Posamezna Številka 3 din
Štev. 14.
Leto IV.
TRBOVLJE, 6. aprila 1951
Poštnina plačana r gotovini
tiv rudnika Trbovli?—Hrastnik ki je
J
V ZAGORJU JE ZASEDALA VI. REDNA LETNA
_	v v
SKUPŠČINA sindikatov rudarskih delavcev Slovenije
3794 udarnikov v letu 1950 med rudarji
Zagorski rudarji so v soboto, 30. marca, sprejeli delegate rudnikov Slovenije, ki so se zbrali k šestemu zasedanju sindikata rudarskih delavcev. Po uvodnih besedah predsednika Republiškega odbora rudarjev Slovenije, tov. Sferi njarja Vilija, je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, v katerega so bili izvo-
Skrinja Vili, predsednik sindikata rudarjev Slovenije
Ijeni tovariši Piki Jože rz Trbovelj, Škrinjar Vili, Kmet Martin, 27-kratni udarnik iz Hrastnika, Hukič Salko, večkratni udarnik iz Dolnje Lendave, in Guzaj Edi, večkratni udarnik iz Zagorja.
Skupščino je ob uvodu zborovanja
pozdravil član CK KPS in ministra za rudarstvo LRS, tov. Popit Franc.
Predsednik Republiškega odbora ru darjev, tov. Škrinjar Vili, je v svojem referatu prikazal delo in uspehe slovenskih rudarjev v preteklem letu, V prvem delu svojega poročila je govoril o vlogi sindikata in delavskih svetov, naito pa je prešel na organizacijska vprašanja. V zvezi s tem, da je bila lansko leto izvršena decentralizacija organizacije, se je profesionalni kader sindikata zelo znižal, uvedel pa se je nov način finančnega poslovanja, prav tako je bil ustanovljen sindikat metalurških delavcev, v katerega so se vključili rudarji v Mežici, Idriji, cin kama Celje, rudnik Sitarjevec ter Geološki zavod, ki so bili prej organizirani v sindikatu rudarskih delavcev. V okviru Republiškega odbora sindikatov rudarjev je po tej reorgani zaciji ostalo še 21 sindikalnih podružnic z okrog 16.000 člani. Z reorganizacijo je odpadlo 14 plačanih sindikalnih funkcionarjev, tako da' se -je plačan kader znižal od 25 na 11 uslužbencev, vštevši plačane funkcionarje republi škega odbora. Da je profesionalizem sindikalnemu gibanju škodljiv, nam ..dokazuje primer podružnice Velenje
torka pa je v podružnici organiziranih le 50% delavcev.
Ko je predsednik govoril o vlogi delavskih svetov in delu sindikatov, je poudaril, da so delavski sveti reševali le gospodarska vprašanja, niso' se pa zanimali za vprašanje zaščite delavcev. Omenil je tudi podcenjevanje delavskih svetov po nekaterih direktorjih, kakor n. pr, v Kanižarici, Krmelju in v CRD v Trbovljah.
Skrb sia človeka
mora biti ena naših osnovnih nalog
' Sindikat rudarjev Slovenije je v letu 1950 posvečal svojemu članstvu veliko skrb Lansko leto je bilo v sindikalnih letoviščih na cddihiu 919 rudarjev in uslužbencev. Stroške vzdrževanja je kril centralni odbor s 25 %, ostalih 75 % pa večinoma sindikalne podružnice iz fonda za oddih.
Za letos je planirano 1,089.000 din, iz katerega zneska se bodo dajale dotacije zaslužnim delavcem ob nastopu letnega dopusta v sindikalnih letovi ščih Da bo mogoče v prihodnje poslati na oddih čim več članov sindikata in njihovih svojcev, se gradi Počitniški dom na Partizanskem vrhu nad Trbovljami, kjer bo lahko vsak mesec letovalo 80’ rudarjev. Tudi v Zagorju se pridno obnavljajo Toplice Medija— Izlake kjer bodo imeli rudarji pnje ten oddih. Voda v tem kopališču je zdravilna in se bodo tamkaj lahko zdravili na revmi oboleli rudarji. V ta narnne so dali nekateri rudniki že daotacije za čimprejšnjo obnovo kopališča ta-ko n. pr rudnik Zagorje 300.000 dinarjev, rudnik Trbovlje—Hrastnik 250.000 din, CRD v Trbovljah pa 50.000 dinarjev. Kako velikega pomena je to kopališče, vidimo iz tega, da se je lansko leto zdravilo v njem 289 rudarjev iz cele Slovenije.
Pa tudi v drugih področjih je sin dikat rudarjev pokaizal v minulem letu vso skrb za delovne ljudi Tako je izplačal kot pomoč upokojencem 9,000.000
Racionallzaitorjev je bilo proglašenih le 18, ki so s svojimi predlogi izboljšali našemu gospodarstvu za 15,758.000 din, za svoje uspehe pa so prejeli nagrado 80.900 din. Vse te racionalizacije so izvršili večidel v rudniških repa-ratumih delavnicah in CRD v Trbovljah, premalo pa je bilo razvite agitacije v tem pogledu med rudarji in rudarskimi tehniki, kar hi bila naloga društva inženirjev in tehnikov.
Velika zavest rudarjev se je pckaza la v velikem socialističnem tekmovanju, ko so delavci prevzeli podjetja v svoje roke. Rudarji Slovenije so nadalje z velikim navdušenjem pozdravili tekmovanje, na katero je poklical delovne množice IO OF Slovenije v čast 10. obletnice Osvobodilne fronte. Za to tekmovanje so se priglasili vsi delovni kolektivi, zlasti pa še 5 delovnih brigad in številk, ki so norme visoko prekoračevale. Kako je treba organizirati tekmovanje je pokazal najbolj kolek-
dinarjev, za socialno pomoč članom in družinam 2,294.443 din, partizanskim vdovam 1,581.065 din, ponesrečenim rudarjem 509.750 din, raznim društvom in ustanovam 1,132.310 din, za ostalo pomoč 11051.468 din, za gradnjo sindi kalnega doma 250.097 din, nakup zemljišča za gradnjo zadružnega doma 387.498 din, za gradnjo počitniškega doma 1,619.110 din, za različne investicije pa 660.708 din.
Skujmo znašajo ti izdatki 30.337.251 dinarjev. Poleg tega se je izplačalo iz fonda vodstva za nagraditev udarnikov 6 667.939 din, racionalizaitorjem pa 699.369 din.
Skrb za delavce se ni izražala samo v tem pravcu, marveč tudi v higienski in pravni zaščiti. Nezadostno aktivnost pa so pokazale sindikalne podružnice na področju zaščite delavcev na delovnih mestih. Temu je vzrok tudi velik odstotek nezgod. Številke nam povedo, da je bilo v minulem letu zaradi lažjih in hujših nezgod in bolezni izgubljeno v rudarstvu 365.544 dnin. Ce računamo povprečno rudniško storitev na moža in dnino 1143 kg premoga, potem znaša izpad produkcije 416.733 ton.
Doseganje planskih nalog v lotu 1950
Častni naslov udarnika si je lansko leto priborilo 3794 delavcev. V primeri z letom 1949 se je število udarnikov v preteklem letu povečalo za 2,5 krat.
Kamnik Slane, sekretar sindikata
rudarjev Slovenije
v mesecu novembru in decembru iz. vršil svoj operativni plan, nadoknadil pa tudi produkcijski primanjkljaj 15 tisoč ton rudnika Hrastnik in tako častno izvršil svoj lanskoletni proizvodni načrt. V tekmovanju za 10 ob. 'etoico OF je dosegel najiepše uspehe rudnik Zagorje, ki si je že dvakrat priboril prehodno zastavo IO OF Slovenije,
Ob koncu svojega poročila je pred. sedmk omenil še delovanje članov sin. dikata rudarjev v fizkulturi ter podčrtal, da je treba posvetiti še več po. -omesti telesni vzgoji rudarske mia. dine.	j
Več pozornosti je treba posvetiti finančnim vprašanjem
V blagajniškem poročilu, ki je pokazalo delovanje sindikalnih podruž. nic na finančnem področju, je videti da ^ nekatere podružnice niso posvetile zadosti pozornosti temu pomembnemu vprašanju. Dobro so vodile blagajniške posle podružnice v Zagorju, Trbovljah Pečovniku, Laškem in Senovem. Ni pa bilo tako na rudniku v Zabukovici kjer je bilo to poslovanje malomarno) kajti drugače se ne bi moglo zgoditi) da blagajnik ne bi kupil celih 5 mesecev znamkic na pošti, to se pravi, da ni odvedel 65 % članarine central, nernu odboru, kar je kriv upravni odbor, ki je sprejel sklep, da se denar posodi kantini in podobno. Na opomin finančnega nadzorstva so se resno lotili tega vprašanja in ga tudi uredili. Drugače pa je bilo v Velenju, kjer je bilo treba izvaljene tovariše prepriče-blagajno. V 'blagajniškem pooio-vduj« je bilo naj&labše v podružnici Velenje, kjer skupščina ni hotela dati ra-zrešni-co upravnemu odboru, blagajniku ki nadzornemu odboru ter jim dala rok do 27. aprila, da uredijo blagajniško poslovanje. Tudi plačevanje članarine je bilo v nekaterih podružnicah malomarno. Tako povedo številke, da samo v Velenju ni plačalo lansko leto članarine okrog 1000 delavcev, nekaj manj tudi v Dolnji Lendavi, nadalje v Senovem, Krmelju in v Kočevju. Plače, vanje članarine po predpisani lestvici se odvija na splošno pohvalo in znaša povprečna članarina na člana 40 din. Prednjači pa podružnica Senovo, kjer, znaša povpreček članarine 50 din.
Zasedanje je imelo izrabit delovni značaj
v	* - tfs&ssgz rsss
rudarjev je sledila diskusija delegatov V primeri z zasedanji v prejšnjih letih je imelo šesto zborovanje sindikata rudarjev Slovenije izrazit delovni zm-a-
Kot prvi se je priglasil k diskusiji delegat »belih rudarjev« iz Dolnje Lendave ki je govoril o delu sindikata ter priznal napake, ki so se delale, vendar je poudaril, da je bilo nepravilno od višjega vodstva, da je prejšnjega tajnika dalo na okrajni sindikalni svet, čeprav ga v Lendavi niso razrešili, dokler ne uredi in preda tajniških poslov v redu. — Vendar pa je bilo sindikalno delo otežkočeno tudi zaradi tega, ker so posamezna delovna mesta zelo oddaljena eno od drugega
tudi o uspehih, ki so jih dosegli beli rudarji lansko leto pri vrtanj«.
Tov. Kajina iz Laškega je govoril oi na-pakah in priznal pomanjkljivosti V delu, na drugi strani pa tudi o uspehih,'saj je ta rudnik prejel zastavo za delo v drugem polletju 1950. — Delegat Grm iz Kočevja je pojasnjeval, zakaj je članstvo procentualno tako nizko, V Kočevje prihajajo delavci iz vseh krajev, ostajajo i>a tamkaj samo po nekaj mesecev in se ne vključijo v sindikat.	.
Tov. Marinko Franc, rudar iz Trbo. velj je poudarjal važneft proizvodnih konferenc, ki so nujno potrebne, ako. ravno imamo delavce svete.
Waša sindikalna vodstva .	,
eie morajo se bolj usposobiti
kov, ki so jih nekatere podružnice ali odbori popolnoma opustili.
Tov. Bregar Rudi, član OK KPS Trbovlje, je pozdravil zasedanje v imenu OK KPS Trbovlje ter govoril o potrebi večje povezave in dela med sindikati in mladino. Tov. Ustar Vinko Nadaljevanje na 2. strani
Tov Albreht Roman, član GO ZSS, je govoril o nalogah sindikalnih orga-nizacij ter poudaril, da vedno bolj stopa v ospredje naloga, ko se bedo morali sindikati v večji meri ukvarjati z vprašanji lokalnega gospodarstva in efelovanja v ljudski oblasti. Podčrtal je tudi važnost rednih članskih sestam-
IZ ŽIVLJENJA FRONTNIH ORGANIZACIJ
Kako bo proslavil trboveljski okral
10. obletnico OF Slovenije
Desetletnico ustanovitve OF. največ- | med drugim na Kumu, Kalu, Mrzlici,
Partizanskem vrhu in na Sv. Gori.
Na dan 10. letnice Fronte, 27. aprila dopoldne bo ZB mesta Trbovlje odkrila spominsko ploščo žrtvam Orjune, popoldne pa bo koncert godbe na pihala na prostem, združen z ljudskim rajanjem. V soboto, 28. aprila je v načrtu koncert godbe na pihala v Domu
JI praznik slovenskega naroda, bo proslavil trboveljski okraj na najslo-yesnejši način. Poleg tekmovanja v lielu in produkciji, v katerega se bodo yključili vsi delovni kolektivi in organizacije OF, mladina in razna društva, t>odo v vseh centrih okraja proslave g bogatim kulturnim programom.
Na vaseh bodo v počastitev 10 obletnice Fronte slovesne seje odborov PF, v krajih s kulturnimi društvi in Šolami pa bodo posebne proslave, na katere se že pripravljajo. Podeželje ne bo zaostajalo za centri okraja, posebno slovesna pa bo po poročilih proslava 27. aprila, t- 1. na Dolu pri Hrastniku, prav tako v Podkumu, Loki pri Zida »em mostu, na Izlakah, v Cemšeniku In drugod.
V Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Radečah bodo proslavili desetletnico ustanovitve Fronte s celotedenskimi kulturnimi prireditvami. Proslava v Trbovljah bo trajala 10 dni. Za uvod te proslave bo priredilo sindikalno gledališče v Trbovljah premiero Božičeve drame »Umik«, v rudniški restavraciji V Trbovljah pa bo otvoritev razstave iz narodnoosvobodilne borbe. Dne 21. aprila bo na stadionu »Rudarja« nogometni turnir aktivov, finalisti bodo nastopili v nedeljo 22 aprila, nato pa bo tekma moštev II. zvezne lige.
Prav tako bo imela v nedeljo, 22. aprila trboveljska šolska mladia v Delavskem domu kulturno prireditev, zvečer pa bo priredila godba na pihala koncert. V ponedeljek 23 aprila bo nastopila mladina gimnazije v Trbovljah z Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«, v torek 24. aprila pa bo koncert pevskega društva »Zarja«. V sredo 25. aprila bo v Delavskem domu v ZPrtvcurl.lalju^^-Actec / trefriek 26.' aprila bo v Delavskem domu slavnostni koncert mešanega pevskega zbora združen z govorom in podelitvijo odlikovanj in nagrad. V Domu kulture bodo predvajali slovenski film »Na Ivoji zemlji«.
Po gorah in vrheh -odo na predvečer 10 obletnice OF goreli kresovi.
kulture, v delavskem domu pa ponovitev drame »Umik«. V nedeljo, 29. aprila dopoldne bo r Trbovljah.velik šahovski turnir, popoldne pa se bodo vršili veliki manevri, ki jih bo priredila EB s sodelovanjem vseh množičnih organizacij. Na predvečer 1. maja bo v Delavskem domu slovesna akademija.
Kulturna revija v Radečah
V Radečah bodo proslavili desetletnico OF s kulturno revijo, ki bo trajala teden dni. Organizira jo SKUD »Ivan Cankar), ki bo dalo tri gledališke predstave, med njim: eno mladinsko, nadalje celovečerni koncert godbe na pihala, koncert mešanega pevskega zbora, predavanje o 400-let-nici slovenske knjige ter telovadno
akademij > TD Radeče. Po vseh odborih OF bodo na dan 27. aprila slavnostne seje. V Radečah bo Zveza borcev organizirala skupno z gasilci in PLZ »Napad na Radeče«. V Loki pri Zidanem mostu bodo imeli na predvečer desetletnice OF slavnostno akademijo, dne 27. aprila pa slavnostno predstavo igre »Talci«.
Rogat program tudi v Zagorju
Bogat spored, ki ga pripravljajo v Zagorju v proslavo desetletnice OF, nam dokazuje razgibanost in poživlje-nje dela med zagorskim prebivalstvom na kulturno-prosvetnem področju Tako bodo pričeli s kulturnim programom že v soboto, 21. aprila, z uprizoritvijo igre »Velike skušnjave«. Naslednji dan je v načrtu velik koncert zruženih pevskih zborov in rudarske godbe. Pripravlja se tudi večer in razstava slovanske knjige, s tem v zvezi pa tekmovanje med posameznimi trgovinami glede opreme izložb v pogledu slovenske knjige.
V okviru Ljudske univerze bo pre-
davanje o zgodovinski poti Osvobodilne fronte. Sindikalno gledališče bo uprizorilo Goldonijevgea »Lažnivca«. Na predvečer 10. obletnice OF je v načrtu slovesen sprevod z baklado, nato pa slavnostna akademija v Prosvetnem domu. Uprizorili bodo Shawovo komedijo »Pygmalion«, ponovili igro »Velike skušnjave« ter izvedli tudi »Pisani večer«.
Poleg teh kulturnih prireditev bodo kolektivi naših rudnikov in tovarn tekmovali za predčasno izvršitev svojih planskih nalog v tem mesecu ter s pospešenim delom v produkciji proslavili veliki praznik našega naroda.
Melika razstava iz NOb v Hrastniku
V Hrastniku bodo že 23. aprila od-KOViiH BI^fiTS^afsko0 Vazsiavof 'v" rdečem kotičku gasilske čete pa bo razstava OF o literaturi iz časa NOV s slikami v narodnoosvobodilni borbi padlih in ustreljeni: tovarišev. Po vseh terenih bodo priredili interne proslave, na katere se že pripravljajo.
Ti di v Hrastniku bodo v teku celega tedna razne prireditve, med njimi kon
Nadaljevanje s 1. strani iz Zagorja pa je govoril o vprašanji:, fizkulture in kulturnega dela ter sl dotaknil vprašanja prostorov, potreb Jiih za razvoj kulture in prosvete v industrijskih središčih Omenil je primer Trbovelj, kjer je TD Trbovlje v razpustu, ker nima možnosti razvoja, ako ravno ima svoje prostore, vendar sr, naseljeni vsi drugi v prostorih telovadnega društva-
Tov. Alič Anton iz Trbovelj pa jt govoril o delu delavskih svetov o socialnem zavarovanju ter o večji' odgo vernosti sindikalnih funkcionarjev preti članstvom.
.Vsakemu članu sindikata ' jc potrebna izobrazba
Clam republiškega odbora rudarjev tov. Vogelnik, je govoril o kulturno-prosvetnem delu v sindikatih ter podčrtal potrebo ideološke vzgoje rudarjev. Pri raznih oblikah predavanj je *nol največ uspeha kolektiv rudnika Laško, Napačno so se lotili tega dela v Aabukovici, kjer je prevladovalo mnenje, da je treba imeti predavanja samo o sindikalni problematiki Seveda po ,reh predavanjih ni bilo več poslu telcev. Slaibo so se lotili tega dela tudi v Kanižarici in v Kočevju. Tudi v Trbovljah in Hrastniku so bila predavanja, nihče pa ni vedel, kdo jih pravzaprav organizira; ali sindikat okrajni komite ali kdo drugi. Ko se je dotaknil Kulturno prosvetne dejavnosti v naših SKUD, je poudaril, da je bil0 delo Vse preveč centralizirano, ni pa se Oživljalo delo po posameznih obratih podjetij. Po diskusiji o kulturno pro-
svetnem delu so bile volitve v plenum republiškega odbora, kjer je bilo izvoljenih 29 članov plenuma,
Sedeče BjaSogge slmlikafcs? rudarskih delavcev Slave m je
Zasedanje je sprejelo bodoče naloge sindikata rudarjev Slovenije, ki se izražajo v novih nalogah, predvsem pr v zaščitni in vzgojni funkciji. Da 1» sindikat rudarjev lahko izvršil naloge XIII, plenuma CO in V, plenuma CK KPS, bo nadaljnja osnovna naloga proučevanje vseh tekočih problemov, katero delo je bilo po sindikalnih aktivih zanemarjeno. Sindikat rudarjev bo predvsem razširil družbeno dejavnost v vseh področjih ustvarjalnosti ter posvečal več pozornosti lokalnemu gospodarstvu in delu ljudske oblasti.
Vso skrb bodo v prihodnje posvetili zaščiti delavca, ne samo tam kjer je zaposlen, marveč tudi izven podjetja Vprašanje ekonomsko vzgoje bo odslej stalna in ne kampanjska skrb kot do-slei. Več računa bodo sindikalne organizacije vodile o predvojaš-ki vzgoji ter organizaciji PLZ po kolektivih. Prav tako bedo vodile več računa o delu članov delavskih svetov ter klicale nedelavne člane na odgovor. Vsi člani delavskega sveta bodo v bodoče kolektivu stalno poročali na sindikalnih sestankih o delu delavskega sveta.
Ob kancu uspelega zasedanja ki je prineslo dragocene zaključke za nadaljnje delo sindikata rudarjev, so bila poslana pozdravna pisma CK KPJ CK KPS, CO ZSJ in GO ZSS.
cert godbe na pihala Iz steklarne in rudnika: koncert pevskega zbora, gledališka predstava, koncert orkestra instrumentalnimi in vokalnimi solisti
*	■ —-•	-— z'^ ’ ■--O'-z u 1. aiid-
Dne -.7. aprila bo slovesna akademija s sodelovanjem vseh društev, priredili bodo tudi telovadno akademijo in šahovski turnir ter nogometne tekme, na predvečer 1. maja pa bo slovesen sprevod z baklado ter proslave po delovnih kolektivih.
Planinsko društvo v Hrastniku, ki uspešno tekmuje v proslavo 10. obletnice OF, bo v teh slavnostnih dneh organiziralo množičen izlet na Kal, združen z odkritjem spominske plošče padlim planincem.
[silili 20 IS. eiiis Sr
io l. ni
Rudarji rudnika Trbovlje-H rastni k hočejo slovesno pričakati in proslaviti 10 obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in največji delavski praznik —
i.	maj. Sklenili so, da bodo v mesecu aprilu tekmovali v proizvodnji v počastitev obeh praznikov našega delovnega človeka, To tekmovanje bo hkrati ekmovanje s kolektivom rudnika Ve lenje in bo trajalo od 1. do 30. aprila t. 1. Da se doseže v tem velikem tekmovanju čim večji uspeh, je uprava rudnika Trbovlje-Hrastnik sporazumno s sindikalno podružnico rudarjev sklenila, da podeli najboljšim delovnim brigadam in drugim delovnim skupinam. ki delajo v produkciji ali pa v pripravi premoga in na jamskih investicijskih delih 7 zelo lepih nagrad \ naturalijah (prašički, suho svinjsko meso, vino itd.). Istočasno se razpisujejo 4 nagrade v naturalijah za naj uspešnejšo delovno tretjino pri skupnem izvozu oz. jašku III, 1 nagrada v naturalijah pa je določena 2najboljši nadaomiška oddelek v produkciji.
Tekmovali bodo po sledečih točkah:
1.	Katero moštvo na premogu bo svoj dosedanji povprečni uspeh v proizvodnji najbolj preseglo, t. j. katero moštvo bo svojo normo iz prvega tromesečja tega leta prekoračilo za naj višji odstotek. Za dnevni kop Dobrno-
Nežo se računa preseg povprečka 'fct leta 1950. Pri onih partijah, ki normo niso dosegle, se računa prekoračenje predpisane norme,
2.	Na vsakega moža delovne partije morajo biti izvršeni vsi planirani delavniki. V izvršene dnine se štejejo tudi letni dopust, trajajoč 6 dni in več, izredni dopusti po zakonu in bolezen^ ki traja več kot 3 dni. Odsotnost zaradi nezgode se šteje kot opravičena tedaj, če se ta ni pripetila po lastni krivdi. Ocenjuje se prekoračenje dnin nad planiranimi delavniki na vsakega moža pattije. Vsak neupravičen izostanek in bolezen do 3 dni se odbije od izvršenih dnin delovne partije. Prizadeti posameznik se izključi iz ocenjevanja za dosego nagrade kakor tudi vsi oni, ki niso dosegli planiranega števila dnin.
3.	.Ocenjevalo se bo tudi odbiranje jalovine od premoga na delovišču, nadalje vsi slabo naloženi vozički, var. nosi dela, zruški in usuitki kakor tudi število zasekov. Moštvo oz. delovišče ki Ima pogoje za zasekovamje, mora brezpogojno zasekovati, sicer se izloči iz ocenjevanja. Težkoče dela bo ocenila tekmovalna komisija po lastnem preudarku.
Rudarji bodo napeli vse sile in sl prizadevali, da dosežejo svoj plan v tem mesecu do 27. aprila, kar je seveda odvisno do neke mere tudi od višje sile (n. pr. event. vremenske ne-prilike na dnevnem kopu in izredno težavni delovni pogoji v nekaterih predelih jame). Do 1. maja hočejo člani sindikata rudarjev dovršiti nadalje svoj politični dom na Partizanskem vrhu. delali pa bodo tudi na stadionu »Rudarja«,
S pospešenim tekmovanjem v proizvodnji in prostovoljnim delom izven službe bodo trboveljski dn h rastni škj rudarji najlepše počastili praznik Osvobodilne fronte in praznik 1. maja.
V	prvem tromesečju nismo bili uspešni
Kljub velikemu prizadevanju požrfc»
\rnt:nlnorvin Vrtiivu rudnika TlbuvljC"
Hrastnik v mesecu marcu ni uspelo, da bi izvršil svojo plansko nalogo sU* odstotno ter je proizvodni načrt dosegel le s 95%. Plana nista mogla izpolniti vzhodni jamski obrat v Trbovljah in dnevni kop Dobma-Neža, pač pa ga je izvršil zahodni obrat s 100,9 odstotki, obrat Hrastnik s 101,6%, obrat Ojstro pa s 101.8%.
Dosego plana je dnevnemu kopu onemogočalo stalno deževno vreme, vzhod,-ni obrat pa ni mogel izpolniti svoje proizvodne naloge zaradi neugodnih odkopnih razmer v nekaterih jamskih poljih, v največji meri pa zaradi izredno velikega števila bolnikov (hri-pa), zlasti še kopačev, za katere ni bilo primernega nadomestila
Rudnik Trbovlje-Hrastnik je meseca januarja dosegel svoj plan s 100 7%, februarja z 98.9%, marca pa s 95%, tako da je plan rudnika za prvo tromesečje izpolnjen le z 98.1%. Primanjkljaj ni velik in ga bo mogoče nadomestiti, kakor hitro bo nastopilo lepše vreme in bodo na dnevnem kopu ugodnejše odkopne razmere. Upoštevati je treba seveda tudi okoliščino, da je letošnji plan rudnika večji, kot je bij lansko leto.
Plan za prvo tromesečje so opravili posamezni obrati rudnika takole: za--hodni obrat s 102%, vzhodni obrat s 94-9%, obrat Hrastnik s 100%, obrat Ojstro s 104.1%, dnevni kop pa z 79.1 •dstotka.
Ljudska univerza v Zagorja
V	petek. 30. marca, je tov. inž. Golli Franc iz Trbovelj predaval' v okviru Ljudske univerze v Zagorju o svojih vtisih iz Amerike. Predavanje je bilo dobro obiskano in so bili poslušalci 2 njim zelo zadovoljni.
PREKLIC
Proglašam znamko št. 171 rudniške čevljarne v Zagorju za neveljavno. —j Leskovšek Ljudmila Zagorje — Toplice 219,
Stran S. ]
Kai je s trgovsko mrežo in s trgovino s Kmeti iškimi pridelki v Irbovljuh.
Med prebivalstvom lahko poslušamo vsak dan živahno razpravo o spremeni -bali v razporeditvi trgovinskih lokalov, hi jo nekateri odobravajo, drugi
Pa tudi ne, kar je odvisno od tega, kako ustreza to posameznikom v lastnem gospodarstvu.
Katere in kakšne so spremembe v trgovski mreži?
Predvsem sc je reorganiziralo Mnrežje rudar škili in ostalih imdu Sirijskih mag-azinuv. Podjetja oz. njih delavski sveti so. ugotovili, da pomenijo magazini po sedanjih načelih trgovanja zanje le obremenitev, zaradi česar so jih izročili v upravo okraj nega magazina. Nesporno je, da so bili rudarski in industrijski magazini ,v določenem obdobju potrebni in so Odigrali odločujočo vlogo v preskrbi delavstva in njih svojcev, zlasti še tam, kjer so bili dobro vodeni in so se vodstva podjetij zanje zanimala. Nadalje so na novo odprte trgovine državnih posestev in trgovina zadružnega skla da, V teh trgovinah se prodaja jo kmetijski pridelki po prosto formiranih ce fcah, vendar ceneje kot pri zasebnikih »ta trgu. Drugih sprememb skoraj ni, razen te, da je bilo treba nekatere poslovalnice z namenom racionalizacije in pa posamezne specialne trgovine (n. pr. trgovino s čevlji »Peko«) pre rnestrti v primernejše lokale ali pa da je bilo treba ugoditi potrošnikom v upravičenih primerih, kot n. pr. da dobi rudarsko naselje »Njiva« in okolica svojo špecerijsko trgovino nazaj. Ukinitev terenskih kuhinj MDF je bila že obrazložena in je sledila skle pu o delitvi brezplačne pomoči v mleku, jajčjem prahu in surovem maslu od organizacije ČARE za socialno ogrožene osebe na osnovi nakaznic. Vse nadaljnje spremembe bodo od visne pač od tega, kako bedo posamezne poslovalnice delale. Načelo renta biinosti se v trgovini upravičeno po-
stavlja z vso ostrino. Zato je bil s tega stališča storjen pravilen korak, da se bivša poslovalnica, NAMA prepu sti trgovini »Peko«, da pa se hkrati bolje založijo ostale poslovalnice iste vrste, predvsem v bivšem rudarskem magazinu na Vodah. Ce hočemo ustreči našim delovnim ljudem, ki hodijo dan za dnem na kmete kupovat različne kmetijske pridelke, med njimi tudi meso in vino, bomo ugotovili, da je nova razporeditev trgovin državnih posestev in zadružnega sklada tudi pra vilna.
Zadružni sklad ima že svojo poslovalnico na »Tereziji«, vendar je treba še več trgovin neposredno v rudarska naselja. Trgovina državnih pose štev ne more prodajati mesa, masti in ostalih izdelkov v vsakem lokalu. Pri tem moramo upoštevati, da se bo do tok sedaj, ko državni sektor ni tako 'močno obremenjen z obvezno oddajo, znatno povečal. Zato je pravilno, da se uporabljajo mesarske poslovalnice kjer se je doslej le enkrat na teden prodajalo meso. Seveda je treba za potrošnike, ki so dosedaj kupovali meso v zagotovljeni preskrbi v tej posloval niči, preskrbeti v najbližji okolici drugo poslovalnico, do takrat pa bo treba prodajati ob sobotah po potreb: še v dosedanjem lokalu. To naj velja predvsem tistim, ki samo »nergajo«, nma-esto, da bi se sami pobrigali za tako rešitev. Poleg tega, da dobi trgovina državnih posestev še dva lokala, bo imela tudi svojo stojnico na trgu.
Kako pa je s trgovino
Ravnotežja cen med industrijskim blagom in kmetijskimi pridelki ne bomo dosegli s tem, da dvigamo cene industrijskemu blagu, ker trpi v tem primeru največ naš delavec in uslužbenec (v drugem kvartalu bo verjetno povečano število bonov). Res' uspešna borba proti visokim cenam kmetijskih pridelkov bo zadostna količina teh pri del kov. Ce se bodo znižale cene kmetijskim pridelkom, se bodo znižale tudi za industrijske predmete, ker kmet ne bo imel več visoke kupne moči, na trgu pa ne bo več takega povpraševa nja in nastopilo bo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, Ce se zami slimo v to, kar smo pravkar na kratko omenili, im vzporedimo nalogo organiziranja dotoka kmetijskega blaga na naš trg preko državnih in zadružnih trgovin, potem šele bomo razumeli, za kaj sc posveča tolika pažnja njih raz-Vojni, Prebivalci v centrih imamo s tem več koristi. Ema izmed teh je, da nam sedaj ne bo treba več v toliki meri iskati blaga po kmetih, ker ga imamo vsak dam dovolj na domačem trgu. Cene padajo! Sicer so še posa mezni poslovodje v poslovalnicah včasih okorni in ne »konkurirajo« v za d<»strni meri v ceni im kvaliteti privatnemu sektorju. V teh trgovinah mora vladati načelo: »Prodajajmo najmanj 20% ceneje in boljšo kvaliteto kot privatnik!« Potrošniki morajo povsod tam, kjer je potrebno, da se odpro po Blovalmice ali pa postavijo stojnice za kmetijske pridelke, to zahtevati od 1,0. Vse to pa lahko rešujemo le povezano z vprašanjem: kaj je z mestno tržnico? Danes je prostor, kjer je tržnica, zanemarjen in neprimerno urejen. Mar ni cementa v Trbovljah (v prosti prodaji ga je dovolj), da bi zbetonirali tla na tržnem prostoru? In tržnica sama? Ta gotovo ne privablja niti prodajalcev in tudi ne kupcev razen v nujnih prime rih! Tu se naj postavijo mesarske stojnice, da ne bo gneče po poslovalnicah za meso ln nc bo nevolje pri potrošni kih. če se ta ali ona poslovalnica nameri za kaj drugega.
Tudi trgovina s kmetijskimi pridelki naj bi bila osredotočena tukaj. Zakaj? Zaradi tega, ker se bodo tamkaj, kjer
s kmetijskimi pridelki
prodaja privatnik, najuspešneje »zbL jale« cene, seveda ob zadostnih množinah kvalitetnega blaga, kar je vedno prvi pogoj. Tu, na tem prostoru, naj vodstvo trgovine državnih posestev in zadružnega sklada pokaže svojo spo sobnest!
Ob koncu moramo še omeniti ureditev trgovskih poslovalnic, mlekarn, gostilniških obratov, menz, poslovalnic z mesom, slaščičarn in dTUgih obratov Kaj mislijo potrošniki, naše množične organizacije, ljudske inšpekcije in mestni ljudski odbor o stanju neštetih obratov?! Fasade stavb, kjer so lokali, povečini razpadajo; izložbe so podobne zaprašenim starinarnam; okna in vrata so neprepleskana; napisi nad lokali (če sploh so), ne ustrezajo, so iz prani, neokusni, ali pa lahko še ugotavljamo po njih stare lastnike! Notra n j ost je zapuščena, pulti neprebarvani. polomljeni in neenotni! V gostilnah ne poznajo metle in krtače (posebno po straniščih se to opazi). Sipe so zamazane in pogosto tudi pobite. Ce bi pa hoteli pogledati še za ceniki, potem pa kar k slaščičarjem! Se boljše pa »šti-mata« seveda mera in teža po gosti 1-nahl
To so naloge (nekatere so plod »kul turnih« potrošnikov), ki jih moramo čimprej rešiti v prihodnje pa posvetiti vso skrb cl-a se ne bodo pojavljale več v taki obliki!
Vsa iznesena vprašanja terjajo od naših odgovornih ljudi mnogo dela, če jih hočemo zadovoljivo rešiti — od po t rožnikov pa zvrhano mero kullure-
KINO TRBOVLJE bo predvajalo od petka do ponedeljka italijanski film »Pod rimski:	soncem«.
KINO »TRIGLAV« ZAGORJE
bo predvajal od petka do ponedeljka 9. IV. ob 5. In 7. uri zvečer angleški film
»NORO SRCE«
V sredo in četrtek 12. IV. pa je na programu ob 5 in 7. uri zvečer francoski film
»NESREČNIKI« I. tSel.
Tudi v CRD v Trbovljah tekmujejo
v počastitev 10. obletnice 0F in 1. maja
Uspešno izvrševanje produkcijskega načrta v Centralnih rudarskih delavnicah v Trbovljah je dokaz, da se ko iektiv tega podjetja v polni meri zaveda nalog, ki stoje pred njim. Sindikat tovarne je sklenil, da bo v počastitev 10. obletnice Fronte in v čas: 1. maja organizirat veliko tekmovanje, da dostojno proslavi oba velika praz nika. Da se vsak posameznik kolektiva seznani s tekmovanjem in svojimi nalogami, so sklicali dne 29. marca sestanek vseh vodij delovnih brigad, grupnih poverjenikov sindikata, odbora, članov delavskega sveta in uprav nega odbora. Na tem zborovanju so se pogovorili, kako bodo izvedli začrtan, tekmovanje, da bo to kosanje v delu res najboljše, kar jih je bilo doslp v CRD.
Sprejeli so načrt tekmovanja in sklenili, da presežejo načrt prvizvodnje. sar največ mogoče. Kosali se bodo tu. di v plačevanju sindikalne članarine in v zamenjavi sindikalnih izkaznic, tekmovati pa hočejo tudi v delovni disciplini in znižanju zaostankov.
V tekmovanje je vključenih 32 delovnih brigad. Vsaka ima določen delovn načrt. Izpolni ga seveda lahko pred časno. Kolikor bo kakšna brigada svoj plan presegla, toliko več tekmovalnih točk bo imela. Tekmovali pa ne bodr samo v kovinskem, marveč tudi v les. no-obdelovalnem oddelku, v konstruk-
cijskem oddelku, zunanjem obratu, knjigovodstvu, skladišču ter v posameznih oddelkih uprave. Po-zabiii niso niti na svojo menzo. Tudi ta mora tekmovati v čim večje zadovoljstvo svojih abonentov.
Poleg izvrševanja produkcijskih na. log bo kolektiv CRD tekmoval in de. lal tudi drugod. En dan. bodo delali na stadionu SNK »Rudarja«, fizkutturni aktiv CRD pa se bo vključil v pokalni turnir v počastitev 10. obletnice Fronte, izvršili bodo nadalje šahovski in namiznoteniški turnir za prvenstvo CRD. Člana upravnega odbora in sindikata bodo odšli tudi na tovarniško ekonomijo, sindikalna podružnica pa do priredila tri strokovna predavanja ter organizirala strokovni . tečaj za uslužbence. V sindikalni dvorani CRD bodo v času tekmovanja prikazovati več strokovnih in poučnih filmov.
Ob zaključku tekmovanja bodo CRD razstavile v izložbenih oknih Delavskega doma v Trbovljah svoje izdelke, na slavnostni množični konferenci pa bodo izvršili kritičen pregled tekmovanja ter razglasili najboljše delovne brigade in udarnike.
Tako bo tekmoval kolektiv te naše mlade rudarske tovarne. S svojem delom bo pokazal, da ima dobro vodstvo, s katerim bo delal za čimprejšnjo iz. polnitev svoje letošnje proizvodne na-l°ge.	. j
Množice se bodo s popravilom cest obdolžile 10. obletnici OF
Glavne ceste na področju okraja Trbovlje že po svoji konstrukciji ni ustrezajo prometu s težkimi avtomobili, poleg tega pa je stalno deževje, ki je trajalo od lanske jeseni skoz: vso zimo do danes, cestišča tako razmočilo da so ceste na splošno v zelo slabem stanju. Seveda je zaradi tega otežkočen prevoz ter se pojavljajo na vozilih stalne okvare, z njimi pa izpad voženj, kar gre vse skupaj v težke stotisoče. Za stanje naših cest se množice zelo zanimajo in storjen je bil sklep, da se lotijo množičnega popra vila cest ter organizira »Teden cest«, ki bo trajal od 14. do 21, aprila t. 1. Na terenu so že tozadevne konference in delajo se delovni načrti, t. j, katere ceste se bodo popravljale, kje bodo dobili gramoz, kdo ga bo vozil in koliko prostovoljnih ur in voženj bodo posamezniki prispevali. Najprej bodo popravili one ceste, ki so najslabše, pazili pa bedo tudi na to, da bodo res strokovnjaško popravljene, za kar se je obvezalo tudi podjetje »Cegrad«, ki bo dalo tačas več strokovnjakov na cesto.
Nekateri KLO so z delom že pričeli; tako so n. pr. v Zagorju že začeli z rekonstrukcijo glavne ceste, ki drži od postaje skozi rudnik. Iz Trbovelj so dobili cestni valjar, gramoz pa iz odpadkov iz kamnolomov, tako da imajo danes že več kot polovico te ceste popravljene. S tem pa se niso še zadovoljili, marveč hočejo spraviti v red
tudi ostale ceste na svojem področju.
Tudi v Hrastniku so že pričeli z deli. Akoravno imajo tamkaj velike te. žave zaradi plazovitega terena, kažejo priprave na dober uspeh. Vendar pa tu ne bodo popravljali samo ceste, marveč polagajo veliko pažnjo tudi čiščenju in olepšavanju naselij.
Prav tako so v Trbovljah in Radečah že pričeli s pripravami, ker hočejo iz. koristiti vsak lep dan, V Radečah so posebno interesirani na obnovitvi cestnih ograj na cesti med Zidanim mostom in Radečami, k čemer bo sevedal moral prispevati tudi Zidani most,
Medtem ko je v večini krajev veliko zanimanje za popravo cest, nekateri odborniki naših KLO, kakor n. pr. y. Lokah pri Zidanem-mostu, na Bregu, v Podkumu in St. Lambertu niso šteli za potrebno, da bi prišli na tozadevne konference, niti niso navedli vzroka^ zakaj jih ni bilo. Ne morem verjeti, da bi bil vzrok nezanimanja morda v lem, da je v teh krajih s cestami vse v redu. Takšen odnos bo treba na vsak način spremeniti, ker bo drugače uspeh izostal.
Hrastnik napoveduje vsem KLO tek. movanje, ki bo ocenjeno po storjenem delu, t. j. po obsegu in kvaliteti opravljenega dela.
Pred durmi je 10. obletnica ustano. vitve OF in praznik 1. maja. Dolžnost nas vseh je, da se obema praznikoma v>ddolžimo z uspešnim tekmovanjem M popravi naših cest.	. j
Industrija cementa in apna oh Savi tekmuje v čast IO. obletnice OF
Sindikalna podružnica industrije cementa in apna na Savi je v sporazumu s partijsko organizacijo in upravnim odborom ter delavskim svetom razpisala tekmovanje v čast 10. obletnice OF za vse svoje obrate, t. j- med-obratno tekmovanje, ln samo za obrat Trbovlje med posameznimi delovišči. Razpisala je primerne denarne nagrade za zmagovalce in zastavice oziroma diplome.
Tekmovali bodo po sledečih točkah:
1. Doseganje proizvodnega plana; za to točko je bil sestavljen za čas tekmovanja, in sicer od 27. marca do 26. aprila, poseben operativni plan- ki je bil zvišan za malenkost proti svoje-časno postavljenemu planu. Posebej se je za mehanično delavnico postavljen plan popravil in so delavci v tej de-
lavnici k 6 točkam dodali prostovoljne! še dve tekmovalni točki.
2.	Za čim boljšo kvaliteto cementa, apna, sivega apna, izolitnih plošč in apnenčeve moke.
3.	Za čim večjo delovno discipline! in zmanjšanje neopravičenih izostankov ter trodnevnih bolnikov.
4.	Za čim točnejša in hitra dnevna poročila
5.	V kulturno prosvetnem delu (pri-reditve, nastopi).
6.	V ideološko-političnem delu sin« dikata za časa tekmovanja.
7.	V čistoči delovišč in obratov sploh.
8.	V okrasitvi obratov za 27. april in 1. maj.
Tekmovanje so delavci z navduše-njem sprejeli in se že v prvih dneh tekmovanja opaža, da bo borba za pv vo mesto precej huda.

- PROSVETA
Živahno delovanje amaterskega gledališča v Zagorju
Pred vojno je bilo dramsko življenje v Zagorju močno razgibano, saj so delovali tamkaj trije odri. Tudi prva leta po vojni je odrsko delo v Zagorju zaznamovalo lep razmah, toda nepravilno stališče nekaterih lokalnih faktorjev, ki so gledali na ta razvoj enostransko, je imelo za posledico, da je dramsko delo v Zagorju zamrlo. Leta 1949 in 1950 je bila uprizorjena samo 1 igra, ker se pač nihče ni za to brigal, oder sam pa je bil skrajno zanemarjen.
V letošnjem letu pa si je dramska sekcija »Vesna« zadala nalogo, da obnovi gledališko življenje v Zagorju, vključila se je tudi v tekmovanje za 10. obletnico OF z obvezo, da uprizori tri igre. Mnogo je bilo truda, da so uredili oder in vse drugo. Prva 'igra »Pygmalion« je uspela in so z njo tudi gostovali. V soboto, 31. marca, so dali premiero Goldonijevega »Lažnivca*. Predstava je hila prirejena v čast delegatov rudnikov Slovenije ter je uspela prav dobro. Scenerija je bila lepa in tudi igralci so rešili svoje vloge v zadovoljstvo številnega občinstva.
Najbolje je odigral svojo vlogo Ar-lechino, ki ga je podal Šuštar Rado, ter Lelio (lažnivec), ki je bil v rokah tov. Krautbergerja. Ugajal je tudi Pantalone, beneški trgovec (Miklič Herman). Prisrčno sta odigrali nadalje svoji vlogi obe hčerki dr. Balan-zonija. Res je sicer, da je bilo nekaj pomanjkljivosti, toda pomisliti moramo, da so igralci v Zagorju večinoma še mladi, imajo pa vse možnosti za razvoj in napredek. Ce vzamemo v poštev, da je bila ta igra težka, smemo reči, da je uspela in da jo zagorsko gledališče napravilo z njo lep korak naprej, kar je seveda tudi zasluga režiserja Leskoška, ki je svojo nalogo dobro opravil.
Kakor frujemo, pripravljajo v Zagorju že tretjo premiero, in sicer češko veseloigro »Velike skušnjave«, ki bo prišla na oder v dneh proslave 10. obletnice OF Slovenije.
Z uprizoritvijo tretje premiere bo amatersko gledališče v Zagorju izpolnilo zadano si obvezo. Želimo, da gre po poti, ki si jo je začrtalo, pogumno in veselo naprej.
Metalec (Zagreb): Rudar 1:0 (1:0)
II. zvezna liga
Nihče ni pričakoval zmage Rudarja V nedeljski tekmi proti Metalcu v Zagrebu. toda po poročilih bi moral zmagati Rudar z najmanj dvema goloma razlike. Pokazala se je nespretnost napadalne vrste, ki ji ni uspelo potresti mreže nasprotnika niti enkrat. Srednji napadalec Rudarja — Koncilja — je bil v vseh akcijah prepočasen in neokreten ter je vse lepe predložke. ki jih je dobival preko kril, upropastil. Zaslugo za poraz ima tudi sodnik ki je p ar krat oškodoval Rudarja, ko je bil ta v prednosti. In tudi pogostih rok v kazenskem prostoru Metalca ni hote! Videti, pri čemer sita mu pomagala tudi stranska sodnika. Edini gol. ki ga je prejel Rudar, je bil avtogol. Proti koncu prvega polčasa je vratar odbil žogo ki se je nesrečno odbila od Vodiška ter našla pot v mrežo Rudar je igral zelo dobro, do kazenskega prostora lepo kombiniral, toda v 16 metrskem prostoru pa se je vsa umetnost nehala. Dobri sta bdi tudi krili Kos — Vodišek ter obramba z vratarjem na čelu.
V moštvu je Igral prvikrat junior-ski vratar Ahlin, ki je pokazal, da ima Vse pogoje, da postane dober vratar
V	nedeljo bo ena izmed največjih tekem v Zasavju v letošnjem letu in Sicer tekma Odred : Rudar ter tekma za mladinsko prvenstvo Korotan : Rudar.
M Ih rt in sl: o prvenstvo Slovenije
r Jtu dar : Železničar r (Maribor) 4:2 (3:1)
V	drugem kolu mladinskega prvenstva Slovenije je igral Rudar iz Trbovelj z moštvom Zelezničaria iz Maribora. Tekma je bila v nedeljo dopoldne, Zmagalo je moštvo Rudarja z re ziiltatom 4:2. V prvem polčasu so imeli mladinci Rudarja več od igre. kaT kaže Izid tekme. Zmaga Rudarja Je zaslužena.
Tekmovanje za 10. obletnico 0F
Železničar (Maribor) : Proletarec (Zagorje) r 2:0 (0:0)
V	okviru tekmovanja v čast 10. obletnice OF so bile v nedel jo nogometne tekme med prvaki poverjeništev. V Zagorju so na igrišču »Svobode« v Lokah Kisovcu odigrali tekmo med Železničarjem iz Maribora in dnmafm moštvom »Proletarca«. Zmagali so Mariborčani, k! so bili boljši v drugem polčasu, vendar bi po igri odgovarjal fteodločen rezultat.
Moštvo »Proletarca« se je borilo vztrajno ter je imelo v prvem polčasu terensko premoč, vendar je napad zapravil najmanj štiri stoodstotne prilike za dosego gola. Tudi zasluga vratarja gostov je, da »Proletarec« ni dosegel izenačenja. Moštvo »Proletarca« igra požrtvovalno, vendar je bilo opaziti, da med igralci ni prave povezave. Upajmo, da se bo moštvo v prvenstvu, ki se prične 15. aprila, častno odrezalo.
Kvalifikacijske tekme za vstop v II. ligo
Svoboda (Kisovec) : Kovinar (štore) IsO
V	nedeljo je moštvo »Svobode« iz Kisovca odigralo kvalifikacijsko tekmo za vstop v II. slovensko ligo ter premagalo moštvo »Kovinarja« iz Štor z rezultatom 1:0. Ker je prvo tekmo v Štorah Izgubilo z visokim rezultatom, bo moštve »Svobode« iz Kisovca igralo v prvenstvu poverjeništva.
FA Elektrarne Trbovlje tekmuje
V	počastitev 10. obletnice OF tekmuje tudi FA Elektrarne Trbovlje, ki se je priglasil z nogometnim moštvom za pokalno tekmovanje.
Najbolj aktivna pa je šahovska sekcija; v nedeljo, 1. aprila, je odigrala šahovski dvoboj s kolektivom Elektrarne Rajhenburg. Igrali so na 8 deskah, zmagali pa Trboveljčani s 4 in pol : 3 in pol. Partije so dobili Jazbec, Taušič, Gala in Vidergar, Avsec pa je igral neodločeno. Tekma je trajala 4 ure. Po njej se je razvil prijateljski razgovor, v katerem so si izmenjali tudi izkušnje v delu.
Tekmovanje trboveljskih šahistov v čast 10. obletnice OF
. V počastitev 10. obletnice OF je sindikalni šahovski klub »Rudar« priredil 31. marca za prvenstvo marca brzo-tumir. ki se ga je udeležilo 17 igralcev. V predtekmi je bil mladinec Dro-bež prvi, Pajk pa drugi. V finalu je zmagal Pajk. sledijo pa mu Opresnik, Jazbec, Rugel, Drobež in drugi. Tudi gledalcev se je nabralo toliko, da je bil lokal pri Povšetu premajhen.
Za poživitev šaha in v čast 10. obletnice OF so člani kluba »Rudar« odigrali več simultank. Tov. Lavrič je Igral v industrijskem internatu z 20 igralci ter dosegel 9 in pol : 10 in
pol, tov. Taušič pa 14 in pol : 5 in pol. Sahist Rugel pa je z 19 igralci industrijske šole dosegel 14 in pol ; 4 in pol. Tov Jazbec je igral v Vidmu-Kr-škem ter dosegel 7 in pol ; 6 in pol.
Prirejene so bile tudi simultanke v gimnaziji, elektrarni, GRD in še v
drugih obratih. Nadalje tekma med šahisti-rudarji in zunanjimi delavci na 20 deskah.
Za prvenstvo kluba Trbovlje igra 18 šahistov. Po 8. kolu je v vodstvu mladinec Drobež s 7 in pol točkami. Sle-dijp mu Pajk, Turk, Lavrič in Frece,
Velike vaje proti leta Iške zaščite v Zagorju
Dne 24- marca je PAZ v Zagorju z vsemi mobilnimi enotami KLO Zagorje napravila praktično vajo širšega obsega. Sodelovali so ZB obvezniki predvojaške vzgoje, gasilci industrijski odbori PLZ in drugi. Predmet vaje je bil letalski napad, združen z napadom diverzantskih skupin. Vaja je potekala takole:
Ob 15.30 je sirena naznanila zračno nevarnost. Neposredne nevarnosti še ni bilo. vendar morajo biti prebivalstvo in odredi PLZ z ostalimi enotami v pripravljenosti.
Ob 15.45 je sirena dala zračni alarm. Vse je hitelo v zaklonišča, gibanje po jsvnih prostorih je bilo prepovedano, promet ustavljen, po cesti so p3troli-rale varnostne enote PLZ. Kmalu so se začuie detonacije, sovražna letala so bombardirala kraj in odvrgla tudi zažigalne bombe. Na več mestih se pokaže požar. Sirena je s piskom naznanila, da so sovražna letala odvrgla vojne strupe, istočasno pa so pošto napadle diverzantske skupine. Odred ZB je stopil v akcijo in po kratkem bojiu
premagal diverzante, ki so se umafle-nMi, v kolikor niso ostali na bojišču ali pa bili ujeti. Ob 16. je sirena naznanila konec alarma, V akcijo so stopili razni oddelki PLZ.
Ekipa s piinskimi maskami je preiskala mesta, kamor so padle bombe s strupi, jih uničila, ogrožene dele pa zaznamovala z rumenimi zastavicami. Na mesta požarov so prihiteli gasilci in ogenj kmalu ugasili. Na kraje, kamor so padli vojni strupi, sipajo z avtomobila klorovo apno. Vojni strupi so uničeni. Posebna ekipa odstranjuje ruševine in rešuje zasute ljudi. Sanitetna ekipa nudi prvo pomoč ranjencem, potem pa jih odnaša do bližnje sanitetne postaje. Mehaničarji so popravili pokvarjen vodovod, električarji pa vzpostavili pretrgane telefonske, telegrafske in eletetrovodne zveze. Premet je zopet vzpostavljen.
Vaja je tehnično dobro uspela. Prebivalstvo jo je z zanimanjem gledale na določenih mestih. Bilo je med vajo disciplinirano in ni oviralo sodelujočih ekip.
Umetno pletilstvo v Zagorju
dela že za drugo petletko
V	Zagorju se prav lepo razvija lokalna industrija. Med desetimi okrajnimi proizvodnimi podjetji zavzema dostojno mesto tudi umetno pletilstvo. Obrat je sicer skromen, nima najmodernejših strojev in zaposluje samo 8 delovnih moči, vendar pa ima za Zagorje svoj poseben pomen: bil bi naj predhodnik bodoče tovarne konfekcijskih izdelkov. O taki tovarni se je mnogo razpravljalo v prvih letih po osvoboditvi. Zagorje bi v tako industrijo lahko dalo okrog 1000 žena in deklet.
Umetno pletilstvo v Zagorju je začelo obratovati pred enim letom kot okrajno proizvodno podjetje. Izdeluje moške majice, otroške hlačke vseh vrst. ženske hlačke in kombineže in otroške jopice. Vse te vrste se izdelujejo v beli in v raznih drugih barvah. Obrat prekoračuje svoj mesečni plan za okrog 60%. Med pletilkami sta najboljši tovarišici Koncilija Magda in Logar Vida, ki dosegata normo do 130 odstotkov. Tudi šivilja Leben Ljudmila je zelo marljiva kakor sploh vse delavke s poslovodkinjo tov. Potokar Leopoldino na čelu. — Obrat ima dovolj surovin in odjemalcev, primanjkuje pa igel za stroje. Kolektiv dela že za drugo petletko.
Novice iz Kadeč
Dne 24. marca sta se srečali v Ra dečah v prijateljski tekmi moštvo namiznega tenisa SSD »Proletarec« te Zagorja in domače moštvo TD Radeče. Zmagali so gostje z 12 :5. Pokazali so lepo in zanesljivo igro, med tem ko se je pri domačinih poznalo, da nimajo rednih vaj. Med Zagorjani sta bila najboljša Vipotnik in Kuhar, med domačini pa Miler in Zam. Ta tekma, ki ji bodo sledile še druge, bo pospešila razvoj tega lepega športa tudi v Radečah.
•
V	kratkem »e bodo vselile prve stranke v novo železničarsko 12-stano-vanjsiko hišo. Letos bodo zidali eno družinske hišice nekateri zasebniki, ki že pripravljajo gradbeni material im kopljejo temelje. Lepo napreduje tudi regulacija potoka Sopete na Njivicah, kjer so minule dni dovršili nov jez.
*
Železni most čez Savo v Radečah, ki je star že kaikih 50 let. Je nujno potreben popravila in temeljitega pleskanja. Rja. ki se vedno bolj širi. ga nevarno razjeda, kar lahko napravi še večjo škodo.
NEDELJSKI NOGOMET MLADINSKO PRVENSTVO pričetek ob 12.30
RUDAR : KOROTAN (Kranj) ob 14.
RUDAR (B) : BRATSTVO
Slovenski derby II. zvezna liga ob 16.
Rudar : Odred
Zasavska ocvirki
Ce hočeš vedeti, kje si najlaže polomiš noge, potem si oglej cesto iz Ti* bovelj ob Savi v Hrastnik ali pa zasavsko cesto v Zagorje. Nič boljša ni trboveljska glavna cesta. Ljudje si pripovedujejo znano uganko: »Luknja pri luknji, pa vendar vodo drži,..!«	t
OBVESTILO	i
Posvetovalnica za noseče žene v Trbovljah obvešča vse matere, da se vršijo pregledi vsak petek od 13. do 15. ure v prostorih posvetovalnice za otroke. Vsaka mati naj se zglasi v četrtem in osmem mesecu nosečnosti. Po izvršenem pregledu prejme zdravstveni list za noseče, s katerim dobi vse njej pripadajoče karte in bone.
Posvetovalnica za matere In otroka Trbovlje
RAZGLAS
Državna glasbena šola Trbovlja sprejme v službo kvalificirano pisarniško moč. Zglasiti se v Glasbeni šoli Trbovlje II.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE
V nedeljo, 8. aprila 1951 ob 17. uri v Domu TD Hrastnik (gostovanje). C. Goldoni: Mirandolina (sedemnajstič). Komedija s petjem in godbo v treh dejanjih*
Ureja uredniški odbor. — Odgovor« ni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik. — Telefon 54. — Bančni račun pri NB Trbovlje 614-31122-0. — Tiska Tiskarna -Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana v go-tovinl. Četrtletna naročnina v leta 1951 je 36.— din, polletna 72.— din, celoletna 145.— din. — »Zasavski udarnik« Izhaja vsak petek. — Dopisa sprejemamo do vsakega ponedeljka.