Štev. 87 - november 1985
Ù-
lOBČSMA ŠENTJUR PPJ CELJU IIIÈ
aSMnmtmM
ifinir j*
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Celje - skladišče D-Per
582/1985
Republiki za rojstni dan
Dvainštirideset let dopolnjuješ, potem, ko si se ponovno rodila v žaru borb, regljanju mitraljezov, šviganju krogel j; iz krvi junakov, ki niso pomislili na strah in so umirali s tvojim imenom na ustih!
Čuden začetek, neobičajen za čestitko ob rojstnem dnevu nekomu, ki ga spoštuješ in imaš rad, ter mu v tem trenutku iskreno želiš vse najboljše, kar pa sčasoma pozabiš in se ti vrne v spomin ob naslednjem praznovanju.
SKUPŠČINA OBČINE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE in UREDNIŠTVO
VABILO
OK ZKS Šentjur vabi na svečanost v počastitev Dneva republike. Ob tej priložnosti bodo naši gostje ženski pevski zbor ter folklorna skupina iz pobratene občine Požega, ki bodo na predvečer praznika izvedli svoj koncert.
Prireditev bo 28. novembra 1985 ob 18. uri v kulturnem domu Šentjur.
Da bi lahko ob tej svoji čestitki povedal vse tisto, kar v tem trenutku iskreno mislim in ti želim, mi dovoli, da te primerjam s človekom srednjih let, ki je že ob svojem rojstvu veliko trpel, dosegel svoj razcvet pri 20 do 25 letih, sedaj, ko pa se leta pomikajo čez številko 40 je kljub temu, da je malo utrujen na višku svojih delovnih in umskih zmožnosti.
Človeka, če ga dobro pogledaš najlaže oceniš po njegovem obrazu. Tvoj obraz je mladosten, pa vendar v kotičkih očes in ob ustnicah nastajajo drobne gubice. Te gubice pomenijo skrbi; prezadolženost, velika inflacija, nizka produktivnost, neustrezna kadrovska politika in še je teh skrbi, ki režejo gubice v tvoj obraz. Najbolj pritegnejo oči, te žarijo z istim žarom, kot oči ljudi, ki so pred 42 leti prihajali iz najoddaljenejših krajev, v mrazu, snegu, mimo sovražnih zased na mesto kjer si bila rojena z eno samo željo dati novorojenemu trden temelj za njegovo nadaljno življenje. Te oči izražajo vero v svoje ljudi, v njih ustvarjalnost in delavoljnost, kajti gubice, ki jih zaznavam je mogoče skriti samo z delom in ustvarjalno vnemo vseh tvojih ljudi, ne glede na to kaj so in kje živijo. Vsakršen drug poseg je le kot kozmetično sredstvo, katerega delovanje je le trenutno.
Zopet pravim, mogoče čudno razmišljanje ob rojstnem dnevu, pa vendar iskreno in z najboljšimi željami!
HINKO PAP
■kicfrkk-irk-k-kick-kirk-k-trirtrkirtrk-k-frfrtrk-trtrtrtrk-kirkMrkkt-kirfririrk
Samoprispevek - porok za napredek
Občani in delovni ljudje občine Šentjur pri Celju smo se pred leti odločili za samoprispevek za obdobje petih let. V tem času smo zgradili veliko km vodovodov, položili več km električnih kablov, posodobili in modernizirali in asfaltirali veliko km cest, zgradili nekaj novih objektov v posameznih KS, dom SLO, trgovin, kulturnih domov, črpalko itd.
PLAČILO SAMOPRISPEVKA OD POKOJNIN
Po zakonu je določeno, da plačujejo upokojenci samoprispevek le od najnižje polne pokojnine dalje, to je od višine 31.019 din in sicer od 1. januarja 1986 dalje. Od manjših pokojnin se ne plačuje samoprispevek. Upokojenci, ki pa imajo še družinske člane, pa bodo podali zahtevo za uveljavitev pravic po dogovoru, ki določa cenzus o prihodku na družinskega člana. To bomo uveljavili preko društva upokojencev in uprave za družbene prihodke v občini.
Vse to je osnova, da s SAMOPRISPEVKOM lahko marsikaj zgradimo. Danes dobim jaz, jutri pa ti, seveda odvisno od tega kje je širši družbeni interes. Odločitev občanov za samoprispevek pomeni odločati se za skupni program tistih nalog v posamezni KS, ki pomenijo izboljšanje življenjskih in drugih pogojev za zadovoljevanje delovnih ljudi in občanov.
Zelo pomembno je, da se vsaka KS samostojno pripravlja in sestavlja program samoprispevka in bo z njim skušala rešiti vse tiste probleme, ki so za krajane posameznih krajev najbolj pereči. Zavedati se moramo, da vsaka KS glasuje samostojno za SAMOPRISPEVEK. Če se krajani ne bodo odločili zanj, pa ne bodo mogli izvajati začrtanih programov. Zato mora VSAK KRAJAN v krajevni skupnosti premisliti, kako bo njegova krajevna skupnost v prihodnje delovala. Dobro vemo, da so CESTE, OSKRBA Z VODO, največji problem vseh naših KS. Vse to je razvidno tudi iz predstavljenih programov posameznih KS.
(nadaljevanje na 4. strani)
kk-kickk kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk
OSREDNJA KN J. CELJE
Od -tiu in tam
— 26. oktobra je komisija za telesno kulturo pri OK ZSMS organizirala orientacijski pohod za vse osnovne organizacije. Na pohodu je tokrat slavila zmago ekipa osnovne organizacije ZSMS OŠ Franjo Malgaj iz Šentjurja.
' — 3. novembra je na povabilo Slovenskega prosvetnega društva in Zveze mladih iz Šentprimoža na avstrijskem Koroškem obiskala naša delegacija v sestavi predsavnikov OK SZDL, OK ZSMS, moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev, kulturne skupnosti, združenega dela in planinskega društva zamejske Slovence. Na obisku je potekal razgovor o nadaljnjem sodelovanju družbenih in društvenih aktivnosti.
— v sredo 6. novembra je bil redni letni občini zbor društva prijateljev mladine krajevne skupnosti Šentjur — center. Na zboru so obravnavali tekoča aktualna vprašanja in sprejeli usmeritve za svoje nadaljnje delo. Za novega predsednika društva je bil izvoljen za nadaljnje mandatno obdobje tov. Hinko PAP, sekretar občinskega sveta ZSS Šentjur.
— Komisiji za oživljanje tradicij NOB, SLO in DS pri OK ZSMS organizirata pohod po poteh partizanskih enot. Pohod bo 29. novembra prirejen v počastitev dneva republike. Na istem se bodo mladi srečali z dejavnostmi posameznih društev in organizacij. Zbor pohodnikov bo na OK ZSMS istega dne ob 8. uri. Pot bo potekala preko Resevne, Jakoba, Črnolice, Stopč do večnamenskega prostora osnovne organizacije ZSMS Kameno, kjer bo potekala zaključna prireditev z družabnim srečanjem mladih.
— V četrtek, dne 14. novembra 1985 je Občinski komite ZKS organiziral zbor komunistov občine Šentjur, s predavanjem o mednarodnem položaju Jugoslavije. Predavatelj je bil tov. Marjan Sedmak.
— 15. novembra je občinska knjižnica organizirala razstavo Irene Hajnšek, ki se je predstavila z modernim oblikovanjem nakita in poslikovanjem stekla.
Hkrati v istih prostorih je bil večer pesmi pod naslovom: »sinoči je pela«. Nastopila je skupina mladih Šentjurčanov pod vodstvom Emilije Kladnik.
PREVORJE — S pomočjo krajanov in komunalne skupnosti Šentjur, smo uspeli pred dnevi pokriti mrliško vežico.
Pri pomoči so se zelo izkazali krajani s prostovoljnimi prispevki v lesu, finančnih sredstvih in v delu. Tisti, ki še niso nič prispevali obljubljajo, da bodo prispevali svoj delež.
• DOBJE — V nedeljo, 10. 11. 1985 je Občinska knjižnica Šentjur odprla v Kulturnem domu v Dobju novo izposojevali-šče. Vpisalo se je 16 obiskovalcev in si izposodilo 23 knjig. Knjige izposojajo mladinke Suzana Plemenitaš, Beti Vrečko in Verica Guček. V izposojevališču je trenutno 250 knjig, ki pa jih bomo mesečno dopolnjevali.
Izposojevališče bo odprto vsako nedeljo od 11.30 do 13.
ure.
Šentjurski portret
CHANKAR’S INTERNATIONAL CHILDREN'S COMPETITION NEW DELHI - nenavaden naslov, ime največje svetovne otroške likovne manifestacije, ki se organizira vsako leto v glavnem mestu daljne Indije.
Razlog, da smo te vrstice posvetili temu dogodku je ta, da je že drugič likovna nagrada iz New Delhija prišla v Šentjur. Osvojil jo je namreč učenec 8. razreda Osnovne šole Franja Malgaja, Anton Arlič.
Tema likovne prireditve v New Delhiju je bila posvečena narodnim običajem. Udeležilo se je je okoli 7.500 učencev iz 75 držav sveta. Po tem podatku sodimo, kako kvalitetno delo je ustvaril naš učenec Anton Arlič. Naslov nagrajene slike je »muzikanti«.
Anton Arlič je skromen fant. Ži-
vi v Primožu. Likovni pouk ga preveč ne pritegne, zgodovina mu je najljubši predmet. Ukvarja se s košarko, igra šah ter vneto zbira značke in znamke.
V začetku oktobra so ga obvestili, da je dobil visoko priznanje in, da je eden od redkih nagrajenih Jugoslovanov, je bil vesel in ni mogel verjeti, da je dosegel takšen uspeh.
Ta izreden uspeh ni samo Arli-čev, pri tem ima velike zasluge tudi likovni pedagog Ivan Brodej, ki je neštetokrat dokazal, da s pravilnim in garaškim delom dosežeš vrhunske uspehe.
Veseli smo Arličevega dosežka, to je uspeh vseh nas, šole, občine, republike.
Iskreno mu čestitamo in želimo še veliko takšnih uspehov.
Goce Kalajdžiski
Visoki jubilej
V okviru proslave 75-letnice kmetijske šole v Šentjurju, ki se je pričela ob prazniku občine Šentjur »18. avgust«, je 20. oktobra 1985 bila proslava skupno z zborovanjem obsolventov šole. Na zborovanje so prišli tudi absolventi izpred 50 let, letnik 1925 — 26 in mnogi mlajši. Zbralo se jih je čez 200. Srečanje je popestril kulturni program v katerem so nastopili pevci moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev, učenci šole z recitalom v katerem pa je sodeloval tudi nekdanji učenec Franc Roban, ki je na citrah spremljal recital. Slovesnostni govor je imela dr. Katja Vandal, njej pa so sledili nekdanji in sedanji učenci. S tem zborovanjem je šola zaključila obdobje 75-let in odprla vrata v izpolnjevanje novih nalog v naslednjih letih.
OBVESTILO
V	letu 1984 je bil spremenjen način obračuna in pripisa obresti od deviznih hranilnih vlog, po katerem se obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo in ne delajo v tujini izplačujejo v dinarjih.
Obresti se po veljavni obrestni meri in po srednjem tečaju na dan 31. decembra 1985, obračunavajo za vsako vrsto deviz posebej. Dinarskih obresti seveda ni mogoče kar pripisati k devizni hranilni vlogi, ampak k dinarski vlogi t. j. k stanju na tekočem računu ali dinarski hranilni knjižici.
Zato čimprej, najkasneje pa do 24. decembra t. L, predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo, ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih — obr. DRO-ll. V obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti ,'obresti.
Z 31. decembrom t. 1. bodo obresti že -prenesene na željeni račun. Zahtevek za prenos obresti za leto 1985 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih.
Varčevalcem, ki so zahtevek predložili že lani, bo banka obresti za leto 1985 prenesla avtomatično na želeni račun. Le v primeru spremembe je treba banki predložiti nov zahtevek.
V	primeru, da v Ljubljanski banki nimate odprtega nobenega dinarskega računa, lahko odprete dinarsko hranilno vlogo, kamor vam bo Ljubljanska banka Celje na osnovi zahtevka nakazala obresti od deviznih sredstev.
IO
LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA CELJE
Komunisti In aktualne naloge..
Lahko bi rekli, da je bila seja občinskega komiteja ZKS Šentjur sklicana v pravem trenutku, predvsem kar zadeva aktivnosti na področju planiranja, usklajevanja med možnostmi in potrebami in nenazadnje o idejnih izhodiščih in realnih možnostih nadaljnjega razvoja šentjurskega gospodarstva.
Sicer je bila osrednja razprava namenjena oceni evidentiranja in kadrovanja v organih ZK Šentjur. Komite ugotavlja, da so skoraj v vseh orsnovnih organizacijah ZK fazo evidentiranja uspešno opravili in, da nima bistvenih pripomb na predlagane kadrovske rešitve. Za kadrovske postopke v OO ZKS je značilno, da predlagajo le enega kandidata za določeno funkcijo, zato se v teh sredinah ne srečujejo z dilemo odprtih ali zaprtih list. Nekoliko več je bilo potrebno razprave glede oblikovanja volitev organov občinske konference ZKS, za katere je bil sprejet predlog o odprtih kandidatnih listah, razen za funkcijo sekretarja in predsednika OK ZKS.Komite je v tem primeru zadolžil predsedstvo občinskega komiteja, da detalneje prouči evidentirane predloge in se tudi odloči o načinu volitev. Hkrati je komite sprejel sklep, da je faza evidentiranja zaključena.
Pri obravnavi dosežkov gospodarstva v devetih mesecih je bilo ugotovljeno, da so le-ti razmeroma ugodni — vendar se v večini delovnih organizacij v zadnjem času pojavlja znaten porast stroškov poslovanja, zalog ter obresti. Pričakovati je, da bodo v teh sredinah realizirali fizični obseg proizvodnje ter dosegli ugoden finančni rezultat.
Precej pozornosti je komite ZK namenil trenutnim razmeram na področju planskih aktivnosti v občini. Še vedno ni doseženo soglasje med usklajevalcem planskih dokumentov v občini ter temeljnimi proizvodnimi sredinami, ki nikakor ne (z)morejo soglašati z višjimi materialnimi okviri kot so le-ti postavljeni na nivoju republike. Zaskrbljuje tudi dejstvo, da je za uskladitev na razpolago vedno manj časa, kar ima lahko za posledico, da bomo po delegatskih poteh sprejemali tako pomemben dokument, kot je ta, po hitrem postopku. Ob tem ni odveč opozorilo in ugotovitev občinskega komiteja ZK, da v fazi razprave in usklajevanja razvojno planskih dokumentov svoje vloge ni opravičil družbeni svet za to področje, pa tudi ostali soodgovorni prav gotovo niso prispevali toliko kot bi bilo pričakovati. Obstaja tudi občutek, kot da smo zaostali, da ne vidimo kljub zamegljenim pogojem gospodarjenja perspektive v nadaljnjem razvoju. Prav gotovo so vzroki za takšno stanje, zato ni odveč občutek, da bi se v to situacijo ZK in njeni najodgovornejši organi morali čimprej vključiti. Verjetno je na razpolago dovolj družbenih dokumentov, usmeritev, stališč, dogovorov itd., iz katerih bi se dalo seveda na primeren organizacijski in strokovni pristop razmeroma hitro ugotoviti, kje so naše realne razvojne potrebe in možnosti. Ne smemo se sprijazniti z dejstvom, da smo naredili največ kar zmoremo, končno sprejemanje družbenih dokumentov pa prepustiti nekomu drugemu in ga kasneje zastaviti kot odgovornega za morebitna odstopanja. Podobna situacija je bila prisotna tudi ob sprejemanju občinske resolucije za leto 1985, ko je bilo med drugim predlagano, da bi morali »formalno« resolucijo nujno opremiti s spremljajočimi izvedbenimi načrti, pa tega niso zmogli upoštevati.
Zanimivo je tudi vprašanje ali še sploh obstojajo za gospodarstvo konkretne ugodnosti, ki jih predvideva sklad za pospeševanje manj razvitih občin v SR Sloveniji. Slišati je očitek, da smo sklad do sedaj razmeroma malo koristili, se pa v prihodnje obetajo vzpodbudnejši pogoji.
Na sami seji komiteja so bila iznešena nekatera razmišljanja o razvojnih in organizacijskih vzvodih, ki bi lahko in morali vnesti v naše razvojna razmišljanja več dinamike in manj strahu. Seveda smo razmišljanje še ne pomeni rezultat, morali bi se potruditi, da bi sočasno o ustreznih razvojnih programih razmišljali tudi tam, kjer bomo lahko ugotavljali učinke.
Podobno kot pri pripravi planskih dokumentov, se kažejo težave pri pripravi novega referendumskega programa samoprispevka krajevnih skupnosti. Časa je malo, programi so marsikje še nedorečeni, ponekod celo nerealni. Komite je zadolžil vse odgovorne strukture v občini, da vsem KS strokovno in organizacijsko pomagajo.
Mirko ČANDER
0 družbenih dejavnostih je bilo rečeno...
Na zadnji seji občinskega komiteja zveze komunistov ŠENTJUR je bilo mnogo zaskrbljujočega rečeno o problematiki družbenih dejavnosti. Razpravljalci so zelo resno opozorili na vse bolj jasno spoznanje, da smo s konkretno politiko in nekaterimi usmeritvami v preteklosti področje družbenih dejavnosti v republiki, še toliko bolj pa v naši občini pripeljali v izredno težak položaj. Še bolj očitno pa je bila izrečena bojazen, da ustvarjena družbena klima in nekatere zadnje razprave na različnih organih ne obetajo bistveno boljših časov, predvsem pa pogojev v katerih naj bi delovale družbene dejavnosti.
Zato so toliko bolj ohrabrujoče delovale besede, ki jih je v svoji razpravi izrekel sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje tovariš Emi! ROJC. Ohrabrujoče po našem mnenju zato, ker pričakujemo, da povedano že lahko pomeni, da bo zveza komunistov, za začetek' vsaj v naši regiji, s svojimi konkretnimi usmeritvami stvari postavila na pravo mesto in se bolj odločno idejno in praktično borila za njihvo uresničitev v vsakodnevni praksi. Tovariš Rojc je v svoji razpravi takoj uvo doma poudaril, da gre za konkreten primer, kako v praksi izkrivljamo uresničevanje v partijskih dokumentih načeloma opredeljene politike in nadaljeval:
»Stalno govorimo, da so družbene dejavnosti faktor razvoja, kot zveza komunistov pa pustimo, da se v praksi z njimi še vedno ravna kot izključno porabniki. In to dopuščamo, čeprav imamo na razpolago
impirične dokaze in dejstva, ki govorijo, da praktična politika in uve-ljaven praktičen odnos izkrivljajo in deformirajo na začetku povedano načelno opredelitev, kar nas nikamor ne pelje. Če bi bilo res to, da so družbene dejavnosti tiste, ki najmočneje obremenjujejo gospodarstvo, potem bi temu že moralo biti boljše. Saj zadnja štiri leta, kot smo slišali to dejavnost vsako leto dodatno krčimo oz. ji manj sredstev odmerjamo. Dokazuje pa se nam obratno, da s krčenjem družbenih dejavnosti jemljemo sok in vitalnost samemu gospodarstvu.
V	odnosu do družbenih dejavnosti je očitno v zvezi komunistov še vedno prisotna določena negativna motivacija, ki se manifestira v v razmišljanju, če bomo program zožili .skrčili, bo materialna podlaga gospodarstva boljša. Zakaj ne bi uveljavili še druge bolj zahtevne motivacije delavcev in občanov, ki se dialektično kaže v drugi relaciji. Čim večji del dohodka bodo delavci razporejali za skupne potrebe, npr. za šolstvo, zdravstvo, rekreacijo itd., bolj bodo motivirani za ustvarjanje večjega dohodka in si bodo prizadevali za večje proizvodne rezultate. Seveda ob spoznanju, da le od tega zavisi ali in za koliko si bomo izboljšali življenjske pogoje in da je koncept samoupravnega socializma celovit koncept za zadovoljevanje vseh človekovih potreb. To enostavno moramo upoštevati, ker drugače ne bo šlo. V praksi moramo uveljaviti, da bomo na konkretnih primerih praktično uresničevali načelne opredelitve. Pri tem pa moramo biti realni in ugotoviti kolikšen del tega zalogaja si lahko privoščimo.«
V	podkrepitev izrečenih besed je tovariš Rojc v nadaljevanju kot primer navedel modernizacijo celjske bolnice, nadaljevanje, katera, je zaradi zadnjega interventnega zakona vprašljiva. In to kljub temu, da so delavci in občani naše regije jasno izkazali svojo voljo in pripravljenost za združevanje sredstev v ta namen.
Nad moralo takega zakona, ki se tej volji in pripravljenosti zoperstavlja, bi se morali zamisiti je dejal in razpravo zaključil z besedami:
»Najbrž se bo potrebno v celotni Sloveniji jasno dogovoriti, kaj bomo resnično in s strokovno argumentacijo črtali iz skupne porabe oz. družbenih dejavnosti in kaj bo tisto, kar bomo uresničili zato, ker je to v kontekstu z našim humanističnim konceptom samoupravnega socializma, ki se ne more manifestirati samo v tonah, kilogramih in kilometrih, ampak tudi v človekovem zadovoljstvu, sreči in zdravju.«
Te misli sekretarja MS ZKS Celje pa naj ne bodo vzpodbuda za razmišljanje le članom občinskega komiteja ZKS, temveč vsem delovnim ljudem in občanom. Nanje se bi morali spomniti vsi, predvem pa nosilci planiranja in samoupravljalci takrat, ko bomo določali in odločali o pogojih v okviru katerih bodo delovale družbene dejavnosti. To pa bo kmalu in dokazali bomo lahko ali smo načelno politiko pripravljeni prenesti ne deformirano v konkretno prakso. Če ravno to ni odvisno samo od pripravljenosti v občini, vendarle upamo, da vsaj mi ne bomo po nepotrebnem kdaj kasneje delali vse bolj težak in drag popravni izpit.
M. K.
Spomnili smo se...
Občinski odbor ZZB NOV občine Šentjur je 29. oktobra organiziral obisk grobov in spomenika žrtev fašističnega terorja v Grad-zu za vse člane občinskega odbora ZZB, predstavnike DPO in občine ter svojce žrtev, ki so pokopani na graškem pokopališču.
Obisk je bil namenjen 40. obletnici osvoboditve ter dnevu mrtvih. Vsi udeleženci obiska so se
dostojno poklonili spominu padlim žrtvam fašizma.
Na komemoraciji pri spomeniku, na katerem so vklesana imena številnih padlih žrtev iz naše občine je spregovoril predsednik SO tovariš Peter Knez ter predstavnika občinskega odbora ZZB NOV in OK SZDL položila venec v imenu naše družbenopolitične skupnosti,
G.	Kalajdžiski
Samoprispevek - 8. decembra 1985
O potrebi uvedbe samoprispevka smo govorili že lani novembra na programski seji OK SZDL ter to poudarjali vse letošnje leto. Prav zaradi tega, ker smo s samoprispevkom marsikaj zgradili v naši manj razviti občini, moramo strmeti za tem, da s skupnimi močmi še naredimo več in, da enkrat izidemo iz kroga manj razvitih. Le s skupnim prizadevanjem vseh delovnih ljudi, naših krajanov, lahko uspemo v na-dalnji izgradnji boljših pogojev življenja v posamezni krajevni skupnosti. Delavci v TOZD naše občine strnite svoje sile in solidarno prispevajte svoj delež.
Delavci, zaposleni izven občine, ki živite po naših krajih veste, da nam nobeden nič ne podari — OPRETI SE MORAMO NA LASTNE SILE — NA LASTNE LJUDI, TO JE NA VSE NAŠE KRAJANE!
S	skupno akcijo, s skupno pripravljenostjo za delo bodo naše ceste boljše, pili- bomo zdravo pitno vodo, imeli bomo lepši kraj.
Vse to je odvisno od krajanov posamezne KS. V kolikor v kateri KS ne izglasujejo samoprispevka, pač ne bodo gradili in obnavljali začrtanih objektov.
Kljub težkemu položaju, ko dejansko človek gleda na vsak dinar, smo razmišljali tudi o tem, kaj pa če samoprispevka v bodoče ne bomo imeli.
Ugotovili smo, da ostanemo bosi — praznih rok. Prav to dejstvo je prevladalo takrat, ko smo se odločali za samoprispevek. Dejansko rabimo določena sredstva, ko jih bomo združevali v posamezni KS, na osnovi česar bomo potem tudi na samoupraven način reševali svoje potrebe.
Vsaka KS je pripravila svoj program samoprispevka, ki je bil obravnavan v vaških in uličnih odborih. KAJ PRIČAKUJEMO OD SAMOPRISPEVKA? KAKŠEN JE REFERENDUMSKI PROGRAM? Brez dvoma bodo v njem samo nbjno potrebne stvari; gre za ureditev cest, vodovodov, izgradnje nekaterih objektov širšega pomena. Zavedamo se, da so želje večje ko tmožnosti, zato smo v program vključili tisto, kar je res najnujnejše.
Ob vseh teh nalogah bomo morali biti pripravljeni delati udarniško, to nas bo moralo zopet povezati, kajti, ko smo gradili, smo si v marsičem pomagali (izkopi za vodovod, izkopi za telefon, delo ob gradnji domov). Sedaj smo se nekoliko zavlekli v svoje meje — za svoje ograje in plotove, kar pa ni prav. Saj so med ljudmi potrebni človeški odnosi in upamo, da nas bo SAMOPRISPEVEK zopet zbližal.
Program smo gradili na podlagi potreb in želja. Skupek vseh želja in potreb je reševanje problematike v posamezni krajevni skupnosti.
Ob izgradnji objektov za potrebe naših krajevnih skupnosti nam pomagajo tudi pripadniki jugoslovanske ljudske armade, da bi nam izboljšali pogoje življenja. V zadnjem obdobju so zgradili nekaj lesenih mostov, izkopali velik del vodovoda Kapsel — Dobje, popravili nekatere cestne odseke in pričeli z gradnjo ceste Jezerce — Planina. Velik del njihovega truda je vložen, bili so dobro sprejeti med nami, zato bodo še prišli med nas in nam pomagali.
Šli bomo na volišča in se odločali ZA ali PROTI. Vsak po svoji vesti. Upamo in želimo si, da so naši sosedi, prijatelji, znanci, naši krajani — LJUDJE, ki jim ni vseeno, kakšno bo življenje v krajevni skupnosti. Kajti ne sme nam biti vseeno zato si ob prebiranju zapomnite; DA. SAMOPRISPEVEK. Za to smo bili velikokrat, tudi takrat, ko smo gradili novo domovino, ob tem naše boljše pogoje v krajevnih skupnostih. Zaradi tega smo še bolj ponosni na to kar imamo. In bodimo ZA tudi 8. DECEMBRA. Torej ne razmišljajmo o drugem kot o DA!. Saj nam toliko ponujajo programi, mi pa bomo za to kar bomo prispevali, tudi dobili.
KDO PLAČUJE SAMOPRISPEVEK?
1.	Delavci iz osebnega dohodka	2 %
2.	Kmetovalci iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka 2 %
3.	Delovni ljudje samostojne gospodarske dejavnosti od ostanka
čistega dohodka	2 %
4. Upokojenci od pokojnin	1 %
KDO NE PLAČUJE SAMOPRISPEVKA?
—	Prejemniki socialno varstvenih pomoči
—	Od invalidnin
—	Od starostnih pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov
—	IZ OD delavcev in drugih občanov, ki ne presegajo zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.
Zato delovni ljudje in občani občine Šentjur GLASUJTE ZA SAMOPRISPEVEK v svoji KS, da se nam bodo izboljšali pogoji življenja v sredinah, kjer živimo.
Zato se dobimo VSI 8. decembra na krajevnih voliščih, kjer se bomo odločili ZA nadaljnji napredek svojega kraja!
PREGLED REFERENDUMSKIH PROGRAMOV PO POSAMEZNIH KS OBČINE ŠENTJUR
BLAGOVNA
—	Modernizacija in vzdrževanje cest — 50 %
—	Prostori za delovanj KS in VS	vsi skupaj 50 %
—	Sofinanciranje mrliške vežice Šentjur
—	Vodooskrba (Cerovec, Zlateče — Repno)
—	Avtobusno postajališče Sele in Blagovna
—	Kanalizacija Trnovec, Primož
—	Javna razsvetljava VS Primož in Jezero
—	Sofinanciranje prizidka k OŠ Blagovna
DOBJE
—	Modernizacija in vzdrževanje cest 45 %
—	Vodooskrba v KS — 50 %
—	Ostale dejavnosti — 5 %
DRAMLJE
—	Modernizacija in vzdrževanje cest — 35 %
—	Izgradnja mrliške vežice in ureditev pokopališča — 30 %
—	Izgradnja večnamenskega doma — 25 %
—	Ostale dejavnosti (delovanje KS) — 10 *%
LOKA PRI ŽUSMU
— Modernizacija in vzdrževanje cest in mostov — 50 %
—	Izgradnja telefonskega omrežja —	Elektrifikacija —	Izgradnja telovadnice v COŠ Loka —	Izgradnja mrliške vežice Žusem —	Toplovod v Dobrni (raziskave izvira)	vsi skupaj 25 %
— Ostale dejavnosti — 25 %	
KALOBJE	
—	Modernizacija ceste Jezerce — Kalobje — 30 % —	Vzdrževanje cest — 60 % —	Javna razsveltjava — 10 %	
PLANINA	
— Modernizacija in vzdrževanje cest — 60 %	
—	Vodoskrba v KS —	Kanalizacija —	Izgradnja mrliške vežice — Šentvid —	Razširitev telefonskega omrežja	vsi skupaj 30 %
— Ostale dejavnosti — 10 %	
PONIKVA	
— Asfaltiranje ceste Ponikva — Dolga gora — 30 %	
—	Modernizacija cest v Hotunju, Okrogu in Podgaju —	Obnova makadamskih cest in vzdrževanje	skupaj 70 %
PREVORJE —	Modernizacija in vzdrževanje cest — 50 % —	Izgradnja večnamenskega prostora — 30 % —	Zemljišče — priprava — 101% —	Druge dejavnosti — 10%	
SLIVNICA	
—	Modernizacija cest — 30 % —	Vzdrževanje cest — 30 i% —	Komunalna ureditev v KS — 35 % —	Ostale dejavnosti — 5,'%	
ŠENTJUR — CENTER	
—	Gradnja vodovodnega sistema Kozarica — 50 !% —	Posodobitev mrliške vežice — 20 % —	Komunalno urejanje — 30 % .	
ŠENTJUR — OKOLICA	
—	Vodooskrba — sitem Kozarica — 20 % —	Posodobitev mrliške vežice — 20 %	
—	Izgradnja večnamenskih prostorov —	Sofinanciranje telefonskega omrežja v VS Jakob —	Komunalna ureditev —	Javna razsvetljava —	Ureditev avtobusnih postajališč	vsi skupaj 60 %
Podani programi so bili obravnavani po vaških skupnostih ter uličnih odborih. V novembru je bil sprejet na skupščinah KS in obravnavan na letnih programskih sejah SZDL krajevnih skupnosti. Ob tem lahko ta program doživi manjše spremembe, za katere pa bodo krajani izvedeli v svojih sredinah. Ocenjujemo, da so podani predlogi realni in, da bo vsak občan našel svoje interese ter da ga bo možno ob skupnih prizadevanjih realizirati v naslednjem srednjeročnem obdobju.	
glasujmo »a	ZA«
Zbori občanov na P re vor ju
V	teh dneh so bili sestanki po vaških skupnostih, na katerih smo se pogovarjali o krajevnem samoprispevku v naslednjem srednjeročnem obdobju. 1986 — 1990.
Največ kritike na zborih je bilo zaradi zavlačevanja modernizacije ceste maršala Tita, Lesično — Slivnica. Vprašanja so se postavljala o volitvah in odločanju delegatov, ker se njihovi predlogi iz KS ne upoštevajo.
Na vseh sestankih smo sprejeli sklep, da bomo razpisali referendum za krajevni samoprispevek. Postavili pa smo zahtevo občini in SIS v občini, da nas obravnavajo kot manj razvito KS ter, da se namenja več sredstev za hitrejši razvoj tega zaostalega področja.
V	programu imamo večnamenski prostor za potrebe vseh dejavnikov v krajevni skupnosti.
V	teh petih letih bomo vzdrževali in modernizirali lokalne ceste Lopaca — Dol — Dobje, Žegar — Zg. Žegar — Presečno, kjer je povezava s KS Dobje.
Ob spremembi kategorij moramo spraviti v ta program ceste Žegar — Hrastje in Lopaca — Straška gora.
Na zborih občanov so bila postavljena tudi naslednja vprašanja in pobude:
1.	Predlaga se, da bi se v naseljih dovoljevalo dozidavati in širiti stanovanjske objekte.
2.	Potrebno je, da se telefonska centrala na Prevorju razširi, ker sicer ni možno širiti omrežja.
3.	Nadaljnja elektrifikacija in ojačitev električnega toka s sodelovanjem MDB.
4.	Kdaj bomo uredili kanalizacijo na Prevorju?
5.	Dokončanje izgradnje mrliške veže.
6.	Razširitev vodovodnega omrežja.
7.	Predlagajo, da bi morale biti dajatve v hribovitih predelih manjše, ker je dohodek od kmetijstva veliko manjši, zaradi česar bi imeli mladi večje veselje za delo na zemlji.
KS PREVORJE
Koristno in pomembno
ROKI TER NAČIN ČIŠČENJA IN PREGLEDOVANJA KURILNIH NAPRAV DIMOVODOV IN PREZRAČEVALNIH NAPRAV
Na osnovi Zakona o dimnikarski službi (Ur. list SRS št. 16/74 in odloka o vrstah, rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov v občini Šentjur (Ur. list SRS št. 5/74) ter pravilnika (Ur. list SRS št. 1/76) vam posredujemo sledeče pojasnilo in obvestilo:
1.	Kurilne naprave na trda goriva, dimovodi in dimniki v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane, ki te naprave stalno uporabljajo, se čistijo najmanj vsakih štirinajst dni.
2.	Kurilne naprave na trda goriva, dimovodi in dimniki v zasebnih gospodinjstvih se čistijo enkrat mesečno.
3.	Kurilne naprave na tekoča goriva v družbenem sektorju se čistijo najmanj vsaka dva meseca, če moč takih naprav ne presega 860 kalorij na uro, sicer pa vsakih štirinajst dni. V zasebnih gospodinjstvih pa se čistijo kurilne naprave na tekoča goriva najmanj enkrat letno.
4.	Kurilne naprave dimovodov in dimnikov v industrijskih obratih se morajo čistiti v rokih ki jih sporazumno določita njihov uporabnik in dimnikarska organizacija. Iztočnice dimnikov se morajo čistiti najmanj enkrat letno.
5.	Meritve sajavosti dimnih plinov se opravijo enkrat v kurilni sezoni, če organ sanitarne inšpekcije ne odredi pogostejših meritev.
6.	Izžiganje saj se opravlja tedaj, ko dimnikarska organizacija ali organ, pristojen za požarno inšpekcijo ugotovi, da je to potrebno.
Pri opravljanju nalog se vodi kontrolna knjiga v katero se vpišejo podatki po opravljenem pregledu.
Pri opravljanju svojih dolžnosti ima dimnikar pravico vstopiti v prostore zgradbe, kjer je kurilna naprava, dimni vod, oziroma prezračevalna naprava. Uporabnik kurilnih naprav, dimnih vodov oziroma prezračevalnih naprav, ki jih je dimnikar dolžan očistiti ali pregledati, mora dimnikarju omogočiti prost dostop do njih.
Dimnikarska organizacija ni opravičena zaračunavati odškodnine za delo, ki ni bilo opravljeno po krivdi dimnikarja.
Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati po določeni ceni za kurilne naprave in dimne vode, če uporabnik le-teh ali koristnik zgradbe ni dopustil v določenem roku čiščenja ali kontrolnega pregleda pri pristojnem dimnikarju.
Nadzorstvo nad opravljanjem dimnikarske službe izvršuje občinska požarna inšpekcija, kolikor gre za vprašanje požarne varnosti in občinska sanitarna inšpekcija, kolikor gre za vprašanja kontrole dimne in ostale emisije dimnih naprav.
Za območje mesta Šentjur bomo v naslednjih dneh pripravili razpored čiščenja po posameznih ulicah. Razpored bomo posredovali dimnikarski organizaciji v Celju. O tem pa bomo na krajevno običajen način obvestili vsa gospodinjstva.
Zaradi izredno visoke onesnaženosti mesta Šentjur prosimo vse krajane da upoštevajo zgoraj navedena navodila.
Drago Slakan
Tovarna kovinskih izdelkov in opreme 63230 Šentjur pri Celju
BT ___________________
cilpos
TOZD OPREMA
TOZD Oprema delovne organizacije Alposa Šentjur je največja temeljna organizacija v občini in ena večjih v celjski regiji in Sloveniji, saj s 430 zaposlenimi delavci in s planiranim bruto prometom za leto 1985 skoraj 200 starih miljard predstavlja v občini Šentjur osnovo za nadaljnji razvoj kovinskopredelovalne industrije v občini.
sodelujejo tudi z veliko kooperanti.
Pravijo, da tudi zaradi trenutnega položaja kovinsko-predelovalne industrije nimajo zadosti ostanka dohodka in akumulacije, zato vse večjo skrb posvečajo posodabljanju obstoječe proizvodnje in da veliko ljudi štipendirajo, saj brez prodornih kadrov ne bo šlo več. Trenutno štipendirajo na srednjih in visokih šolah skoraj 60 ljudi, kar predstavlja 10 % od tre-
Iz nekdanjega Polestroja, ki je deloval od leta 1948 je bila ustanovljena delovna organizacija Al-pos Šentjur v letu 1957. Ko je bila dokončana investicija v novo proizvodnjo cevi, je bila delovna organizacija v letu 1975 v skladu z zakonom organizirana v dve temeljni organizaciji, to je: TOZD Oprema in TOZD Cevarna z delovno skupnostjo skupnih služb, v kateri imajo organizirane ka-drovske-splošne zadeve, finančno-računovodske in razvojno-tehnič-ne.
V TOZD Oprema imajo zaokroženo dejavnost na področju kovinsko - predelovalne industrije. Njihovi glavni proizvodni programi so: trgovska oprema, restavracijska in hotelska oprema, vrtna oprema, lestve vseh vrst in oprema po naročilih kupcev za opremljanje vseh poslovnih, trgovinskih in gostinskih prostorov.
širše TOZD sodelujejo predvsem z večjimi trgovskimi organizacijami, saj pravijo, da v današnjem času ni več tako velik problem dobave reprodukcijskega materiala, čeprav so izredno dragi in sama proizvodnja, ampak vse tisto pravočasno prodati pod ugodnimi pogoji. V zadnjem času zato vse večjo skrb namenjamo kvaliteti proizvodov, saj je popolnoma jasno, da bo mogoče v bodoče prodajati le kvalitetne izdelke. Svoje izdelke prodajajo tako na domačem kot tujem tržišču in iz njihovih podatkov je razvidno, da izvozijo že skoraj 20 % od bruto realizacije, kar je glede na konkurenco veliko. Pri proizvodnji
nutno zaposlenih v delovni organizaciji. Zavedajo se, da ni vse v štipendiranju, ampak tudi od razporeditve pravih ljudi na prava delovna mesta.
Njihova dejavnost je v občinskih dokumentih opredeljena razvojno kot nosilka razvoja v občini, Alpos kot delovna organizacija pa nosilec kovinsko-predelovalne industrije v občini. Zapisane besede niso dovolj, ampak bi bilo pri takih opredelitvah potrebno več konkretnih rešitev in aktivnosti.
Na zboru delavcev ob razpravi o devetmesečnih rezultatih v letošnjem letu so ugotovili, da so jim prekomerno narastle zaloge, kar jim veča veliko obratnih sredstev in da ni skoraj nič ostalo za poslovni sklad, zato bodo največjo skrb namenili zmanjšanju zalog, pospešeni prodaji in izboljšanju kvalitete. Zbor je bil kratek in razprave na zboru skoraj ni bilo, kar verjetno pomeni, da so zaskrbljeni in, da bo potrebno veliko napora, da se v težkih gospodarskih razmerah, ki so v Jugoslaviji, dobro gospodari.
Zaželimo jim veliko uspeha v bodočem delu, saj uspešnost njihovega dela v veliki meri predstavlja osnovo za razvoj celotne občine. Število zaposlenih v TOZD Oprema predstavlja v občini več kot 10 % zaposlenih v občini.
Jože MASTNAK
Prve lastovke so priletele. Kam in v tem času? Najbrž je pomota. Ne, ni. Priletele so v naše uredništvo, kot odmev na objavljeni prispevek. To staro prispodobo, ki oznanja pričakovani dogodek, smo namerno izbrali, saj si že dolgo želimo, da bi bilo naše pisanje deležno kakšnega odmeva. In končno se je tudi to zgodilo. Bili smo prijetno presenečeni, koliko reakcij in odmevov je bilo deležno Ančino pismo Fran-celju, ki smo ga objavili v septemberski številki. Resnici na ljubo moramo zapisati, da je bilo več ustnih in telefonskih. Vendar pa sta dva Francelna izbrala tudi toliko korajže, da sta hudomušni Anči odpisala. Obe pismi danes objavljamo. DA pa pravočasno preprečimo morebitne zmote ali prizadetost, ki bi jih naše ravnanje lahko povzročilo pri bralcih, pa tudi posameznikih ali organih, je prav, da razkrijemo namen našega ravnanja. Ob pripravi neke reportaže, ki žal ni uspela, pa ne po naši krivdi, se nam je porodila ideja, da bi začeli objavljati prispevke, ki naj bi pomenili začetek snovanja svojevrstne pisane družbene kronike o dogajanjih v naši občini. Od vsega začetka se zavedamo, da smo se lotili težavne naloge in izbrali pot, na kateri je polno pasti in stalna nevarnost, da osnovanega cilja ne bomo dosegli. Vendar je med člani uredniškega odbora prevladalo prepričanje, da ob popolni odgovornosti celotnega uredniškega odbora velja poizkusiti. Pri tem pa računamo na ustvarjalno pomoč in podporo vas bralcev. Opozoriti pa tudi moramo, da bomo objavili le pisma, katerih avtorji bodo znani (za vsa dosedaj objavljena imamo polne naslove v uredništvu), vsebina pa ne bo žaljiva za posameznike, organe ali organizacije. Torej vsebina pisma mora biti resnična, brez podtikovanj, namigovanj, laži ali namernega širjenja različnih dezinformacij. Upamo, da se nam bo tudi v prihodnje, ob upoštevanju vsega zapisanega Anči še oglasila pa tudi Franceljni, Frenki in še kdo.
UREDNIŠTVO
DRAGA ANČI!
Vesel sem tvojega pisma, pa čeprav si mi ga poslala preko čašo piša. Kriv sem pa sam, ker ti nisem sporočil svojega novega naslova..
V pismu mi sporočaš, kaj vse je novega v Šentjurju, čeprav tu in tam pridem na obisk domov, takrat seveda ne morem zvedeti vsega, kar se dogaja v kraju. Zato mi je tvoje pismo zelo dragoceno in želim, da mi tudi v bodoče še kaj pišeš.
Zelo sem vesel, da moj domači kraj tako napreduje. Sedaj sigurno občina ne spada več med nerazvite. Zadnjič, ko sem bil na obisku se nisem mogel načuditi lepi blagovnici, občinski upravni zgradbi, motelu, banki, neki novi stavbi zraven milice. Rekel sem si: občina, ki ima tako lepe javne zgradbe gotovo ne more biti nerazvita. Sicer pa to niti ni najvažnejše. Končno je lahko nerazvita tudi bogata občina.
Kako pa kaj šentjurska folklora? Ali. še nastopate? Nikoli te ne bom pozabil, kako gradiozno si plesala. Upam, da stabilizacija ni pokopala tudi folklore in vzela občanom še to veselje.
Tudi vaš časopis »Utrip« redno prebiram. Moram reči, da niti ni tako slab, čeprav imate še istega urednika.
Zadnjič sem spraševal Šentjurčane kakšni so vaši funkcionarji. A veš, da jih večina niti ne pozna. Ne vem zakaj, mislim pa, da gredo premalo med ljudi. Od časa do časa bi si morali privoščiti kakšno afero. To je dokazano na najboljši način, da občani spoznajo svoje funkcionarje.
Pišeš mi, da včasih malo štrajkate. Praviš, da se splača. Prosim te, da v bodoče vsaj ti prenehaš s tem. A nisi slišala, da sindikat nič več ne podpira štrajkov; sedaj pravijo, da so nezakoniti. Ne bi te rad videl v zaporu ali na cesti brez zaposlitve.
Veš Anči, ni samo pri vas težko. Tudi tu, kjer živim so problemi. Cene kar rastejo, plače pa jih že dolgo ne dohajajo več. Pri vas je še lažje, ko ima skoraj vsak nekaj svoje zemlje ali popoldanski fuš. Pri nas v mestu pa je veliko huje. Sliši pa se, da bo kmalu bolje, pravijo, da bodo na vse odgovorne funkcije prišli novi, sposobni kadri. Saj ne rečem, da ti sedaj niso sposobni. Težava je le v tem, da ljudje ne verjamejo več, če jim dajejo recepte za rešitev krize tisti, ki so vso stvar zakuhali.
Prejmi lepe pozdrave in piši še kaj.
Francelj
POZDRAVLJENA ANČI
Prav vesel sem bil tvoje pošte in kar presenečen, da si se oglasila, saj se ob spominu na svoj domači kraj vedno spomnim svoje male Anči. Presenečen sem zato, ker sem mislil, da ti je bilo všeč, da sem izbral drugačno pot.
Nekaj časa je že kar sem zapustil svoj rodni kraj, vendar ga pogosteje obiščem, kot je to videti in dobro sem seznanjen z novostmi in napredkom svojega kraja, saj ljudje radi povedo, česa vsega se veselijo. Tudi tebe pogosto vidim in prav lepo si se vzživela v domače razmere in vedno sem verjel, da boš uresničila svoje želje. Le tako naprej!
Veš Anči iz svoje kože ne znam, zato ti bom kar naravnost povedal kaj mi je v domačem šentjurskem kraju najbolj všeč. Slišal sem, da boste v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju v občini gradili v vsaki vasi osemletko, v Šentjurju, kjer pa ni dovolj prostora za vseh tisoč otrok, boste organizirali šolo po delegatskem principu._ Za volitve na vseh nivojih ste se temeljito pripravili tako, da presenečenj pri novih imenih ne bo. Tistim, ki v štiriletnem obdobju niso uspeli opraviti svojih nalog, boste mandat pač podaljšali še za kakšno leto ali dve. Uspeli ste osebne dohodke vodilnih delavcev izenačiti z ostalimi sredinami, če pa še to ni dovolj, jim pač omogočite dopolnilno delo.
Turizma ste se tudi lotili, skrb zanj pa ste zaupali dohodkovno najbolj uspešni delovni organizaciji v občini. Tako boste na slivniškem jezeru zgradili elektrarno, na Resevno boste speljali avto cesto, na Blagovni pa zgradili odlagališče blata s sovlagateljem Cinkarne Celje.
Najbolj pa me veseli, ljuba Anči, in spoštovani Šentjurčani, da vso skrb posvečate kulturni dediščini, saj primerno skrbite za zapuščino skladateljev Ipavcev, obujate tradicijo na škofa Slomška, heroja Tomaža Kvedra in keltske izkopanine na Rifniku. Skromnost je res lepa čednost, kot je dejal tov. Vodeb, ki se je z dolgega potovanja vrnil v domači kraj uživat čast in slavo ki mu jo izkazujete.
Anči, bodi dovolj za danes in vesel bom, če se boš še kaj oglasila. Veš ob vsakem spominu na svoj domači kraj se spomnim kozarca čistega belega vinca, ki ga je vedno več.
Te pozdravlja tvoj Frenk
KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
PONOVNO RAZPISUJE
Na podlagi 52. in 53. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter sklepa finančno ekonomskega odbora z dne
13.	9. 1985 naslednji
JAVNI RAZPIS
za oddajo treh gradbenih parcel, ki niso bile oddane po objavljenem javnem razpisu v Novem tedniku dne 26. 9. 1985 v stanovanjski soseski Črnolica.
Na javnem razpisu bodo oddane naslednje parcele v k.o. Tratna:
Oznaka parcele	Parcelna številka	Površina	Cena za zemljišče	Stroški komunalnega urejanja	Skupna cena
5.	221/16, 221/15	750 m2	1 216.000,-	940.500,-	1.156.500,-
13.	224/6	547 m2	157.536,-	685.938,-	843.474.-
15.	224/1, 221/7	542 m2	156.096,-	679.668,-	835.764.-
	Vse navedene parcele se		bodo oddale	pod pogoji	navedenimi v
javnem razpisu objavljeno v Novem tedniku dne 26. 9. 1985. Pismene vloge je potrebno vložiti v roku 15 dni po objavi. Upoštevane bodo vse vloge, katere bodo prispele najkasneje do 10. decembra 1985 do 8. ure.
KOMISIJA ZA IZVEDBO JAVNEGA RAZPISA
KVIZ „Sport; glasba in še kaj"
V mesecu oktobru smo mladi iz Gorice pri Slivnici s pomočjo OK ZSMS Šentjur, organizirali do sedaj še nepreizkušeno obliko kviza »šport, glasba in še kaj«.
Kviz je potekal ob zvokih glasbe, naš gost pa je bil Andrej Šifrer, kateri je kljub zakasnitvi, s svojim bogatim repertoarjem razživel gledalce, še posebej naše najmlajše.
Na kvizu smo se lahko prepričali o uspešnosti uporabljanja video rekorderja, preko katerega smo posredovali vprašanja ter računalnika za podajanje podatkov.
Naj povemo še to, da je bila zmagovalna ekipa kviza OO ZSMS SKŽSC ter, da bi bilo brez naklonjenosti in pomoči KS Gorica pri Slivnici, tov. Mirka Kandorferja, GD Gorica pri Slivnici. TOK Lastna kmetijska proizvodnja — obrat Gorica pri Slivnici, AUREA Celje — obrat Gorica pri Slivnici ter OŠ Šentjur in Gorica pri Slivnici kviz nemogoče realizirati, za kar pa se jim še enkrat lepo zahvaljujemo.
MLADI IZ GORICE PRI SLIVNICI
Vlak bratstva - vez prijateljstva
V Beogradu na Topčiderski postaji sta se kompoziciji vlaka ločila in odpejala proti Kraljevu in Titovem Užicu
Kolo prijateljstva pred spomenikom prvega narodnega heroja Jugoslavije Petra Lekoviča v Rečici
A ■rie*’
Zadnji večer bivanja v Požegi je bil v znaku veselja in prijateljstva
Med potjo za Požego — otroci so nas veselo pozdravljali in klicali
prijateljstvu
Končno v
Požegi. Veliko občanov nam je zaželelo dobrodošlico in prijetno bivanje med njimi
Predstavniki pobratenih občin Požega - Šentjur
Pripravil Goce KALAJDŽISK1
Slika meseca
DINAR, DINAR, DINAR .. .
Nagrajen duhovit podpis pod sliko meseca iz št. 86
V tolikšni količini jajc je verjetno težko najti dlako, morda pa je ravno v tistih, ki v zaboju manjkajo.
Brilej Dragica Planina
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kateri je najvišji vrh v naši občini? Odgovore pošljite do 10. decembra na uredništvo.
SV. ROZALIJA PRI ŠENTJURJU
Mnogokrat ljudje ob pogledu na cerkve niti ne pomislijo, da se lahko v njih nahajajo biseri slovenske umetnosti. Nekaj teh biserov hrani tudi cerkev sv. Rozalija.
Iz šentjurske farne kronike lahko razberemo, da je 1. 1645 okoli Šmarja in Šentjurja razsajala strašna kuga. Šentjurski dekan Janez Jožef Sonce je pričel z gradnjo cerkve, ki je bila posvečena
sv.	Rozaliji zavetnici proti kugi (1. 1624, ko je v Palermu razsajala kuga so njene ostanke iz Monte Pelegrina nad Palermom prenesli v mesto v stolnico, in od takrat se časti kot zavetnica proti kugi). Prizbiterij je bil naslednje leto dokončan, kot lahko razberemo na enem od sklepnikov, gradnja ladje pa se je zavlekla preko 1. 1660. Istočasno s cerkvijo so zgradili tudi zvonik. Okoli cerkve se je do 1. 1830 raztezalo pokopališče.
Bogato okrašen kamniti portal in izrezljana vrata nam dajo slutiti bogastvo notranjosti. Ko odpremo vrata, zagledamo »zlati« glavni oltar (izraz »zlati oltar« se uporablja za vse lesene oltarje
17.	stol., ki so pozlačeni in imajo bogato figuraliko in ornamentiko). V osrednji vdolbini je prizor speče Rozalije v skalni duplini, kateri se na desni prikazuje Mati Božja z angeli, ob straneh pa stojijo svetnice: Barbara, Apolonija, Ur-šola in Marjeta. (Rozalija je izhajala iz premožne družine. Ker se je hotela izogniti izobilju in snubcem je odšla v nedostopno skalnato duplino nad Palermom, kamor je seboj vzela razpelo in nekaj nabožnih knjig. Tu je doživljala različna videnja.) Vrh tega oltarja stoji arhangel Mihael s tehtnico, ki tehta duše. Ostali del oltarja pa prekriva baročna ornamentika.
Leta 1746 je dal župnik Torta de Gruental na stroške dohodkov cerkvenega vinograda v Jazni postaviti in poslikati kapelo sv. Antona Puščavnika, ki je svoje življenje posvetil postu in duhovni rasti. Freske so delo našega najpomembnejšega baročnega fre-skanta Frančiška Jelovška, ki so nastale 1. 1746, kakor kaže letnica na notranji slavoločni steni kapele. V osrednjem medaljonu je upodobljen Antonov sprejem v nebesih, v ostalih poljih pa so naslikane razne scene iz življenja tega svetnika. Anton Puščavnik je zavetnik vseh domačih živali. Na papeškem dvoru in splošno v Ri-
KOŠARKA
Pričelo se je tekmovanje v II. republiški ligi. Ekipa KK Šentjur je uspešno začela in najprej na gostovanju v Trbovljah premagala po dveh podaljških KK Rudar, nato doma KK Elektro in v tretjem kolu v Podčetrtku še ekipo KK Kozje. V četrtem kolu je bila ekipa prosta.
Rezultati :
1.	kolo
mu so 17. januarja uvedli poseben blagoslov konj, drugod hlevov. Ponekod so pred svetnikovim godom zažigali grmade in hranili tam pridobljeno oglje. Po Sloveniji še v mnogih krajih na god sv. Antona darujejo cerkvi prašičje krače, klobase — s priporočilom za zdravje pri reji prašičev. Pri nas ga radi upodabljajo s prašičkom, z zvoncem in palico v obliki črke T. Sv. Anton je postal priporošnjik različnih stanov: živinorejcev, svinjskih pastirjev, šče-tarjev, rokavičerjev in mesarjev. Prosili so ga za pomoč proti ognju, kužnim boleznim (zlasti vročici) in različnim vnetjem. Prištevali so ga med »velike božje maršale«. Freske v cerkvi sv. Rozalije so dobro ohranjene, zelo kvalitetne ter tipične za zrelo dobo Jelovškovega ustvarjanja. V cerkvi so še trije oltarji, ki pa ne dosegajo posebne umetniške kvalitete in tudi časovno so mlajši iz 1. 1859.
Za zgodovino glasbe je pomembno, da je komponist dr. Gustav Ipavic spesnil na čast največjega Rozaljinega zvona, katerega je 1. 1756 vlil Gašpar Boltažar Schneider in je imel čudovit mehak lep glas, znano pesem »Iz stolpa sem«.
Ob obisku tega spomenika opazimo na njem sledove časa, vendar nam skupaj s svojo slikovito okolico cerkev sv. Rozalije nudi še vedno obilo estetskih užitkov.
TATJANA OSET
KK RUDAR : KK ŠENTJUR 101 : 102 (91:91, 79:79, 38:35)
2	kolo
KK ŠENTJUR : KK ELEKTRA 100 : 74 (48:34)
3.	kolo
KK KOZJE : KK ŠENTJUR 95 : 115 (42:52)
Vrstni red po štirih kolih: Zagorje 8, Šentjur, Rudar in Elektro 6, Polzela, Podbočje in Brežice po 5, Zlatorog 4 in Kozje
3	točke.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR PRI CELJU
OBVESTILO
Zdravstveni dom Šentjur obvešča, da prične s 1. 12. 1985 ordinirati specialist ginekolog dr. Sviben Ivan v Šentjurju ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 17. ure.
Zaenkrat se je potrebno za ginekologa še naročati pri med. sestri Vukmanič Miri v Zdravstvenem domu Šentjur. Naročite se lahko po telefonu.
Vsem deovnim ljudem in delovnim organizacijam sporočamo, da so Dispanzer za medicino dela v Zdravstvenem domu Šentjur pričel s sistematskimi pregledi delavcev, ki delajo na hrupnih delovnih mestih. Delavcem bo izvršen pregled sluha. Pilotska študija je pokazala, da ima precej delavcev resno ogrožen sluh. V ekipo, ki bo vršila sistematske preglede bo vključen tudi prof. dr. Krašovec Janez, specialist - otorinolaringolog.
Druga naloga Dispanzerja za medicino dela v Šentjurju pa je uvesti rekreativno gimnastiko za delavce, ki delajo pri tekočem traku. O tem pa bo več napisanega v naslednji številki »UTRIP-a«.
Predsednik KPO: dr. Moser Ivan
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLEŠA, Mirko ČANDER.
Naslov uredništva: Titov trg s, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.