245 » ■ ¥ fm«. # mdfUo i. septembra W8 umik xiiu. zhaja vsa* dan zjutndL tudi ob i T 'iti-, sv. Frančiška Asifkega si. K), erednlštvU. — KTe?ranklrana plsir.a !2dp.}Htell in raicovonil urednik tudt ob nedeljah m praznikih. — Uredništvo: L dadstr. — Dopisi na) se pošiljajo pisma ne sprejemajo, rokopisi se ne vranjo. fart ina. — Lastnik konsordj Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. EDINOST Posamezne številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev m obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, ogte?! denarnih 2avo4or tm pO 30 vin; oglasi v tekstu listi do pet vrst K 20.— ; vsaka nadsljna vrsta K 2*-«. Mali oglasi pr> 6 vin. beseda, najmanj oa «0 vin. Oglase sprejema inseratol oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lisU. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti-. — Uprava in inseratni pudclefc si nahajata v ulici sv. FrančlS!« As St. 90. Poitnohraniln'Čni račun Si. 841.652. Posamezna številka izveo Trsta in okolice: 12 vinarjev.___ ZVEZ)!A ARHADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. septembra 19*8. Italijansko b o i i š č e. — Na asl-ški pionoti so naše čete krvavo zavrnile po močni artiljerijski pripravi izvršen na-psc? Italijanov in Francozov. Zapadno Men te Sisemola v prvo črto vdrli sovražnik je bil s protisunkom zopet vržen iz nje. Na Cc-4 će! Orso so naskočne patrulje Izvršile posrečen napad na sovražno Štraž.no posadko. Albanija. — Nič omembe vrednega bolnega delovanis. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 7. (Woffi.) Veliki glavni stan, 7. septembra 1918. Zapadno bojišče. — Armada kralje viča Ruprehta: Severozapadno Lange-mareka so bavarske čete pri krajevnem sirtfcu zaiele nad 100 mož. Južno Yperna smo odbili več angleških napadov. Na bojnih frontah so se razvili Srditi pehotni boli v pređozemHu naših postojank. Naše Zadnje čete so prisilile sovražnika v črti FinS—Libremont—Longevesnes. da ^ je razvil hi iznova napadal. Naši bolni letalci so z uspehom napadali Kolone pri prehodu čez Sommo pri Brle in St. Christu. Ob S:>m.!ii3 in Oisi je sovražnik sledil preko Hama In Chauny&, ter je bH zvečer v boju z našimi zadnjimi četami v črti Aubi-ghy—ViHe^ucrt au Mcat. Med Oi^o In Aisno živahni boji v predozetnJiu. Na obeh straneh Vauxa31iona smo zavrnili močnejše sovražne napade. — Armada nemškega cesar je viča: Vzhodno Vaillyja smo ob Aisni v bojnem stiku s sovražnikom. Na vrhGv& severovzhodno Fismesa ssno za-vrniH ncuovne amerikanske napade. BEROLIN, 7. (Kor.) Večerno poročilo. Na obeh straneh ceste Perenne—Carn-brsi heji z zadnjimi stražam! p-red našimi novimi postojankam). Kratevnl bog med Alleito in Aisno. Prvi generalni kvarUrtuojster pl. Ludendorft TURSKO. CARIGRAD, 6. (Kor.) Poročilo generalnega štaba: Zapadno ceste Jeruzalem —Nablus smo zavrnili ponovne močne , sovražnih izvhfnlh oddelkov. Vjor-0 is^eai okolišu vlada mir. Drugače nič ri /v . .-» r ^L,a. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 0. sspt. — Na gorski fronti učinkovit koncentra-cljskl ogenj našega topništva na prve sovražnikove čr;e in sovražno ozadje. V lagijski kotlin! pri Po sini in v dolini Asse so zadele naSe patrulje na sovražne oddelke In so jih prisilile, da so se vrnili Severno iMonfeuese smo zadržali močan sovražen vdorni poskus v naše črte; sovražnika so potem nt še posadke, ki so same prešle k napadu, pognale v beg, pri katerem; ie utrpel izgube. Ob dojenj! Piavi smo zavrnili s puSknon ognjem sovražne izvidne oduotke, ki so po noči skušali prekoračiti reko v čelnih. Francosko uradno poročilo. 5. sept. zvečer. — Tekom dneva so naše čete iiadaljevale zasledovanje umikajočega se sovražnika na fronti Severnega prekopa iti Vesle ter so vkljub krajevnemu odporu, ob katerega so zadevale na več točkah, znatno napredovale. Na bregu Severnega prekopa in Somme smo osvojili Falvy in Oh'ey. Južno odtod se naše črle bližajo cesti v Kam, ki smo jo zasedli od La Plassis Patte d'Oie do Berlaoourta. Jugovzhodno te vasi gre naša črta Uibrv — CaiHoval — Crespigny — severno Ma-rest — Dampcourta in robov južno Abecourta. Na nekaterih točkah znaša naš napredek kakih 6 kilometrov. Na vsej ailettskl fronti se je sovražnik, ki je izčrpan vsled bojev, ki so se vršili od 20. avgusta sem, danes proti 3 začel umikati pred našimi četami. Zasledujoč nemške zadnje straže so naše enote hitro napredovale severno Ailette Pierremand in Autreville sta v naših rokah, ravno tako del concyjskega gozda. Dalje proti vzhodu smo zasedli Fo!embray, Couet le Chateau in Concy la Vil le. Napredovali smo hitro do nekako enega kilometra južno Presne. Na desnem krilu gre naša fronta preko vzhodnega dela Landrycourta. Južno Ailette imamo zasedeno črto Neuvllle—Margival— Vregny ter pobočja zapadno Fort Condeja. Severno Vesle držimo Aisno med Condejem in Vidi Areyjem. Naša črta gre severno Dhuisse! Barbou-vala in preko planote Ferme Beauregard. — Poročilo vzhodne armade 4. t. m.: Živahno artiljerijsko delovanje na vsej dojranski in bitoljski fronti, zlasti zapadno Vardaria, kjer je neki grški od delek izvršH uspešen nenadni napad. PODLISTEK. Pnst§f©¥le¥i zapiski. Porran. Iz francoskega prevedel A. R. Pismo, ki ie prinesla svoji gospodarici, je b!4o majhno in elegantno; naslov je bil oči vi dno pisan od kakega pisarja. V enem kotov je bilo videti v velikih črkah, ki so bile vrhu tega debelo rdeče podčrtane, besede: »Zelo nujno!« Kuverta ie bila zaprta z enostavnim oblatom. Matilda se je tresla nehote, ko je razvijala to nepričakovano pismo. Citala je, — prebledela — omahnila. Ne da bi začudeni Justini pustila. Časa, da dovrši toaleto, si ie nadela slamnik, vrgla nase prvi šaJ, ki >ej je bil pri rokah, ter je bežala smrtoobleda iz sobe, iz hiše in na ulico, mej tem, ko so jo njeni ljudje začudeno gledali in se vprašali, je-li gospodarica izgubila pamet. Pozvala je mimovozečega fiiakerja in mu velela, na) pelie v Sv. Rok. Angleika uradu poročila. 6. sept zvečer, -r Na južnem delu bojne fronte severno in južno Peronne prodirajo naše čete In porivajo nazaj sovražne zadnje čete. Naše čete se bližajo planoti nasproti Athlesa. Med Nurtujem in reko Sensee se javljajo manjša podjetja na raznih delih fronte. Našo črto smo lahno porinili naprej do pričetka bregovja severno Equancourta. Krajevni boji so se vršili pri Neuvillu, Bourjovalu in Moeuvru. Južno Marquiona so prešle naše patrulje na vzhodni breg Severnega prekopa in so privedle s seboj ujetnike iz nemških stražnih postojank. Na lyški fronti ie sovražnik zopet srdito napadel zjutraj v odseku severno vrha 63; zavrnili smo ga po hudem boju. Tekom dneva smo porinili nekoliko naprej svoje črte južno in jugovzhodno Nreppe ter severovzhodno Wulverghema. 6. sept. popoldne. — Tekom noči smo nadaljevali prodiranje na celi fronti med Sommo in Veslo. Naše čete so prekoračile Sommo v okolišu Epen-anconrta. Dalje proti jugu so prodrle na več točkah do ceste Ham—Peronne. Južno Hama so Francozi zasedli La Piessis—Ratte d'Ole in Ber-lancourt in so prodrli preko krajev Quivry. Caillo-nel. Crepignyu in Abbecourt. Severno Ailette so dospeli do robov Epehya in do višin pri Landri-courtu. Južno Ailette stojimo ob grapi pri Vaux-aillonu. Na veselski fronti so Amerikanci pomaknili svoje čete do izhodov Villersa en Prayeres In do višin severnovzhodno RevHlooa in so zavzeli Glennes. 6. sept. zvečer. — Tekom dneva se naše prodiranje ni zakasnilo kljub vsem poskusom Nemcev, da bi ie ovirali. Držimo Ham in Chauny. Vzhodno Severnega prekopa smo pomaknili fronto do črte Lanchy—Foreste—Vlllers St. Christophe— EstouiMy— vzhodno Hama—Brouchy—Villesclve— Ugny le Gay — Viry — MoreuH — severovzhodno Chaunya. Od včerat so naše čete na nekaterih mestih napredovale za več kot deset kilometrov. Severno Ailette držimo coucyjskr gozd do Petit Barizisa. Nemci so morali pustiti v gozdu precejšnjo množino materijala in municije. Dalje na desnem krite smo zasedli dobod do Fresnesa, Quincy, rob zahodno Vauxalllona, Ferme Moisy in Lafiaux- Zavzeli smo zopet svoje stare okope na celi fronti severno Aisne. Amerikanci so zopet napredovali v okolišu Villersa en Prav ere s—Re-vlllona. Angleško uradno poročilo. 6. sept. — Arhangelska fronta: Po nadalmem hudem boju moža proti možu s sovražnimi močmi, ki so Jih vodili Nemci, so zavezne čete zasedle Obozerskajo in zajele 150 mož. Zadale so sovražniku težke izgube. Izgube zaveznikov so lahke. 6. sept, zvečer. — Severno Vesle so naše čete zavzele vasi LonguevaJ, Meurlval in Glennes. Naše patrulje so zasedle južni breg alsneškega prekopa. V ostalih odsekih je potekel dan brez posebnih dogodkov, ^ Zračni bog la bombe. BEROLIN, 6. (Wolff.) 29. avgusta so Izgubili naši nasprotniki v srditih zračnih bojih 34 letal, 30. avgusta 12 in sestreljenih s tal oba dneva 6 letal. Napram tej izgubi 52 letal smo mi izgubili samo osem letal. — V nočeh 1., 2. in 3. t. m. so niaemška letalska brodovja zmetala na vojaške cilje za francoskimi in angleškimi črtami v številnih poletih velikansko množino 201.257 kg bomb. Iz Rušile. LenKnovo stanje. MOSKVA, 7. J;tische Tagebiicher zagotavlja danes v nasprotni s poročilom »Edinosti« o avdijeoci poslanca dr. Ryba-fa in slovenskih staršev pri tržaškem namestniku baronu Friesu, da je namestnik dr. Rybafu samo rzjct\r\, da soglaša s ptistftvtk) goriških zaposlovalnih tečajev v Trstu le* dokler ni mogoča konečna premestitev učencev in vzpostavitev pouka v-Gorici. Baron Trnka češki minister — rojak. DUNAJ, 7. (Izv.) Bivši češki minister za javna dela baron Trnka je včeraj dospel na Dunaj hi je imel včeraj in danes dolge konference s tukaj se nafoajajočim predsednikom Češkegat Svaza posl. Sta-n jekom in podpredsednikom Tusarjem. Z nemške strani se zagotavlja, da se je baron Hussarek odločil, da pokliče barona Trnko v sivk* kabinet. Pričakuje se njegovo imenovanje za češkega ministra krajana. Skupna seja čeških, jugoslovanskih in poljskih poslancev. DUNAJ. 7. (Izv.) Predsedstvo Češkega Svaza je sklicaino k seji za torek pred- MaTt'ro K._____ ki ie prevzel izvršitev te stvari.« Čitatelji najbrže niso pozabili čudne epizode v enem prejšnjih poglavij in se spominjajo ženske in obeh moških. Id so radi ukradenih pisem izgubili svoje življenje Spominjajo se gosta, ki ni bilo, in pa Zida Ismaela, ter uganejo, da tisti oderuh ni bil nihče drugi, nego isti baron pl. Maubert ki Fe sedaj kot van Oripp delal kupčije in le v onem slučaju napravil tako rekoč le en poizkus.- Raphaeiu je bilo v navado, da je ob dnevih, ko je pričakoval Matildo, prihajal na mesto dolgo pred določeno uro, da se je mogel naslajat! na sladkHi spominih ter sprejeti ljubimko. Tudi tega dne je prišel dolgo pred časom. Hkratu so se odprla vrata in Matilda Je vstopila smrtno bleda. Komaj pa, da je napravila tri korake v sobo, so jo zapustile močL Zrušila bi se bila, da ni priskočil Rapliae! in jo ujel v svoje naročje. Ovila je roki okolo ljubimca, skrila svoj obraz na njegovih prsih in mu šepetala zlomljenim »lasom. ko so jej solze' vrele iz oči: (Dalje) poddfte. Po seji se bo vršila skupna konferenca. % Jugoslovani in poljskimi opozi-cnjonaJci. Končno bo posvetovanje vseh čeških, jugoslovanskih in poljskih članov finančnega odseka poslanske zbornice. Predsednik Stao jek ponovno pozval poslanca Jtiašiaiko, naj prekliče svoj odstop. DUNAJ, 7. (Izv.) Predsednik Češkega Svaza poslanec Stanjek je nocoj ponovno pozval poslanca Maštalko, naj takoj preklice odložitev svojega poslanskega mandata, PoitL Stan jek upa; da se bo Maštai-ka odzval temu pozivu in da bo prišel v torek k seji finančnega odseka, da zastopa obolelega poslanca Kornerja. v Važna seja češkega plemstva. PRAGA, 7. (Izv.) Predvčerajšnjim se je vršila v Rouđimcah konferenca češkega plemstva pod predsedstvom kneza Zdenka Lobkovica. Razpravljajo se je na seji o stališču Češkega plemstva k sedanji češlcif politiki. Stališče Čehov prej in sedal. DUNAJ, 7. (Izv.) »Djelnickć Ii$ty« pri-o bi u jejo članek posiamca Tusaa-ja, v katerem izjavlja: Svetovali smo vladam in vsem faktorjem, naj mirujejo nacijonalno-poli«tična vprašanja do časa po vojni. Naleteli smo na gluha ušesa in dobili za to klofute. Sedaj bodemo pa mti ghfhi napram tožbam o slaibi bila-ncL o nizkem kronskem k ur m m o ix>trebi davčne refoone. ČEHI IN SLOVAKI. PRAGA, 7. (Izv.) Posfcuiec dir. Zahrad-nik je izjavil uredniku tista »UJ Nemsze-dek«: Naj se zgodi kar hoče, mi Čete ne bodemo pustffti Slovakov. Tudi če bi bila Dunaj ali Budimpešta pripravljena za sporazum, bi bilo prepozno. Cehi ostanejo trdno na svojem staJčšču in bodejo vztrajali po svoji devizi, ki je bila prokla-jTiirana v Ljubljani. Italijanska reformna socialistična stranka za priznanje Jugoslovanov. LUGANO, 7. (Izv.) Po neki vesti iz Rima se je izrekla italijanska reformna so-cijaJistična stranka proti Sonninu in za priznanje Jugoslovanov. Pat lainentarizacija n§niške vlade. DUNAJ, 7. (Izv.) »Neuer Abend« poroča iz Berolina, da bo dovršena parlamen-tarjzaclja nemške državne %iade še pred novim letom. Grof KarcJyi za demokracijo. BUDMiPESTA, 7. (izv.) Grof Karolyi objavlja odprto pismo na svoje volilce, v ka'ierem izvaja, da je mogoč mar med narodi Ie na podlagi demokratične misli. — Zahteva za Ogrsko onto samosto}ncts»t, ki jo je dob'la Finska in se izreka proti vsaki odvisnosti monarhije in posebno Ogrske od Nemčije. Začasna odgoditev banske krize. BUDIMPEŠTA, 7. (Izv.) Glavni predmet posvetovanj ministrskega predsednika dr. Wekerla s poslancema grofom Apponytem in grofom Anirassyem je tvorilo iirvaisko vprašanje in v zvezi s tem vprašanje pripadlosti Bosne ,=n Dalmacije. S temi vprašanji je v zvezi začasna odgo-ditev barjske krize. V ospredju kandidatov za banski sedež stoji dr. Unkelhausser - Izgredi v Beljaku. BELJAK, 7. (izv.) Naknadno se še poroča: Občinstvo je plentlo posebno mast, meso in sJaiaino. Udeleževali so se razbijanj tudi ljudje iz takozvane boljše družbe. Službujočemu častniku v tvornici za marmelado, nekemu poročniku je zalučana opeka pokvarila oko m častnik se je nezavesten zgrudil na tla. Izraža se bojazen, da je oko izgubljeno. Vsa hišna vrata moralo biti zaprta ob 6; gostilne pa ob 7. uri zvečer. Stavka v Moravski Ostrovi. DUNAJ, 7. (Izv.) Poslanec Prokeš je danes nujno brzojavil predsedniku Tu-sarju, da stavka 50.000 delavcev v revirju v iMoravski Ostrovi in da postopa vojaštvo na način, da se je bajte nemirov. Prosi naj takoj pri vladi »intervenira, da odpošlje preiskovalno komisijo na krai stavke. Bolgarski krali se $e vrnil v Solijo. SOFIJA, 7. (Bolg. brz. agencija.) Kralj Ferdinand se ie danes vrnil semkaj. Eksplozija v smodnlinlcL MONAKOVO, 6. (Kor.) Bavarsko vojno ministrstvo sporoča: V smodnišnici Winterholler v Thansau se je davi ob 10 prigodila eksplozija, katere vzroki so neznani. Poleg stvarne škode je bilo tudi človeških žrtev. Ukrajinski hetman pri nemškem cesarju. VVILHELMSHOEHE, 7. (Kor.) Ukrajinskega het-mana. generala Skoropadskega je danes opoldne sprejel cesar VHiem. Novi kitajski predsednik. PEKING, 5. (Kor.) Čen Ce Hang je bil z znatno večino izvoljen za predsednika Kitajske republike. Volitev podpredsednika je bHa odgodena na poznejši čas. PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NASE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POSUEJO NAJ SE V - NARODNI DOM V TRSTU - - lojalnosti v polemiki. * Lavora tore« zahteva od nas nekoiiko več lojalnosti v polemikah in vidi pomanj-kaaiife lojalnosti v dejstvu dasmozozirom na njegov nastop napram izjavi dra. Con-cija in našim italijajnsk m Člankom kon-štatirali, da se on nikakor ne vesaii sporazuma med Lahi in Jugoslovani, ker bi mu križal njegove račune. Ves žaljen vzklika: »Mi socijalisti nimamo potrebe, da šok: dokažemo, kako sino se vedno trudili, ;ia bi se pobratili delavci obeh plemen, ki tukaj prebivajo.« Vidiš, drag; »Lavo rat ore *; to je ravno tisto, kar smo vedno očitali soe:jal:stcm in kar jim s še večjo pravico očitamo tudi danes: socijalisti n&3 se nikdar trudili, da bč prišlo do sporazuma med obema narodoma; skušali so le, da spravijo vse delavce pod en klobuk in sčcer pesd laški klobuk. Vaš namen ni bil, pripraviti sporazum v nacijOTia-hrtli vprašanjih: Vi ste hoteli le koi'kor megoče ve Krko delavcev, brez razlike narodT-osti, spraviti v svoje politične in strokovne organizacije. Vam ni brlo ■Jo narodnega sporazuma, temveč le do združit\re vseii delavce^'' pod Vašicn vodstvom, da -s tem pomnožite svojo moč. Rer? je, da ste v to svrho včasih tudi slovenskim delavcem vrgli kakor prijazno slovensko besedo; no, to so delali tudi najhujši laški trgovci, kadar so slovenske Okoličane vabili v svoje prodajalne. Tudi oni so znali tistikrat reči: ^pej-te ga sem!« Sicer pa ste jih prezirali in ste zanemarjali njihove nacijonalne potrebe. Al! ste se keda! zavzemali za njihove narodne pravice v šoli m v javnem življenju? Pa tega naši .delavci niti- zadrte vadi nrso od vas, pač pa so bili zelo užaljeni, da ste njihov jezik tudi tam, kjer ste bili Vi gojiKKiarjflV v Vaših organizacijah, potiskali v zadnji kot. Posebno pa jrh je ogorčalo, kako ste Vi protežirali renjiko-te, ki so prišli sem odjedat dem.teinom kruh m nižat mezde! To, vidite, je bil tudi vzrok, da naši delavci niso hoteli poslušati Vašili sireri-skili klicev in Vaših deklamacij o inter-nacijonalni solidarnosti. A kdor jim je sledil, ta je tudi znal, da se je treba odreči slovenski narodnosti. »Jaz nisem Slovenec, jaz sem 'Internacijonalen socijalist«, se je glasil njihov odgovor, kar je v Trstu značiio, da je Italijan. Nismo bili mi ki so ustanovili »Narodno delavsko organizacijo«; naši delavci so jo zahtevali in so jo od naših vaditeljev izsilili. Ako je resjiičeit nauk Vašega Marxa, da so gospodarske potrebe glavna gonilna sila Človeškega razvoja; ako verujete v zgodovinski materijalizem, potem morate spoznati in priznati, da N. D. O. ni bila plod nacijonalne fraze, kakor trdile Vi, temveč resnične potrebe naših delavcev, ki so se videli' pri Vas zapostavljeni in zanemarjeni. Vi jih imenujete stavkokaze; veste pa dobro, da so oni kazili le tisto Vašo stavko v prosti luki, ki je imela namen izključiti od dela vtse netržaške delavce, v prvi vrsti netržaške Slovence. Pa stavko s takimi nameni naj bi bi K naši delavci podpirali! Tistikrat Vam ie moral šele Hohenlohe povedati, da imaio v Trstu pravico do dela vsi avstrijski državljani, četudi niso ravno v Trstu rojeni. Tak je bii Vaš trud za pobratenje delavcev! Da se pa za splošni nacijonalni sporazum niste potrudili, to sami priznavate. V zadnjem času ste celo zavestno prevzeli nalogo .najhujših narodnih huj-skačev, kar Vam hočemo dokazati Persekucije v prvih vojnih letih, pod katerima* pa ravno avstrijski socijalisti niso nič trpeli (kakor je Friderih Adler kon-statiral, so bili njihovi uradniki celo vojaščine oproščeni, kot »v javnem interesu neobhodno potrebni«), so imeli v Trstu za posledico približanje Lahcv in Slovanov. Praške slavnosti so potem izzvale diskusijo o vprašanju, aLi se imajo tržaški Lahi postaviti na stran potlačenih, ali pa na stran gospodujočih narodov. Cim ste zapazili, da ie razpoloženje v Trstu sporazumu ugodno, ste pograbili \Vilfanov govor ter ste z zvračanjem in zavijanjem nie govih besed skušali v tržaškem laškem občinstvu vzbuditi najnižie naerjoname inštinkte. Vrhunec dijaboličnega Vašega podminiranja razpoloženja za sporazum pa je bil Passiglijev članek, v katerem se nam je v uaiosiudnejšern »Pie.^olo-vem« tonu očitalo, da sovražimo ItalLaur sivo. da pitardo Italijane s športi d iraha-ni« in siičnimi. Kedaj smo mi, tudi v naj-ostrejših polemikah s »Piccolcon«, vpo-trebijevali take psovke? Ali se hoče nas delati odgovorne za psovke, ki jih ie morda kak slovenski pijanec izustH v kaki predmestni beznici v prepiru s kaktm ravno tako pijanim Italijanom? AH je to lojalen način polemike? Ali taka zavestna obrekovanja ob znani občutljivosti tržaških Italijanov v narodnih stvareh služijo narodnemu sporazumu? Ta vrnitev v žalostne čase najhujšEli narodnih bojev v; Trstu, ta hujskanja proti predstavnikom slovenskega nacionalizma v Trstu, niso imela druzega namena, nego, da zopet zastrupijo javno mnenje, da onemogočijo narodni sporazum! In to zastrupljevahio delo je »Lavoratore« nadaljeval o priložnosti gostovanja hrvatske opere, ko je vsako našo, najmanjšo kritično opazko izrabljal v zlobne, zbadljive in hujskajoče. napade na vso narodno stranko. Ali so Mren \U ,EDINOST44 $tev. 245 V Trstu, unc 8. septembra ltUfc de*? na* ta nač*n razrxH»žeme za "s~jra- liianlma, pitanje ponrorslc^ šKoistva, za-cnm? Mi te t-o k>ja1no, <5a sc v ee-trtko- druliiš^a. eksploatacija vodene vem vetrnem izdanju objavlja članek, sna^e, -rciirana rt d.) -dasta je, da se ko-v k- ter "tj se zahteva po priktopitvi Tr-1 respen^enc1 jom J katkad sjcc^ania ugia; ' v'* _ • . i . «•« i__• ___; l.: _____—-____ 1 - I«* —. >*« —. /v.-* rt «■ « ^ » ^ J-u£OS!av!ji z avtonomijo za Italijane prelstVv'ifa in -napada kot šovinistična /p"ite\ a slo^nsfkih vnarodnjakarjev«, ko se ?e en rian prej rnoraio j>oročati, da zastopa. io stališče tudi sedrug Tuma? A namen tega hujskanja? Socijalno de-n-:-krattčna stranka v Trstu je bila glavna nčltkarica natega narodnega prepira v Trstu. Ta prepir ie njene kandidate pri o/j h volitvah spravil v državni zbor in v irrestni svet. Razcepljenost tržaškega prebivalstva v nacijonainem oziru jej omogoča njeno sedanjo ugodno pozicijo. Med Vsemž zli io smatra vlada za najmanjše in io zato podpira kot državoohranjaioč elc-cnent. Ona je pravi gospodar Trsta in ostane to tako dolgo, dokler si stojijo narodne stranke nezaupljivo ena proti drugi. To nezaupanje treba ohraniti, je treba siriti iT. poglobiti: zato hujska >La\ora-tore« proti slovenski narcini strasiki. zato so mu neprijetni naši laški pisani članki, zato spremlja z zbadljivimi opazkami Concijev govor. Verno, da tudi ta naša fzvajan-ja nc Navedejo do očiščenja zraka v Trstu. »Lavo ratoru« se je posrečilo zadobiti monopol za ustvarjanje lavnega mnenja med laškim prebivalstvom Trsta; naša izvajanja ostanejo veČini nedostopna. No. vsaj med slovenskim prebivalstvom, zLsati pa med slovenskim delavstvom, naj se položaj razjasni! M5 nismo bili nikdar proti skupnem?« nastopu slovenskega delavstva z ls-Kfoi v vprašanjih, ki sc tičejo njihovih razrednih interesov. Nasprotne »Lavora-torjeve trditve so zavestno obrekovanje. Kakor se od slučaja do slučaja združujejo trdi dnrgi sloji en stanovi v dosego skupnih gmotnih koristi, tako morajo tudi de-* lavci v takih vprašanjih enotno nastopati. To stal'šče smo tudi mi ved.ipjTn dosledno zastokali. Netfaravno pa je zahtevati, da se združitev izvrši za vsa politična m gospodarska vprašanja, zlasti pa za ona, ki se tičejo celokurmosti lastnega naroda. Tirdž narod je socijalna skupina s posebnimi, od drugih različnimi interesi. V vprašanju. ki se tičejo ceiokupnosti kakega naroda, nastopajo vsi njegovi pripadniki kot ena celota, oziroma morajo kot taka nastopati. Kdor se giedč takih vprašanj veže s pripadniki drugtfi narodov, ali celo išče pri n;:h pomoči proti lastnim rojakom. tega imenujemo narodnega izdajalca z isto pravico, s katero smatrajo de-iavci izdajalcem tistega, ki se v njihovih razrednih vprašanjih veže s pripadniki drugih drugih razredov. Ako smo mi za sporazum z Lahi, nikakor še ne mislimo na popolno združitev v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, temveč želimo le mirne izravnave nekih med nami spornih nacionalnih vprašanj. Zavestno nelojalnost zagrešuje torej »Lavoratore«, če nam očita, da se hočemo zvezali z laško buržoazijo v svr-ho boja proti slovenskemu in laškemu proletarijatu. Kako naj gremo v boj proti slovenskemu proletarijatu, ko je vendar ta proletarijat ves «v našem taboru, ko tvori gotovo 75% naših pristašev? To ie le zlobna insinuacija; pač pa bi laška soc. demokracija rada spravila ves slovenski proletarijat v svoj tabor, da ga pod geslom razrednega boja povede v boj, če treba, tudi proti lastnemu narodu. Njegovo narodno zavest hočete vspavatr, da se tem laglje izvrši tista asimilacija, o kateri Važi voditelji javno govorijo. • Ker Vas v tem motimo, zato se zaganjate s tako srditostjo v nas; zato nam l*olLika*e šovhiizenu zato smešite in iz-vračate naša stremljenja po narodnem sporazatmu. -Nc, ni*še ljudstvo Vas ie spoznalo in ve danes, koliko odkritosrčnosti je v Vašrh dek-amaeiiah o internacijorialni solidarnosti : Ve tudi razlikovali lojalnega od — msnj lojalnega nasprotnika. Ali pa bcnle-im:> tudi v txxk>če odkrivali Vaše resnične juimćne in posebno razlike med Vasmi .frazami in Vašimi dejanji. Toliko naj bo '.povedano z vso lojalnostjo. vi zaK-dn-oki po^tipoSe Jugoslavena u Čislaj umskej. Radj toga su u načrtu, koji je sastavljen za cbslitvanski dio u Ljubljani, prepustili Slovenci od 50 mandata 12 mandata Dalmaciji, kojoj ostaje slobodno, da se organrzuje kako hoče. samo da po potrebi preko svih \2 mandata drži vezu sa Ljubljanom.« Dalmacija je ova načela i rj£iiivat&a. Za to nijesu bili ni poslani statuti i-Narcdnog Sveta« iz Ljubljane »Narodnoj Organizaciji« u Splitu na pregled i da se izjavi, što bi se inače bilo sigurno učinilo, kako nam dokazuje i postupak sa pol. dr. »Edinost«, a ne bi »Narodna Organizacija« za Dalmaciju bila stavljena pred gotov čin, kao što nije stavljena ni ikoja druga politička organizacija, što je pristupila »Narodnom Svetu« v Ljubljani. Što Dalmacija nije pristupila ti »Narodni Svet«, nije se dakle dogodilo ni protiv očekivanja sviju, ni u zadnji čas. Dapače Dalmacija je navela i druge važne razloge za autonomnu organizaciju kao n. pr. ovaj: Ete&macljja ne priznaje dualističkog uredbe *;'a Monarhije pa je za to zaključila da pristupi samo »Općem Narodnom Vi-JOCU*, u kojem neće biti onih granica što umjetno dijele naš jedinstveni narod. Oveće sc Opće Narodno Vijeće osnovati u Zagrebu a k njemu će pristupiti i »Nar. Svet- ! to istoiako izravno kao i Nar. Organizacija u Splitu, jer su članovi Nar. Sveta ipso facto članovi Općeg Nar. Vijeća, a ne -delegati organiziranog naroda ili kao cjelina za sebe. Ova će Nar. Organizacija Dalmacije u ostalom već sada sa-raidijivafci sa Nar. Svetom u svim zajedničkim i dodirnim poslovima. Jer su ta načela sa strane Dalmacije odmah i otvoreno iznesena i naišla 'na razumijevanje, ne može biti ni govora o neugodnom utisku rili možda o nesuglasju. Nije dakle time niti oslabljena narodna otporna snaga, niti narušena jedinstvenost narodnoga rada. Reklo se je takodjer, da Srpsko-hrvat-ski dio jugoslavenskog naroda, a osobito oni iz Dalmacije, uzimaju na veoma lahku ruku »tršćansko pitanje«, pače da ne nalaze poteškoća u njemu, jer da tog pitanja dobro ne poznavajit -niti da ćute njegove važnost«! za Jugoslavene, jer da im je Trst u kafani »degli specclti« itd. Ta je tvrdnja, u najboljem slučaju, iahkomisle-na a naravski i bez svake čvrste podloge. Ne samo da srpsko-hrvatski dio našega naroda ne uzima tako na lahkot ruku tršćansko pitanje, nego su možda baš oni iz Dalmacije najviše ra&li a i danas rade za povoljno r i jesenje tog pitanja. Osobito Dalmaciji ne može biti indiferentno to pitanje ne samo iz političnih razloga, nego i iz ekonomskih i moralnih, jer je poznato, kakovih Dalmacija ima ekonomskih interesa u Trstu i kako skoro , svaka obitelj primorske Dalmacije ima i krvnih veza sa Tt stom. Sto više, nazori Dalmacije u tem pitanju, skoro da se sasma pokrivaju sa nazorima glavnih predstavnika slovena-čkog političkog života a izneseni su u br. 182 Glasa S. H. S. od 2ov. m. pod naslovom: Pitanje Trsta. Istina je samo to. da -skoro cijeli jugoslavenski narod hladnije prostrdjuje »tršćansko pitanje« nego li vodje pol. dr. »Edinosti« i to ne možda radi umanjenog interesa ili nepoznavanja stvari, nego radi toga, što je odalje od vrtloga lokalne političke borbe. Ali svako naše opće pitanje, bilo u sredini bilo na periferiji, smatraju svi Jugoslaveni — (i oni iz Dalmacije) zajedničkim narodnim pitanjem i stoga se ne smije dopustiti čitkome, da odijeljeno radi i raspravlja, a najmanje pak da bez raz-ioga okrivljuje. Radimo, radimo složne, ali ne rušimo, ne kompromitirajmo narodne postulate pod firmom rada ili nervozne zabrinutosti ili možda lične osjetljivosti! Dr. Li. Tomasić. Sideri dl certe sicre uirt'aitro che democr-iiiche, ( dal lato opposio intona*la sinfonia raarxisia rive-' duta e corretia - possiamo dire chc li Lavora- ( tore« da quaudo prmcip-6 per hii Ja pio^.cjia đ'oro. pid copiosa e beneiica di quclla che bagnd la leg- I gendaria Danac, si črede- in buoeta fe£e T arbitro ! di turte le nranifestazioui politiche, economiche, sociali, culturali e artistiehe delb ciita nostra. In-fatti, a tntti 6 noto che questo giornale reelama a s^ II diritto di monopolizzare tuito cio che ha in qualche modo relazione con Ja vita dcHa citta, ed appunto a tale seopo con arti or benevoli or a5prigne. ma quasi senipre lojerfesehe, alluns:6 ovunque i suoi maculati tentacoli. Da cio č fpcile argomentarc che un accordo fra le due oppresse nazionalita non poteva snscitare entnsiasjno neT-1' animo di quei signori che nmasero attomti nel vedere che alla fratei'anza si puo g»unge?e anehe senza i loro aaspici o rneglio senza !a !oro media-zione. I dubbi e i timori per t! proletariato delle di»e nazionalita recentemente espressr in vari ar-ticoli non sono che fisime. cosi pure i predkozzi a- propri consenscienti che si possono riassumere in due parole: »nessuna collaborazione cob la bor-ghcsiae, non sono che pretesti buoni solamente per iinpressionare i dctholi e i non evoluti. Dal canto nostro con le terse lenti della piii pora de-mocrazia coustaiiamo con soddisfazione che non tutti i socialisti di Trieste e delle nostre province Ia pensano come il. »Lavoratore«; anehe a Trieste come altrove vi š una tninoranza non immobiliz-zata da falsi preconcetti e non inqninata da in-teressi nen sempre contessabili. La coraggiosa đichiarazione del diretiore ddPorgaiio socialista di Lubiana sNaprej1«. e le deliberazioni quasi unanimi dei socialisti di Muggia, di Isola, di Capo-distria e di altre localita sccnfessionano apertamente il linguaggio del sLavoratore* che non vede che lotte di classe anehe quando non c'entrano. 1 veri socialisti — purtroppo in assoluta minoranza in qucsto Stato — e per veri socialisti intendo coloro che non sono ignavi, mcoscientt o politicanti anibiziosi e avventurieri che s valgono del giuoco degli intrighi per arrivare al potere solamente per i propri fini cgoistici, come pure intendo coloro che non usano la masehera per ipnotizzare la cošcienza popolare e proletaria — come ve ne sono in tanti paest, — i veri socialisti, ripeto non vogliono che il socialisino si apparti schiiiltoso in un pnlazzo di cristallo quando per esempio l'avvenire di un popolo o di una nazione abbisogna della cooperazione di tutti i clttadini a qualsiaSi classe appartengono. Questi socialisti non tsdegna-no nei gravi momenti di collaborare con le borghe-sie perehž sanno che le qucstioni economiche non si sciolgono se prima sciolte non sieuo le morali. Sempre le cose invisibili governano le- vistbili! Del resto T apologo deilo stomaco e delle membra di Menenio Agrippa dovrebbe insegnare qualche cosa! Per completare queste mie modesle osserva-zioni dovrei parlare delle maggioratize e mino-ranze socialiste di tutti Stati e particolarmente dei belligeranti, ma Targomento i troppo vasto e ddicato, date le attuali condizioni, per venir s volio in un articolo, senza con t are chc per criti-care gli uomini delPlnternazionale socialista di certe nazioni dovrei toccare I principali fattori o meglio le cause e i pretesti che provocarono tanto scenvoJgimento. A dir Tanimo tutto non bastereb-bero volumi! Si potrebbe periaiuo ehiedere al »Lavoratore« che cosi frequcnteniente usa nelle sue prose le parole »noi socialisti« a qualle scuola appartiene, perehč ve ne sono diverse e secondo noi passa una bella diiierenza fra quella dei Liebnecht e Qiie!la dei Scheidpmann, fra quella degli Adler jun. e qnella dei Renner, ira quella dei socialisti rifor-misti e q\tella dei socialisti disfattisti, fra quella dei sodalrivoluzionari e quella del Lenin e cosi via. \ Risponda dunque in bučna iede. N. S. Đttimoc'fla i »narođol Svet". Prisustvovao sam sastanku rovz^ainka našeg pol. dr. »Edinosti Tamo isam čuo neke netočnosti o odnošaju Dalmacije pra- lcwcim ____ —......— ma ljubljanskom Narodnom Vijeću i pra- j jjeU'organo del localc partito socialista ma tršćanskom pitanju, koje su se ne cč- p;auso 0 rineoraggiameato almeno ur nosti. kako sam iz privatnih razgovora - ..... sa drugim uresu ičim a sastanka razabrao, neugodno dojmile i ostavile uiisak; da Dalmacija slabi narodnu otpornu snagu te ruši jedinstvenost narodnog rada. Svi ti prizorovi osnivaju se, očito, na nc-potpunoj upućenosti. Jer se bojim da radi raznih razloga neće, barem tako brzo, bit* nastavljeno raspravljanje započeto na 25. avgusta, to mi neka bude dozvoljeno — na umirenje nepotpuno upućenih — rrazjasniti ovim putem i oprovrgiruti one dvije optužbe: Reklo se ie da Dalmacija, protiv očekivanja svnu i u zadnji čas, bez pravog razloga, nije pristupila u »Narodni Svet«; da ie ta činjenica napravila na svih uajneugodnUi utisak, koji su oću&ii I tamo prisutni članovi Narodne Organizacije u Dalmaciji itd. Ta ie tvrdnja sasma samovoljna a nepravedna. Sastanak je u Ljubljani bio na IG i 17 augusta, a već četrdesetak dana prije toga piše odlični slovenski prvak u uvodniku r,Giasa Slovenaca, Hrvata i Srba« od 9. julija »o Narodnem Odboru« koji se >ma ustanoviti u Ljubljani, pa o Dalmaciji kaže doslovno: »glede posijs&ije, odmah se fe sa slovenske strame priznavalo, cLa joj treba pas t'-ti na volju, zeli li se organćzi-jer se praktični red ne < n Slarnole dl Jnona Mt N e II ssclnHsmo. L'accordo italo-slavo da ai nervi ai dirigenti il ^I.avoratore«, gli ar>oIcgisti della fratcilanza uni-versale? Nella nostra ingenuita pensavamo che gia le prime mosse tendenti a piantare 1' u-livo ira i due popoli fino a ieri divisi, per le eause da me esaurientemente acccniiatfe nei pre-cedenti articoli. avrebbero inccntrato da parte se non il un dignitoso riserbo couforme a queIlo spirito che dovrebbe reguare in coloro chc osteniano i precetti del so-clalismo. lnvece? Alla caterva di articoli polemici contro il loro compagno dott. Puecher, la cui e-tica in materia di socialismo e nazionalita si stacca da quella di certi demagoghr. seguirono uel »Lavora torc* coloune pregne di sofismi zoppicanti con lo seopo di seminare zizzabia e dipingerci la Jugoslavia quale novello Minotauro prouto a di-vorare Trieste e la sua italianitA. Ma non basta! Sotto il manto di quc!la »buona fede« tanto strombazzata, ma c!^e a sernbra la cappa degli ipocriti, eceo quesio giornale chc si vanta socialista mettere nuovc 'astre neila sua lanterna ma-fiica c dichiarare che i socialisti locali non-si op-pongono all'acordo fra i due popoli. Questo lo sap-piamo. ma pero dobbiamo p^r esperienza fare una distinzione fra i socialisii veramente socialisti e ccrti signori che parlaro in non:c dei socialismo. Nei menfre siamo convinti che a Trieste vi souo aonuni di qucsio partito che veicno coa piacere le reciproche prove di simpaiia fra noi e gli itigo-slavi perehe segnsno uu passo di piii v«rso la fratellanza universale, siamo pure convinti che vi sono dcRli altri, che bramerebbero che la navi-cclla dell'accordo italo-slavo fosse carica degli otri di Eolo per salutare k> scatenarsi dei venti e il sorg&re della iempesta. Le cause? Diverse! e noi senza la pretesa di voler esplorare nei piu segreti meandri certa ros- vici zahtevajo za ravno ona področja, j kor rje. osminko kg soli, osminko litrn kj. zaraj: katerih je Italija stopila v vojno, sa in 'če-:rti-ikt» sode. ker so ta področja pc poreklu in zgedo-vlrr: popolnoma italijanska. * Ali je potem prav, da se zahteva od Sorrmna, da naj izkazuje simpatije onim Jttgoslovanem, ki so bili vedi«) sovražniki Italijanov v monarhiji sn ki niti Italijanom izven monarhije nočejo priznati pravice na ona po- j dročja, ki so popolnoma italijanska in zaradi katerih je Italija prelila toliko dragocene krvi. Saraval zato zastopa stališče, da Jugoslovanov sicer ni treba ovirati v gibanju za njihovo svobodo, da pa je treba odgoditi vsako odločitev v tej stvari, dokler se odnošaji med Italijani in Jugoslovani ne razjasnijo popolnoma in dokler se Jugoslovani ne priznajo za odkrite sovražnike habsburške monarhije. — Daljni dokaz za iskrenost prijateljstva Italijanov napram Jugoslovanom nudi tajno poročilo kraljevega italijanskega zbora karabinierjev v Veroni, ki je datirano iz Vidma 4. decembra 1812 in je prišlo v roke avstro-ogrskih vojaških oblasti pri osvojitvi Vadma ter se tiče poslanca dr. Rybafa. V -tem tajnem poročihi, ki ga Je poslal italijanski generalni konzul v Trstu. CarJo Gallija, se obtožuje poslanec dr. Rybar, da je pogostoma zahajal v okolico Čedada in med tamošnjim slovenskim prebivalstvom uganjal slovensko -ropa-gando. Nadalje se prava v poročilu, da je treba Še nadalje z vso previdnostjo pre-iskavati to stvar, da bo ministrstvo za vnanje stvari imelo dovolj upravičenja za odstranitev tujcev, če se potrdi poročita tržaškega generalnega konzula. Poročilo ponovno očita dr. Ryba?u slovensko propagando, a prej pa da je spisal nekoliko člankov v tržaški »Edinosti«, ki mrgole zasramovanj Italije, njene vlade in vojske. V poročilu se pravi, da je bilo pred nekaterimi dnevi zborovanje v Narodnem domu v Trstu za balkanske narode in na tem zborovanju ie -dr. Rybaf vzporejal Italijanom z balkanskimi narodi ter trdil, da balkanski Slovani z vseh strani hite v vojsko, dočim pa so Italijani že od libijske vojne sem neprestano bežali čez mejo, da. se izognejo vojaški dolžnosti. Prepis tega poročila je bH doposlan ministru zunanjih stvari. Podpisan je Carlo Galli. Proci^a kisrivs. Ojrfjc. 2'i hg na rnmeae Izkaznice. Razdcijc-. anja V. septembra.-Cena 80 vin. za k*. Sv. Vid: 50! —1000 (17) Lnzz. vecchfo 17. — Staro rnesto: 751-^1000 (13) Mura \2. — Stara mitnica: !- ^tOO (15) Risorta 17, 401—700 (15) Mc-dia 5?. - Nova mitnica: 501—600 (16) Toro 13. 601-^70 (16) L. Ricci 4. — Sv. Jakob: 1-400 (19) Ri vo 10, 401-500 (19) Giuliani 12, 501- s U (19) S. Marco 38. — Kjarboia: 201-370 (10) C:m-cellieri 110, cena S2 v za kg. — Kjadin: 1—456 (12) Farneto 46. — Rojr.n: 1—100 (11) Boroevićc-va 63. 101—430 (11) Boroevićcva 51. Koks. 10 ks na modre izkaznice.. Cena K 2*70 za 10 kilogramov. Stara mitnica: 901—1100 (53) RisorU 17 Kjarboia: 1—200 (49) Concordia 15. — Sv. M. M. Zg.: 161—437 (41) Guardia 9, 1—150 (42) Oiulianl 12. — S. M. M. Sp.: 151—323 (31) Cancellieri 110. cena K 2'90 za 10 kff. — Kiadic: 1—249 (42) Farneto 46. * * * PETROLEJSKE IZKAZNICE. Osebe, ki so iz tehtnih vzrokov zamudile i/dajo petrolejskih izkaznic, morejo naknadno dobiti pe-trolejsko izkaznico. V ta namen na> se druiiaskt glavarji (oz. njihovi namestniki) mestnega okraia »Novo mesto« ia sicer niaslednjih ulic: Miraroar-ska. Tor S. Piero, S. Teresa, Boccaccio, O. Leopardi, Gazzoletti, L. Ariosto. T. Tasso, Bornevf-ćeva, scala Belveder. piazza Stazione, Flavin Gioia, al Cisternone, dei Stella. V. Monti. campn Belveder, A. Somma, G. Gozzi. G. Rossini. Com-merciale. Pauliana, Tivarnella. S. Anaslasio, L Ghiberti, Ghega, piazza Ralli, prijavijo v ponedeljek, 9. t. m.. In torek, 10. t. m., v času cd S dor do 2 pop. pri poslovalnici za kurivo v ul. nadvojvode Josipa. Prinesti je s seboj živilsko izkaznico in izkaznico za kurivo. Neresnične napovedbe se kaznujejo z odvzetjem petrolejske izkaznice iti pole? tega že v smislu obstoječe naredbe o ureditvi prometa s petrolejem. rati autonomno, ^ pim^ ----------, može vojiri iz Ljubljane a za nekoje ve-j^^ante diplomazia mach.avellesca - che se- žue zatekUčke stvari, držauie prama Ta-j condo i maligni mentre da un lato s mch.na a. de- Same doIIIKihi vesti. Italija iti Jugoslovani. »Frankfurter Zei-tung« poroča hi Lupana, da |e italijanski ministrski predsednik Oriando ob priliki svojega večdnevnega bivanja v italijanskem glavnem stanu konferiral o jugoslovanskem \T>rašanju. Časopisje je oči vidno hotelo ugladeti nesoglasje med političnimi strankami ter piše Italija prizna jugoslovansko državo, ne da bi se določile bodoče meje. — Italijanski iredentisti, ki so v začetku vojne r«>begnili v Itali jo, so izdaii manifest s podpisi sedemindvajsetih poslancev avstrijskega tn ogrskega parlamenta. tržaškega, goriškega, dalmatinskega in istrskega deželnega zbora. V manifestu se zahteva, da se zaustavi gibanje, »katero hoče jemati KaJijanom pravico na bistveno sestavna področja italijanskega naroda ob jadranski obali«. Zahtevajo od italijanske vlade, da se strogo drži londonske pogodbe. Med drugim} sta poJpćsana tudi Zanella iz Reke in Teodor Mayer iz Trsta. »Secolo« pravi na ta manifest, da podpisani nimajo pravice, da bi objavljaK pozive in zarote v Italiji. Časopisje hoče svobodno pretresati nekatere nedostatke italijanske diplomacije in se ne bo dalo več utišavati po bolj ali mani sentimentalnih izsiljevanjih in lekcijah o patriotizmu. Ti iredentisti naravnost prezirajo dejstva. Tudi ostali listi, ki so nasprotni Sonninovi. Jugoslovanom sovražni politiki, ostajajo proti temu proglasu. »Perserveranza« pa nasprotno obžaluje. da se morajo ti neosvobojeui poslanci danes v Italiji počutiti tako, kakor da jih komaj še trpe. — Profesor Dino Saraval, tržaški poslanec, ki se zdaj nahaja v Rimu, izjavlja v nekem pismu, da Italijani ne smejo nikdar pozabiti, kako je cela desetletja trajalo sovraštvo med Italijani ter Hrvati in Slovenci v Dalmaciji in obrežnih pokrajinah. In tudi še danes so Slovani, ki žive v monarh**, sovražno razpoloženiti pro Italijanom. Na slovanskem kongresu v Ljubljani se je zahteval Trst, oni Trst ki ie bel žarišče naših nacionalnih aspiracij tn ki je bil vedno italijansko mesto. Protiavstrijskega gibani* med avstrijskimi Jugoslovani da je treba presojati zelo nezaupljivo, ker je znano, da "So se ravno jugoslovanske čete vet&o najhrabreje bortfe v vrstah avstrc-cgrsfce vojske in da Jugoslovani proti vsej pra- Asroviiidlike stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 9. sept. do 14. septembra (8. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju izkaznice za živila na st. 8 in predložitvi izkaznice za nakup kruha dobiti poleg dnevnega odmerka 200 gramov (20 dek) kruha in dodatka 140 g (14 dkg) za delavce pri težkih delih, ki ostaneta nezmanjšana, naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na osebo in teden: TESTENINE, eno četrtinko kg testenin po K 4'40 kg. BELA MOKA ŠT. 0. eno osminko kg bele moke št. 0 po K 276 kg. — JAJCA. eno jajce po 1 K komad; za neimovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico) po 80 vin. SUHA ZELENJAD. 10 dkg suhe zelen jad i po K 11'— kg. CIKORIJA, eno osminko kg cikorije po K 9'bO SOL. eno osminko kg soli po 28 vin. kg. MAST. Ob predložitvi izkaznice za meso m maščobe, ki se preščrpne na štev. 4, se bo dobivala v običajnih prodajalnah do vštete sobote 14. t. m. na izkaznice št 54 mast. KIS. eno osminko litra kisa po 52 vin. Ta teden dobe kis lastniki izkaznic za kuhinje in ubožnico. OLJE. Na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 9. do 15. sept., se bo dobila proti predložitvi izkaznice za živila, izkaznica št. 13* na katero se bo dobilo v običajnih prodajalnah do vštete sobote 14. sept. po 6 centilitrov olja po K 28, za neimovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico) po K 14 liter. Za dobavo olja morajo vsi brezpogojno izročiti male izkatznice in predložiti istočasno legitimaciisko izkaznico za meso in maščobe, ki bo preščipnjena na št. 5 _ DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za Čas od 9 sept. do 15. sept. in predložitvi izkaz-št. 86 ter morejo nanjo do vštete sobote 21. sept. v običajnih prodajalmcah dobiti 3 dkg slanine. Cena K 24.— kg. Izkaznice št. 85 veljajo do sobote 14. septembra Izkazati si ie z izkaznico za nakup kruha. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Tekom tega tedna se razdete izkaznice št. 54 za govedino in za neimovite stoje tudi izkaznice št. 54 toda z rdečo črto. SODA. eno četrtinko kristalizirane sode po 52 vin kg. Prinesti je s seboj posodo ali REMLNA, MOKA ZA STARCE. BOLNIKE IN OTROKE, en zavoj redilne moke V-i kg, po K 1*40 za-vSad je tu, a ni trud naših rok!« — Res Je težavno v teli težkih časih, ko ni ljudi, fct bi utegnili Žrtvovati svoje sile kulturnemu delu za narod, toda pomisl te, polja ste obdelali, vinograde okopali in skrb v: za domove tudi, ko ni vaših najboljših delavec doma. Kvišku srca! Pogum in resno voljo za n.-rodovo prosveto! Vse speče podružnice poživljamo, da že v tekočem letu skličejo svoje občne 2l. re, ter izvolijo odbore. Prosimo jih tudi. da prić < intenzivno delo za gmotni blagor »Družbe«. I!v č in tisoč slovenskih otrok je v obmejnih krajih, k! hirajo telesno in duševno; telesno, ker nimajo hr^-ne. duševno, ker nimajo pouka v svojem materinem jeziku. Vsi ti tisoči stegujejo svoje vete ročice t' » vas, rodoljubi po širni slovenski domovini, prosi: vas odpomoči. Vsi, ki nosite v srcu ljubezen du svojega rodu, vsi ste pozvani na kulturno delo. oprimite sc svojih podružnic, da ožive in da vzplamti njih ogenj po vsej naši domovini, kakor zažare v kresni noči kresovi! Ravnal ne cene za grozdje In vino. I*resojevahii-ca cen v Trstu je določila naslednje ravnalue cene za grozdje in vino istrskega pridelka leta 1918 * Grozdje: trgatev na pridelavčeve stroške, neprebrano, tehtanje na licu mesta, K 375 kg; vino: vsakateri istrski pridelek, izvzeta so samo desertna vina, ki se prodajajo v steklenicah, iz proSzvj-jalčeve kleti po K 6«*— za stopnjo ahk»»hola »n hektoliter. Te cene veljajo tudi za vina. pridefaae v 'ržašfci spodnji okolkJ. Za trgovino z istrskim vi-nom na debelo in drobno ter za grozdje in Nino, pridelano na Goriškem, v gornji tržaški okolici in nia Krasu se ravnalne cene določijo v krat-kem. Zgoraj navedene cene za istrsko grozdie in vino so se določile sporazumno s pazinsko pre^oievaJ-nlco cen. Prazni sodovi. Trgovinska zbornica javlia. dn so v llkraiini na razpolago znatne mno?inc praznih sodov. Interesenti naj se obrnejo za nndaHn* pojasnila na >k. u. k. LandsteHe« v Lvovu. Železniške vojne knhlnje. Prejeli smo iz krogov državnih železničarjev: Pred par meseci sc je od nas državnih železničarjev pri Sv. Andreju zahtevalo, da naj izročimo svoje aprovizacijske izkaz-nlace, da bom potem dobivali vso hrano v železniški vojni kuhinji. Obljubili so nam tedni, da bomo dobivali boljšo hrano. Izročili smo izkaznice Toda kako pa je prišlo sedaj! Mi, ki si s svojimi K 2*20 ne moremo kupiti niti polente dobivamo samo suh krompir in pa kako redko »mineštro*. a Se to večinoma prismojeno. Sest kuharic je v kuhiniji, in te bi menda vendar lahko pazile vsaj toliko, da bi bil oni borni krompir, ki sa dobimo, vsaj kuhan, ne pa -napol sirov, kakor ga nam dajejo scdafcdnn/a-dnem. Določeno je sicer niadzorstvo kuhinje, toda tisti, ki naj nadzorujejo kuhinjo, se menda bolj brigajo za lastni trebuh, kot pa za dru^e, in zato so oni sami lepo debeli, mi pa lačni. Ce poide takn dalje, se mora nehati vse. Kako naj pa delamo ob taki hrani?! Zato pa prosimo pristomc činitelie. da naj se pobrigajo nekoliko za nas železniške delavce in pogledajo katerlkrat tudi v to našo kuhinjo. da bodo videli kaj in kako se kuha 7.2 nas. posebno pa posedalo vsaj tnpatam nekoliko na prste onim. ki vro^reč .rijo ;n ukazujejo v kuhiniii. Na ti način, kakor doslej, nikakor ne more ni tudi ne sme več dslje. ako hočete, tla bomo mc*h -lati — Delavci dr/.avne železnice. Poštne vesti. Glasom sporočila otomansl.e dosi-ne uprave dohajajo v tamošnji služben! oko'"' zadniem ča*u !z *vstrijc v velikih mrožimh "'sma s carini podvrženo vsebine. Takšne pošš-.-.v.e so nedopustne, ker j,- ro členu 16 § 3 t. 2 b sve- T I rstu. dne septembra 1918. »EDINOST« štev. 34S. *§tffin kit tovne po.ine pogodbe prepovedano dcvati v navadne ali priporočene pisemske pošiljke carini podvržene predmetu. Otonianska poštna uprava je za to izjavila, da se bodo v prihodnje fake predpisom necdjjovarjajcče pošiljke v smislu določil svetvne oošine pogodbe vračale v kraj predaje. Vpisovanje na državni gissnazijl (ncsaškl), realni gimnazij (nemški), nemškem dekliškem liceju in nemški trgovski šoli za deklice se bo vršilo vpisovanje 16. septembra dopoldne. Učiteljske demonstracije v Ljubljani. Za četrtek dopoldne je bil sklican v Ljubljano učiteljski shod, d:? javno poudari upravičeno zahtevo kranjskega učiieliestva, ki noče več v lakoti in bedi izvrševati svojega poklica, temveč zahteva od dežele in države vsaj toliko zaslužka, da bo moglo živeti. Vlada je iz nerazumljivih razlogov ta shod prepovedala. vendar pa tako pozno, da je večina tiči-telistva z dežele bila med ten« že prispela v Ljnb-ljano. Ko so zborovalci prišli v dvorano i-Mestne-ga doma«, bHo jih je nad 500, iim je nadučitelj R e-i e k v imenu sklicateljev preči tal prepoved ter jih pozval, da naj se razldejo. Zborovalci. med njimi posebno mnogo nčiteljic, med katerimi je vladalo že od vsega pričetka razburjeno razpoloženje, se pozivu sklicateljev niso vdali Cela dvorana se je dvignila v burnih ugovorih: Zakaj nam prepovedujejo shod? To je stanovsko zborovanje! To ni rolitičei: shod! Mi ne zahtevamo drugega, kakor kruh! Učiteljstvo je vztrajalo v dvorani in se ni hotelo razrtf. Nameravani shod so posetili med drugimi tudi državni poslanci dr. P o g a Diiaškl dom«. Denar hrani uprava. — V počaščenje spomina pok. gospe Marije dr. VVilfanove darujeta Ciril in Marija Valentič K 20'— za >Sklad v podporo ubogih učencev škedenjske šole*-. — V počastitev spomina pokojne gospe Marije dr. Wilfanove daruje dr. Maks Obersnel K 10*— za Dijaški dom. Denar hrani uprava. — V počastitev spomina pokojne gospe Marije dr. VVilfanove daruje Ante Bogdanovič za Dijaški dom K i 00'—. — Denar hrani uprava. — V počastitev spomina pokojne gospe Marije dr. VVilfanove N- StepanciČ za moško podružnico CMD K 30*—. — Denar hrani uprava. — V počastitev spomina pokojne gospe Marije dr. VVilfanove F. Grom za naše stradajoče otroke K 50'—. Denar hrani uprava. — V počastiiev spomina blagopokojne gospe Marije dr. VVilfanove darujeta dr. Egon in Mery Stari za revno deco Ciril Metodove Sole K I0C—. Denar hrani uprava. — V posvečen% spomina blagopokojne ge Marije dr. VVilfanove so darovali naši Glasbeni Matici: gg. Karel Mahkota in Josip Prunk po 10 K, Prinčič Vladimir 4 K. Denar izrečen odboru. — V'počaščenje spomina blagopokojne gospe Marije dr. VVilfanove so nabrale cdboraice ženske podružnice CMD med seboj K 110*— za to podružnico. Od tega fe darovala odbornica Z- Iva Mihelič K 50'—. Denar izročen podružnici. — Za šentvidsko šolo v Trstu so nadalje darovali v Borovnici: Ana Simunovič 15 K, Ivan Modrijan 10 K. Neimenovani 20 K, Jerica Cerk 4 K, Minka Petrič 2 K. Anton Kovač 40 K, Ivan Turšič 10 K, skup?j 101 K: poprei izkazanih 456 K, skupno K 557*—. Denar hran: uprava. — Za tri sedeže v šentvidski šoli se je nabralo v dalmatinski gostilni »pri Oniišu« na Stari mitnici Blanka Marija Chiesa inž. Henrik Šorli —~T5T poročena ' Trst, 7. septembra 1918. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU na mwm mri A l&i \m. - LBIM mt Dclalikm glavnica K TžO 0Q>.0Q0 - Rez. zaklad X 41,530.000 imšijt ksteitM vss tetin b MjabSn tnssakdji - Uradne ure od 1 pop.-- H'jj^ mesečno sobe v bližini ulice Istituto. lilvfli Ako mogoče proti solne n. Plačam pO rlo^.roru. Ponudbe na Ins. odd. Edinosti irnl'notn „Državni nrsdnik, m«s. soba". 2684 sobo b pečjo iščem, ako mogočo tud __________ s hrano, v bližini ul sv. Frančiška. Ponudbe na Inser. odd. Edinosti pod „Engelbert Gonirl". 2690 m na-ledoja posestva : hišica felizu £ SIS cerkve v Rojanu z majhnim po- ljero, 2 nadstropji, 5 stanovanj s sobo in kuhinjo. DoLodok v mirnem času 3.000 K. Proda se za K 35.0 0. — Vila na Opčinah, nova zgradba, z velikim pobom, obdelanim, 400 seinjev. 5 sob. kuhinja moderna in komfort. Preda se za 45.000 K. — Vilica v Kjadinu v hribu nova zgradba s velikim obdelanim vrtom, 240 sežnjev, 3 sobe, kuhinja, moderni komfort, velik kamenolom, proda se za 27.0» K in razn- zemljišča na Greti, Opčinah. Roianu in Škednju. Pojasnila dsje Kančič & Pav-ničic, ulica Maiolica 1C/OI. 2691 500/"00 Kančič & Per-2632 MlO Se IrtSSUoTS n čić, Maiolica 10/IH. I«*,-, deklico za varuhinjo otroka. Dobihrsno šv&ni in obleko. Vittorio Colonna 6, vr. 12. __2693 t^jfn a A postelja za 2 osebi za 80 K. K j a l>jf*U SIS din v hribu 79, pritličje (Rossettii 2594 m dekle ali ženo pripravna za kavarno MS in mlekarno. Garintia 21/IV., desno. 2684 Prgaa n & i bistvo zakonske sobe. Carintia . IV* desno. 26So S moža v 60. letih, sa paznika na vrtu, plača po dogovoru. Dobi stanovanje, hr- no hq obleko. Naslov na Ini. odd. Edinosti 2686 Fi".^2tifMflHI učiteljica poučuje slovenski al i L'M&ILUnillll nemSki, po najlažji metodi, z gotovim uspehom, ker razlaga tako, da mora vsakdo razumeti. Pojasnila od 3—5. Chiozza k7 III nad.. It stopnice, vr. 8. _2682 ItssoMole s hrano " išče pri dobri in v vzgtjnem ozira zanesljivi slo-ženski družini v bližini iole pri Sv. Jakobu. Živila bi oskrboval oče a?m. Ponudbe pod Z.* Ins. odd. Edinosti. 2686 naslednje pohifttvo: 2 novi zakon-I SC siri postelji s vzmeti, umivalnik z mr&c.o-jem, dve omari, dve nočni omarici, postolja za eno osebo a vzmetom in omara s 4 predali. Solitario 29, I. vr. 11. Lok za slamnate klobuke prodaja mirodilnica Ciilia uL Poste 6. D 61 za električno baterije prodaja mi-dilnica Ciltia ul. Poste 6. D 62 PM11 SO praški za barvanje blaga v mi-rodilnieo Ciilia uL Toste 6. D 59 n«!! prah za platnene čevlje prodaja mirodil 0618 niča Ciilia ul. Poste 6. D 60 R^anls za psrkete v škatlja od -V4-kg prodaja mirodilnica C llia ul. Poste 6. D 63 Kulislovke s« ia nI. Poste 6. 25 vin. prodaja mirodilnica " * - ' Đ 64 svečo ▼ kosih, vosek kupuje mirodilnica ul Poste 6. D 65 KflIHfBim in francoščino za začetnike ia vi-ntllUUnU sokoaolce uči vestna učiteljica 12 K mesečno. Uliea Acquedotto 33, IV. levo. 2360 Poginoma nn^tre na Ins. odd. Edinosti pod ^"Brivniea". 268? UU —X: "" r • hvv. U Kx)t:AM prazne steklenice in cunje. Ulica RUgEžjEill Geppa IG. Kokluus_2679 išle vdovec s tremi nedorastlimi Cii^kUUijv otrokL Prednost ima vtlora ali priletna gospodična dobrega srca, neoporečnega ved.5oja in vajena vseh hišnih del Cenjene ponudbe tudi z dežele na Ins odda Edinosti pod , Gospodinja*. 2618 fjćjS«) f>A stanovanje z sobo, sobico, kuhinjo. ISl« SC vpelja1 o plina ali elektriko in vode. Ponudbe no Ins. odi. Edinosti pod „Stanovanje \ B 23 likerjev, rtfoška, raznovrstnih vin in M'l'jiU tnalinovca. Postrežba na dom. K. Stoka, ul Sta : ion 29. 2655 T^lltflll 8 prodajo novih in rabljenih koles t i^tlVinil po najnižjih cenah; popravtianje koles, šivalnih strojev tor gramofooor. — Ulic7 Bor- ević 24. Otok. 266a (Ljeska —^ Jskala Raznovrstno blago za SOiBO IM KOSIO, preprodajalce, gabnte- riie in drobnine. — Jakob Devi Tnt, ulico 8. Ki- colo 19. «47 IIltAf A vsake Trste kupuje ia VftlSUS cenah Fran Babi« v grande št. 80. po najviijih uL Kolino 2591 Tffpmiltflr a kn'j« pooblaAfieo. «jreje- irUlBVDlIl ma od i—I. ob tednih od 9-1. Piazza d^la Borea 7. IL Zuban _26u2 eiroy) naj-roti lcronifi „RreosotlM41 nemu katara in bolezni dihalnih organov, i* Coiieriuu TiaL ITI Rlborfiro 17 t S tužnim srcem naznanjamo vse ni sorodnikom , prijateljem to flft&n-cera žalostno vest, da je naša ljubljena hči, sestra in svakinja Josipina Lisjak včeraj, po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes, 8 t. m,, ob 6. url »vefer iz h!5e Žalosti v Štanjelu št. 65 na domače pokopališče. ŠTANJEL, 8. septembra 1918 Franc, oče. Antonija, Amalija, Julija, Marija nor. Jenjtič, Matilda por. Vrtove c, Leopolda i>-r. Dlntinjane, sestre. Anton, Alojz in Ivan (odsotni), bratje. Novo pogrebno podjetje, Corao 47. v.-o * -t.;: t S tulnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem te znancem prdEaloatno vest, da je naš predragi soprog oziroma oče Itd. IVAN STANIČ C. lir* iaekejtmi danes ^utraj izdihnfl svojo biago dušo. — Pogreb dragega pokojnika se i>o vršil v Montlcel POLONA, soproga. Marija, hči Anton, Josip, Ivan, sinovL Evgenija, nevesta. Marija, vnukinja Novo pogrebno podjetje, Corso 47. Uiria«je iii9?s mesr^lct Sv. Ivan - S. Deam - Vrdela Spod. 630. Priporoča se cenjenim odjemalcem LASTNICA. j&ttBBBnnrwBflnaflcgcaqacnffBnociict3 • OO • ■■ ' -:--£JC Več vagonov oglja Me na prodaj. Naslov pove Inseratnl oddelek Edinosti pod Štev. 1608. pd ! i j B « 8 o J irenzrsr: r^as^os^caanscoa FHIopli m U1I Trst - Corso štev. 30 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, foloschizzi. Gabinet, vfsit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — Stena^55 i & prodan blizu ladjedelnice pri sv. Roku (MBje). Cena po dogovoru. Vila lina 6 stanovanj, zemljišče (okoli 20.000 sežnjev), kamenolom, živa voda, trte, sadno drevje itd. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. Trst. vasal tfifl Hsrla Tžtm-1 Calsriiia Novi dohodi volnenega bla^a za moške in ženske. Veliku izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volne nega blaga za bluze, Čipko vih ovratnikov in okraskov. r Dr. Ivo Korak, odvetnik o Gorici Su sedaj begunec v Celovcu, naznanja, da otvori zopet svojo pisarno v Gorici, tekalKfe Frana Josipa Štev. 34. u« ;mu uuuu tu vvficuu ...... orgtkaoT. Izdela- Godtmiftz, Tist, Ul. Riborgo 17. D 7 Odvetnik tir. Peter MmM naznanja. da se je preselil Iz Radeč prt Z danem mostu In otvofflsl septembrom 11. svojo odvetniško pisarno v Gorici pred Skofilo št. 5. Veće keliline prvovrstnog, lakog OCTA u hrastovim bvradimo, nadaUe 1000 hI Jakog srijemskog vina ■pnff''lino ftakodjer sa boce nudi IZIDOR PESING, Mltrovlca. mrm IV.« >EDlNO$T. 2 C. -v -o*--s- % /Trst«, do« S. septembra — Na nabiraluo polo šeutviUslie podružnice CMD ste nabrali gdćni. Pericevi K 230'— in sicer K 90'— v SHvnem, K 45'— v Sempolaju, K S0'60 v iVUvhiujah, ostanek pa v Trstu. Čast vrlima na-blralkama! Derar hrani uprava. — Za otroški vrtec v Barkovfjah so darovali: Oragotin MiliČ 40 K, N. N. 10 K. odklonjen honorar za prošnjo, Štefanija Sušmel !0 K.. Marija Košić 2 K, N. N. 19 K, Lojzka in Zdravko 17 K. Parčina 10 K. dr. Maričić Božidar 16 K. Anton Ščuka 10 K, ZniderSič Anica in Marfia 15 K. Vitez Terezija 7 K, N. N. 5 K, N. N. 5 K. Pertot Milka 6 K. Pertot Antonija 3 K, Cermelj 3 K, Detela 3 K, 2 N. N. 4 K, Svage'j Marija, Vojak, Filipič, Martelanc Rudolf. Pertot Marija po 2 K, Zabrič Josip, Guban Pavel, iMarija Martelanc, Stare Stojan, N. N.t Me-serič, Martelanc Svetko. Stare Jakob. N. N., Oan-dolfo Fran. Stare Alojz. Gram, Martelanc Anton po I K, Barkovljanske pevke darovale 50 K. — Gospod Artur Lokar, c. kr. notar v Ajdovščini, je že ponovno daroval iz neke kazenske poravnave K 50 za goriške begunce. Blagemu darovalcu, ki se ob takih prilikah vedno spominja svojih sorojakov v pregnanstvu, kličemo iz dna srca: Bog plačaj obilolirat! — Za rojanskega Sokola so darovali: Jos. Mi-slej K 24, Pesan K 10, ker se ni mogel udeležiti nastopa brat Mirko Kravos K 4; Vladko K 2. (Poslednji mesek hrani uprava). — Za žensko podružnico CMD daruje g. Jaka Stoka K 10, ker ni bilo prave - štimenge« za nabiranje. Denar liranr upr. mrnmm. „centrale" imam 4 Samo danes 1*6 • • Zadnjikrat v Trstu. Največji uspeh sezone pRimotuniE Rokavice in modne potrebščine. IT. VEKTER & Comp. Corso 14. -podrte potreb-ŠStae in izdelovanje rokavic. Čiščenje in popravljanje rokavic. Cene zmerne. 1310 Trgovina iestvin IVAN BLDOVEC, Trat, nI, Uampanile 1* {iVg Ponterosso). Ima v zalogi: č*j, paradižno kt»n-pervo, ženf, kisle kumaree, kocke za juho. Konjak, vermouth, maršala, malinovec in več vrst. mineralnih vod ter blago aprovizacijske komisijo. (414 GAMBMDUS n Mehanična delavnica. ODLIKOVANA LIVARNICA 08VALDELLA. Via Medta 2G. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. 991 Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirive 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega . izdelka-— Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, nI. S. Giovanni 6 in 12. Najboljša izd® lovanja ia najpopolnejša vrsta. Ceno zmerne. 20-1 Hotel Continental Trat. ulica San Nicold it. 25 (blizu Cora». Preno-čišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Foitreiba točna. 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki razcih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Itellioar, Trst. Via dei Gelsi 16. 356 Damska krofačnica A. RIEUER, Trst. ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po cngleSkem ia francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene smerne. 837 Ovl 15. septembra t. L naprej želim najetij v bližini ulice Sv. Frančiška As. prepro-j sto opremljeno sobo s posebnim visodom, pećio »h hrano. Prispevam z nekoliko živili. Ponudbe z navedbo cene in kakih drugih pogojev prosim tekom enega tedna na nado v E. GANGL, Metlika, Bela Krajina (Dolenjsko). Osle ura te!}ni zavod traži gospodina prosta o3 voiništva ili gospodičnu sa trgovačkom naobrazbom vješte hrvatskom ili slovenskom, te njemačkom ili talijanskom jeziku. — Ponudbe upraviti na Podružnicu Croatiae Trst, ulica Lavatoio broj 1. Umetno-f9!o§rnQ£iil atelje Trst ulica m Sira it 42 (gfiišlOa) Trst Izvršuje vsal$9 fotcgtaT&ao >1*lo kako; tuđi f&zgleđe, posnetke, notranjost loknlov, porcelanaste j^lSr plošče vsaisovrst. spomenike. rttiZi PSVStAtiUfi Radi udobnosti -jesu. naročnikov sprejema uaročbe in jih ia-vršaje na doma, ev. tudi zanaj tu crti po neg zmernejših cenah. L, Si srsnaRSild Tf©€sa TRST, ulica Borilen vecchla I i Ima veliko zalogo | mrtvaških predmetov S Venci iz porcelane ia biserov, vezani i z medeno žico, iz umetnih cvetlic s J trakovi in napisi. Stike na porcelanastih [ ploščah za grobne spomenike Itd. Itd. L. NaJaSIt kostonriiftu Trst, al. tt M ki H &» šivanje In pragi nem- m IM Jief tBt a te Bogata zalega vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako po* pravljanje. — f^tfha «t!aM«?J3cna Isis 1S78. — ^ zm w d t« (3. ob •'/, velika variMa pritta sni mm n tem v Trsta, ul deliš Scalinsta Z se prodajajo platneni čevlji s podplati iz ce- vine z usnjaiirni podtalnimi nabili Prevzemajo sa tudi naročilu po meri in izvršujejo v 2 daeh. če naročnik r reskrbi platno savn. P-Egajaja se paijsvi p^fiftiki, bste, (tk h nnsea mvi Specialiteta: mazilo za čevlje. 6). felia Scalia^a 2. Stara eiHs!^ (Esrmra t. S fe&fl 38. — Sislr?a. Kup) se za lov Rit Alt istrske pasme t J. rjavo-resaste dlake. Plača se tudi z živili. Cenjene ponudbe na In ser. oddelek Edi-uosti pod »Brak štev. 1688«, Občinstvu mesta Trst ter bližnjega Krasa nazaanjajB, da prevzamem vsakovrstno mleoje plenice, rži, koruze Itd., ter zlasti priporočam svoj : stroj za (tišcenjc (pbauio) lečmeaa in koruze. Za • toCno le hitro postrežbo se je obrniti na IVANA i MAHN1C, miiuarja (Četrti mlin) DOLINA Št. 174 pri Trstu. NB. Prevzarr^ se od najnižje teže 5 ks; do celega vagona. Vinu „Prosek" (Besert) 5000 steklenic po K 12'— steklenica, proda tvrdka J. PARČ1NA & C. v TRSTU ui Gaetano Donizeti št. 1. f" ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trsta, ulica Poste veccliie 12 vogal aUce detle Posts Izdiranje zob o v brez bo« lečin. — Plombiranje. — UMSTJil ZOBJE -- J srebro in dragulje kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama In zlatarna A. POVH v Trstu Trg Stare milnice (Bar-rtera \-ecchla) Ste v. 3 Lfy nska s Podr^lsika v Trstu 0 Bllco tmm% štev. 11. Uradne ure od 9-1. Kupuje in predaja vrednostne papirje vsake vrste., srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujma na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče transakcije. Vloge no Hnjižlci MsiSž 4 % n mm as fđuiB ia žlra-iocun mM po dotomra. , . Ofeavifa nakasffa vojnim uiatnik^m, = Poslovalnica c. kr. riirsd^s loferile, ________________— — 1 I II .1 ^^m I I M ,|| II ......I m MMM>»MmiTi---- Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in ofirobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk Trst uL irdtfsca Q\wm (Ex Cc-sersno) it 13, Il Ordinira od 9 predr- do 6 zvečer. 11 ZDRAVNIK LH, Bisieiik ll!!l!!l specijalist za notranje in otroške bolezni, sprejema vsak dan od 2 do 4 popoldne, razen nedelj, v ulici del Teairo štev. 1,JI. nadstr., 28. JUGOSLOVANI! Izvrstno »zpr-Ule iotograHjc dr. Krekove slavno-®ti v Št. janžu na Doleniskeoi naročajo se pri priznanem fotografu Vekoslavu Kieinu v Sežani, kateri od prodajne cene odstopa 5 % prispevka C. M. D. — V zalogi so dr. Korošec hi drž. poslanec Stanjek, kot govornika na odru in spominska plo-&a neumrlega dr. Kreka — Cena sliki ie K 6, razglednice pa po 2 K (original). Narodno misleče trgovce na deželi pozivam stem, da se čim pre) tdločijo za prodajo razglednic, katere lahko pri zgoraj imenovanem pismeno naročijo. 1000 komadov ioo K. Slike so v iziožbi knjig. Stoka v Trstu. ~ VEKOSLAV KLEIN priznani fotograf, Sežana. V tsllHi zalogi platnenilffevijeviz cetfie „AL POPOM)" v Trstu ul. S. šesastiano it. • um prodajajo platneni čevlji s podplati ix cevine m vanj ali mi podplatnimt nabitML P/e-Tzemaja ee naročila po meri in Jkrsv JSaJcjo t dreh ali treh dneh, tndl če naročnik preskrbi platno. Sp?dj¥iteta: aazilo za Ml«. Gnoijivi poipetilB Trat, uL S. Sobastlano 9L 6 — = m&L POPOLO" == J v Trst« se Je preselila na Corso 5t. 15 v bivšo zlatarnico G. ZercowItz & FigUo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. | Cene zmerne. Cene zmerne. TrgousKa-sferina zaM3 9 Trstu reg. zadr. z neom. jamstvom u!. I Fnučiikfi biikeN il 21 IL mL sprejema hranilne vloge od 1 K dalje ter jih obrestuje po S3SP 4°!o Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. nedelj Uradne ure vsaki dan iz vzemi! In praznikov od 8 do 1. mM i? fe'p .ififp mu »a Za zavarovanje K 3000,— na 15 let se plača K 1942»—. V slučaju doživetja se za to Izplača zavarovancu K 1000« — državnega posojila in K g©©©. - V gotd^i, skupaj torej K 3000.-. Će zavarovanec umre prej, recimo že n. pr. v 2. zavarovalnem letu, dobe njegovi zaostali 1» obligacijo državnega posojila za K 1000 — 2. v gotovini K 2000.— 3. vrnjene naorej plačane in neporabljene premije v znesku K 1736 58 skupaj K 4736-58 vkljub temu, da je bilo plačanih ssm© K 1942*—• Poleg tega dobe zavarovanci 90"0 vseh obratnih prebitkov iz gotovinskega zavarovanja. V slučaju, da zavarovanec nenadoma potrebuje denar, ki ga je plačal za enkratno premijo, recimo za ^akup živine, ze^ijg&a ali PO?!e-df^sHe more vplačani denar zopet dvigniti in brez oeSpo* vadi, no da &a my bilo ggfo trs^a rzzi?®Ua^šti zavarovanje, — Premije plačuje potem enostavno dalje v majhnih četrt-, polu- ali celoletnih obrokih. Najboljša hranilnica! — Najboljša rodbinska preskrba! Donaša najvišje obresti in je vsakčas izplačljivo t Seveda se morejo taka zavarovanja sklepati tudi proti plačeva-vanju premij v četrt-, polu- ali celoletnih obrokih. Pojasnila dajejo in sprejemajo prijave zavarovalni oddelki c. kr. avstr. sklada za vojaške vdove in sirote (pogodbena družba : C. kr. pri v. zavarovalna družba Avstrijski Feniks na Dunaju), ki imajo svoje sedeže v vsakem političnemu okraju* L1 vj rT-rt fs? T C* Trst« Via Cassa di Riss»armio šm 5 CE«as2no posSopla) KanHal In razerva K 23.500 000 — v r Kag®iia3 Iti ra-erva K 23.S09.00D.- MP ni VegethofttraMe 7-9, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković. Opatija, Spit, Sbenik, Zadar. JADRANSKA BA KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pfojia, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v Javnih skladiščili. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MiiijaLiiitaz VLOGE NA KNJIŽICE fa !o od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in ?iro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, ceki in nak^nice na vsa tu- in inozemska trdeča. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsaicovra -nih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno, ^t .vbn: I: eJiti, iembours-kredi i. Krediti proti dokumentom ukrcanja.'— Borzna naroČila. — Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2675. cd 9—1 - PiKOMV §C - ____ J