratje" št. •2(r2 SNIM rojakinja Aunie, Pa-
fH)l<rajiiiali ol) Heni. sem videl kHiiinflirtiia, se nevarno Uto čokate kmete s puškami na ra- Xe ,)0ui Pel s,UVe *>oljževikoiU( mah — raztrgane delavce iz to-|N,,ltt vi(Iel seiil v Werlinu na last. varn, rudnikov in ntanjših dela v-1'* mizarje, zidarje in čevljar-uic. ki so valovili v velikih sku-;trebuhih aa 1>arika-piuah po ulicah Kssena, lfagcna.!,,<nni' ograjenimi iz lesenih zabo-< bdiKburga in »lonnkova mrkih i^' in ^knjenih konj. Opazoval pogledov iii vzravnane postave s S4M'1 kako «o se plazili p0 stre-] puškami ua ramah. V Monako- ha.h in <Vl>e,i za dimniki: k puška veni Je delavec s puško guKpOibr, Ivi(Jel mrke ru-(ios]>A<lur jc na ulief, v glusov
i4i|, darje v Rubru iu ua We*tfulskein
mislijo, da ho vzeli v reut vso modrost iu izobrazbo celega sveta. Zabavljajo črez ukrep zadnje
ško. Bolehala je že dalje časa na obistih in je bila v bolnišnici od 25. januarja. Umrla jc 18. aprilu
V	minulem januarju je bilo v Chicagu umorjenih 73 oaeb. 57 o«eb je bilo ustreljenih, dve »te bili pobiti na »mit, ena zabodena z nožem, dve sta se zadušili vsled plina, ki so ga drugi odprli, avtomobili so povozili sedem oseb in fttiri ženske so umrle za nepostavnimi operacijami. Vrhutega smo imeli deset bombnih eksplozij, 403 vlome, 151 cestnih ropov in 414 tatvin. Vsega skupaj je bilo izvršenih samo v januarju 1064 zločinov v Chicagu.
V	februarju je bilo 1040 zločinov, med katerimi je 20 umorov, 417 vlomov, 191 cestnih ropov in 319 tatvin. V prvi polovici marca je bilo 36 umorov, 362 vlomov in 189 cestnih ropov.
To je statistika iz urada policijskega šefa, ki so jo objavili dnevni listi. Pravzaprav ni U) nič novega za velika mesta, kakor je Chicago. Vsak dan čitamo v listih o umorih, ropih in drugih zločinih, toda nihče se ne zmeni; morda bi se Čudili, če bi kateri dan ne čitali kaj takega. Bedak bi bil, kdor bi zaradi tega rekel, da je Chicago
"zločinsko mesto".	,
Kdor je za napredek društva in klonili pokojnici v zadnji spomin.
Recimo pa, da je kje v Ameriki časnikarska agentura, snim. hc bo strinjal z zaključkom Pogreb se je vršil 20. aprila t. 1.
ki se ne bi bavila Z ničemur drugim, kakor da bi zbirala zadnje društvene sej«. Kdor na-j Vri nagrobnem govoru, katere-
vesti o sumih umorih in drugih zločinih v Chicagu in jih"	o^moati, ga je imel predsednik društvu
^	B	® 4 'mu pa društvo ne more pomagati. I "Narodni bratje m ostalo nobe-
Poročevalec. no oko suho .
---V 'imenu društva "Narodni
Chisholm, Minn. — Ne vem kaj bratje" se najlepše zahvaljujem
seje. Opozarjam rojake, kateri ste t. 1. ob sedmi uri zvečer v starosti zu stvar, da sc ne ustrašite nekaj,I*. T"kaJ »punta so-kričačev, katerim ui nobena stvar Pr»K» 1,1 (lv«' h,'erkl v	0
po volji.	9 k>t-
Nadalje jc bilo tudi sklenjeno. Pokojniea je bila vetanovnica da «e društvene seje vrše od ae-j<!rii»tva "Zavedne Slovenek', st. duj naprej v prostorih B. Jlabse «4 SNIM v Bear Creek, Mont lu. Kujti v stari dvorani ni iiiloll'" katerem društvu je Inla več-mog(H*c več obdržavati društvenih' "dbnrniea. Nato je prestopi-sej, ker je bila premajhna iu t udi Ik društvu "Narodni bratje", mokru. Lastnik dvorane, v kateri;št. 202 SNIM, katerega društva jc bomo sedaj zborovali, je pa ob-j M« zvesta in agilna članica do enem tudi društveni član kakor.«vojc smrti, tudi soproga. Poleg tega imamo. Bil« J<' ^lo napredna in pri-pa še več drugih ugodnosti in1 ljubljena pri vseh rojakih, kateri smo tudi sigurni ,da bomo lahko so jo poznali. To sc jc pokazalo stalno zborovali v njegovih pro-jua dim pogreba, katerega so se u-storih, ker je celo poslopje njego- deležili vsi, tukajšnji rojaki iu va last.	| mnogoštevilni venci, katere so po-
pošiljala redno recimo v Rusijo. In če bi bila ta agentura tako hudobna, da bi vestno beležila zločine, ki se dnevno vi-fte po vseh drugih mestih Amerike in ako bi zraven tudi natančno poročala, kako včasi v Texasu ali Alabami se-žgejo kakšnega zarti6rca živega na ulici — kakšno sliko bi si ruski čitatelj napravil o Ameriki? In če bi poročevalec nalašč zamolčal vse, kar je dobrega v Ameriki in javljal samo o. zločinih in zločinih, kakor se dogajajo po vrsti, ali si ne bi čitatelj, ki je oddaljen 10,000 milj od nas, hitro naredil kratko sodbo: "To je dežela samih zločinov". Bila bi gorostasna laž — toda kdo bi mu zameril?
Soviniatične demonstracije v Rimu. — Komaj je prišla VVilsonova izjava z ozirom na Reko in Dalmacijo v javnost, takoj so imperijalisti iz Rima brzojavili v svet, da se vrše v Rimu velike protestne demonstracije in da so poslaništva Združenih držav, Francije in Velike Bii. | ki nam kažejo kaj ae vse lahko do tanije zastražena.	wit'i "ko j7lMt!VH,v° dobro ?r:
J	1 gaulziraiio. Ako jc pa ueorganim-
je vzrok, da so dopisi, tako redki! vsem rojakom, kuteri so se udele-iz naselbin v železnem okrožju.,žili pogrebu pokojne sestre. So-NajbrŽe bo vzrok neznosno trfl- progrt pokojne sestre in sirotama Ijenje ,katerega moramo prenaša-! pa moje najiskrenejše Hožalje . ti v podzemeljskih rudokopih.	John Ponikvar, tuj.
Marsikdo se že vprašuje, kedaj Im---
konce tega ..trpljenja, kedaj bomo; LISTNICA UREDNIŠTVA, dosegli svoje pravice.	' |	L
Da, tovariši, dosegli bi jih že A. M., Lorain, O. — (Vancee P. luliko ,ako bi bili nekoliko bolj (iarvan.
složni iu ne imeli toliko za viol i Albin Meisgeier, Anaconda, drug od drugega.	Mont. — Naui je neznan vzrok,
Organizirati se je treba stro-j zakaj' dn je pošta vrnila vaša pi-kovno iu politično, ne ja zabav- *ma nuslovljcnu na Kranjsko.
hotelih, kjer se je nekoč bavarska elita norčevala iz priprostih ljudi iu v pulučah nekdunjih vin da rje v, ki so z visokega prezirljivo gleduli na navuduo maso. Polit ična groteska je izginilu, ideja listov ni več in kavurniški |>es-lliki so se udrli v tla. Motorni vozovi, poltii oln>i;pž&uili delavcev, so prizor v Monakoveni podnevi in ponoči.
Zjutraj, čiiii se naredi (lun, vidiš nu vsakem vogalu "sovjetske parlamente" — gruče delavcev in kmetov, ki se pogovarjajo in debatirajo in debatirajo; zraven' njih ali v ozadju stoje njihoVe že ne iu otroci in poNlušujo vsak delavce iu kmet v gruči i-tna puško nu rami. V zraku se pokaže croplan in z njega padu-jo majhni oblački papirja — letakov protiboljfiev^ške propugan-de. Kmetje in delavcih na vogulih namerijo puške iu v drugem hipu odmeva pokanje z vseh ulic. — Nekaj dni se je dogujuk), du je tflajpazduj pridrvel po ulici avtomobil in skupiuu ljudi v njem je med divjem drvenjent streljala iz pušk na desno in levo. Nu ta ; nučin so proti revolucionarji sku-šnli napravili zmešnjavo in kaos. Sovjetska vlada je hitro /.uplenila vse avtomobile v mestu in ne-naduih napadov ni bilo več. — Potepi so prišle številne aretacije. Vozovi z rdečo gurdo so se vsak
s puškami v rokah. Psovke iu kl«.. t ve jih ne ustavijo in noben zakon jih ue ustavi. Kar se danes godi na Havarskem in v Ruliru. se bo godilo po vsej Nemčiji. Pri šlo je iu ostane — delavec s pu-ško iti delavska vlada.
Književnost.
Kakor vsako leto, tako je tttdi letos izdala "Jugoslovanska delavska tiskovna družba" lusjsko revijo "Proletarca."
Vsak zaveden delavec, kateri se zaveda svojega položaja, jr ve-Toda leten čitatelj vsake številke "Pro. Ictarco", kot slovenskega glasih jugoslovanske socialistične zveze. In vsak zaveden delavce je tudi naročnik in predplačnik tega lista.
Letošnja majska izdaja "Proletarca" sc pn še posebno odliku-kuje po svoji izvrstno izbrani vsebini. V nji najde t no dela Žc posameznih slovenskih pisateljev ter sotrudnikov. Med prvimi je seveda Ktbin Kristan..
Vsebina je sledeča: Proletari-jat, (slika); Majske misli, podu-četi članek: Ktbin Kristan: V megli, pesem; V dobi socijalnega somraka; Anton Gaspari: Njim. (pesem); Jugoslovanske skrbi; Jean Jaures, (slika); Vprašanje zu angleške kapitaliste; Fran ,M čns pojavili pred kakšno kavarbo | hreht: Pričakovanje; j»esem; I-ali hotelom, vojaki so izginiti Ako- vau Albreht: Begunci, (pesem); zi vrata in sc v par minutah vr- Vihar, (pesem); Robinson: Kxo-
nili s kakim preplašenim buržoa-zistoin, ki je nu vse nučirfe dokazoval, da je tudi on za sovjet. Vrgli so gu nn voz, ki je hitro izginil. V konfuziji se je parkrat zgodilo, du so bili aretirani tudi voditelji sovjet a in zopet izpuščeni. — Monukovski kolodvor je po-
brezštcviluo,
godili še čudeži iu da se doseže vse,
Komur je znano, kako se v Rimu prirede šovinistične j,,,,no' i,a m> Joaefe ničesar. Nobe-demonstracije, ne bo dobil sivega lasu radi njih v glavo. ,,imu 1,1 lrt,btt llliH,,ti'<ln He bodo V večnem mestu mrgoli "lazaronov", to je beračev, ljudi v človeških nižinah. Ti ljudje so pripravljeni vsak tre-
notek prirediti kakeršnokoli demonstracijo in za tistega, 1,1 vMvu ,,iin,jtl ?a,no boriti proti ki je mednje razdelil lire in "patakone".
Pred nekaj tedni so bile velike demonstracije in stav-|/i,l» (,a ,MMiu »»tirali delavce, ko-ke italijanskega delavstva v Rimu in Milanu. To delav.|Mk::^^	' ,
stvo je demonstriralo proti imperijalistični politiki sedtfnje italijanske vlade in o teh demonstracijah in njih namenih so italijanski imperijalisti prav malo poročali v svet.
Organizirano italijansko delavstvo je sklenilo, da dne prvega maja priredi po vseh industrijalnih mestih shode in pohode. Tudi o tem sklepu imperijalisti prav malo -poročajo javnosti.
Ijati in kričati naokrog. Steni se {Informacije, kuk,o nasloviti pi- ,j0|„.n velikemu taborišču Na tišina za stari kraj smo dobili od S()-(, lll()j;Uihf *(MlKk in ottH)k
poštnega ravnuteljslva. Paktičuo|lam!<nj s 4-uiallli jM prtljagami, ki obstoji poštna zveza po doseduj i('.«kujo nu odlufd iz mesta, toda ■ "-1 inloriuucijah eiliito lir v|akov ,,;
ne doseže niČtuar. \'zgb«»lov imamo
ošlih
Londonn. Od
za stari km j via Unidou -— Zagreb iu nekateri pu direktno
vsemu temu pa ni bilo v mestu. Okna na prodali iso bilu pobitu iu uiti
brez boja in brez organizacije- itzcrln.id ali pa vin Krn.ice in |>||o {)htmM M { N sokdo luliko izprevidi, du we de- u\ P,H,"a ,,l,a <i.osedaj sc vr-	yn rt,(1 Xa u)ir.nj
vutsko in potom limimnm, on lv|ju|,
tukaj so večinoma naslovili pisma!
J	1 •nereda
jaluieah niso bilu vin I	i - •	.. . . .
cnegu slučaju ropu uli tatvina ni
so d(»brii uih vogalih, stenah in plotovih so bili naMti
neniu sovražniku, ampak proti	- ----------I plukati, ki so luiznanjali. daje
brezštevilnim, kuteri vsi so zagro-|OAKY NI ZADOVOLJEN Z OD-jdelnvaka vlatla pričela z inven-
KLONITVIJO CEN PO 2E- 11 ar jem prodnjnlnic iu da so v kle-LEZNI6KEM RAVNATE- j tfh buržoazije našli velike skrite Organizlrajmo se iu delujmoj LJU. zabige živil, ki so zaplenjena in roka v roki in naš položaj se bo	- ------------|>0do razdeljena med delavsko
dus, (slika; Ivan Molek: Oz reko; Nikolaj Lenin, (slika); nepremišljene prepovedi; Frank Petnč: SocijslistiČna propaganda in maksimalni program; profesor liomonosov, (slika); Anton (laspari: Ranjenec, (pesem1: Oton Zupančič1: Otroci molijo, f pršem); Vzajemnost človeštva; Slov. delav. podporna zveza; -I . Z.; (liarles Vldrae: Doka*; Mujniški spomini starega rudarja; Utrinki.
Vriporočunio vsem našim čita-tcljem, fla se tiaro če na to mnjui-ško revijo" Proletjiren". Stane suiiio deset centov posnincznn fite-vilkn. Sii«er je pn vredna več. Na roča se pri tajnikih krajevnih s<»-cijallstlSiilh klubov uli pa pri u pravništvu "JProletarea", 36M W. 26 St. Chicago, 111.
Dela tel, naročajte se na delavske časopise. Izobražujte se.
Fascimile in imperijalistična propaganda. — "Chicago Tribune" z dne 25. aprila t. 1. je prinesla fascimile v italijanščini iz "Vola (iazette", ki predstavlja povelje avstro-ogrskega mornariškega poveljništva, ki je tvorilo oddelek v bivšem avstro-ogrskem ministrstvu.
takoj izpremeuil. Povedati moramo glasno naše zahteve, ker ue zahtevamo druzega, kol anino pravice, do katerih je upravičen vsak svobodoljuben človek.
Dclavufci prijatelj.
UMOBOLNICA JE DRUGI ŽEN S KI IŽftASKALA OCl
Pittaburgh, Pa. — V mest nem
Hoboken, N. J. Klbci t (lar.v. j ljudstvo. Monakovsku buržoazija preil.sednik l uitcd States Steel i ne skomizguje več z ranami, češ:
korporneije, jc govoril pred del j Saj ne bo dolgo trajalo. Dokler je I domu v Mayviewu se je odigral niča rji, da ui zadovoljen z želez j ob času prve socialistične sovjet- žalosten dogodek, ki je prišel v niškiui ravnateljem HinestMii, kijske vlade vojaška garnlzija čuva javnost šele zdaj, ko je bila mest jv
so
niški
vse naselbine letošnje leto tolikoleene. da '»i bilo ............ leles- spuntulu m razgb^ila, da je aov	odškodnina aa kl Jils j«
"srečne", da so dobili deluvei ne- uieiiiu. Navedel je. koliko so ž«- jetaka republika padla. Tistega neka umobolnica izpraskala nje-koliko neprostovoljnih in brea- lezuice lani imele dohodkov dne je buržoazija prilezla iz vseh go v i soprogi, plačilih počitnie. V tej naselbl- prevažanja jekla.	kotov ua ulicc, zataknila je prste RezolueHi je priložena zaprisi
nI Imamo vsak teden dva ali iri praznike. tlos|NHlarji tukajšnjih
Thomas ,W Va. - - Menda
iisklm ravnateljem Hinescm, ki.ske vlade vojaška garnlzija čuva Javnost šele zdaj, ko je bila mest c odklonil cene za jeklo, češ, dsja mesto, sc je zgodilo natančno. • nemu svetu predložena rezoluei o previsoke. Dejal je. če bi želez- kakor je govorila buržoazija. ju, da se izplača John Koreniču. liški ravnatelj sprejel ponujane tJufnizija se jc pri prvi priliki stanujočeuiu nn Ohijski cesti.
prcmogoko|>ov javkajo ,da ue mo rejo dobiti naročil za premog.
I Vet I vsem konstatiramo, tla tri dni pred sklenjenim brezposelnih delavcev sc tudi tu
I no
pa
eijn
Izjav il je. da tisti sodijo nnpae-i/ft telovnik in se smejala, češ: A-Jžena izjava, ki pravi, da je prišla , ki mislijo, tla se dežela bliža VMm	povedali f Ampak umobolnice v sobo, v kateri jc le
niki in da nastane demoraliza- '»uržoazija je prezrla velik fa'tt; žaln njegova sofirogu. ko so l»il»
premirjem ni imelo bivše avstro-ogrsko ministrstvo prav knjJ1™!1 Z** r,n,,ii 1IT ia če ^	J
•Ai	. i	. •» . ...	, , . 1 svetujem nikomur, da bi min pri- J"* J' rw« predsi
nic ukazovati, kor je lula Jugoslavija y.e proklamirana. ,ielom ,ker je istega nemo ,Priporočil železniški
v industriji. Neki delničar je vprašal Oary-
seduik \Vilson »čil železniški bližnji nai«elblul|nnialon s\,,J(, odločbo iii nuj
upravi, in
(Kizabila je. du v Nemčiji še eksi- druge bolnice pri oblo, bolniška
stirn velika armada, ki se jr JMi'i	strežnica pa v kuhinji, in s«- vr
z vitem svatom —	gin nn njegovo soprogo, t irtobol
armada delavcev, ki *e je sicer	uica ji je zasadila nohte v oči in
\mila v civilno življenje, toda	jih izkopola. Korcnie izjavlja, da
/na. Iidaj jf treba zopet prijeti	hc je njegova soproga le sačasli«
avstm-iijriflka država pa sploh razkosana. Vovelja bivšega «•»•"«• dobiti. \
a\>tro-(igrskegn ministrstva so imela takrat tak učinek, l^via s»i ssprli en premogokop.!*1, enkrat uvuftuje z ozirom jm ee
l»l.,.. /.. .. .: i,...> .. t...	' l'a*li »Vsa ,nd je neznano.	j«'klo. Oary je islgovoril, du
KHK(M rr pes In ;t V lUlto.	i	.. .	h., . i:	i i • - • .
1 Prrmogarji v tukajšnji naindlil-',HMh r',Ml' n«'«^ »««ln (lospodje su |>t i ti tn fascimiltl napravili majhno ni mio rsl organizirani v i:. M «fr,l*li|l,nega »MllM.ra opuščen, toda
zmoto, ki pa dokazujr, da jt« mahinacija, ki je bila ifcvr- Ameiiea. Tmia premogokopne
•veda tu denda odgovoru" knvw
i •	i .	....	—	. .. -	-	----- — „---- — j«- na konce, Biivarsks bela garda je i nem domn da nevarne uinobolni
ga. kt e:i p s,,»sal tn |.m..IhM1 n Pola (oaettr, ne pa ori-	• •»«•. I»ravlt pred vel leti 4e enekela eksletlniti Rdete gat
gibal |..,n,-1jj, Iii\-»rjj;;i uv^tio-ogi-Hkfga mornarllkfff« po-!k<i*j	i]* Platni H po pet .m| ato na navadne del da di n«Ji i/ samih delav
podjetniki	p,si pi*.> ,H,godlH, , ni,,..,., d«»]niš, j.j., s, e, v in kmetov bi \ šib vojakov. Kupite sadolteios svobode in
M "Ju	ilsplaca več. i k i imajo v rokah ne le Monako
znioto, ki pa dokazuje, da je mahinacija, ki je bila |gvr- Ameriea. Toda premogokopne "P"« ,,,, M> l,,,,h
sen« Z namenom. Voveljništvu bivše avstro-ogrske mor-	nočejo priznati te organi Delničarji so holeli M \e.
t.,.ii....	. . i:.	, , ,	,	i/aelje. Lansko leto *e je nekdo di Inedrti. kako bo / divi<
na .ee je izdajali vsa povelja v nemščini tn prav nobenega|ll<|lj4Ja, u	^ ^ ^ ^^ ^ ^
v italiisnscini. 1 o je dokitz, da je fas<-imile original tiste- družba priznala to organizacijo, skliceval na izjavo, ki jo
/a puško in ne proda *e vsakomur. kdor plača več Drugi dan so delavci premagali vojaško varuizijo in vpoMtavili sovjetsko republiko in spremenili voditelje. N eni »sini noči ho privalovili de-
•ia baje I a v mest nem domu. * «voji izjavi pravi, da je tragedi jo |Hiv/ročila nepaŽnja od str«"' uradnikov v mestnem domu. ne zahteva, kako visoka naj 1m» odškodnina, ampak pre|luš<*»
vel|inšt\u.
lavei iu kmetje iz okolire Monn- mest nem n svetu, ds jo določi.
tn proillevotueUe >r bilo budite wi res razmere v nn *'
m domu.
hodijo okoli brez nadzorstva
Kupite zadolžnioe
NOVICEK JUGOSLAVIJE.
pereče vprašanje o vre. PE DNOSTI NAfiEOA DENARJA.
Y*i časopisi bavijo z vpraša
«yojo domačo lesno trgovino. Po
ljubljanskem prijatelju p« seu. :
zvedel. dn hoče Ljubljana ustanoviti talu, šolo in zojiet v Ljuhlju.' K Ali ima tak načrt kuj smisla?! Gozdarska šola mora biti blizu' J velikih gozdov in lesne Mustri Vsega lega ,,n Ljubljana ni
ORLAJftK) BAPA0EN PRED ODHODOM IZ PARIZA
'N.iUJ^ranj« « »tianU
reši še tu tedeiu predno pridejo , Neuiei v VersailU*. Zadnje dni je , bilo slišati več groženj iz japon-
,-- ■.< |.„ iguijjjana m	.	, . 7 V . '.....
"ia. \ Dravski dolini bi bilu tal a	K" M> 1 lu daponei za-
šola kukor nalašč. Prostora tu,'||	^	kuifcrenco, če ne ilobe 'nc bo treba dolgo iskali. Ivo .
a v a.
> • •	v — —	uoikii iftivMii. iyo se UO- ••	,
Vsi časopisi se buvijo z vpraša (lo graščinska ,JOS,.NlVa nujMsli|u AoiiCerfiieni odbor za gospo-ujeifl, kaj j^ z vojnim posojilom. L,a s, ||aj M ])r	• M »rake zadeve je včeraj zaključil.
Veiuika Avstrija se krčevito bra- |u, Vilež. llatisampapher Sebe, , Ke	<V1,i iu ,>o1j"ki s,a,ni
d prevzeti nn lastno ramo hre-jbanm itd. izbere najprimernejša >ponuu,m,,i	preuiogar.
katero je kopičila 4 letu, ne	2ah,(.viv da'nuni dež. hi ' °k°1,S V Tc*,,,M'nu' V "krovno
, bi pomislila, da gu ho pozneje v[ai|a čimprej ustanovi zoleljeno	točka, ki »e gln-
žko utrniti. Ona se hoče nu U gozdarsko šolo v Dravski dolini.;0, " l,,,,ra bl,i P°*ot,ho raUfiei.
Dravski dolini. » Smo si menda mi slovenski. »
u, prevzeti me.
,{a Iti poiui
težko JiOsH	......
„li oni «a*iu iznebiti večjega de Tolik«. .
v„jno-posojilničiiega dolga I Štajerci v stoletnem ^narodnem ,'ci. *aj no drugi narodi vojne |)oju zllH|už|li( lla Lju,,,jimu ,,„ mvno toliko krivi kakor jui. Ne hm i,lie)a	nj| /a |mSe ^
upošteva pa. da je vendar ona bi- j»roti 111inu.llU( VM>	^
Jzi tinta, ki J« vsled svojega izra- pospravili v Ljubljano, pa naj /Jto pruskega duha priganjala - -dli/.vke ilrbge narode k podpis >-vanju vojnega posojila. Knz.Mi problemi se razmottivajo po časopisih glede rešitve tega zolo kočljivega vprašanja. Najzuačll-
V trm članku povdarja generalni tajnik prve avstrijski* lira-nilniee dr. Paul Sclnvartz, da je potreba proti govoru čehoslova-! Škeft« itooblaštonea Ha Dunaju |
•jubljau
s [odločneje ugovarjamo!
Se eno! Opažamo, tla hočejo gospodje pri dež. vladi na vsa boljša mesta, bodisi uradniška, ali kak druga, spraviti ruviri Ljubljančane. Goriški koroški in
za-delaj-
zoveta: ]>opolna ct korupcija
»'"•V"""" »	"	-	MJIUIIJOIIUHIV, vini ir>l\l Mil IINKJ
nejši je pa "članek, ki ga je priue štajerski Slovenci >c čudimo sla "Preša" dne ti- marea 1910. | postavljene. Gospodje, ne del it. I«, pod napisom: "Potre- le tegn! liojte sc dveh vragov, I,a »ostrifikaeije (popisa) vojne- S(. 7(0vcta: popolno centralimie m posojila."	i t z -korupcija.
rana v vaeh prizadetih državah > šestdesetih dneh od datumu, ko je podpisana. Ako bo torej po. godba podpisana 15. maja, stopi v veljavo 15. julija.
Italijanski kralj podpira Orlanda.
Pariz, 25. apr. — Kralj Viktor Kiiuniuel je brzojavil včeraj Or-ItiiidU, tla sc strinja z njegovim stališčem iu da naj ne odneha od vseh zahtev Italije.
NAŠE SEVERNE MEJE.
Zagreb. 1.1. inar.a. Iz Pariza jc »toftta vesela vest,
p" i'	--------"	-	" ' ■ »• • III imi j v MUHIU i i n .« i * "t t
Tuiarju. lakoj ugovarjati, ker 1t» j Ua je pododsek ki j«- izdeloval nune gre, da bi drugi narodi, kate- črte in predloge za nit jo med ri so iz vojnih posojil vsled nakopa živeža, izplačali raznili podpor itd. vlekli dobiček, sc kar krulkomalo odpovedali plačilu tega dolga. Uu zahteva, da se utoni tuko.j uvesti v Nemški Avstriji popis vojnega posojila, kolikor se j/a taiu nahaja in tudi le samo tiste svo:e, katere so podpisali državljani Nemške Avstrije, da se na ia način izločijo vsa druga vojna posojila ter odkloni njih prevzet je.
Xa ta način nt* hoče Nunska Avstrija itn našo škodo otresti jilačUs vojnih posojil. Cc bi sc tojj<uV predlog izvedlo, sledil bi na vsak način | polom za lastnike vojnih posojil.
Po našem mnenju moramo mi to nakano odločno zahrnniti. To iijilmvo žugatije inoruiuo smatrati ž<* kot dovršeno dejstvo ter tn
Nemško- Avstrijti, Ogrsko iu Jugoslavijo, dokončal dne II. marca popoldne svoje delo. Meje na Koroškem iu Štajerskem Icr Ogrsko so določene tako. kakor sta predlagala koroški iu štajerski slovenski Narodni svet. Velika zasluga za tak velik zgodovinski uspeh gre <lr. Kovnčiču, tir Slavičti iu pu Inženirju Mačkov sekti, ki so podrobne načrte izdelali zelo natančno in z veliko preciznost jo. Z vso • gotovostjo pričakujejo naši zastopniki, da Im l«» tudi plenim mirovne konferenee sprejel odse-
Anglesko delavstvo podpira Wil-sina.
London, 25. npr. Voditelji ntrafisaeija '»rganltiraiiega delavstva v Angliji so včeraj poslali brzojavko predsedniku \Vilsonn. v kateri mu čestitajo ua njegovem odločnem vztrajanju pri njegovih točkah. Hrzojtivka lina tiuli sledeče besede: "Italijanski delavtd se bodo gotovo pridružili mednarodnemu dvlavslvu v podpiranju Vašega programa."
llrzojavko so podpisali Arthur (lendersou, Robert "Smilie, voditelj rudarjev, James Henr.v Tlio-mas in Sidncv Webb.
ZA DELAVCE IN JALCE.
DELODA
Poziv začasne delavske rov aluice zoper nezgode v
zava-
Lju'i-
j MFV UIUIV« ""J" '	^	"
koj vsa v naši (lrlavi .nahajajoča |jiMj podjetnikom gletle vplačila sc vojna posojila ali tudi nostri	-	v- .»..ii..miki itn
Mnenje angleškega in francoskega časopisja.
London, ,26, apr. — Vsi včerajšnji večerni listi so prinesli simpatične komentarje k VVilsonovi izjavi in obsojajo prelom Italije z mirovno konferenco. "\Vest-minster Gazettc" pravi, da je Italija šla preko londonske ]io-godbe ne samo s tem, tla zahteva lleko, temveč tudi na1 Tirolskem in v drugih krajih je vzela več, kot ji pa določa pogodba. "Maiu e h iist o r Guardiun'' piše. da je \Vilson zopet pokazal, da se ue pusti 'bluffati. Kar Wilaon reče. to tudi stori. Kdini "Keveulng .Globe," ki je že dolgo časa prtuti
...	(IlOllf, l»l ,|C Al
zavarovalnin. Vsi podjetniki na U|r|lM<milf pravit d- j0 a,neriški
, -	. .	..	....................- ,	....	, M ICMIIIII. |
fleirati (t. j. podpisati) ali pa ozemlju države SI IS, ki so bili po-j	/ftVZ<>1 nel|l0g0(^ h1u skufiii na ta ali oni način spni- |)r(lj (-.|a„i delavskih zuvarovalnie
viti preko meje, sicer bi nas w|-j/<opcP nczgotlc v Grodeu nji Tr-1	,,ariy 2f) opr ].'raneosUo ča
dela velika nesreča. V obče sli- s)u poživljajo, do takoj vpla-1	• • ■
>.:____ ____: ____ .1 — l.! .....I .. ..)..!<« I*	.	I...I...M Im-li t,'	' *' '
si m o pri nas, da l)i rad vsakdo j0 vs<. /aostaIc. kakor mdi te prodal vojno posojilo za v*®'*0 i koče zavarovalnine za drugo po
eeno. Tega pa zopet ne smemo i" 'i«tj«' Ifis, ne moremo priporočati, kajti w, •• -leiu bi izgubili ne le posamezniki, temveč tudi drŽava ogromne te, ker / vojnim posojilom se da nes olieijelno ne kupčuje. Za ta kozvano tihotapsko trženje so pa |,|ja„i položnici •Joločetic tako nizke svote, tla lit
likor jih niso vpla
sopisje je razdeljeno. Konzervativni listi podpirajo Italijo in kri-lizlrnjti Wilsona. SoriaMatlČid listi pa zadovoljno omenjajo, da
DELAVCfeVA USODA,
Steubenville, O. - CUrlei Nu
reu jo v tovarni t.s llell Iron koutpsuije nia/.al stroj, ko je nanj padel železen čok, ki je tehtal 2 -tNHI funtov, iu ga nu m ca t V ubil.
DOU)OBE ZA OLAJŠEVANJE
TRGOVINE Z INOZEMSTVOM SO IZDANE
New Tork, N. Y. - Zvezni re-/ervni odbor je izdal določile, po katerih jc trgovina s t u je aem-stvom olajšana. I*\*eta je Nemčija. Trgovina se vrši izključno le skozi "Ameriško odpomožtto upravo" (American relief adiui-nUtrution), 1'prava se pteduži ži-vešnili zalog, ki jih ima v Kvropi kot. izlueiijcvuluo sredstvo.
Denar sv lahko položi na banki, pri ckfpresnth družbah, parobrod itih agent ursh in. drugih trgovcih, ki tržijo z inozeiustvoig. Živež bo prodan v deželi, za katero je lul položen denar, ki ae preračuni nn vrednost oudutiicga denarja.
Ta odredba iu olajšavi* *e tičejo
sledečih dežel: Poljske. Srbije,
Ituuiunske. Vinske, ('Vhoslovnkijo,
Jugoslavije, Nemške Avstrije,
Itolgarljc iu Turčije. /
ROPARJI SO SPELJALI ZDRAVNIKA NA LED.
Chicago, m. Dr Harlan traak jc (loliil lioiltičl pozi\, lla sc lieuiu doma potili k ženski na Le\ing-touski cesti, ki potrebuje nujno pomoči.
Kti se je zdravnik bližal hiši, ata ga pozdravila dva neznancu z običajnim roparskim pozdravom 'Roke kvišku!"
Zdravnik jc dejal, du naj gresta v pekel iu pričel je klicati nu |Hinioč. Neznancu sta zbežala, zdravnik jc pa obdržal denar lul diamant uo iglo. Iskul je ni rs. .Me llridge, ki jc pa seveda ni mogel ji najti. Poziv k bolnici je bil najfiTžj oddan otl roparjev, ki so imeli namen oropati zdravnika.»Da toio-vujem ni ptieročil naklep, se ima zdravnik zahvaliti svoji odločnosti iu pričujofiriosti duha.
DESETLETEN DEOEK ŽRTEV NESPAMETNE IORE
Denver, Colo. IU in 11-letni dečki ho ktijmli prekop, ko se je naenkrat podrle strehu umi njimi in pokopala tri dečke pod sabo. 10-letni John SchliO se j« zadušil, II letnega Henry ltelslieeka so potegnili nezavest nega iz prekopa in H-letni Klim it Schlitt je komaj ušel sini t i. RJberta, ki je tettl naj
SUfttski Nirodn
PiJ>»»* I iLiiii
rviptrni jcunoti
glavni stani M9B7-Š9 so. lawndalb AVt.. chicago, ILLINOIS
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922.
Isvriovalni odbor.
UTMAVNI -
racnaaONIKi VS«m CMjkar, soav-so aa.	An. Cktm** m
roaeMnoapNiKi a-.u. ht*»\, a« »♦«. c——s*ra. e. tajnik« mm VHaW, BTOO k.	A V«, Cklc,., Ut
tajnik aOLNIŠKKCA OOOKLKAi e.ui Btrrt. HM« S»	«, CU*m*
BLAKAJNIKi Aataa j. thuvn. km i, CInt* IU.
UHlAVtTBU OLASILAi rtUa UeOUut. aoST-Sa Sa. UvaS^a Cklm« ■
roaoTNi ooaaa. asi, e»wa>m. ea.
«N Hv m MMIW4 IK ara, a*rwu«. oat» Smioimb,
BOLNIŠKI _______
oaagDNja okaolia. ra»i b«iw,	assr-oo a^ l»w»«»w m. csu*««,«
VJHOONO onoliai R»MI PUt«r**S, a« asa. Brlla»>Sb.
Aataa (USIAA, Oaa ra. IUt^ 9%.	.1 fš
ZATADNO oKaollBi krnim l**Ur. Bm 104, Ov«m, IUh. M
Ln Kvkar, Bm S40, OIIS«rV MtMk, m Miaint<
Nadzorni odbor. Man e.aiaiaa, isais »tela a,., tan.^
JaMS aaAriMI, 4IS ptorm SC, IntOk. MSm. Jaa. BUU. aioi at Ctelr An.. Ctevatea* OBte.
Tiakovni odbor« o M>m
KDKUŽITVKNI OOaffll
raanaanNdti hui am, aia« aa. cnvnra a«. csima«, ia
Jata Trtelj,	J—- Skuh.
JaAk« Ovm.	Mmt US»«M.
VKHOVNI ZDBAVNlKi Dr. F. J. Km. SSOS Bi. Cte* An. Ctevate^. OBte. OOOOVOBMI untDNUC MPaOSVaTKMi i«0a Savtrtete.
eOZOai — Vaa temi »Oglata* te atvar«, U m tMa|a »i. Ia*rtenteaa» OS----
JaSaMa aplah. aaj m »dlllO* aa imImi Jaka VarOa»Wr, aOST-SO k. U»»aii K
aaj aa osAJaJa PmI Baraarja, tajate. MaUSaaa MSate.
• a« aaj »•*!)•* M. P««*-
1 piBaBWNIB aOHMI n ■ 1 a aaa aa	a ■	<m >W >
Val	aa «t »aratal ateaB m aaj aOlJate m aaatevi Jate Aateate«. Bm w,
iraSaatfatea Matavaaa* tOa* te <OteB vaa, Bar |a v ival
Vm ntoai prall araOaMtva atealte m aaj
Val teptal te teaol ■ flmsm* |ateata, aal m aaSBte aa aaatevi CStoMa. IU.
Pošiljitev denarja se spreiema za
Hrvatsko, Slavonijo9 Dalmacijo, Istro, Primorje in Kranjsko
B
s popolnim jamstvom
' . . letje \ Hoi.a«. ........'	Mt ,)H zadovoljno oinciijujo, tla "7, ~ " ... ,
r;č«ii še prejšnjim zavarovalnicam.	^ w||- ^ bliže vhoda, ao rije ečkl takoj
polom poštnega čekovnega urada	Populuire", |Mde*.ilH Is prnli.»ra. I cisbeckove
, svo. » I|s v I Ju 1)1 ju ui na čekovni ra -	^ ^^Iču/ga ,!ega kri- » ^ J«.^ ' '
je zahtevati |»ri zivii rova I niči, Ljubljana, Turja-
.......-----^ /n y j| ; <1 > (I ...........»
posameznik, ako se spremeni naša ^	4. ob enem z vplaei-
kronska veljavo v dinarsko, dobil ||0|n j,, V|,0slnti zavarovalnici lu-
l /.. uuko i." i,..i,:i, hwi .In I'UI <li. .. ' .... ... «;uin iti'isoc\ no do-
le za 1000 K. kakih HH) do i-'»0 tli narjev, torej malo več klikoi M»l'»li - nič!
Kakpr smo pa mi iz raznih bau enih krogov ppučeui, m* šc dolgo ne sme računati, da bi prišlo voj no posojilo na površje, ker 111 zanj nikakegu pokriljn. t'udiuit> torej .ako sc najde šc zavod. ^ j«- pripravljen prejemati voj
, .......t glasilo socialističnega levega nri-j 7	.	, «„^,,411
' ................ ,„,.1 ".liiiiriml !»<•«	U	J" JV 1,1'J""
r'v« L k0.vf.-r.,,,.. ....lil.il.jvi. i1'" '"» "" «» "-1""'«11- Wl> Jugoslovanom, piše: "Wilson je prijel za nož in odprl zelo bolečo rano. Holnik kriči, toda sčasoma se raiin zaceli in bolnik bo hvale žen zdravniku."
Vdi preračun za tisto prispevno t "Jho, za katero se jc vplačala za
I vnrovslnlna:	.
|»( /j v začasnega občega pokoj-'"iiiiiiskega zavoda /« uaiueščeitc v Ljubljani služboda julveiu g'«'«b' vplačevanj« ^varovalnm.^V<i HlužbiHlfljiilci na ozemlju	"
s,i bili poprej člani deželnih uradi,v občega pokojninskega za\'>-
ffllllll J' »ra«	............ I	»
yod zemljo. Vzelo je dvajset minut, preden so ga izkopali. Bil Je ,mrtev. Starši uaj potluče otroke, da so take igre aitutnonevarne.
PTIČEK SE JE UJEL.
Za vsa nadal|$a pojasnila plftitc na
John Nemeth State Bank
1597 Second Aie., New York, N. Y.
Razno.
NAPREDEK
"Prosvata" pil« sa blagostanja
ljudstva. Ako M atrinjaA i njeni ml idejami, podpiraj trrfovoe, kl oglašajo v Proevati — V aalogl imam vso sa vaakdsnja potrehlli-
Francoska vlada sprejela osem mi delavnik.
Pariz. — Senatu« zbornica je v
J J l «a a I JS a I JFI*	■	•» ( U I \ Mil' '	J	#
"i posojil«, ter obljublja za isto fi„ /a nameščenec v Gradcu m '1 ...... .. l(UUI	,,,-jj,.,. a« — — i
Splačati svoto, katera jc proti J,, s, s ,m„ poživljaj«, da takoj četrtek sprejela zakon za osem jk(|ur	im|i llrVirllW proda-;
tale premije. urni delavnik, katerega J«- ze.l	' ...u.tt-
Pittsbprgh, Pa. Policija je
imel« že dalj času lia sumu neke ___________
ga IIuit,v Rothlierga i/. Itrookl.v- no po smsrnl oenl. nn. da prinaša v mest« kokai.. iu i XNTON ZORNIH, druge Hrupe, kl jih prodaja lju j	U^^^m. Pa.
dem. ki ue morejo živeti, ne dn bi;	^
vživali te zdravju škodljive alru-— , pc. toda prijeli ga ui mogla nI ^rajCni VO)WA pOZOli
/smmj navedeni ceni dvr.km« ta--I v„,ača jo vse zaostale premije. urut .leiavniK K»te,eM U velika. Naša obča korist in na- k|(lil„r jih niso vplačali >* prejn- prej odobrila zbornica.
V stremljenje, da si ustvarimo jin, ^želnim uradom in dn m	,„u je ,,„„„,
/dravo podlago naše bodočnosti iU VHll,,rej redno vplačuj«jo me jFrandja pripravlja Čete sa	prWj|(|(. prUwm.
innelji ,,n tem, tlu se skusimo i z ' ,{.w zavarovalnine poleni pošt «aj.	.dolarjev, olhbe
.,.n„ nepokritega in skoraj nič! SIIS v Ljubljani ,m ^ Pariz........ L H u menit..	g a I, pgat, K«
1' c< 11 tega'na ni" od "stare Avstri- tfZZ' Zuu ^ ** /-S-"ega	silo .......................stranke Je ob j«
k iuttvezenega denarja v obliki	|M,kojilinskegn zavoda	vila v sredo protest proti kon
nanicščeuee v Ljubljani. Prtlošm-1 j,, zahtevati pri zavarovallii'1.
/ndolžnie, to pa brez odlašan j«, "icer nas prehitijo naši sovražni
'	% vili	•	ri J'	'	»
k'. Ki kljub temu, da ležijo unitV* 11JuLIjnim. Turjaški trg ni im tleh, hočejo še prizadeti |<1|(er, / v plačilom je obveslili Miirtn« nevarni sunek naši drža- |<0jninskl zavisi, /n katere me*.*-M	' katere liauieščenec jc
"Straža," 21. marca t. I.)
jee iu za
volaeolo zavarovalnino.
KAJ HOČE LJUBLJANA?
P »tn« čez Švico v Ameriko
"J n gosi »vi ji" am« i-Hali. ds naj g« provocrs
ki hoče |MH.lati pismo v A me rikn. fitišlje isto preko Svier v lla
— ...........
V Ameriko. Pininu ae n.tj prilog K /a atroške. Temu i»a«|»nrtuj«-časn. (iisredba ftvlcarske vlade, ti pre
<*entrir«uju vojaških čet okrog Pariza iu v drugih iuddstrijnlnih t lb središčih Kranetji*. ^ele so uniiie iijeiie proti delavskih prvoinaj skim demonstriicijiim. "L'Muma-tdle" pravi ,da delavci namera vajo ndino proslavili avoj dan lu miglaslti svoje zahteve In vlado V i bo odgovorna zs vsak nemir, ki
jales Strupov, se je policij« po služil« male zvijače. Odponlal« muje finglriilio brzojavko, d«
atrupii za p«r tboč rg je šel v tiaatav-lljMio pu^t. Ko je stopil iz vlaka, ho u« prijeli detektivi, ki Jih je Uoibl^rg amntral z« svoj« odje malce. Pri n j«-u« dobili z s ooo morfij« iu kokaina. Zvezni komisar Hoger Kito* g« j«' izročil
veleporoti.
NAZNANILO,
Večeru« šol« za Slovence ae od i pu* meseca linij«, zu liste, kaierl I želijo posiliti državljani, Ukor j t udi z« lisic, kl. SC želijo naučiti brali lu pimil v alovenskem lu «n-uleAkcm jeziku. Podučt-vaiije Mt bo t r»llo v uradni sobi v Hubard IVIomorial, 2ft20 South Lawndale Ave., Chicago, III. I Za voč pojiisidla se obrnite na sbdrči naslov t
J, J mhaukr,
2824 S Central Park Ava.
Chicago, III.
TelephoiKD Liivvudiile
Dravska dolina, 1-1. marea. vhš uvodni članek v "Straži
f dne 10
Marilnir" podpišem z obetha ro • iiiua Inteligeuti n« kmetih p'»»" »uo mi industrijalci, smo z začt. 'tcnjeui opazovsli že dilj
'4
Stavka godbenikov v MIlanu
Milan. Za<Ulji te«l««n mi štrnj ksll godbeniki v Milsnu. valed česar »>0 bile milanske eerkve o velikonočnih praznikih brez god In*.
Cenjenim rojakom nasnanbno, da «1 kupujem« vso Libertj Bon da ter Jih plsčujemo v gotovem dsnarju po dneruem KDHZI) * (njih vrednosti). Rojaki, katerim ja nemogoče priti osebno v nsl urad, naj puiljsjo avoja HONDK ir priporočenem pUmu (roglatri ranem), ker na drug naMn ml ni mo odgovorni v alu^aiu Izgubo po p«i#tnl aH drugi poliljatvl. -Pošljite na naalov s Kr. Johfl Bahorieh. IM Baka-POZOR ROJAKU	«r<0 Bldg . Pmabnrgh. Pa
^T^Zu^t^^v PomaiLO
----- Zi Oflaaa so odfovornl la ogla
levalet sasni Ml na sprejmemo do njih nobene odgovornosti Vsak
..."	...... tS kdor k«J kopi U oglaaov In 6o mu
nove posU^mjakl^ vreje-	- ^ ^ ^^ Vit.
i/ii niuniii »»'■■•, ,	»"i - -
nji okolici kakor tudi vsem ki potujejo in se v Chieagu vata-u jo ž.ellni naznaitl. da se preselim dne 3. maja. t. 1. v
POZOR ROJAKI!
Ali ate si kupili Dolnloe od Anior in.u tšmuaament A Theatra i o., ko m, aa Vam nodila po 91.m v«alia ...I kalurlb J« dsnos r®oa I u I nato kar Družba ae.laj vlaiteja i dilnlall^a I« ker »tem lliolblna vraitnoat raata in rataraj a»veiU al (lelnlre na morajo «*'»tl na oni rani, Torai ali booto *a eakall Ha koplU lieliore ko bo<l«Jo sa draftjo, na od la ej<« na Jutri ker boda »nogama pro. pOftiio nsroAlle 4a ilana« Rojake, ka Itfh so v bbllril PiHobarga, vaklSso ,|a al atvar unetno oglnlajo m prepil-(njo o vnem ta pojaanila plšita na
john bamoiucm, 120 nak««aM MUg , PiM.b-r.k, Pa

^■r«H|i,a vlada vse iirado, raviHl« ..	. .. .
in vn-jn p.„|j..,j„ n»r.-|..ll.-|.l l-.il.«-- H;*"'" ,'2 '><>
j -tM^iuji ? i.j.iMj-i. M.,.,',,.h v r T pr\ t vrsti za šob*.
Mi Polmrei nujno potrebujemo gw/,|ar*ke šide, ns ksterl hi P*'
•'Olali gojenei i/obraževi:tl v«ut i 4oliko v trgovskem ozp-u. da »'
lahko doma na Pohorju vodili
. m Hiti
»e me
[dati«rnlprt«. ra li če,sr pralen je
Ion nadaVI>«ni kr«j .
Pi«. Pr'
4 K
Kupit« zadolinico zmage.
svobode in
racijo, kegliA/e, blljardne ml»e in tudi spalne sobe na razpo-
loko. *
Dno tretjega maja ae vrši otvoritev novih prostorov in v*ak kateri me obišče v moji k izjavilo «t>'i» ** rtobi nekaj darila. J V ?i J*vojl k svojim. Se ullodno pri-1,1	roroVam vsem.
falaasd Ave., med Paullna in
Ashlnml ulico, Chicago, lil.
Japonci prianavajo, da ao ubili , 361 Korejcev,
\Vasbiitgion. D C Ja|»onsko
„ M Mm aaflfaM* -•»	a^rl|atel|B M l-SS* eM"-u ..tel 4.-. v
Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Boano
pilili poslaništvo j«- V Četrtek Izjavilo
j da n I rt
pomorili-ne lisoč« rejcev, kakor |Miri»ča «'aM>pUj« priaaava p«, da j« bilo ubitih in ranjenih "V> KorVjeev.
1000 KRON $80.00.
vuijli« Mf.oi* • Ut*H>m mm1m»"W la •*••!• ea
EMIL 11S S. Stlinihlp Tlckilt 1 Mon»y Eachange
Iti ae<OWf» AVS
I II«« k* t* »«I|
M
msw voaa. n
*>«tJ*Mi L l*4>l

<Mi
< 'MM M C O
i Z ognjem in mečem.
ZGODOVINSKI ROMAM, Poljaki spisal 8ienldewiwi«a. — Poslovenil ;
Podravskl
Nadaljevanje. >
" Nesel M in um knezov ukaz," je dejal gospod Kušelj; „ko ga je prebil al, -zatuli kakor vol, ka terega z.hadajo z razbeljenim železom Planil je k meni a čakunom iu rudno, da me ui udaril; toda zdi M' mi, da ju opazil skozi okno Nemce gospodu Korickcga. ki so htali okro gatanovanja iu moje dragmirc s sabljami v rokah. "Dobro, dobro!" za kriči, "m-I bom, k« r iijc pode! Pojdem h knezu Dominiku, ki me hvaležno sprejme! Ne bom, pravi, služil s temi razeapauei ,toda maščeval se bom, kakor gotovo sem Lašč. Mmlil sem si, da »e bo zadušil od jeze. Sedaj ;■»« pa res bojim, da se ne prileti kuj hudega gospodu Skretuskeinu, ker stražnik ue pozna šale. Je predrzen in ošaben človek, ki nikomur ne odpusti, če ga je razžalil."
"Kaj se more zgoditi Skretuskeinu pod knezovim pokroviteljstvom?" omeni oden častnikov. " Dušica viio je pripravljen na vse, nanj se straž-ink ue lio spravil."
Poročnik pa ,ne znajoč za grožnje, w kakor-Milimi i u u je pretil stražnik, oddaljal so je čedalje bol jod taboru ua čelu svojega oddelku. Pot je ubral k OŽigoveam, k Bugu in Medvedovki. Dasi je jesen že potrgala list jo z drevja ,bila je vendar noč tiha in topla, kakor meseca julija, kakoršuo je bilo sploh eelo 11*1 o. Po mokrotnem poletju je nastopila suha, toplu jesen a svitlimi mesečnimi n očmi. Oddelek gospoda Skret uskega je šel brez vseh ovir, ker v bližini tabora se mu ui bilo bati napadov . Skretia»kt ■itr-nefcptflto ftastnlkovrm je» f zdili naprej, a za njimi Volodijevski, Zagloba iu Podbipela.
"Poglejte, kako odseva onile grič," zašepeta gospod Zaglobu. "(lovore, da ho trnke noči samo ob času vojske, da bi duše, ki zapuščajo telesa, ne razbile si glave v temi ob drevje ter lože našle pot. Danes je ravno petek, dan odrešenika, ta dan škodljivi sopari ne pulite iz zemlje iu zlobni duhovi nimajo moči do človeka . . .
"Da smo že vendar enkrat šli in storimo nekaj v njeno rešitev — to je glavna stvar!" reče gospod Yo!odijevwki.
"Najhujše je sedeti na enem mestu," nadaljuje Zagloba. "Kadar sedeš ua konja ,!akoj ti obup ml stresanja leze nižje iu nižje, da se ga nu-posled popolnoma otreseš."
"\e verjamem, da bi bilo tako lahko se vsega otresti," odvrne Volodijevski, "zlasti če se ljubezen vpiči v srce, kakor trnek."
"(V je ljubezen odkritosrčna," reče l.ougin, "se svobodno boriš z. njo, kakor z ^medvedom, vendar te naposled premaga."
I u gospod Podhipeta je vzdihnil, kakor ko-vaftki meh ;muli Volodijevski pa dvigne svoje oči k nebu, kakor bi med zvezdami hotel poiskati zvezdn o kneglnjiee Barbare.
Konji so začeli kihati in vojaki so jim odgovarjali: "Na zdravje!" Potem je vue utihnilo in saoiuo nek otožen glas jo začel zutegujeno peti:
"Na vojsko ideš. borče ti, Ideš ua vojsko! Na dvoru prebije! jx> uoči A dueve ua }>otu ..."
"Stari vojaki pri|>ovcdujejo ,da kouji s kihanjem napovedujejo srečo;" reče Volodijevski.
"Tudi iiieui nekaj pravi, da ne gremo zastonj," odvrne Zagloba.
"Bog daj, da bi se našemu poročniku olajšalo sn-e!" vzdihi* Longin.
Zagloba za čil c kimati in vrteti glavo, kakor človek Jsi se a kako mislijo sprijazniti ne more. naposled reče t
"(''ujte, kaj mi je prišlo v glavo! Ali niste zapaziti gospodje, da je gospod Skretuski postal v poslednjem času jako hladen, da se izmed nas vneli š« najmanj briga za rešitev kueginjiee!"
"Kaj še!" odvrne Volodijevski, "on je take narave, da noče nikomur pokazati svojih občutkov. Nikdar ni bil drugačen."
"Bes, res, le spomnite se gospod, ko smo mu govorili o rešitvi," je dejal: "Bog vam povrni!" pa lako hladno, kakor bi šlo za hogsigavedi kako t« jo stvar. Toda Bog vidi, da bi bila to črna ne hvaležnost od njegove strani . . . Koliko je ta revir a že jokala in žalovala po njem! Sam sem videl."
Volodijevski odmaje z glavo.
"Nemogoče je, da bi je več ne ljubil," reče Volodijevski. "Ko mu jo jo oni zlod prvič odpeljal ia Kozlogov, je ohupaval tako, da smo se že bali za njegovo pauiet; tegu se sedaj res ui več bati. Toda. če mu je Bog vlil v dušo mir, dul inu moči, da ložje prenaša svoje gorje — je to še boljše. Kot dobri prijatelji moramo »e trjw le veseliti ..."
1 Volodijevski spodbode konja ter /.dirja naprej k Skretuskeuiu . (J os pod Zagloba pa jezdi nekaj čaaa molče pleg gospoda Podbipete .. — ."Ko bi ne bilo ljubezni in Ijtilrkoranja, dokaj manj zlega bi bilo na svetu, kaj ne?" reče Zagloba.
"Kar je Bog komu namenil, to mu ne uide," odvrne Lit vin.
"Vi nikdar u« odgovorite prav. To sir dve popolnoma različni stvari. Kadi česa je bila premagana Troja? Ali niso mar tudi te vojske povzročile ženske? Hmeluicki jc začel gledati po Oupliuski. (''aplinski pa po Hmeluiški in radi njunih grehov si mi lomimo sedaj vratove."
"Zato, ker je bila to grešna ljubezen. Todu je tudi poštena, ljuba Bogu in ljudem."
"Sedaj ute bolje pogodili, gospod. Kedaj pa tudi saiui začnete delati na tem polju.' Slišal sem, da ste dobili trak pri slovesu,?" •
"Oh, brate, brate!"
"A tri glave delajo vam napotje — kaj?"
"(Hi, tako je tako!"	♦
"Veste kaj! Mahnite dobro ter odsečite ob enem glave: llinelnickeiiiu, kanu iu Bolnimi."
"Dobro, ko bi le hoteli stopiti v vrsto!" odvrne otožno liougin.
Med tem je Volodijevski dolgo jezdil poleg Skretuskega ter molče zrl izpod čela v njegovo mrtvo obličje, da je naposled zudel s stremenom ob streme.
"Jan!" reče mu, "čemu si tako zamišljen?"
(Dalje prihodnjič.)
Ijivoati, ko življenje zbeži od njih. To je en dogodek izmed tisoč, kljub temu pa kratkovidni ljudje trdijo, da vladajo uajiepše raziue-1 re ua svetu. Oj kratkovidnost lju-1 di, ti si velika! •
KAZNENCI SO SE BREZ DOVO LJENJA POSLOVILI OD JEČE.
Waterloo, Iowa. — Kazuenci Harry NVilson, Koliert Ferguson m Rtisel Vogel so pobegnili i z o-krajne ječe. Dva sta kopala luknjo, eden je pa grozil s samokresom drugim kazuenrem, da jih postreli. če dajo glas od sebe^Ko so bili kaznenci zuiuij. so drugi kaznenci, ki so ostali v ječi, povzročili tak vrišč, da so zbudili šerifa.
Vabilo na veselico,
fcutero priredi
SLOVENSKI SOC1ALST1ČN1 KLUB ST. 171, JSZ.
v Yukonu, Pa., DNE 1. MAJA OB 2. URI POPOLDNE. Vstopnina za možke 75c, ženske ao vatopnine proste.
Igral« Ijo izvrstna Klovenuka godtsi. Mnogo zabave. rijuiliUi vabiaie SJMI akrvenitko občiaatVo io vaa «©eedna dfu*t\y / dtauale m blifcnji okoliee, da pwaaitevUno udeleie ta aaše prvoata ' fdavuoati. Kndrugi delavei, pridite v*i ua Vsl»<pi dne prvega ninja <Ja taiu» skujjuu proslavuuo nai delavaki pravnik. '
2IVEL PRVI MAJNIK!
K obilni udeležbi vabi
OOBOH.
Z GRADNJO ŽELEZNICE V A LASKI BODO NADALJEVALI

Fairbanks, Alaska
; njo Železnice med
— Z grad-Nenano in lairbauksom bodo nadaljevali, dasiravuo kongres ni dovolil pogrebnega denarja. Delavci so se j pogodili, da bodo delali toliko časa s polovično mezdo, dokler kongres ne dovoli denarja za železnico, ki se jim pa izplača takoj po i sprejetem proračunu v kongresu.
MARY IMA DENAR; CASH OA PA NIMA.
Hammond, Ind.
Ko so 17-
letno Mary Grabodac privedli pred sodnika, ker je prehitro vozila z avtomobilom, so ji povedali, da mora položiti $25 poroštva ali pa ostati v zaporu. "Oprostite," jc reklu Marv, segla je doli in privlekla ijd.OtM). Dala je sodniku petdesetak, naj ji ga izmenja.
Ženice so si v Ilammondu pričele brusiti jezike.
Toda klepet avl jeziki so še bolj migali, ko je Audrevv Cash iz Ife-gevvischa šel v cerkev in je pri sebi imel $3.(100. Kuj pa je delala Cash v cerkvi v Whitingu? No. kaj je delal, molil je. molil je, molil, in ko jc nehal moliti, je pogledal, če ima še denar, Ali mislite, da ga je šc imel? Kaj še!i Denar je izginil kakor kafra iu Cash je potožil svojo nesrečo župniku, ki mu seveda tudi ni mogel pomagati .
RANJENEGA DEKLETA SO U-KRADLI Z OPERACIJSKE
Država Illinois je zaostala v socialni zakonodaji.
TEMU SO VZROK NAZADNJA 8KI PODJETNIKI.
Vpirajo se celo osemifrnemu de lavniku sa delavke.
Springfield, 111. — Država lili
uois spada med tiste nesrečne dr žave. v kateri se nazadnjaški pri-vatni podjetniki poslužijo vseli sredstev, da pogazijo postave .ki imajo sitiy.iti za varstvo delavcev. I.egislaiuri je predložena postavil, ki določa ommii ur dela za delavke. Tudi te pnstiiM' se nazadnjaški IMsIjeimki branijo ua imjodločil-iiejši način.
N'es s\i t stremi za /.nižanjem delovnih ur. le podjetniki v drža vi Illinois nočejo nič slišati o laki zahtevi Druge države so sprejele osemurni delavnik za delavke iu ga dale v pnuili \ „voj zakonik De luvsku Uout* reiiea \ Parizu je sklenil«, da se mora zakoniti o neumno drliivnik uvesti pil \sein eivili/ii.iioni s\eiu Mnoge delav ske o t u u 11 i zhi' i jc zahtevajo, da *»e uvede sešitimi delavnik, ker tak 'a gov.iii . da >e v osmih urah pre vcč piodnrira m da je treba skrajs.it i delovne ure. re hočemo /nihati brezposelnost Za v .e 1 n k zahteve so podjetniki v IMiuoisu gluhi in pritekajo r \semi sred sivi 11.« /ukoiiodiijci* \ Springficl du. il.t ne sprejmejo zakonski predlou« Ui določa /,\ delavke •• semurm d« lav mL,
Po |><>* j« \ i ji /,«l,ij dov oljeno •h 'ali di i.i\kiiio v drAuvi Illinois I'" d* si i n' nu dan lil sed« iiidcset nr v 'i .ti, i 11«| v mMi dr>av, ki sn iredlli .Ii ui \ m . j,h ta dr'a\ kr je '•kido »i \ diVnvi Illinois Ta di
>hv|i il.lj ilo-l .ii ct | v m* iiii .|l7,l
v" oi iii ■ >1(1 i« doltn ila rinJfadjST d'! o \ 111 • «i» / i delavke, r 1nko /ahie* . in i .i/,otn jniki |sni letniki 1'rrd •>« ••' m« t leli je bila df^rtv« II liiioia prva država, ki j« prltnala
ženskam volilno pravico. Takrat so jo hvalili kot napredno državo.
Tovarnarji in drugi podjetniki niso nasprotovali ženski volilni pravici, ker se ui bilo* bati, da škodi njih denarnemu uiošnjičku. Z osemuruim delavnikom za de-lavke je seveda drugače, (lospod-jc podjetniki se boje. da skrajšani delavnik zniža njih prof!t. (kl tukaj piha veter, da so tovarnarji proti znižanju delavnika in da ne zaleže nobena pametna besedu. pa naj jo spregovori kdorkoli.
(loverner Lovvdeu je izdul po sebno poročilo, kako osemurni delavnik varuje zdravje, znižuje trpljenje delavcev iu obenem pa pomnoži produkcijo. Navedel je podrobne dokaze, da tako podpre svoje poročilo, Iii je bilo razdeljeno med zakonodaje«', da izbriše vtis. ki ga proizvajajo nanje nazadnjaški podjetniki s svojimi parlamentarnimi zakulisniki iu mešetarji, Prišle so razne deputa-rije žen v Sprlugfleld, da pridobe zakonodaje« z.a osemurni delav nik in ovrže jo trditve nazadnjaških podjetnikov.
Koga bodo poslušali zakonodaj-••i; na/adiijaXke( podjetnike ali znansl veiiikc, ženske deputacije in governerju? Kateio |s»t si ivberejo postavodajalci: napredno ali ua/.adujaško *
«'e so /a napredek, se bodo ravnali po nasvetu, ki ga je podala večina zaslisaulh zdravnikov.
\'prašauih je bilo |>et in tride sel zdravnikov Kako dolg naj lsi; po vasem prepričanju delavni čas ta ženske v industriji? Šest in dvnjael tdravMikov je reklo osem ur. trtje zdravniki so pa ixjavili1 manj kot onem ur
-----------I
MI8TERIJ HOČE ODNESTI S SABO V OROB
Chicago, IU - Kaj je živi je
"j« Nekaterim je kupa vžlvn 1 hm rtTfk^rr—piti ir{ oj« .Irniiim je ležks butara, ki jo i nosij,. \	žive dul. dokb r'
jili smrt ne reši trga bremena.
V nekem hotelu, ime ao časniki
previdno zamolčali, ker najbrž vanj zahajajo ljudje, ki se prištevajo med višje štiri sto, se je zastrupila neka ženska. Povžila je strup, ki učinkuje počasi in sigurno. Počasi odrvenc udje drug za drugim, pamet pa ostane Čista, dokler se življenje ne loči od te lesa. Po obleki je soditi, da žena pripada l< tistemu sdoju, ki nc seje, o rje in zanje ampak samo vživa.
Prepeljali so jo v bolnišnico in ko je strup učinkoval v njenem telesu in .govoril, da zanesljivo postane njegova žrtev, so se trudili zdravniki iu holnišniški u-službcnci, da izvedo njeno ime. Zastonj so bila njih prigovarja nja, lena je dejala, da odnese tajnost s sabo v grob.
"I mreti hočem '.pozdravljam sigrt. Prosim, pustite me samo." Tako je govorila tuja Žena, ko so vanjo sililif Izvedo njeno ime.
In ko so povpraševali po vzrokih, l;i mi pov::roelli. da je ^egla po čuti strupa, je pokazala rujnv koder i n rekla: "Tole vam mogoče pove vzroke,"
Ponoči je prišel v bolnišnico neki mož. Zcmii j»» ležala v omedli viri, mož je pn raklical:
"Moj Bog. Lujiza!"
V hit l ici je povedal ime in naslov bolniški strežnici: Frank John Leouard. Hiteč i/, bolnišnice je pa mrmral: "Saj seiu vedel, da bo lo siorila." Obiskali so ga časnikarski poročevalci na njegovem domu iu tem je dejal, da je aamo-morilka le podobna njegovi Ženi, ki je šla od njega pred nekaj tedni Moja Žena je bila vsgojena v samostanu in vedno je iiila za-1 gonoika zame, dasiravuo sem žl-f vel dvuiiH.ist let z njo.
Ko se je bližala smrt. ji je ztlravnik prigovarjal, naj pove i-! me bližnjega sorodnika, todk že ' •ui je odkimala iit rekla, da noče. I ds sorodniki izvedo, da je izvršila samomor.
(^•mI linijo edino sled v paruj čevljih ki »o hiti kupljeni v Nevv dlie 7 aprila t. 1
Tako ro vsako do ns ttso.pl, ljudi a sveta, ki ugiurjo v po*a*
Denver, Colo. — Mlada »noža sta pripeljala mlado ženo zgodaj zjutraj v okrajno bolnišnico. Zahtevala sta takojšnjo zdravniško pomoč. Ko so ji zdravniki obveza-vali globoko runo na levi roki, sta mluda neznanca vlomila v n-peracijsko sobo iu odnesla dekleta na avtomobil, ki sla ga takoj pognala v največji dir. Uslužbenci so videli, dn ima avtomobil število Mxt»0. Obvestili so policijo, ki je poslala za njimi; svoje uio-torcikliste.
Ko so dekletu pripeljali v bolnišnico, sta bila mludn tujcu razburjena in zahtevala sta. da pride takoj zdravnik. Kana na levi roki jc precej krvavela in mlada ženska je bila zelo slabotna. Ko so pripravljali operacijsko mizo, so uradniki bolnišnice pričeli Vpraševati kako jc žena prišla do rane, Tujca sta podala nekaj nepravilnih podntkov o družinskem sporu. Nekaj minut kasneje sin vdrla v operacijsko sobo in odnesla mlado ženo s silo i/, nje na avtomobil.
Z OBTOŽBO GOVERNERJA NE BO NIC.
Des Mineš, Iowa Legislativ-
na zbornica je sprejela rezoluei-jo. ki izreka governerju \V. L. j llardiugu ukor, ker je poiuilostil Kal himna. Ta akcija pomeni, da so tisti izgubili bitko, ki so predlagali. da se guverner obtoži. Ivi najsi ur kasneje jc pa zbornica sprejela poročilo, ki kritizira de-j lo vrhovnega državnega pravdni ka Havernerja. hi je tudi zapleten v pomiloščinsko afero.
Ali kašljate?
Ne zanehiarite zdraviti kašlja takoj. Kašelj je znamenje katero zahteva takojšnje pozornosti. Vi potrebujete zdravilo ki je dobro in popolno, nekaj na kar se lahko zanesete,- Pošlušajte na nas nasvet: Vzemite
Severov Balzam za
(Severa'« Balsam for Lungs). To je zelo prijazno zdravilo zu pr.su in kašelj za otroke in odru-sene. dravljenje s tem je izvrstno. Zdravi bolni prostor, pomaga odtrgati katare in zdravi bolno mrenico. čitajte kaj nam je pisal Mr. John Shramek, R. F. D. 3, Troy, Mo., dne 29. dec. J917:
"Napil som »e mrzle vode in to mi je zašlo na pluče in veled tega sem dobil suhi kašelj. Mislil sem si, da me to vduši, vslej ko sem moral zalcašljati. Vžil aem eno in pol steklenice Seve-rovega balzama za pluča in kašelj seje skoro popolnoma izgubil. To je v resnici menda najboljšo zdravilo, ki lahko dobite za denar. Sicer mi je nemogoče v«č prestati brez tega in zato ga imam vedno doma pri rokah."
Poskusite tudi vi! Tudi vi bodete kmalu spoznali, da smo vam pravilno svetovali. Severov balzam za pluča bi se moral vedno vživati kadar se zdravi kašelj, hudo pre-hlajenje, zagrlenost, bronkitni kašelj, gripo, kašelj in influenco.
Cene so 25 in 50c.
Severove tablete zoper prehlad
(Severa's Cold and Grip Tableta) tc prj. poročajo za zdravljenje prehlada, grip«., mrzlice, in tudi za influenco. Čepa je 30c.
Severovo Gothardso Olje
(Severa'« GothardOil) je izvrsten liniment za odrveneloHt v mišicah in sklepih, za bolečine v prsih iz prehlada in revmatizma. Cena je 30 in 60c.
Antisepsol
(Severa's ^Antisepsol) je izvrstno zdravilo za grganje za bolno grlo g ali zguba glasu vsled prehlada. Za nosne katare in' prehlade, naj bi se rabilo za vbrzga-ti v nos. Cena je 35c.
Severov
Želodčni grenčec
(Severa's Stomach Bit- ~ ters) se vedno pripo-roča kot dober apetit dajalec za slab želodec, še posebno za oslabele in stare ljudi. Ta pomaga pri prebavi. Cena je 75c in $1.50.
Severovo zdravilo za obisti in jetra
(Severa's Kidney and Liver Remedy) dela izvrstno pri zdravljenju obisti, vranice in jetrnih bolezni. Vzemite to, da si odženete bolečine v hrbtu. Cena je 76c in $1.25.
Severov , Kričistilec
(Severa's Blood Puri-fier) naj bi ae vživa I zgodaj v spomladi za čiščenje in jačanje krvi. Ta prepreči ma-zule in izpahke. Cena je $1.25.
Uprašajte po vseh teh in fte tudi po drugih Severovih zdravilih pri vašem domačem lekarnarju., Vsak lekar vam z veseljem rad postreže, ali pa vam on naroči za vas tu zdravila. Če vam pa ni mogoče dobiti Severovih zdravil v vasi okolici, tedaj poljite vaše naročilo naravnost nam s priloženo pravilno svoto denarja.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
Možje In žene
Ne delajte napak, čemu ne bi vedno rabili najstarejega, zmožnejšega in skušeuega izvrstnega zdravnika takoj ob pričetku—38 Ifet že zdravi tisoče in'tisoče bolnih ljudi rsz-ličnih bolezni. Zdravnika, kateri vam lahko natančno pove kje je vaša bolezen brez vsa-cega dvoma. Najzmirnejše cene, izvrstno zdravljenje pri njen, boljše kot pa kjersi-koli drugem specialistu. Brezplačno zdravniška in električna preiskava vseh slučsjih. Nam lahko povete kaj vas boli v vašem materinskem jeziku. Vsaka bolezen mora biti osebno preiskana predno »e prične zdraviti.
DOGTOR B. P. MULLIN, -411—4th Ave. Pittsburgh, Pa.
Čet rt (»poslopje od Smithifeld ulice, nasproti glavne poite. UKADNHS VUE SO: od 9 do 6 in ob nedeljah pa od 10 do 2 ure.
Glejte pazijo za ime in številko. —___________
Pošll|amo denar v staro domovino. I
Sedaj lahko pošljemo denar v vse kraje na
Slovensko, Hrvatsko, Dalmacijo in Istro.
lOO KRON ZA $7.90
Nadal je pošiljamo denar tudi v Srbijo, Bulgarako in Romunsko. Jamčimo za ves poalani denar, enako kot pred vojno, da bode hitro in točno izplačan. ------- -----------------
KASPAR STATE BANK
1900 Blue laland Ave., Chicago, III.
Kapital vU|« i«
prrbilak luU SI... $0.000.000.