Tržaški pesnik Ivan Tavčar predstavil svojo najnovejšo zbirko Vrtoglavost duše /s Kaj menijo slovenski volivci Gibanja 5 zvezd na Tržaškem V / \ Di] U „■■"■■-'•¿s Sovodenjska šola odprla vrata kulturi V Brdih še ni sporazuma o uporabi imena »Collio« ■ m: £ Primorski Rado Gruden Z izglasovanjem konstruktivne nezaupnice se je včeraj po nekaj več kot enem letu končal mandat vlade Janeza Janše. To je bil epilog januarskega poročila protikorupcijske komisije, v katerem je premierju Janši (in tudi vodji Pozitivne Slovenije Zoranu Jankovicu) očitala korupti-vno ravnanje. Zaradi tega so koalicijske partnerice Državljanska lista (DL), Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) in Slovenska ljudska stranka zahtevale premierjev odstop in napovedale odhod iz koalicije, če do tega ne bo prišlo. Ker Janša ni odstopil, so grožnjo tudi izpolnile. Podelitev mandata začasni vodji Pozitivne Slovenije Alenki Bratušek je bila logična posledica celotnega političnega dogajanja od sredine januarja dalje. Tudi nova koalicija, ki bo od danes dalje iskala dogovor za sestavo nove vlade, je logična. Ob Pozitivni Sloveniji, ki je vložila konstruktivno nezaupnico, DL in DeSUS-u, so tu še Socialni demokrati (SD), ki so včeraj dobili tudi mesto predsednika državnega zbora. Kako uspešni bodo vsi skupaj, bomo kmalu videli. Iz programskega govora nove mandatarke lahko sklepamo, da bo imela nova vlada omejen rok trajanja in da bodo spomladi drugo leto spet predčasne volitve. Položaj v Sloveniji je tak, da zahteva sprejem nujnih ukrepov tako na notranjepolitični kot na mednarodni ravni. S sprejemom nekaterih je treba pohiteti, za nekatere druge je eno leto dovolj dolg rok, da se jih uresniči, predvsem pa da si skuša politika vsaj delno povrniti zaupanje državljanov. Zato je dovolj hiter dogovor o vladi skoraj obvezen. Seveda pa je možno tudi, da do njega ne pride. Iste štiri stranke so že po predčasnih političnih volitvah decembra 2011 podpisale dogovor za sestavo vladne koalicije. Vemo, kako se je končalo. DL in DeSUS sta si takoj nato premislili in vstopili v Janševo koalicijo, stranki PS in SD pa sta pristali v opoziciji. Morebitni neuspeh bi pomenil predčasne volitve že to pomlad. Nekatere stranke sicer že nekaj časa govorijo, da se volitev ne bojijo in da je potrebna prevetritev politične scene. To zadnje je gotovo res, vprašanje pa je, če bi bila ta prevetritev taka, kot si jo obetajo, ali pa bi hitre volitve položaj še dodatno zapletle z vsemi posledicami, ki bi jih v končni fazi plačali predvsem državljani Slovenije. dnevnik ČETRTEK, 28. FEBRUARJA 2013 št. 49 (20.677) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € ITALIJA - Zapleten političen položaj po nedeljskih in ponedeljkovih volitvah Za Grilla je Bersani govoreči mrtvec, za Steinbrucka pa sta Grillo in Berlusconi klovna SLOVENIJA - Po nezaupnici Janševi vladi Alenka Bratušek nova mandatarka LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj pozno zvečer na tajnem glasovanju s 55 glasovi za in 33 proti izglasoval konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše in za novo mandatarko imenoval vodjo Pozitivne Slovenije Alenko Bratušek (na posnetku STA z novim predsednikom DZ Ve-brom). Pogovori za sestavo nove vlade, ki naj bi imela omejen mandat se bodo začeli že danes, v njih pa bodo sodelovali Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Državljanska lista in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Pred glasovanjem o nezaupnici je državni zbor za novega predsednika izvolil poslanca SD Janka Vebra. Na 9. strani POLITIKA Negotovost pred deželnimi volitvami v FJK VIDEM - Izidi parlamentarnih volitev ustvarjajo dodatno negotovost pred aprilskimi deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini. V resnici bo šlo za bitko treh predsedniških kandidatov Debore Serracchia-ni (leva sredina), Renza Tonda (desna sredina) in Saveria Gal-luccija iz vrst Grillovega Gibanja 5 zvezd. Deželni poslanec Mavrične levice Igor Kocijančič medtem nekoliko provokativno, a ne preveč, kritično razmišlja o smiselnosti prizadevanj za slovenske kandidate, v času ko je Grillo žel uspeh med Slovenci, čeprav brez enega samega kandidata slovenske narodnosti. Na 3. strani RIM - Vodja gibanja Pet zvezd Bep-pe Grillo, ki je na parlamentarnih volitvah osvojilo četrtino vseh glasov, je zavrnil možnost zaupnice katerikoli vladi, vključno s prvouvrščeno na volitvah, le-vosredinsko koalicijo Piera Luigija Ber-sanija. Prvaka demokratov, ki je po volitvah ponudil Grillu sodelovanje, je celo označil za »govorečega mrtveca«. Bersani pa ni izgubil živcev. Dejal je, naj mu Grillo, če mu ima kaj za povedati, vključno z žaljivkami, to pove v parlamentu. Italijanski predsednik Giorgio Napolitano pa je odpovedal za sinoči načrtovano večerjo z nemškim opozicijskim voditeljem Peerom Steinbrüc-kom, ki je nekdanjega premiera Silvia Berlusconija in Beppeja Grilla označil za klovna. Na 2. strani Volilni »čudež« na Južnem Tirolskem Na 3. strani Nabrežina: pravilnika za davka Imu in Ta res Na 4. strani Umrl je Hessel, avtor uspešnice Dvignite se! Na 10. strani Tatovi pobegnili praznih rok Na 12. strani Do konca leta odprtje grada Rihemberk Na 14. strani MOBIL % K pohištvo - trgovina na debelo in drobno TRST - Ulica Orlandini 38/b - Tel. 040 2460359 - Faks 040 3498603 e-mail: mobilmaifcetriestenew@yahoo.it POPOLNA RAZPRODAJA odnjifc 7 dni ZARADI OBNOVE PROSTORA BODI PREBRISAN! PRIHRANI PRI KLICIH BIP STORE TRIESTE - Ul. Teatro Romano 2/A Tel.: 040 763011 - biptrieste@gmail.com 2 Četrtek, 28. februarja 2013 ITALIJA / VOLITVE - Vodja Gibanja petih zvezd zavrnil možnost zaupnice katerikoli vladi Grillo: Bersani je govoreči mrtvec Bersani: Grilla čakam v parlamentu Predsednik Napolitano sklical parlament na prvo zasedanje 15. marca RIM - Vodja gibanja Pet zvezd Bep-pe Grillo, ki je na parlamentarnih volitvah osvojilo četrtino vseh glasov, je zavrnil možnost zaupnice katerikoli vladi, vključno s prvouvrščeno na volitvah, le-vosredinsko koalicijo Piera Luigija Ber-sanija. Poleg tega je ostro kritiziral Ber-sanija, ki mu je uspelo osvojiti večino v poslanski zbornici, v senatu pa ne. »Zaupnice ne bomo izrekli niti (Bersanijevi) Demokratski stranki niti komurkoli drugemu,« je na svojem blo-gu zapisal Grillo. Je pa ponovil, da bo njegovo gibanje, ki je zasedlo 109 poslanskih in 54 senatnih sedežev, »glasovalo za zakone, ki ustrezajo njegovemu volilnemu programu, ne glede na to, kdo jih bo predlagal«. Grillo naj bi s temi besedami zavrnil ponudbo Demokratske stranke, ki je v torek izrazila možnost sodelovanja z gibanjem Pet zvezd pri ključnih reformah, kot so znižanje vladnih stroškov in pomoč najrevnejšim pri boju z recesijo. Kot je namreč včeraj dejal Grillo, jih Bersani »politično nadleguje« in jim predstavlja »nespodobne ponudbe«. Namesto tega bi moral Bersani, ki ga je označil za »govorečega mrtveca«, odstopiti, »kot bi storil vsakdo drug na njegovem mestu«. Bersani se je na njegovo kritiko odzval z besedami, naj mu Grillo, če mu ima kaj za povedati, vključno z žaljivkami, to pove v parlamentu. Vodja desne sredine Silvio Berlusconi pa je včeraj v video sporočilu poudaril potrebo po zagotovitvi trdne vlade, in to izhajajoč iz programskih smernic. Indirektno se je zavzel za veliko koalicijo med desno in levo sredino. Predsednik Giorgio Napolitano je medtem včeraj za 15. marec sklical prvo zasedanje novega parlamenta. Na ta dan bosta morali tako poslanska zbornica kot senat izvoliti svojega predsednika. Za izvolitev predsednika 315-član-skega senata je v prvih dveh krogih glasovanja potrebna večina 160 glasov, po tretjem krogu pa že absolutna večina. Po četrtem krogu poslanci izbirajo med najuspešnejšima kandidatoma tretjega kroga. V poslanski zbornici s 630 sedeži pa je za izvolitev predsednika potrebnih 420 glasov. V prvih štirih krogih je za to potrebna dvotretjinska večina, po četrtem pa zadostuje že navadna večina glasov. Po izvolitvi obeh predsednikov bo Napolitano začel posvetovanja s strankami, cilj katerih je ugotoviti pripravljenost na oblikovanje vladne večine. Zatem bo Napolitano nekomu zaupal sestavo nove vlade. Po ocenah političnih anali- tikov bi bila lahko nova vlada oblikovana v začetku aprila. Na predčasnih parlamentarnih volitvah v nedeljo in ponedeljek je sicer le-vosredinska koalicija Piera Luigija Ber-sanija osvojila tesno relativno večino v obeh vejah parlamenta, a če je v poslanski zbornici z volilno nagrado dosegla udobno absolutno večino sedežev, pa to ne velja za senat. Leva sredina bo morala tako v zgornjem domu parlamenta, od katerega potrditve so odvisni vsi zakoni, poiskati partnerja. Novi parlament bo moral vladi izglasovati zaupnico, oba domova pa nato čaka še izvolitev Napolitanovega naslednika. Mandat trenutnega predsednika se namreč izteče maja, njegovega naslednika pa naj bi volili že aprila. Negotovost, v kateri se je po predčasnih volitvah, ki niso dale jasnega zmagovalca, znašla Italija, se kaže tudi na finančnih trgih. Čeprav je Rim 6,5 milijarde evrov svežega denarja včeraj zbral brez težav, je moral pristati na višje obrestne mere kot na zadnji primerljivi avkciji. Beppe Grillo in Pier Luigi Bersani VOLITVE - Izidi V tujini prevladala Bersani in Monti RIM - Italijanski državljani po svetu se - vsaj na volitvah - precej razlikujejo od prebivalcev Škornja. V tujini so tako na senatnih kot na poslanskih volitvah prevladale zmerne sile, na raznih celinah ni bilo niti Grillovega cunami-ja niti Berlusconijevegapreroda v slogu ptiča feniksa. Demokratska stranka je s 30% prepričljivo slavila v tujih volilnih okrožjih in pridobila 9 parlamentarcev (5 poslancev in 4 senatorje). Z Italijani po svetu (med njimi pa je tu pa tam tudi kak zamejski Slovenec in seveda še kdo) se tolaži dosedanji predsednik vlade Mario Monti, saj je njegova lista s slabimi 20% druga stranka (dva poslanca in en senator). Monti očitno res uživa večji ugled v tujini kakor v domovini. Ljudstvo svobode (okrog 15%) in Gibanje 5 zvezd (samo 10%) sta pridobila samo po enega poslanca. Ena redkih vezi med Italijani v Italiji in onimi po svetu je polom Državljanske revolucije (1,6%), medtem ko so nekajparla-mentarcev pridobile krajevne liste (močno argentinsko gibanje je v svojem okrožju prejelo 40% glasov). Nekaterim bi taka razmerja ustrezala, drugim ne, dejstvo pa je, da bi imeli ob takem rezultatu bržkone stabilno vlado ... (af) NEMČIJA - Nediplomatske izjave kanclerskega kandidata SPD Steinbrucka »Grillo in Berlusconi sta enostavno dva klovna« Napolitano odpovedal srečanje z vodjo opozicije BERLIN - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je odpovedal za sinoči načrtovano večerjo z nemškim opozicijskim voditeljem Peerom Stein-brückom, ki je nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija in vodjo gibanja Pet zvezd Beppeja Grilla označil za klovna. Steinbrück, ki bo kanclerski kandidat socialdemokratov na jesenskih volitvah v Nemčiji, je v torek na neki strankarski prireditvi dejal, da »je do neke mere presenečen, da sta na italijanskih volitvah slavila klovna«. Napolitano bi se moral med obiskom v Berlinu na večerji srečati tudi s Stein-brackom.Večerja je bila - kot rečeno -odpovedana, pri čemer niso navedli uradnega razloga, a tiskovni predstavnik nemških socialdemokratov je dejal, da je jasno, da je razlog izjava vodje socialdemokratske stranke. Nediplomatska izjava je zadnji v vrsti spodrsljajev socialdemokratskega kandidata, ki bi rad na jesenskih volitvah premagal kanclerko Angelo Merkel, za katero sicer glede na jav- nomnenjske raziskave precej zaostaja. Razburjenje je v Nemčiji povzročila tudi njegova izjava, da je kanclerska plača prenizka. Glasnik nemške kanclerke Angele Merkel, ki se je skupaj z nemškim predsednikom Joachimom Gauckom srečal z Napolitanom, ni želel komentirati pikrih stališč o Berlusconi-ju in Grillu, ki jih je izrekel prvak socialdemokratske opozicije. Pač pa se je oglasil zastopnik nemške vlade, ki je zelo diplomatsko ocenil, da so Italijani pač demokratično in svobodno izbrali svoje politične predstavnike. Nemčija se vsekakor zelo boji italijanske vladne in finančne nestabilnosti, ki bi znala po zgledu Grčije ogrožati splošna evropska prizadevanja za premostitev ekonomske krize. Kvirinal je naposled sinoči pojasnil, da je prišlo do telefonskega raz-čiščenja med italijanskim predsednikom in Steinbruckom, incident, če ga lahko tako imenujemo, pa je imel velik medijski odmev. Predsednika Joachim Gauck in Giorgio Napolitano na letališču v Berlinu ansa JUŽNA TIROLSKA - Velik uspeh nemške in ladinske skupnosti Volilni »čudež« v Bocnu ZLATO (999,99 %%) za kg 39.027,79 € -499,38 _ SOD NAFTE (159 litrov) 112,71 $ +0,12 BOCEN - Južnotirolska ljudska stranka (SVP) je prvič v svoji zgodovini v italijanski parlament izvolila pet poslancev in dva senatorja. Če sta bila dva senatorja dejansko pričakovana, je pet poslancev prava senzacija in sad volilnega zavezništva z Demokratsko stranko ter večinske volilne nagrade, ki jo je DS prejela z zmago v poslanski zbornici. Neverjetni volilni uspeh nemške in ladinske skupnosti na Južnem Tirolskem je dopolnil Florian Kron-bichler, profesor na nemški gimnaziji v Bocnu, ki bo v novoizvoljeni poslanski zbornici zastopal stranko SEL Nichija Vendole. V senatu bosta SVP zastopala Hans Berger in Karl Zeller, ki je velik prijatelj stranke Slovenske skupnosti in slovenske manjšine na sploh. Zeller je bil doslej poslanec. Glasovi SVP so bili pomembni, če že ne odločilni tudi za izvolitev senatorja Demokratske stranke, ustavnega pravnika Francesca Pa- Voditelji Južnotirolske ljudske stranke so upravičeno zadovoljni altoadige.it lerma iz Bocna, ki je sicer po narodnosti Italijan. Zbirna stranka nemške in ladinske narodne skup- nosti je v poslansko zbornico izvolila Albrecha Planggerja, Renato Gebhard, Maura Ottobra, Manfre- da Schulliana in Ladinca Daniela Alfreiderja. Ottobre je bil izvoljen na osnovi sporazuma med štirimi strankami, to se pravi med SVP, demokrati, tridentinskimi avtonomi-sti PATT in Montijevim gibanjem, ki ga na deželni ravni vodi Lorenzo Dellai. Tudi on, ki je dolgo let predsedoval tridentinski pokrajinski upravi, je bil izvoljen za poslanca. Na Južnem Tirolskem je desna sredina izvolila le poslanko Mi-caelo Biancofiore, v zbornici pa bo znova sedel demokrat Gianclaudio Bressa, dober poznavalec slovenske manjšine, v kateri ima veliko prijateljev. Če bo obveljal trend predčasnih parlamentarnih volitev, ima ko-licija SVP-DS odprto pot za zmago na jesenskih pokrajinskih volitvah v Bocnu. Predsedniški kandidat SVP bo najbrž Richard Theiner, ki hoče svojo kandidaturo sicer potrditi na primarnih strankarskih volitvah spomladi. ■ EVRO 1,3097$ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. februarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 27.2. 26.2. ameriški dolar 1,3097 1,3077 japonski jen 120,06 120,20 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,637 25,561 danska krona 7,4566 7,4589 britanski funt 0,86405 0,86330 madžarski forint 295,55 294,93 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7006 0,6996 poljski zlot 4,1648 4,1678 romunski lev 4,3712 4,3780 švedska krona 8,4352 8,4594 švicarski frank 1,2177 1,2167 norveška krona 7,4670 7,4595 hrvaška kuna 7,5928 7,5925 ruski rubel 40,0240 40,0105 turška lira 2,3640 2,3637 avstralski dolar 1,2842 1,2763 braziljski real 2,5950 2,5922 kanadski dolar 1,3434 1,3418 kitajski juan 8,1563 8,1467 indijska rupija 70,5210 70,7400 južnoafriški rand 11,6220 11,5378 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. februarja 2013 3 politika - Negotovi scenariji za deželne volitve Trije možni predsedniki Na koncu bo odločal Monti VIDEM - Izidi parlamentarnih volitev odpirajo nove predvolilne scenarije tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Medtem ko je vse kazalo, da bo deželna volilna tekma domena Renza Tonda in Debore Serracchiani, je velik uspeh Grillovega Gibanja 5 zvezd močno dvignil »kotacije« njegovega predsedniškega kandidata Saveria Galluccia. Če matematika nekaj pomeni, bodo za zmago na aprilskih volitvah odločilni glasovi sredinske Montijeve koalicije, ki je na političnih volitvah v FJK prejela 12 odstotkov glasov. Kaj bodo storili Saro, Maran in Moretton? Če bi v Rimu nastalo zavezništvo med Montijem in Pier Luigijem Ber-sanijem, bi sredinska koalicija podprla Serracchianijevo. Ker tega zavezništva skoraj gotovo ne bo, obstaja možnost, da se bo Montijevo zavezništvo odločilo za svojo predsedniško kandidaturo. To močno skrbi tako levo kot desno sredino, ker bi takšna hipoteza oškodovala tako Tonda kot kandidatko Demokratske stranke. Na koncu bodo odločali »stari politični mački« Ferruccio Saro, Ales-sandro Maran in Gianfranco Moret-ton. Saro se bo težko pobotal z desno sredino, čeprav je Tondov prijatelj, Debora Serracchiani Moretton pa bo težko stopil na stran leve sredine, ki jo je pred kratkim polemično zapustil. Ostaja novoizvoljeni senator Maran, ki se je menda edini pripravljen resno pogajati s svojo nekdanjo stranko. Velika negotovost, velika tveganja Če bi se za deželne volitve ponovil senatni scenarij, bi predsedstvo Dežele pripadalo Serracchiani- Saverio Galluccio jevi, če bi volitve odražale poslansko preizkušnjo, pa bi slavil Tondo v zavezništvu s Severno ligo. Vse je torej popolnoma odprto in vsakršne predvolilne napovedi v tem trenutku zelo tvegane in po svoje brezpredmetne. Neznanka vsekakor ni samo Monti, neznanka je tudi Gibanje 5 zvezd, katerega uspeh (ali neuspeh) bo odvisen od angažiranosti kariz-matičnega vodje Grilla. Nekateri spletni viri napovedujejo, da se bo komik in politik iz Genove za nekaj Renzo Tondo časa dobesedno preselil v našo deželo ter v prvi osebi »na terenu« vodil volilno kampanjo. Drugi pa ugibajo, da se bo Grillo v prihodnjih tednih ukvarjal predvsem z državnimi zadevami in da bo tako ali drugače zanemarjal Furlanijo-Julijsko krajino. Grillo je na lanskih volitvah na Siciliji s svojimi shodi po otoku odločilno prispeval k uspehu Gibanja 5 zvezd. Kaj bo naredil v FJK, bo jasno v kratkem, gotovo ga mika, da bi prav pri nas dobil svojega prvega predsednika deželne vlade. nova predstava Prešernovo gledališče Kranj o izbrisanih KRANJ - V Prešernovem gledališču Kranj 21 let po izbrisu 25.671 oseb iz registra stalnega prebivalstva Slovenije pripravljajo predstavo z naslovom 25.671 hrvaškega režiserja Oliverja Frljiča. Ob tem iščejo tudi najboljšo zamisel za spomenik žrtvam izbrisa, ki jo bodo uporabili v predstavi ter posredovali državnim in lokalnim oblastem. Prešernovo gledališče Kranj s predstavo želi opozoriti javnost, da Slovenija niti po 21 letih ni sprejela sistemske rešitve za težave izbrisanih, niti jim ni namenila ustrezne odškodnine. Izbrisani so dolga leta živeli brez dokumentov, brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja, brez možnosti za zakonito zaposlitev, šolanje ali za izhod iz države, brez možnosti za sodelovanje v političnem življenju ter v nenehnem strahu pred policijo in deportacijo, so v sporočilu za javnost zapisali v kranjskem gledališču. Predstavo pripravlja eden najbolj družbeno kritičnih režiserjev Oliver Frljič, dramaturginja je Marinka Poštrak, nastopili pa bodo Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Miha Rodman, Vesna Slapar, Aljoša Ter-novšek, Borut Veselko in Matjaž Viš-nar. Premiera njihove najdrznejše predstave letošnje sezone 21. marca. volitve - Igor Kocijančič »Ali imajo slovenski kandidati sploh smisel?« TRST - »Mi si toliko prizadevamo, da bo na vidnih mestih kandidatnih list čim več Slovencev z realnimi možnostmi za izvolitev. Potem se naenkrat pojavi gibanje, ki nima med kandidati nobenega Slovenca, doživi pa velik uspeh med slovenskimi volivci.« To ni le pro-vokacija, pravi deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, temveč tudi razmišljanje, ki se mu je porodilo po volilnem uspehu Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla v narodno mešanih krajih Furlanije-Julijske krajine. Zadeva se mu zdi zelo resna in dobro bi bilo, da bi o tem odkrito razmislili v političnih sredinah slovenske manjšine. Sodeč po volilnih rezultatih za poslansko zbornico, ki so edino merilo za aprilske deželne volitve, Kocijančič ne izključuje zmage Grillo-vega predsedniškega kandidata v FJK. Še posebno, če bo Grillo uresničil napoved, da bo volilni kampanji v naši deželi posvetil »maksimalno pozornost«. Kocijančič še ne ve, če bo aprila spet kandidiral in tudi kako se bo levica sploh predstavila na deželnih volitvah. Vodja Mavrične levice v deželnem parlamentu ima za seboj dve zakonodaji (deset let), za morebitno tretjo kandidaturo pa mora dobiti posebno »dovoljenje« pristojnih strankinih organov. Tudi njegova usoda bo v marsičem odvisna od razpleta predvolilnih dogajanj. V pisani levici se soočata dve stališči: eni pravijo, da bi morala podpreti predsedniško kandidatko leve sredine Deboro Serracchiani, drugi pa so za samostojno nastopanje, torej s svojim predsedniškim kandidatom ali kandidatko. In kako komentira Kocijančič polom Državljanske revolucije Antonia Ingroie? »Ker sem bil vseskozi zraven pri oblikovanje te liste, se mi je zdelo, da je to v danih okoliščinah edina možna varianta, da pride levica spet v italijanski parla- Igor Kocijančič arhiv ment,« ocenjuje deželni svetnik. V resnici pa se je že drugič zapored izkazalo (prvič na volitvah 2008), da smo se povsem ušteli, čeprav se je tudi vodilnemu kadru SKP - poudarja Kocijančič - zdelo, da bodo volivci razumeli levičarsko »ponudbo«, ki jo je poosebljal Ingroia. »Če bi šli na volitve s svojim tradicionalnim simbolom srpa in kladiva, bi najbrž težko dosegli boljši rezultat, težko pa tudi slabšega,« poudarja naš sogovornik. Kandidatura Borisa Kobala se Kocijančiču zdi, da je bila lep izziv za slovensko manjšino in tudi novost, ki se je ponesrečila, ker se je popolnoma ponesrečil projekt Državljanske revolucije. Zastopnik SKP je zadovoljen s ponovno izvolitvijo Tamare Blažina, ki pa po njegovem odpira kar nekaj vprašanj, tako za Demokratsko stranko kot za vso slovensko narodno skupnost. Kocijančič, ki navaja dogajanja iz leta 2008 (spodletela ponovna kandidatura Miloša Bu-dina), se celo sprašuje o smiselnosti obstoja slovenske komponente DS, »tudi glede na to, kar se je zgodilo mimo Tamarine kandidature.« Kocijančič se očitno noče preveč vmešavati v druga politična okolja, vemo pa na koga in na kaj misli. S.T. od 1. do 4. marca 2013 POMORSKA POSTAJA V TRSTU Molo dei Bersaglieri 3 v petek, soboto in nedeljo, od 10. do 19. ure v ponedeljek od 10. do 14. ure CAPITALE 7. sejem tipičnih in kakovostnih ekstradeviških olj STOTINE BLAGOVNIH ZNAMK, VODENE POKUŠNJE, PRIREDITVE, MOŽNOST NAKUPA, KUHARSKI TEČAJI Camar* di Commareio 0 teatrq£jaturale FRIULApRIA comune di trieste 4 Četrtek, 28. februarja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DEVIN-NABREŽINA - Predvidene so številne olajšave za davka Imu in Tares Davek na odvoz odpadkov bo letos za kakih 20% višji Devinsko-nabrežinska uprava župana Vladimirja Kukanje je na včerajšnji občinski seji spravila pod streho nov pravilnik za izvajanje davka na nepremičnine Imu in pravilnik za izvajanje novega davka na odpadke in nekatere komunalne storitve Tares. Prvi sklep je bil odobren soglasno, drugega je podprla le levosredinska večina, medtem ko je desnosredinska opozicija glasovala proti. Oba sklepa je predstavil odbornik za finance Lorenzo Corigliano. Glede davka na nepremičnine Imu obstajajo še velike negotovosti. Zakon o stabilnosti, ki ga je izglasovala Montijeva vlada, predvideva odobritev pravilnika za izvajanje tega davka, doslej pa ni jasno, koliko bo davek občini prinesel, ker v pravilniku niso še določeni količniki za obdavčitev posameznih nepremičnin. Količnike bo mogoče sprejeti šele tik pred odobritvijo proračuna, kar pa se bo - zaradi zamud s sprejemanjem proračunskih določil na deželni ravni -zgodilo šele maja. Pravilnik vsekakor prinaša nekaj novosti, ki jih bodo devinsko-nabre-žinski lastniki nepremičnin gotovo odobravajoče sprejeli. Gostje domov za ostarele, lastniki stanovanj, bodo po novem plačali davek Imu na prvo stanovanje. Doslej je namreč veljalo, da je bilo njihovo stanovanje ocenjeno kot drugo stanovanje, ker so imeli - po zakonu - redno bivališče v domu za ostarele. Zaradi tega so morali plačati bistveno višji davek. V letu 2013 bo ta dajatev znatno nižja. Nadalje bodo stanovanja zavoda za ljudske gradnje Ater smatrana kot prvo stanovanje. Novost predstavlja tudi olajšava za družine s stoodstotnimi invalidi med družinskimi člani in za družine z osebami s posebnimi potrebami. Dosedanji odbitek od davka je znašal 200 evrov, od letos dalje bo znašal 300 evrov. Desna sredina je predložila k pravilniku nekaj amandmajev, ki jih je predstavila svetnica Retove liste Tjaša Švara. Skupščina je soglasno odobrila popravek, po katerem so ohišnice izvzete iz izračunavanja davka Imu, prav tako pa je bil odobren popravek o olajšavah za družine (starše), ki pre- Vladimir Kukanja kroma dajo stanovanje otrokom. Zavrnjen pa je bil popravek o olajšavah lastnikom nepremičnin, ki oddajo zemljišče v brezplačno uporabo za kmetijske namene, kajti za takim pojmovanjem bi se lahko skrivala davčna utaja, je ocenil odbornik Corigliano. Svetniki leve sredine Mitja Ter-čon, Elena Legiša in Roberto Gotter ter svetnica Ljudstva svobode Daniela Pallotta so ugodno ocenili olajšave, ki kroma jih občanom prinaša pravilnih za izvajanje davka Imu, tako je bil sklep odobren soglasno. Drugače je bilo s pravilnikom o izvajanju novega davka na odpadke in na komunalne storitve Tares. Vodja Ljudstva svobode Massimo Romita je zahteval preložitev razprave, da bi sklep podrobneje pregledali, zahteva pa je bila zavrnjena. Odbornik Corigliano je pojasnil, da je nov davek Tares »sin« odloka Montijeve vlade o »rešitvi Italije«. Slednji zahteva, naj občinski davek na odpadke krije celotni strošek te službe, obenem pa mora prispevati tudi h kritju stroškov za javno razsvetljavo in vzdrževanje cest. Corigliano je nakazal, kaj to pomeni. Do lani je občina iz nekdanjega davka za odpadke Tarsu iztržila od 920 do 940 tisoč evrov, celotni strošek te službe pa je znašal milijon 200 tisoč evrov. Pomeni, da bo letos davek Tares za najmanj 20 odstotkov višji od dosedanjega davka Tarsu. Kajti k plačilu stroškov za odvoz odpadkov je treba prišteti še stroke za javno razsvetljavo in vzdrževanje cest. Po zakonu naj bi za vsak kvadratni meter nepremičnine plačali od 0,30 do 0,40 evra. Kukanjeva uprava je v pravilnik vključila celo vrsto olajšav. Na primer družine, ki opravljajo na domu kompostiranje, bodo deležne 20-odstotne-ga popusta. Olajšave bodo imele tudi družine z osebami s posebnimi potrebami, predvidena pa je še cela vrsta olajšav za razne gospodarske dejavnosti. M.K. VOLITVE Protest v DS se širi Protest v vrstah Demokratske stranke se širi. V torek zvečer so se sestali člani treh mestnih krožkov stranke (iz Škednja, od Sv. Jakoba in iz mestnega središča) ter zahtevali sklic pokrajinske skupščine vpisanih, da bi na njej razpravljali o nezadovoljivih volilnih rezultatih. Tako v Škednju kot pri Sv. Jakobu je namreč Gibanje 5 zvezd doseglo boljši volilni rezultat od Demokratske stranke, v mestnem središču pa je DS za las ohranila prvo mesto. Le nekaj ur pred srečanji treh krožkov Bersanijeve stranke je pet mladih članov pokrajinskega tajništva DS »vrnilo mandat« in s tem odstopilo iz tajništva. Med njimi je tudi podtajnik Pie-tro Faraguna, ob njem pa še pokrajinska svetnica Eugenia Fenzi, tržaška občinska svetnika Annamaria Fenzi in Giovanni Barbo ter Giancarlo Ressani. Peterica je včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem je pojasnila, da odstopa ne gre pojmovati kot nezaupnico pokrajinskemu tajniku Francescu Russu, temveč je to doprinos za soočenje po volitvah in pridobitev novega zagona pred bližnjimi deželnimi volitvami. PREFEKTURA - Predhodno srečanje o škedenjski železarni Za nadzorovano zaprtje in obnovo Predstavniki javnih uprav, industrijcev in sindikatov se strinjajo, da so potrebni dialog, jasen načrt in primerni predpisi Zaskrbljeni delavci so bili včeraj pred Prefekturo kroma Na Prefekturi je bilo včeraj pripravljalno srečanje pred pomembnim ponedeljkovim soočenjem z izrednim komisarjem Pierom Nardijem o prihodnosti škedenjske železarne. Pred palačo vladnega predstavništva na Velikem trgu se je pozno dopoldne zbrala delegacija zaskrbljenih železarjev, ki upajo, da se bo slika že prihodnji teden vsaj malo zjasnila. Ob prefektki Adelaide Garufi so se srečanja udeležili tržaški župan Roberto Cosolini, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, deželna odbornica FJK za finance in premoženje Sandra Savino, vrhovi tržaške Confindustrie, Pristaniške oblasti in ustanove za industrijsko cono EZIT ter predstavniki sindikatov. Udeleženci so se strinjali, da je za preobrazbo železarne najprej potreben dialog med vsemi partnerji, nato pa nadzorovano postopno zaprtje tovarne in predpisi, na katerih bo temeljila obnova območja. »Časa ni veliko in upam, da bosta na omizju navzoča predstavnika podjetja in vlade. Skupina Lucchini je že v stečaju, podjetje Servola spa pa formalno še ne,« je po srečanju pojasnil tajnik sindikata FIOM Stefano Borini. (af) ZGONIŠKA OBČINA - Odobrena prošnja Zgonik: podaljšanje sečnje do 31. marca V zgoniški občini je bil podaljšan rok za sečnjo, in sicer do 31. marca. Občinska uprava župana Mirka Sardoča je včeraj prejela odgovor deželnega odborništva za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je ugodilo občinski prošnji o podaljšanju roka za sečnjo. Na območju zgoniške občine zapade rok za sečnjo konec februarja. Do tega termina morajo lastniki zemljišč opraviti vse posege na lastnih zemljiščih, ker pač tako predvidevajo evropske zaščitne norme. Letos pa je sneg večkrat pobelil kraško območje in s tem onemogočil lastnikom zemljišč, da bi posekali drevje in grmičevje v predvidenem roku. Zato je občinska uprava poslala na deželno nadzorništvo za kmetijstvo in gozdove prošnjo za podaljšanje sečnje in svojo zahtevo temeljito utemeljilo. Sneg, slabo vreme in nizke temperature so doslej zavrle prebujanje narave, istočasno je prišlo do zamika »reproduktivnih dejavnosti kra- ške favne«, zaradi katerih je dobršen del kraškega ozemlja tudi zaščiten. Na deželi so uvideli, da je zahteva povsem upravičena in so prošnji ugodili. Župan Sardoč je včeraj zelo pozitivno ocenil deželni ukrep in ob tem izpostavil pozornost, ki jo ima uprava do kraškega ozemlja in prebivalstva. ZGONIK - Nesreča Kolesarka z glavo v zid Ponesrečenka v bolnišnico V Zgoniku se je včeraj zgodaj popoldne ponesrečila in huje poškodovala šestde-setletna kolesarka. Po navedbah karabinjerjev nabrežin-skega poveljstva, ki so prispeli v Zgonik nekaj po 15. uri, naj bi ženska sama izgubila nadzor nad kolesom in padla naprej. Približno pri hišni številki 72 je z glavo zadela v ograd-ni zid in obležala, pri tem si je huje poškodovala obraz in glavo. Služba 118 je klic prejela okrog 14.45, reševalci so po-škodovanki na samem prizorišču nesreče vbrizgali pomirjevalo, morali pa so jo tudi in-tubirati. Z rešilcem so jo prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer je skrb nad njo prevzelo osebje oddelka za reanimacijo. Do večera ni bilo drugih informacij o zdravstvenem stanju in prognozi. OBČINA TRST Zagotovila za ohranitev 18 delovnih mest Občinski odbornik Fabio Omero je včeraj na zasedanju tretje svetniške komisije tržaške občine zagotovil, da ohranitev 18 delovnih mest pri preverjanju porabe na števcih AcegasAps ni pod vprašajem. Zasedanje komisije je bilo namenjeno avdiciji sindikalnih predstavništev AcegasAps, ki so opozorila na zaskrbljenost teh delavcev. Podjetje je namreč branje števcev dalo v zakup podjetju Esatto, terminska delovna pogodba pa zapade danes, s koncem meseca februarja. Omero, ki se je skupaj z županom Cosolinijem srečal z vodstvom AcegasAps, je povedal, da se je občinska uprava formalno obvezala, da se v sporazumu med podjetjema AcegasAps in Italgas zajamči ohranitev vseh delovnih mest. Pozitiven znak v tej smeri je dalo včeraj podjetje Esat-to, ki je 18 delavcem podaljšalo delovno pogodbo še za en mesec. UPLINJEVALNIK Monografski Konrad in niz srečanj Koordinacijski odbor Trst pravi ne uplinjevalniku začenja danes niz četrtkovih srečanj, na katerih nameravajo skupaj z občani poglobiti sporne vsebine načrta za energetski objekt. Prvo srečanje bo danes ob 18. uri na sedežu v Ul. 30 ottobre 8/A, na njem pa bodo predstavili monografsko številko glasila Konrad v zvezi z uplinjevalnikom. Glasilo, ki je izšlo v 17 tisoč izvodih in ga delijo brezplačno, bo ponudilo pregled trenutnega stanja, raznih novosti, ki si sledijo v postopku, kot tudi tehnične poglobitve in okoljske protiugovore načrtu. Na istem sedežu si bodo naslednje četrtke prav tako ob 18. uri sledila srečanja, na katerih bodo Luciano Santin, Carlo Franzosini, Livio Sirovich, Lino San-toro in drugi sodelavci revije poglobili specifične sporne zadeve v zvezi z načrtom. / TRST Četrtek, 28. februarja 2013 5 volitve - Mnenja nekaterih slovenskih volivk in volivcev, ki so podprli Grillovo gibanje Gibanje 5 zvezd združilo nezadovoljne in idealiste O tem, da bo Gibanje 5 zvezd na parlamentarnih volitvah uspešno, ni bilo dvomov. Pričakovati je bilo tudi, da bo med njegovimi volivci veliko Slovencev - mladih in tudi manj mladih. Volilni izid na državni in krajevni ravni pa je presegel pričakovanja in stranka, ki pravzaprav ni stranka, se je uvrstila na sam vrh. Gibanje 5 zvezd je namreč prva stranka v Italiji in tudi v tržaški pokrajini, kjer je v raznih občinah doseglo od 27 do 32 odstotkov (največ v Miljah). Nekaj tržaških Slovencev, ki so s svojim glasom podprli to gibanje, smo po telefonu in v spletni skupnosti Facebook vprašali, zakaj so se tako odločili, katero stranko so podprli na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2008 in kaj pričakujejo od novih poslancev ter senatorjev Gibanja 5 zvezd. 39-letni kontovelski vzgojitelj Roberto Ferluga (edini, ki ni hotel ostati anonimen) pravi, da je bila njegova izbira premišljena. Že dve leti se sooča z aktivisti tega gibanja, v katerem vidi predvsem priložnost za nove oblike političnega udejstvova-nja: »Pobuda prihaja iz vrst novih generacij, z napredno tehnologijo in ljudmi, ki prinašajo nove kompetence. Odgovore že imamo in verjamem, da skupaj lahko izboljšamo trenutno stanje.« V preteklosti je vedno volil »za komuniste«. »Predstavnike teh strank že dolgo prepričujem, da se morajo posodobiti. Marx je rekel, da je komunizem dinamičen, spreminjajoč pojav, vendar tega ne razumejo,« trdi Ferluga. Od mladih parlamentarcev pričakuje, da bodo samo sledili navodilom volivcev, »saj po statutu nimajo možnosti, da bi pri glasovanjih odločali sami. Če se to zgodi, jih izključijo.« Vse skupaj se mu zdi velik izziv in še sam ni prepričan, da je gibanje pripravljeno zavladati v državi. »Kljub predložitvi referenduma o sedanjem volilnem zakonu, ki je škandalozen, se noben parlamentarec ni zares zavzel za spremembe. V resnici ni bilo interesa,« pravi 33-letni geometer, ki stanuje pri Sv. Alojziju. Tokrat je glasoval za Gibanje 5 zvezd, medtem ko je pred petimi Ponedeljkovo praznovanje na Velikem trgu; ostale stranke in številni mediji so domet Gibanja 5 zvezd kljub vsemu podcenjevali kroma volil za Mavrično levico in Italijo vrednot. »Iz politike moramo izriniti denar. Stranke ne smejo biti odvisne od tistih, ki so jih financirali: nekoč so podjetniki tekali za politiki, zdaj velja obratno. V resnici pa lahko s 1800 evri prirediš uspešno volilno kampanjo, kot se je zgodilo s Federicom Pizza-rottijem, ki je postal župan Parme.« Parlamentarci Grillovega gibanja lahko pripomorejo k racionalizaciji stroškov, sprejetju protikorupcijskega zakona, večji tran-sparentnosti v institucijah. »V Italiji pa morajo vsi dojeti, da politika ni poklic!« 32-letni arhitekt iz dolinske občine je »Grillove« podprl samo na senatnih volitvah, ker volilni zakon v zgornjem domu ni dopuščal možnosti Državljanski revoluciji Antonia Ingroie: »Ko kriči in žali, mi Beppe Grillo ni všeč. Že nekaj let pa sledim temam, kot sta ekologija in teorija gospodarskega upa- danja. Ne verjamem, da bo gospodarska rast dosegljiva in odrešilna, zato moramo reorganizirati družbo.« Leta 2008 je glasoval za Mavrično levico in Demokratsko stranko, za slednjo v glavnem zato, da ne bi zmagal Silvio Berlusconi. »Ta nevarnost je obstajala tudi letos, a sem se odločil drugače.« Predstavniki gibanja naj skupaj z DS preštudirajo, kaj nujno potrebuje država (od volilnega zakona do gospodarstva), potem pa naj vlado podpirajo od zunaj. Arhitekt upa, da bodo ravnali strogo, vendar odgovorno. Marsikdo pa je za Gibanje 5 zvezd volil samo iz protesta. 31-letna samostojna podjetnica iz dolinske občine recimo meni, da sta leva in desna sredina zanič. Pred petimi leti je glasovala za DS in morda bi svojo izbiro potrdila, ko bi na primarnih volitvah zmagal župan Firenc Matteo Renzi. V stranki pa so spet prevladali predstavniki apa- vanja jogan - Grillo črpal glasove tako na levici kot na desnici »Zahteva po spremembi« »Politiki v Italiji živijo v nekem paralelnem svetu« - Grilla podprlo tudi mnogo mladih Slovencev Vanja Jogan je znan v zamejskem svetu. Bil je Borov košarkar, duša Cici-bone, zaljubil se je v biljard, zadnje mesece je rojstvo male Leje povsem spremenilo njegovo življenje in življenje mamice Daše, kot lahko vsakodnevno preko ljubkih fotografij in izrazov sreče ugotavljajo njegovi spletni prijatelji. Na spletu pa je bilo mogoče že pred kakim letom zaznati tudi drugo družbeno plat Vanje Jogana, ki je dobila v zadnjih mesecih zanj in za številne njegove prijatelje vse bolj jasno izrisane okvire. Brez slepomišenja, brez ovinkarjenja, brez dlak na jeziku je Jogan začel opozarjati na novost, ki jo je v italijanski politični svet začel uvajati Bep-pe Grillo s svojim Gibanjem 5 zvezd. Stran na facebooku je postala iz meseca v mesec vse širša tribuna, v zadnjih tednih pravcata kovnica mnenj, razmišljanj, pa tudi širitve idej in predlogov, ki jih je komik-politik iz Genove ponesel pred volitvami s svojim cunami-tou-rom širom po državi. Po stotinah stikov si je Jogan lahko neposredno ustvaril mnenje o ljudeh, ki so na političnih volitvah podprli Grilla. Kdo so torej tržaški »črički«? »Gotovo je med njimi precej mladih. To so razno razni ljudje. Mnogo od njih je levičarsko usmerjenih, opažam pa, da jih je kar precej tudi iz drugega, desničarskega tabora.« »Združil jih je skupni protest z zahtevo po radikalni spremembi v italijanskem političnem sistemu in predvsem protest proti sedanji politični kasti,« je ocenil Vanja Jogan. Na tarči so torej politiki: »Politiki v Italiji živijo v nekem paralelnem svetu, daleč od realnosti, ki jo živijo na- Vanja Jogan v biljardnem dresu kroma vadni ljudje. Pravijo, da jim 5 tisoč evrov mesečno ne zadošča za preživetje, in s tem izkazujejo, da nimajo pojma o realnem življenju in o delu, ki ga mnogi sploh nimajo. Politiki uporabljajo državo zgolj za lastne ugodnosti; potrebujejo in izrabljajo vedno več sredstev, tako država vedno bolj trpi.« Jogan je pred leti podprl Di Pietra. »Bil je novost, a ni imel tiste karizme, ki jo je sedaj izkazal Grillo. Grillo je radikalen, to je vzdramilo ljudi in ljudje so se navdušili.« Ali so Slovenci podprli Grilla? »Tistih iz moje generacije je kar precej. V naši klapi smo skoraj vsi obrnjeni v isto smer. V tej zvezi je bilo mnogo kontak- tov preko facebooka. Presenetilo pa me je dejstvo, da se je med Slovenci znašel tudi kdo, ki se je zavzel za Montija.« Zadovoljstvo nad zmago Gibanja 5 zvezd je zagrenil le ponovni Ber-lusconijev uspeh. »Podprlo ga je 7 milijonov ljudi. Kako je to mogoče? Očitno so to tisti, ki živijo, kot Berlusconi, ob robu legalnosti in jim torej ustreza tak vodja.« Jogan se ne boji za prihodnost »čričkov«: Doslej so izvali veliko zanimanje. Sedaj bo treba udejaniti dobre namene, preliti ideje v prakso. To bo naslednji korak,« je prihodnost Gibanja 5 zvezd nakazal Vanja Jogan. M.K. rata. »Gibanju 5 zvezd nisem zelo sledila, glasovala sem iz protesta,« priznava anketi-ranka, ki upa, da bodo novi parlamentarci »pošteno delali za italijanske državljane in ne za same sebe«. Podobno razmišlja tudi 26-letna uslužbenka iz devinsko-nabrežinske občine, ki je sita politikantov in škandalov. »Demokratsko stranko bi podprla samo, če bi jo vodil Matteo Renzi. Tako pa je stranka zame prestara in konservativna. Upam, da ima Renzi še možnost, da prevzame krmilo.« 32-letni openski vrtnar je bil na tem, da ne gre na volišče, naposled pa je le glasoval za Grillovo gibanje: »Vsaj predstavljajo nekaj novega, drugi so v parlamentu že dovolj jedli.« Sam se niti ne spominja, kako je glasoval leta 2008, glede Grillovih parlamentarcev pa nima velikih pričakovanj, saj konec koncev ne zaupa nobenemu politiku. (af) Papež: molitev in priložnostni poštni žig Na današnji dan bo papež Benedikt XVI. tudi formalno zapustil vodenje katoliške cerkve. Tržaški verniki se bodo nocoj zbrali v cerkvi sv. Antona, da bi se mu z molitvijo zahvalili za osemletno poslanstvo. S škofom Giampaolom Crepaldijem bodo priporočili bogu tudi kardinale: v upanju, da bodo v bližnjem konklavu znali modro izbrati novega papeža. Italijanska poštna služba pa bo papeža počastila s priložnostnim žigom, ki ga bo mogoče dobiti le v Rimu, Milanu, Torinu, Benetkah, Neaplju, Genovi in Trstu. Na tržaški glavni pošti bo žig na voljo samo danes med 8.20 in 13.35. Do 9. marca pa je na pošti na ogled tudi fotografska razstava Gianfranca Zanolle, ki je posvečena papeškim potovanjem. Praznik čokolade Na Trgu sv. Antona bodo danes odprli praznik čokolade CioccolaTiamo. Pod šotorom bo svoje čokoladne dobrote razstavljalo osem italijanskih slaščičarjev. včlanjenih v zvezo Unica. Predvideni so tudi degustacije, delavnice in obisk eksperta Alessandra Giudicija. Čokoladni praznik bo trajal do nedelje. servis občinskega urada SUAP Od 14. marca bo lahko urad SUAP (Sportello unico attivita produttive) sprejemal nekatere prošnje samo v digitalni obliki (kot predvidevajo zakonski predpisi). Popoln seznam in formu-larji so na voljo na spletnem portalu http://suap.comune.trieste.it/frontoffi-ce/, informacije pa nudijo tudi na telefonski številki 040 6758013. Sporočilo izletnikom Primorskega dnevnika Saldo za potovanje v Oman in Emirate bo mogoče poravnati jutri, petek 1. in v ponedeljek, 4. marca v agenciji Aurora med 9.00 in 12.30 ali 15.30 in 18.30. Agencija Aurora obvešča tudi, da so še na razpolago mesta za avtobusno potovanje v Lago Maggiore. Za potovanje v London so vsa razpoložljiva mesta zasedena, če pa je kdo še zainteresiran, se lahko prijavi na "čakalno listo". Predstavitev novega Jelinčičevega romana Pri ljubljanski založbi Sanje je pred kratkim izšel nov roman tržaškega novinarja in pisatelja Dušana Jelinčiča. O knjigi Nocoj bom ubil Chomskega bo danes ob 18. uri tekla beseda v Tržaški knjigarni. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Robi Šabec. Predstavitev zbirke pesmi Elene Cerkvenič V knjigarni Minerva v ulici San Ni-colo' 20 bo danes ob 18. uri profesorica Gabriella Valera Gruber predstavila knjigo Elene Cerkvenič »Sapor di.vini« (Božanski okusi), ki jo je izdala Založba Ibiskos Editrice Risolo v letu 2012. Knjiga je zbirka pesmi, ki jih je avtorica Cer-kvenič spesnila z namenom izpovedi lastne trdne vere v važno vlogo, ki jo lahko v sedanji družbi, če le posamezniki to hočejo, odigravajo vrednote, ki sestavljajo tako naš vsakdan kot tudi našo vsesplošno evropsko književnost. Profesorica Gabriella Valera Gruber bo ob prisotnosti avtorice v italijanščini predstavila pesniško zbirko. Ocenili bodo volilne izide »Zmagali so vsi, vladal ne bo nihče«. S tem izzivalnim geslom združenje Cara democrazia vabi danes ob 18. uri na svoj sedež v Ul. Donizetti 5/a na srečanje za oceno izidov političnih volitev. Na njem želijo predstaviti nekaj predlogov, zato da bi pred naslednjimi volitvami bil glas občanov bolj upoštevan. Srečanje s klasiki-pravniki V okviru praznovanja 150-letnice klasičnega liceja Dante Alighieri bo danes ob 18. uri v šolski zbornici srečanje na temo Klasična in pravica. Gostje bodo nekdanji dijaki li-ceja, ki so nato ubrali pot študija prava in se uveljavili v pravniških poklicih: odvetnik Giovanni Bor-gna, notarka Paola Clarich, sodnik Federico Frezza in univerzitetni profesor Fabio Padovini. Spomin na pesnika Feltrina V Domu kultur v Ul. Orlandini 38 bodo danes ob 18.30 predstavili knjigo »Eravamo giovani stranieri« (Bili smo mladi tujci), zbirko poezij in proze Alberta »Abeja« Feltrina, mladega pesniškega talenta, ki je lani umrl v 21. letu starosti. Na srečanju bodo sodelovali pesnik Lel-lo Voce in aktivist socialnega centra ZTL-Wake up iz Trevisa. Predstavili bodo tudi CD skupine Di-sturbati dalla CUiete »La FrustrA-zione del Lunedi«. Srečanje z glasbo v knjigarni V knjigarni Lovat bo danes ob 18. uri glasbeno srečanje iz niza Knjige in zvoki. Člani ansambla Blue Fenix bodo pripovedovali o svoji glasbeni filozofiji in izvajali v živo skladbe z besedili v več jezikih. Nagrada Histria Terra Na sedežu Unije Istranov v Ul. Silvio Pellico 2 bodo danes ob 16.30 podelili šestič nagrado Histria Terra. Letošnja dobitnica je Nidia Cernecca za njeno dolgoletno pričevanje o drami istrskih ezulov šolski mladini. 6 Četrtek, 28. februarja 2013 TRST MLADI - Za tržaškim županstvom deluje evropski urad Europe Direct EPS tudi kot (vsaj začasna) alternativa mladinski brezposelnosti Brezplačno bivanje in jezikovni tečaji - V Trstu na prostovoljnem delu štirje mladi Premalo mladih ve, da deluje v sklopu tržaške Občine tudi evropski urad Europe Direct, v katerem nudijo najrazličnejše informacije o Evropski uniji in njenih organizacijah. Tu pa do-muje tudi tržaške »podružnica« evropske prostovoljne službe (European voluntary service), ki ima status uradne pošiljajoče organizacije. To pomeni, da mladim med 18. in 30. letom starosti pomaga pri organizaciji velikega podviga: da se za obdobje od 2 do 12 mesecev preselijo v drugo državo in postanejo prostovoljci. V zameno za čas, ki ga namenijo prostovoljnemu delu, jim program Mladi v akciji krije bivanje, stroške prevoza, prehrano in žepnino, omogoči pa jim tudi obiskovanje brezplačnega jezikovnega tečaja. Evropska prostovoljna služba je skratka odlična priložnost za vse, ki se želijo preizkusiti v drugačnem okolju ...»a želijo tudi pobegniti pred neugodnimi delovnimi razmerami, ki prevladujejo v njihovem domačem okolju,« kot je na včerajšnji tiskovni konferenci podčrtal Portugalec Pedro, ki je s Špancem, Poljakinjo in Srbkinjo tačas na desetmesečnem prostovoljnem delu v Trstu. »Res je, da tudi v novem okolju najbrž ne bodo našli zaposlitve, zato pa bodo pridobili Desno štirje mladi prostovoljci, levo podžupanja Martini in vodja evropskega urada kroma i f novo jezikovno znanje in čudovite osebne izkušnje.« V evropskem uradu, ki domuje v pritličju stavbe za županstvom (Ul. della Procureria 2/a), so včeraj predstavili projekt »InForma SVE/FVG Tour«. Kot sta pojasnili podžupanja Fabiana Martini in deželna funkcio-narka Anna Del Bianco (v celoti ga je namreč financirala Dežela FJK), bodo v sklopu projekta z »evropskim kom- bijem« obiskali dvajset bolj ali manj odročnih krajev. Pedro in njegovi prijatelji bodo mladim iz vseh štirih pokrajin v Furlaniji Julijski krajini predstavili prednosti evropske prostovoljne službe in praktične napotke, kako postati evropski prostovoljec. Predvsem pa jim bodo spregovorili o osebnih izkušnjah, ki so, kot vemo, veliko bolj prepričljive od informativnih zgibank ... (pd) GLEDALIŠČE LA CONTRADA Lucrezia Lante della Rovere v Pirandellovi drami S Pirandellovo dramo na temo identitete se v Bobbiovi dvorani nadaljuje redna abonmajska sezona gledališča La Contrada, in sicer s pridihom, resda zelo rahlim, preteklosti naše dežele: po koncu prve svetovne vojne pride v Fur-lanijo Neznanka, ženska brez identitete, ki je v Berlinu nastopala kot pevka in plesalka, čeprav jo je preživljal bogat pisatelj - gledalec iz Italije je namreč v njej prepoznal izginulo prijateljevo ženo. Ob prihodu skuša družina izginule v nekakšnem procesu določiti, kdo neznanka pravzaprav je. V vlogi Neznanke, ki je v racionalnem iskanju svoje identitete pripravljena postati oseba, ki jo sogovornik hoče, nastopa priljubljena igralka Lucrezia Lante della Rovere. Dramo je v sodobni priredbi Masolina DAmica postavil režiser Francesco Zecca. Predstava bo v Trstu na sporedu od jutri do nedelje, 10. (bov) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 28. februarja 2013 ROMAN Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 17.50 - Dolžina dneva 11.05 - Luna vzide ob 21.11 in zatone ob 7.34 Jutri, PETEK, 1. marca 2013 ALBIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,8 stopinje C, zračni tlak 1019,9 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, veter 21 km na uro severo-vzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 2. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. -/ NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.00 »Lincoln«; 21.30 »Argo«. ARISTON - 16.30 »Quartet«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Educazione siberiana«; 16.30, 21.30 »Upside down«; 20.15, 22.15 »Non aprite quella porta«; 19.00 »Argo«; 16.30 »Vita di Pi«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tutti contro tutti«; 18.00, 22.15 »Gangster squad«; 16.00, 20.20, 22.15 »Gambit«; 17.50 »Anna Karenina«; 18.05 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il principe abusivo«; 16.00, 20.15 »Die hard - Un buon giorno per mo-rire«. FELLINI - 16.00, 20.15, 22.00 »Noi sia-mo infinito«; 17.45 »Les Miserables«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Educazione siberiana«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Anna Karenina«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.10 »Re della terra selvaggia«; 18.15, 22.00 »Viva la liberta«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.30, 16.00 »Čudovita bitja«; 11.30, 12.30, 14.10, 15.30 Ernest in Celestina«; 20.40 »Film 43«; 18.30, 20.45 »Hitchcock«; 17.20 »Lincoln«; 16.20 »Lovca na čarovnice 3D«; 12.00 »Mali veliki panda«; 18.50, 21.00 »Mama«; 12.50, 15.50 »Nesrečniki«; 16.10, 18.30, 20.45 »Podkupljeno mesto«; 11.20, 13.30, 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 13.20 »Samova pustolovščina 2 3D«; 20.25 »Tatica identitete«; 18.15, 20.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Upside down«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Tutti contro tutti«; 18.20, 22.15 »Il principe abusivo«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Gambit - Una truffa a regola d'arte«; 18.00 »Vita di Pi«; Dvorana 4: 16.45 »Pinocchio«; 18.15, 20.15, 22.15 »Non aprite quella porta«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Anna Karenina«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Educa-zione siberiana«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Gambit«; Dvorana 4: 20.00, 22.10 »Gangster squad«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Il principe abusivo«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da za š.l. 2013/14 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Štoke na Proseku. Info na tel. št.: 040-211119 ali www.vsopcine.it. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni! SiVince Tutto27 februarja 2013 Super Enalotto Št. 14 13 27 67 80 81 82 Nagradni sklad 1.521.380,00€ Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 42 dobitnikov s 4 točkami 7.070,79 € 1.880 dobitnikov s 3 točkami 407,05 € 27.893 dobitnikov z 2 točkama 16,46 € OPERNO GLEDALIŠČE - Včeraj predstavili novo produkcijo Verdijeva Macbeth V glavnih vlogah bosta pela sopranistka Demetra Theodossiou in baritonist Fabiano Velozo Macbeth je med Verdijevimi operami pravi unikat: gre za prvi stik s Shakespearom, ki je mojstra tako navdušil, da je uglasbil še dve njegovi deli - Otella in Falstaffa, dolga leta pa je razmišljal o Kralju Learu, a se načrt žal ni udejanjil. Macbeth je nastal l.1847, torej v obdobju, ko je bil Verdijev slog še močno vezan na tradicijo, kljub temu pa je v partitu-ri veliko presenetljivih novosti, ki mejijo celo na ekspresionizem. Presenetljive so skladateljeve želje glede interpretke Lady Macbeth, ki jih je izrazil v pismu, s katerim je zavrnil kandidaturo odlične sopranistke Eugenie Tadolini: »Gospa poje brezhibno, jaz pa si ne želim, da bi Lady pela; Tadolinijeva ima krasen, prozoren, svetel in močan glas, jaz pa bi si želel ostrega, pridušenega, temačnega. Tadolinijeva ima angelski glas, jaz pa bi želel hudičevega...« Taka vizija zgleda povsem skregana z vsemi pravili belkanta, dokazuje pa izredno izostren dramaturški čut, kateremu je bil skladatelj pripravljen žrtvovati tudi lepoto. Gledališče Verdi pripravlja novo postavitev v koprodukciji z gledališčema iz Jesija in Genove na osnutkih, ki sta jih svojčas izdelala režiser Henning Brockhaus in pokojni scenograf Josef Svoboda. Gledališki nadzornik in umetniški vodja Claudio Orazi je z obema velikokrat sodeloval, ko je vodil operne sezone v Macerati, zato je z neprikritim ponosom predstavil oblikovalce, ki jamčijo visoko kvaliteto postavitve. Rešil je probleme zaradi odpovedi obeh protagonistov -baritonist je odpovedal zaradi bolezni, sopranistka pa zaradi prekomernih zadolžitev - in povabil grško sopranistko Demetro Theodossiou (ki se je svojčas proslavila kot izvrstna belkantistka) ter vzhajajočo zvezdo južnoameriškega baritonista Fabiana Veloza, ki že poje v slovitem newyorškem Metropolitan. Henning Brockhaus je na tiskovni konferenci orisal svojo vizijo opere, ki je predvsem odsev notranjih psihičnih tegob, bojev in pritiskov, zato se je odpovedal realizmu ter se obrnil k simbolizmu, s citati režiserjev kot Kurosawa, Polanski in Orson Welles, ker smatra, da je dogajanje v bistvu projekcija sanj, v katerih čustvenost prevlada nad razumom. Zelo rad se je vrnil k operi, ki jo je že uspešno re-žiral v Rimu, Genovi in Tokyu, kjer je prejel tudi nagrado. Macbetha ima zelo rad tudi dirigent Giampaolo Maria Bisanti, ki je opisal svoje principe pri delovnem postopku: ugotoviti potencial vseh sodelavcev, od pevcev do orkestra in Z leve: režiser Henning Brockhaus, nadzornik in umetniški vodja Claudio Orazi ter dirigent Giampaolo Maria Bisanti na včerajšnji predstavitvi kroma zbora, ter na podlagi specifičnih značilnosti zgraditi skupno vizijo, ki naj bi bila čim bolj zvesta partituri. Povedal je, da z Brockhausom zelo rad sodeluje, čeprav je prišlo do majhnega spora glede plesne glasbe, ki jo je Verdi vtaknil v opero za pariško uprizoritev (Francozi si pač opere brez baleta niso mogli zamišljati): baletov ne bo, ker bi prekinili dramaturško napetost, koreografija, ki jo je pripravila Maria Cristina Madau, pa se bo posvetila predvsem čarovnicam, ki imajo dokaj pomembno vlogo. Tako režiser kot dirigent sta dejala, da jima je delo v tržaškem gledališču v čast, ker spoštujeta dolgoletno zgodovino in prestiž operne hiše. Obema, pa tudi vsem ostalim oblikovalcem, se je Claudio Orazi toplo zahvalil, povedal je tudi, da vztrajno dela na projektu, ki bi tesneje povezal vsa deželna gledališča ter izrazil željo, da bi se privatni sponzorji malo bolj zavzeli za ustanovo. Pevsko zasedbo dopolnjujejo Paolo Battaglia, Sharon Pierfederici, Armaldo Kllogjeri, Giacomo Patti, Dario Giorgele', Stefano Consolini, Francesco Musinu, Giuliano Pelizon in Hektor Leka; premiera bo 8.mar-ca, ponovitve do 16. Katja Kralj / TRST Četrtek, 28. februarja 2013 7 Tudi če se ji ne pozna, vendar danes DOLORES jih 50 ima. Iskrena voščila in kar tako naprej! Soletnice. Draga DOLORES HUSO, danes se srečaš z Abrahamom. Korakaj še nešteto let, podarjen ti je cvet, ki na tej slovenski zemlji, cveti že nešteto let. To ti iz srca in z ljubeznijo želita Zora in Grozdana. Veliko sreče, lepih sanj naj ti prinese tvoj rojstni dan in Abraham naj zaživi v radosti brez skrbi. DOLORES, vse najboljše ti želijo Petra, Sergij, Jakob in Martina. S Izleti POPOTOVANJE PO ROMUNIJI - Župnija Repentabor prireja od 14. do 21. maja 8-dnevno popotovanje po Romuniji. Datum je bil prenesen zaradi volitev. Potujemo iz letališča Ronchi. Prijave (do konca februarja) in informacije na tel. št. 335-8186940. SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni! KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočni izlet v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Ve-roli, od 29. marca do 1. aprila. Dodatna pojasnila na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi na dvodnevni izlet v Ra-pallo in Genovo, ki bo 20. in 21. aprila. Informacije, program in vpisovanje na sedežu društva v Bazovskem domu ob torkih od 17. do 20. ure. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira izlet z letalom v Andaluzijo od 5. do 9. maja, v Tunizijo od 1. do 7. maja ter v London od 27. do 30. aprila. Informacije in prijave na tel. 0038641800938 (ga. Minka). POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela). □ Obvestila KRU.T vabi na predstavitveno konferenco »Qi-gong - tehnika gibanja za zdravje in dobro počutje«, ki bo danes, 28. februarja, ob 19. uri na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B. Dodatne informacije na Kru.tu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA DOLINA sporoča, da do danes, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14 in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina). Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je do danes, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Zdraviti, ko ni več pomoči« danes, 28. februarja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento št. 8 v Trstu. Predavala bo Rita Marson, didaktična koordinatorka študijskega centra za paliativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakan-da - vabi na konferenco »Yoga za tretjo pomlad« v petek, 1. marca, ob 19.00, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 333-4236902, 040-2602395. POZOR POZOR! AŠD SK BRDINA va bi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 3. marca, v Forni di Sopra. Prosimo, da potrdite vpis do petka, 1. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). Ob priliki društvene tekme, v nedeljo, 3. marca, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Op-činah. 335-5476663 (Vanja). SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia organizirata za predšolske in osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah v soboto, 2. marca, od 15. do 18. ure delavnici: »Pomladanske vazice« v Briščikih št. 77, v prostorih Krd Doma Briščiki, ter v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. Prost vstop. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, vabi v ponedeljek, 4. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na srečanje z Vilmo Purič ob izidu romana »Brez zime«. O avtorici in njenem delu bosta govorili prof. Marija Cenda in prof. Loredana Umek. Začetek ob 20.30. KRU.T vabi na peto srečanje na temo »Premagajmo spomladansko utrujenost« iz sklopa Zdravje je naša odločitev, v ponedeljek, 4. marca, ob 17.30 na sedežu krožka. Predavala bo Marija Merljak, inženir živilske tehnologije. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. BIOTERAPIJA v Bazovici bo v Bazov-skem domu (Ul. I.Gruden 72/1) 5., 6. in 7. marca, od 17.00 do 19.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, javljamo, da moramo zaradi tehničnih razlogov prenesti redni občni zbor v torek, 5. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabimo tržaške osnovnošolce in njihove starše na informativno srečanje, ki bo v torek, 5. marca, v Dijaškem domu S. Kosovel v Trstu. Predstavili bomo letošnje delovanje taborniške družine v mestnem središču. Informacije na 339-4120280 (Andrej) ali 3489863127 (Nina). Taborniški srečno! BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli v soboto, 9. marca se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel: 345-7733569. KRU.T obvešča prijavljene dedke, babice in vnuke, da je 2. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.t« preneseno na soboto, 9. marca, ob 10. uri v društvenih prostorih. Info na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin). Prireditve DANES, 28. FEBRUARJA, bo v prostorih knjigarne Minerva, Ul. San Ni-colo 20, profesorica Gabriella Valera Gruber, predstavila pesniško zbirko Elene Cerkvenič »Sapor di.vini« -»Božanski okusi«. Prisotna bo avtorica. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 28. februarja, ob 18. uri na predstavitev knjige Dušana Jelinčiča »Nocoj bom ubil Chomskega«. Avtorja bo predstavil Robi Šabec. VZPI - sekcija Devin Nabrežina in SKD Igo Gruden vabita danes, 28. februarja, ob 20.30 v kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«, risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji. Sodelujejo mag. Metka Gombač, dr. Borsi M. Gombač, dr. Dario Matius-si in MePZ Igo Gruden. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na otvoritev fotografske razstave Miloš Zidarič: Na valovih Barkovljanke v petek, 1. marca, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Ob otvoritvi bo pogovor in predstavitev jadralcev očeta in sina Janka in Mitje Kosmine. Razstava bo na ogled do konca marca. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 1. marca, ob 20.30 na filmski večer slovenskega programa deželnega sedeža RAI »Mario Magajna - Fotograf svojega časa«. Režija in scenarij Marko Sosič, tehnično vodstvo Roberto Calligaris, snemalec Sergio Ferrari in uredništvo Nataša Sosič. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v petek, 1. marca, v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, ob 20.30 potopisno predavanje o Sokotri (Jemen). Čar tamkajšnje posebne in nedotaknjene narave bo predstavila biologinja Ma-ruška Lenarčič. FINŽARJEV DOM IN PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v Fin-žgarjevem domu na Opčinah v soboto, 2. marca, ob 20.00. Nastopajo MlDPS Vesela pomlad, tenorist Marjan Štrajn, moški in mešani pevski zbor Sv. Jernej, pianistka Jana Zupančič ter glasbenika Rok Dolenc in Niko Trento. Kratke govore bodo imeli Metka Šinigoj, Vilma Purič, Majda Artač in Aleksander Furlan. Otroška igralska skupina Tamara Petaros bo podala odlomke iz njihovih del, ilustrirale pa jih bodo tudi likovne podobe Irine Tavčar, Mateja Su-siča, Jasne Merku in Edija Zerjala. Toplo vabljeni! OB 69. OBLETNICI SMRTI Sergia Cer-melia bo v soboto, 2. marca, ob 11. uri krajša spominska svečanost v Parku spomina pri sv. Justu. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA vabijo antifašiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale, za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašist in partizan Sergio Cermeli. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na Dan slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 16.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopa gledališka skupina SKK in MOSP-a z igro »Razbojni-ce«. Režija Patricija Jurinčič in Ma-ruška Guštin. KK ADRIA s sodelovanjem SKD Lonjer-Katinara prireja, namesto vsakoletne mednarodne kolesarske dirke, večer z naslovom »Slike in spomini na 36 let dirke v Lonjerju«, v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v prostorih ŠKC v Lo-njerju. Toplo vabljeni vsi sodelavci dirke, prijatelji in vaščani! L'ARMONIA v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel predstavlja v tržaškem narečju »Mici mo-ci quatro oci... e pastecreme« v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-letnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja, v nedeljo, 3. marca, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert pihalnega kvinteta Anemos. Vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na pravljične urice »S pravljico na potovanje... Feliksove sanje« (Annette Langen in Costanza Droop). Šesto srečanje bo v torek, 5. marca, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. Vabljeni! VLJUDNO VABLJENI na ogled dokumentarnega filma o slovenski gledališki in filmski igralki ter pesnici Mili Kačič. Film z naslovom »Mila, naša Mila - Z okusom po grenkem« bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v torek, 5. marca, ob 17.00 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Vabljeni! OBČINA ZGONIK, v sodelovanju s Kd Rdeča zvezda, vabi ob mednarodnem dnevu žena v sredo, 6. marca, ob 20.00 v prostorih Kd Rdeča zvezda v Sale-žu na srečanje ob knjigah Emozioni in Cossa femo, dove andemo?, ki jih je napisala Annamaria Grego. Ob pogovoru in branju poezij bo za glasbeni intermezzo poskrbel Aljoša Starc. PREŠERNO SKUPAJ 2013 - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor, SKD Grad: četrtek, 7. marca, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: gledališka predstava »Živalske novice«, v izvedbi srednješolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela, režija Vesna Hrovatin; sobota, 9. marca, ob 20.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa z odprtjem razstave risb dijakov srednje šole S. Kosovel, plesno gledališka predstavo »Prost bo vsak?«, idejni koreografski projekt Daše Grgič, sodeluje gledališka igralka Nikla Pe-truška Panizon, video Luca Quaia; glasbeni utrinek Eva Škabar (harfa) in Vera Sturman (violina), gojenki Glasbene matice iz Trsta; sobota, 23. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Primorska poje. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na predavanje s projekcijo fotografij Katje Kjuder »Ženske in islam«, v četrtek, 7. marca, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča France Prešeren. NERAZVEZLJIVE NITI umetnice Magde Starec Tavčar: Ad formandum in združenje Juliet vabita na otvoritev likovne razstave v petek, 8. marca, ob 18.00 na Ad formandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72). PRIMORSKA POJE 2013 - ZCPZ -Trst, ZSKD Trst-Gorica-Videm, ZPZP, ZSKP - Gorica in JSKD RS vabijo na koncert revije Primorska poje: petek, 8. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, Oktet Aljaž -Sv. Anton, ŽeCPS Zgonik, DePS Kraški slavček-Krasje - Nabrežina, ŽePZ KD Korte, MePZ Lipa - Šempas, VoS Radost - Godovič; sobota, 9. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risor-ta v Trstu. Nastopili bodo: MePZ Klasje - Bukovica-Volčja Draga, MePZ Maestral - Koper, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, MoPZ Lopar, Oktet Pr'farci - Idrija, MoPZ Provox. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev in pogovor ob izidu knjige Bogomile Kravos o delovanju izjemne amaterske gledališke skupine SAG v Trstu. Govorila bosta direktor SGM Ivo Svetina in avtorica, prisotni pa bodo tudi člani vodstva te skupine Sergej in Ivan Verč ter Boris Kobal. Srečanje bo v petek, 8. marca, ob 18.00 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20/II). SKD VESNA v sodelovanju z VZPI Evald Antončič Stojan priredi praznovanje ob Dnevu žena v nedeljo, 10. marca, v Ljudskem domu v Križu: ob 17.30 aperitiv; ob 18.00 komedija v izvedbi KD Brce iz Gabrovice pri Komnu Vse o ženskah (avtor Miro Gavran, režija Minu Kjuder in Sergej Verč); družabnost. Toplo vabljeni! OTROŠKE URICE v NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri v četrtek, 21. marca, »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! ZSKD vabi na niz koncertov Primorske poje 2013: Prosvetni dom na Opčinah v soboto, 23. marca, ob 20.30 - v sodelovanju z vzhodno - kraškimi društvi. Kulturni center Anton Ukmar - Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30 - v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri - v sodelovanju s KRD Dom Briščiki. V Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30 - v soorganizaci-ji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabreži-ni v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri - v soorganizaciji SKD Igo Gruden. S Poslovni oglasi PREMANČAN: Zazidljiva parcela s pogledom na morje 5min do centra Milj. Izmera 1.222m2, komunalni priključki tik ob parceli. Vredno ogleda! LUSTRUM NEPREMIČNINE d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel.00386-(0)51/652-101. RESTAVRACIJA PESEK prireja v soboto, 2. marca, TIROLSKI VEČER z DENISOM NOVATOM. Za informacije 040/226294 Vabljeni! 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma v Trstu, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov stroškov. Tel. 339-5840600. DAJEM v najem zagrajen vinograd, opremljen z vodo, primeren tudi za vrtnarstvo. Tel. 040-231578. GOLF GTI 2000, v dobrem stanju, letnik 1993, 220.000 prevoženih kilometrov prodamo; tel. 348-0412729 ob uri obedov. PRODAM hišo pri Domju s 600 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 3495477622. PRODAM štiri ljubeznive osličke (samo ljubiteljem živali!). Zainteresirani pokličite tel. št.: 339-2622683 ali 3388961853. PRODAM 5 hektolitrski sod iz inoxa. Cena po dogovoru. Tel. na tel. št. 3492374635. PRODAM drobilnik (biotrituratore) bosch axt rapid 2000. Malo rabljen, v odličnem stanju. Tel. št.: 040-281887 (ob uri kosila). PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250. UGODNO prodam opremljeno prikolico z baldahinom in parcelo v neposredni bližini odkritega bazena in plaže v kampingu Adria v Ankaranu. Tel. št.: 328-9077215. V NAJEM dajem stanovanje blizu Burla, zadnje nadstropje, prib. 68 kv.m., najemnina 435,00 evrov, stroški 165,00 evrov. Tel. št.: 349-3626187. Prispevki V spomin na Ivana Kanteja darujejo Marta, Darma in Elena Purič 25,00 evrov za Primorski dnevnik. V spomin na Sandrota Ražema darujejo Zora, Dina in Fabio 25,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na strica Pepija Miliča daruje Verica Bertolino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago ženo Vido Strnad daruje mož Aldo Ban 50,00 evrov za SKD Tabor z Opčin. V spomin na očeta Rudija daruje hči Majda Mahnič 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini in 25,00 evrov za MPZ V. Vodnik v Dolini. V spomin na Stano Milič - Lazar, Pepija Žigona, Darja Škabarja in Albino Ferfolja - Milič darujejo Miran, Alenka in Ivanka60,00 evrov za AIRC -Center za rakasta obolenja. V spomin na Albino Milič darujeta Sonja in Zmago 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na sina Milana daruje Marjan Starc 50,00 evrov za ŠD Kontovel. 8 Četrtek, 28. februarja 2013 TRST / VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU - Pogovor z ravnateljem Marijanom Kravosom Veliko povpraševanje po vrtcih in popoldanskem pouku v šolah Trend vpisovanja je pozitiven - Med številnimi projekti izstopa spoznavanje slovenskega jezika in kulture Tik pred koncem vpisovanja ima ravnatelj Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu Marijan Kravos zelo pozitiven občutek, saj bi po delnih podatkih, s katerimi razpolaga, v vrtcih in šolah njegovega ravnateljstva morali imeti vse razrede. Veliko je predvsem povpraševanje po vrtcih, ki tudi presega zmogljivost le-teh, kar velja zlasti za Sv. Jakob, kjer bodo morali oblikovati lestvico, čeprav, opozarja Kravos, bodo v resnici sprejeli v vrtec vse otroke razen tistih, ki ne bodo dopolnili še 3. leta. Pozitiven je tudi trend vpisovanja v osnovne in nižjo srednjo šolo, kjer starši povprašujejo predvsem po urnikih oz. možnosti, da bi imeli dejavnosti tudi v popoldanskih urah. Prav v zadnjih tednih je prišlo npr. do izraza povpraševanje staršev po dodatnih popoldanskih podaljških na NSŠ Ivana Cankarja, kar se doslej ni dogajalo (na šoli, kjer je v veljavi prosta sobota, že zdaj imajo dvakrat tedenski podaljšek do 16. ure ob torkih in četrtkih). O tem so se pogovarjali ravno na torkovi seji razrednih svetov. Čeprav v okviru šentjakobskega ravnateljstva ne deluje nobena celodnevna osnovna šola, so v okviru seznama učnega osebja uspeli zagotoviti dejanski celodnevni pouk do 16. ure na OŠ Ivana Grbca-Marice Gregorič-Ste-pančič v Škednju, medtem ko na OŠ Josipa Ribičiča-Karla Široka pri Sv. Jakobu pouk traja do 15. ure. Drugače je rdeča nit dejavnosti večstopenjskega zavoda v letošnjem šolskem letu gibanje, saj je nosilni temi naslov Gibam se, učim se, rastem in izhaja iz potrebe otrok po gibanju, kar prihaja do izraza ravno v mestnem okolju. Tako prirejajo tečaje plavanja, dalje je šola pristopila k mreži, ki se posveča šahu in namiznemu tenisu ter k državnemu projektu o gibalni vzgoji, omeniti pa velja tudi tečaj t.i. »brain gym-a« oz. tehnik za izboljšanje koncentracije za učence četrtega in petega letnika osnovne šole, v načrtu pa so tudi športni dnevi. Kar se tiče ostalih dejavnosti, so lete porazdeljene na pet osnovnih projektov, kot so inovativne pobude, odraščanje v večkulturnem okolju, spoznavanje slovenskega jezika in kulture, informatika in preprečevanje šolskega osipa. Pri tem Kravos poudarja zlasti sodelovanje pri evropskem projektu Edu-ka o vzgajanju k različnosti, potem je tu še projekt pobratenja s šolo v Romjanu, s katero, tako Kravos, ima šentjakobska šola nekaj skupnih lastnosti. Šentjakobski otroški vrtec bodo maja poimenovali po Pikiju Jakobu, junaku pravljice Kajetana Koviča, medvedki pa pričakujejo v prihodnjem šolskem letu zajeten priliv novih malčkov arhiv pd Ravnatelj še posebej poudarja pomen projekta spoznavanja slovenskega jezika in kulture, pri čemer je cilj, da učenci zaživijo in začutijo slovensko kulturno okolje. Pri učencih slovenske narodnosti s tem želijo utrditi slovenski je- zik in kulturo ter oblikovati nacionalno identiteto, pri učencih drugih narodnosti pa prispevati k spoznavanju slo- venskega jezika in kulture. V tem okviru bodo letos učence četrtega in petega letnika osnovne šole ter prvega letnika nižje srednje šole poslali na jezikovni teden na OŠ Cirila Kosmača v Piran, pri čemer Kravos z zadovoljstvom poudarja, da je bil odziv družin skoraj stoodstoten. Seveda ne manjkajo tudi negativne plati: med temi je treba omeniti zamujanje z obnovo območja bivše gostilne Pavan v telovadni prostor za šentjakobske učence in prav tako zamujanje z obnovo že izpraznjene stavbe osnovne šole v Škednju, čeprav so bila sredstva že nakazana, v primeru gostilne Pavan pa je že znan tudi izvajalec del. Vendar naj zaključimo z lepo vestjo: maja lani smo že pisali o uspešnem zaključku postopka za dosego poimenovanja šentjakobskega otroškega vrtca po Pikiju Jakobu, junaku pravljice Kajetana Koviča. V tem šolskem letu se otroci resno pripravljajo na poimenovanje, pravi Kravos, v ta namen pa načrtujejo slovesnost 17. maja. (iž) TRŽAŠKA KNJIGARNA - Tržaški pesnik na literarni matineji Kava s poezijo Ivana Tavčarja Avtorja in njegovo poetiko predstavil Peter Kovačič Peršin, urednik ljubljanske založbe 2000, ki je objavila zbirko Vrtoglavost duše V središču včerajšnje literarne matineje v Tržaški knjigarni je bila poezija tržaškega ustvarjalca Ivana Tavčarja, ki je v okviru srečanja Na kavi s knjigo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Vrtoglavost duše. Pesniško zbirko je lani izdala ljubljanska založba 2000. Avtorja nove pesniške zbirke je predstavil odgovorni urednik založbe Peter Kovačič Peršin, ki je uvodoma povedal, da je Ivan Tavčar s svojo poezijo opozoril nase tako italijansko kot slovensko javnost. V italijanščini je izšlo kar nekaj odmevnih Tavčer-jevih zbirk, ki so prepričale zlasti pesniške duše na jugu Italije, v slovenščini pa so do zdaj pri tej založbi izšle tri zbirke (Ko bisere v očeh rojevaš, Hoja v neskončnost in Vrtoglavost duše). Urednik založbe je izpostavil tudi, da je tržaški pesnik vzgojen v duhu multikulturnosti, saj je otrok slovensko-avstrijskih staršev, slišali pa smo tudi, da je pesnik doma v Pesnik Ivan Tavčar in založnik Peter Kovačič Peršin na predstavitvi zbirke Vrtoglavost duše kroma prostoru srednje Evrope. Ivan Tavčar je izrazit večjezični pesnik, ki svojo poezijo občasno piše tudi v nemškem jeziku in pri tem odkriva pesniške lastnosti in posebnosti različnih jezikov. V vseh treh poetikah DRUŠTVO ŠKAMPERLE - Otroška urica z Biserko Cesar Z Mihcem na pot okrog sveta Pripoved v verzih je doživljanju dala prav poseben ritem - Iz papirnatih krožnikov naredili svet - Naslednja urica bo 5. marca V predpustnem direndaju smo se 5. februarja v društvu Škamperle odpravili z Mihcem prvič okrog sveta. Biserka Cesar je nam tokrat brala o Mihčevem potovanju v verzih in to nas je prevzelo. Lepše kot po navadi je bilo namreč poslušati, kako se zvoki ujemajo in kako je ritem pripovedi čisto drugačen od običajnega. Tako kot vsi letošnji pravljični junaki, je tudi Mihec potoval. Najprej je šel peš, potem je stopil na avtobus in se peljal do mestnega središča oz. do železniške postaje, kjer je sedel na vlak in se z njim pripeljal do morja. Tu se je vkrcal na ladjo in dolgo plul do velikanske letalonosilke! Sredi oceana so ga posedli na letalo, da je z njim poletel do visokih, zasneženih hribov. Kaj pa naj bi v hribih, če so zasneženi? Skočil je na gondolo do smučišča in se spustil v dolino, kjer ga je čakal velik tovornjak in šofer ga je pripeljal do mesta, kjer se je podal na avtobus in se z njim vrnil domov. Mihec je pravi junak, čeprav se je odločil, da bo počakal še nekaj časa do- Otroci so si svet ...servirali na krožnik ma preden bo postal pilot na letalu ali pa morda kapitan na ladji. Biserka nam je postavljala uganke, nam kazala fotografije vseh pre- voznih sredstev in mi smo se vsevprek hvalili, kdo je bil na gondoli, kdo na vlaku ali na letalu. Ker nas je bilo kot po navadi približno 20, je Gleb Verč kro- til našo radovednost in pomagal pri izdelavi sveta iz papirnatih krožnikov. Tako lepo je bilo, da komaj čakamo na ponovno srečanje 5. marca. gradi vzporedne in pomensko povezane pesniške svetove, v katerih zapisuje svoje življenje in njegova spoznanja, je povedal Peter Kovačič Peršin in dodal, da je Tavčarjeva poezija zdaj vedra in vesela, a že v novem trenutku trpka in razmišljujo-ča. V Tavčarjevem opusu naj bi bo Peršinovi oceni šlo za refleksivno in doživljajsko liriko, ki se sprašuje o smiselnosti človeške eksistence. Tudi nova zbirka Vrtoglavost duše, v kateri je pesnik zbral skoraj 90 pesmi, nadaljuje s takšnim raziskovanjem poetike in sveta, v katerem pesnik živi in dela. Urednik ljubljanske založbe nam je včeraj prebral tudi nekaj pesmi, iz katerih je mogoče razbrati odrešitev iz vseh človekovih stisk. Prav ta Tavčarjeva zavezanost življenju je tista karakteristika, ki pesnika dela posebnega, je dejal Kovačič Peršin, ki je še dodal, da je Tavčarjeva zadnja pesniška zbirka močno zaznamovana tudi z religiozno motiviko. Ob koncu srečanja v Tržaški knjigarni je nekaj besed spregovoril tudi pesnik sam, ki je razložil, zakaj je zanj tako samoumevno, da se pesniško izraža v treh jezikih. Je pa tudi potarnal nad dejstvom, da je pri tržaških založbah vedno naletel na gluha ušesa, saj mu prav nobena ni hotela izdati njegovih pesmi. Ampak Ivana Tavčarja to ni zmotilo, šel je svojo pot in si poiskal založnike, ki cenijo njegovo liriko, smo še slišali na včerajšnji matineji. (sč) / ALPE-JADRAN Torek, 26. februarja 2013 2 1 slovenija - Na izredni seji državnega zbora za novega predsednika DZ izvolili Janka Vebra Nezaupnica Janševi vladi, Bratuškova nova mandatarka LJUBLJANA - Poslanci so s 55 glasovi za in 33 proti izglasovali konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše in za mandatarko izvolili vodjo PS Alenko Bra-tušek. Podporo so ji pred tajnim glasovanjem napovedali v PS, SD, DL, DeSUS in večina v SLS, odrekli pa v SDS in NSi. Bratuškova je prisegla kot prva man-datarka za sestavo nove vlade v zgodovini Slovenije. V nagovoru po prisegi se je zahvalila za zaupanje, kar razume kot potrditev, da »lahko Slovenijo skupaj popeljemo na mesto, kamor si želi«. »Moja roka bo odprta za sodelovanje, to si želijo tudi naši ljudje,« je dejala. Na seji DZ je bilo po besedah Bra-tuškove izrečenih veliko besed, težkih in kritičnih ter besed nezaupanja. »A tudi polno besed spodbude, optimizma in upanja, da bo v Sloveniji drugače in bolje,« je povedala in dodala, da si bo zapomnila predvsem slednje. »Težko bo, a sama zaupam v naše ljudi, ki so se v zgodovini izkazali, da znajo stopiti skupaj, ko je najtežje. In zdaj je v naši zgodovini zopet ta čas,« je povedala. Dejala je še, da je njihova naloga vzpostaviti razmere, v katerih bodo državljani in državljanke ponovno začeli pridobivati zaupanje v demokratično ureditev in se z upanjem ter pričakovanjem udeležili prihodnjih volitev. Bratuškova pa je dejala, da bo njena prva prioriteta Slovenijo varno pripeljati do volitev. Med ci- lji vlade je izpostavila normalizacijo razmer in prekinitev z vzdušjem strahu v državi. Zagotovila je, da »v Sloveniji ne bo grškega scenarija«. Razpad vlade Janeza Janše je sprožila objava poročila Komisije za preprečevanje korupcije, ki ugotavlja kršitve protikorupcijske zakonodaje pri premieru Janši. Ta je v včerajšnjem nagovoru vnovič zavrnil vse očitke protikorupcijske komisije. Bratuškova je večino dobila zato, ker želijo stranke bodisi presekati politično krizo bodisi ustaviti »škodljivo« ravnanje Janševe vlade, po mnenju tretjih pa je to edina pot do predčasnih volitev. Podporo so ji odrekli v SDS in NSi, strankah, ki sta še ostali v Janševi vladi. Janša je bil z izglasovano nezaupnico razrešen z mesta predsednika vlade. Vlada pa bo tekoče posle opravljala do imenovanja nove vlade. Pogajanja za oblikovanje nove vlade se bodo začela že danes. Bratuškova mora listo ministrov predložiti v 15 dneh. V nasprotnem primeru ji lahko DZ določi rok, v katerem mora tak predlog predložiti. Če tudi po izteku tega roka premier ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, pa DZ ugotovi, da je premieru prenehala funkcija. Državni zbor je včeraj za novega predsednika tudi izvolil poslanca SD Janka Vebra.(STA) Mandatarka za sestavo nove slovenske vlade Alenka Bratušek in novi predsednik državnega zbora Janko Veber med včerajšnjim izrednim zasedanjem DZ sta biografija Prva mandatarka v zgodovini Slovenije LJUBLJANA - Alenka Bratušek je po izglasovani konstruktivni nezaupnici vladi Janeza Janše prva mandatarka za sestavo nove vlade v zgodovini Slovenije. Glavni izziv 42-letne vodje Pozitivne Slovenije, ki si je delovne izkušnje pred izvolitvijo v DZ nabirala tudi na ministrstvu za finance, je zdaj sestava nove vlade. Bratuškova je rojena 31. marca 1970 v Celju. Leta 1994 je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, leta 2006 pa magistrirala na Fakulteti za družbene vede, smer menedžment. Mati dveh otrok se je v Kranj preselila pred skoraj 20 leti. Na preteklih dveh lokalnih volitvah je bila izvoljena za svetnico v Mestni občini Kranj. Leta 2008 je neuspešno kandidirala za poslanko na listi Zares, lani pa se je odločila, da se bo pridružila novoustanovljeni stranki PS in bila na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko. V DZ vodi komisijo za nadzor javnih financ in je članica odbora za finance ter odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo. Med letoma 1995 in 1999 je bila svetovalka za malo gospodarstvo na ministrstvu za gospodarstvo, nato pa je bila 12 let zaposlena na ministrstvu za finance, kjer je bila najprej, od leta 1999 do 2003, vodja oddelka za področje kmetijstva, financ in vladnih služb v sektorju za proračun. Od leta 2003 do 2005 je omenjeni sektor vodila, od leta 2005 do leta 2011 pa je bila generalna direktorica di-rektorata za proračun. Potem ko je predsednik PS Zoran Jankovic na kongresu stranke 12. januarja zaradi obremenilnega poročila protikorupcijske komisije zamrznil svojo funkcijo, je bila na seji sveta stranke 17. januarja soglasno izvoljena za predsedujočo Pozitivni Sloveniji do volilnega kongresa. Kot svoj glavni moto Bratu-škova navaja vrnitev upanja ljudem in zaupanja v Slovenijo. Na spletni strani svoje stranke navaja, da se zavzema za to, da bi bila Slovenija poštena in prijazna do vseh ljudi ter da bi se med ljudi vrnilo upanje na boljšo prihodnost. podjetja - V lanskem letu 800 tisoč evrov izgube Družba Lipica Turizem insolventna Za izognitev stečaju nujen program finančne sanacije, ki predvideva tudi odpuščanje zaposlenih - Nekoliko boljše stanje v kobilarni Lipici Turizmu grozi stečaj, kobilarna v nekoliko boljšem položaju italija - Reportaža v tedniku Espresso arhiv LIPICA - Družba Lipica Turizem je postala insolvent-na. Odgovor na to, kaj čaka hčerinsko družbo Kobilarne Lipica, bo bržkone dal program finančne sanacije, ki ga mora vodstvo družbe skladno z zakonom pripraviti v 30 dneh. Ukrepi so usmerjeni k izognitvi stečaja, je po včerajšnji seji sveta Kobilarne Lipica dejal predsednik sveta Marjan Hribar. Lipica Turizem je v minulem letu pridelala 800.000 evrov izgube, družba pa trenutno ne more izpolnjevati svojih finančnih obveznosti, je še pojasnil Hribar. Odgovor na to, ali in na kakšen način se bo mogoče izogniti stečaju, bo najverjetneje podal program finančne sanacije. Sanacija družbe Lipica Turizem, ki jo tako kot javni zavod Kobilarna Lipica od oktobra lani vodi Boštjan Bizjak, sicer že poteka. S sanacijo bodo nadaljevali tudi v prihodnje, je še dejal Hribar. Brez dela bo ostalo še 11 zaposlenih. Racionalizacija je po besedah Hribarja sicer nujno potreba na zagotovitev normalnega obsega poslovanja. Da so ukrepi racionalizacije nujni, ker si stečaja ne želijo, je nedavno poudaril tudi Bizjak. Svet zavoda se je seznanil tudi s poslovanjem javnega zavoda Kobilarne Lipica. Ta je v letu 2012 posloval z izgubo v višini 190.000 evrov. Ko gre za kobilarno, razmere po Hribarjevi oceni niso kritične. Člani sveta so delo zavoda v delu, ki zadeva javno službo, tako ocenili kot uspešno. Hribar za letošnje leto pričakuje pozitivno poslovanje zavoda, tudi zato, ker se bodo skladno s priporočili računskega sodišča prihodki iz predstav in od ogledov kobilarne spet šteli kot prihodki kobilarne. Slovenija res kot Grčija? RIM - Naslov reportaže »Slovenija, Grčija pred našimi vrati« je še kar šokanten, njena vsebina pa precej realistična. Italijanski tednik Espresso, ki je razkril mednarodni javnosti finančni škandal mariborskega škofije, v svoji zadnji številki posveča članek politični in predvsem gospodarsko-finančni situaciji v Sloveniji, ki ni ravno spodbudna. Novinar Stefano Giantin piše, da je bila Slovenija najbolj uspešna država nekdanje Jugoslavije, sedaj pa je na robu ekonomskega in finančnega poloma, za kar bo morda primorana zahteva pomoč Evropske unije. V članku beremo tudi o prigodah Janeza Janše in Zorana Jankovica, ki sta na zatožni klopi državne protikorupcijske komisije. Slovenija je imela vse možnosti in pogoje, da bi postala majhna Švica, žal pa je ubrala drugo pot, beremo v Espressu. Italijanski časnik navaja, da je slovenski finančni dnevnik Finance pred letom dni opozarjal evropsko javnost, da Slovenija ni Irska, kaj šele Grčija. Ekonomist Maks Tajnikar sicer pravi, da ima Slovenija kolikor toliko solidne makroekonomske temelje, problem pa so njene banke in dejstvo, da je Janševa vlada preveč pasivno sprejemala usmeritve iz Bruslja. Dejansko zgolj varčevalni ukrepi, brez razvoja. Espresso opisuje tudi vseslovenske poulične proteste. 10 Četrtek, 28. februarja 2013 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Baletna predstava na ledu Izvirno podana romantična zgodba na nesmrtno glasbo Čajkovskega Projekt Swan Lake on Ice v tržaški Rossettijevi dvorani do nedeje Labodje jezero je zaledenelo. Pri tem zimske vremenske okoliščine nimajo nič, gre za imperativ spektakla. Po neštetih priredbah slovitega romantičnega baleta, ki ga v sanjski svet popelje čarobna glasba Čajkovskega, so bele labodke z nežno Odette, prevaranim princem Siegfriedom in njegovim dvorom ter zlobnim Rothbartom z zapeljivo »črno« Odile pristali na drsališču. Projekt Swan Lake on Ice si je zamislil in uresničil Tony Mercer, ki ga je v izvedbo zaupal skupini izkušenih drsal-cev-akrobatov, Imperial Ice Stars. Od leta 2006 ambiciozno zasnovan »balet na ledu« navdušuje občinstvo po številnih državah, kot enega od vrhuncev letošnje sezone ga je v svoj program vključilo Stalno gledališče FJK. V tržaški veliki Rossettijevi dvorani bo neobičajno podana pripoved o znani ljubezenski zgodbi Siegfrieda in Odette, uročeno v belo labodko, vendar ga Odile, črna labodka, z Rothbar-tovo pomočjo premami, na sporedu do nedelje, 3. marca (velja preveriti urnike predstav, ker so nekoliko drugačni od napovedanih). Tony Mercer, ki je režiser in ko-reograf baletne predstave na ledu, je v glavnih obrisih obdržal originalen vsebinski zaplet. Seveda ga je moral prirediti izvedbi na ledu, kjer so prehodi veliko hitrejši in bolj tekoči kot v baletni interpretaciji. Tako so nekateri prizori skrajšani, drugi »obogateni« z drsalnimi in akrobatskimi elementi. Glasbo Čajkovskega je priredil Tim A. Režiser in koreograf baletne predstave na ledu je Tony Mercer Duncan, pomembno vlogo pa so odigrale (projektirane) scene (Eamon dAr-cy) in igra luči (Harry Tabner in Gavan Swift). Zelo ruski so po zasnovi in okusu kostumi (Albina Gabueva), ruski drsalni šoli pa pripadajo tudi izvajalci. Če odmislimo oder, na pripravo katerega so tehniki Stalnega gledališča FJK zelo ponosni, saj je postavitev in vzdrževanje drsališča na gledališkem odru (14 m x 12 m) pravi izziv, je naj- večji odmik od originala zaznaven v finalu. Pravzaprav ima »ledena pravljica« dva zaključka: najprej Odette umre, nabode se na sabljo, potem pa oživi, interpretira poseben prizor v triu s Siegfriedom in Odile - v baletu bi bilo nemogoče, saj praviloma ista solistka pleše tako belega kot črnega laboda -, nato pride do sabljaškega dvoboja med Siegfriedom in Rothbartom, kar zamenja izvirni boj med nevihto, na le- du se spopadeta tudi nasprotujoča si tabora, se pravi »beli« in »črni«. Prevlada seveda dobro z zmago čiste ljubezni. V originalno zgodbo to ne sodi, vendar je novi oziroma drugi finale z nujnim dodatkom, v katerem »se izkažejo« vsi solisti, z vidika spektakla na ledu najbolj atraktiven. Všečna in za gledalce nezahtevna predstava je na četrtkovi, prvi predstavi navdušila tržaško občinstvo. (bip) Jančar gost pariškega centra za svetovno književnost Center za študij in raziskovanje svetovne književnosti v Parizu je gostil pisatelja Draga Jančarja. Ta je v predavanju, ki ga je naslovil po romanu Drevo brez imena, med drugim dejal, da zavrača oznako postmodernista, ker ne ve, kaj naj bi pomenila. Bliže mu je oznaka posteksi-stencialist, s katero ga je opisal nek francoski kritik. Jančar je predavanje pričel s citatom Franza Kafke: "Nima smisla pisati knjige, če te knjiga ne udari v glavo". Spregovoril je o svojih delih in povedal, da ga "onesrečuje, če nekdo označi njegovo literaturo kot kritiko totalitarizma, čeprav se del literature ukvarja s to tematiko". Na Jančarjevo pisanje je vplival francoski avtor Albert Camus, kot mladostnik pa je, kot je povedal, rad bral tudi dela Franza Kafke. Pogovor z Jančarjem, ki je potekal v soboto, je vodila Pauline Four-nier, predstojnica oddelka za slovenisti-ko na Nacionalnem inštitutu za orientalske jezike in civilizacije v Parizu, v okviru katerega deluje Center za študij in raziskovanje svetovne književnosti. (STA) Harmonikar Igor Zobin sodeluje z orkestrom RAI Od prvega sodelovanja v prestižnem okviru Beneškega bienala sta Simfonični orkester Italijanske radiotelevizije in harmonikar Igor Zobin postala precej redna umetniška partnerja. Orkester je ponovno angažiral tržaškega solista tudi pred kratkim, ko je nastopil v okviru koncertne sezone RAI v sklopu niza sodobne glasbe Nuova Musica 2013 v Avditoriju v Turinu. Z orkestrom je Zobin izvedel dve sodobni skladbi in sicer italijansko praizvedbo skladbe Selfportrait skladatelja Aure-liana Cattanea in Niederjevo Lieder von Liebe zur Erde. Orkester je vodil Daniel Kawka, s katerim je Zobin že sodeloval na dveh koncertih znamenitega festivala MiTo. (ROP) TRST - Nocoj odprtje v Skladišču idej Antološka razstava umetniških fotografij Tullia Stravisija PARIZ - Umrl je Stéphane Hessel Za njim ostaja jasen poziv: Dvignite se! V Skladišču idej na korzu Cavour v Trstu bodo nocoj ob 17.30 odprli prelepo antološko razstavo umetniških fotografij Tullia Stravisija, enega vidnejših predstavnikov te veje likovne ustvarjalnosti v našem prostoru. Tržaška pokrajina nadaljuje po uspehu razstave Bogdana Groma s prizadevanji za ovrednotenje krajevne ustvarjalnosti, tokrat v sodelovanju s centrom za raziskovanje in arhiviranje fotografije Julijske krajine CRAF. Tullio Stravisi je bil tankočuten pričevalec dogajanja v drugi polovici 20. stoletja. Njegov obsežen opus šteje danes preko štiri tisoč fotografskih posnetkov in ima poleg dokumentarne ter zgodovinske vrednosti tudi umetniško, zaradi vsebinske sporočilnosti, izjemne veščine v obvladanju medija in nenazadnje zaradi poetike v interpretaciji izbranega motiva. Na ogled je izbor 150 analognih fotografij, za povečave in tehnično obdelavo posameznih negativov je poskrbel umetnik sam v svojem fotografskem ateljeju/temnici in so se ohranili do danes v zelo dobrem stanju. Eksponati so zbrani po tematskih sklopih, obravnavajo urbano in naravno okolje: Kras in Istro. Podobe otrok, ribičev in kamnosekov vzbuja- Stéphane Hessel in Boris Pahor med srečanjem na Brdu leta 2011 arhiv jo v gledalcu emocije in doživeto ujamejo utrinke žanrskih prizorov. V osrednjem prostoru so zbrani portreti umetnikov in kulturnih osebnosti: od Miele Reine, Pe-rizija, Vedove in Mascherinija vse do Spa-cala in skupine Gruppo&. Profesor na navtični šoli se je sprva posvetil nekaj let slikarstvu skupaj z ženo. Od leta 1955 pa se je popolnoma predal fotografiji. Po umetnikovi smrti se je žena Nelda Stravisi, cenjena umetnica, zavzela za ovrednotenje moževega opusa in predala njegov arhiv CRAF-u v Spilim-bergu, ki je leta 2011 poskrbel za postavitev razstave v kraju Villa Ciani di Lestans. Kustosinja razstave Magda di Siena je skupaj z Giuliom Montenerom avtorica kritičnih esejev v spremnem katalogu in bo vsako soboto popoldne ob 16.30 imela vodene oglede za javnost. Stravisijeve fotografije so bile doslej na ogled na številnih razstavah v Trstu, Vidmu, Rimu in etnografskem muzeju v Ljubljani. Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad. Gre za osebnost, ki je bila vsestransko prisotna v kulturnem življenju Trsta, saj je več let vodil Tržaški fotografski krožek in znal navduševati cele generacije fotografov, ki se ga spominjajo kot odličnega pedagoga, pripravljenega velikodušno deliti svoje izkušnje z vsemi. Razstava Tullio Stravisi 1950-2000 bo na ogled do 28. aprila vsak dan od 10. do 13. ure, ob četrtkih tudi od 15.do 17. ure ter ob sobotah in nedeljah tudi od 16. do 20. Vstop je prost. Jasna Merku S svojim pamfletom Indignez-vous! je postal ikona sodobnih zahodnih upornikov. Tistih mladih, ki so v zadnjih dveh letih pod imenom »indigna-dos« preplavili španske ulice, zasedli Wall Street in še marsikatero svetovno prestolnico. Tistih mladih, ki jih je s svojo knjižico (v slovenskem prevodu jo je z naslovom »Dvignite se!« izdala založba Sanje) želel opozoriti, da so izgubili čut za solidarnost in enakopravnost -za tiste vrednote, za katere se je med drugo svetovno vojno tudi sam boril v vrstah francoskega odporništva. V noči na sredo je v starosti 95 let umrl Stéphane Hessel, v Berlinu rojeni sin pisatelja in slikarke, ki je od zgodnjega otroštva živel v Parizu. Hesslovo življenje je bilo podobno romanu: bil je veteran francoskega odporniškega gibanja, preživel je koncentracijsko taborišče (tu se je po srečnem naključju celo izognil smrtni obsodbi), po drugi svetovni vojni je bil diplomat in je sodelovat tudi pri oblikovanju deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah. Leta 2011 je na povabilo nekdanjega predsednika republike Milana Ku- čana obiskal Slovenijo in se na Brdu pri Kranju sestal tudi s pisateljem Borisom Pahorjem. »Besede srečen ne uporabljam pogosto, sreča je tako labilna stvar, v svojem življenju se ne spomnim obdobja, v katerem bi se res zabaval. Tokrat pa bi rekel, da sem v Hesslovi družbi doživel uro neke vrste sreče,« nam je takrat zaupal tržaški pisatelj. »Objela sva se in se takoj začela tikati. To ni bilo le srečanje med dvema bivšima taboriščnikoma, teh je bilo že veliko, z nekaterimi pa se nismo objeli. Tokrat ni šlo le za stiskanje rok, zdi se mi, da sva oba začutila, da sva si bratsko podobna. Bila sva zelo uglašena.« Za Stephanom Hesslom ostaja svetovna uspešnica Dvignite se!, a tudi knjižica Napovedujemo mir! (pogovor med francoskim diplomatom in Dalaj-lamo) in Pot do upanja, v kateri je z družboslovcem Morinom spregovoril o evropski integraciji. Za njim pa ostaja tudi breza v nemškem mestu Nordhausen, kjer so z brezovim gozdom počastili taboriščnike, ki so preživeli lager Dora-Mittelbaum. Med triinpetdesetimi brezami sta tudi brezi, ki nosita ime Stephana Hessla in Borisa Pahorja. (pd) / SVET Četrtek, 28. februarja 2013 1 1 turneja - Potem ko se je v Parizu zavzel za pospešitev tranzicije v Damasku Državni sekretar ZDA Kerry v Rimu na srečanju o Siriji PARIZ - ZDA in Francija iščeta načine, na katere bi se dalo pospešiti politično tranzicijo v Siriji, je včeraj v Parizu dejal ameriški državni sekretar John Kerry. O tem bodo po njegovih besedah razpravljali tudi na srečanju skupine držav prijateljic Sirije danes v Rimu. Kerry je poleg tega nakazal, da Washington razmišlja o več pomoči za sirsko opozicijo. "Mislimo, da je zelo pomembno, da več naše pomoči pride na območja, ki so bila osvobojena iz rok režima," je na skupni novinarski konferenci s francoskim zunanjim ministrom Laurentom Fabiusom dejal Kerry. Ameriški časnik Washington Post je ob sklicevanju na ameriške in evropske vire sicer pisal, da naj bi Bela hiša razmišljala o bistvenih spremembah pri dobavi pomoči upornikom. Pomoč naj bi vključevala tudi neprebojne jopiče, oklepna vozila in morebiti celo vojaško usposabljanje. Potem ko je že obiskal London in Berlin, se je Kerry sinoči po zaključku obiska v Parizu prispel v Rim. Tu se bo danes udeležil srečanja skupine držav prijateljic Sirije, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki sirske opozicije. Kerry se je včeraj srečal tudi s francoskim predsednikom Francoi-som Hollandom, s katerim sta govorila o kriznih žariščih po svetu. Poleg Sirije sta razpravljala tudi o Maliju, nujnosti ponovnega zagona mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu in pro-stotrgovinskem sporazumu med ZDA in EU, so sporočili iz kabineta francoskega predsednika. Kerry je sicer nedavno Franciji čestital za njeno "uspešno" posredovanje v Maliju, v torek v Berlinu pa je priznal, da so razmere v tej afriški državi predstavljale grožnjo za regijo in Evropo. Pariz je bila tretja postaja enaj-stdnevne Kerryjeve prve turneje od prevzema položaja. Kerry bo v okviru turneje do 6. marca po Rimu obiskal še Ankaro, Kairo, Rijad, Abu Dabi in Do-ho. V Rimu ga je sinoči sprejel italijanski zunanji minister Giulio Terzi.(STA) Državni sekretar ZDA John Kerry (levo) in italijanski zunanji minister Giulio Terzi iran V Kazahstanu zaključek pogovorov Še vedno ni rešitve glede iranskega jedrskega programa ALMATY - Dvodnevna pogajanja o spornem iranskem jedrskem programu v kazahstanskem mestu Almaty med Iranom in šesterico svetovnih sil so se včeraj končala. Iranska delegacija z glavnim pogajalcem Saedom Džalilijem na čelu ocenjuje, da je prišlo do zbližanja pogledov pogajalskih strani. Naslednje srečanje bo 5. in 6. aprila v Almatyju. Iran je najnovejše pogovore ocenil pozitivno. Šesterica držav je omilila stališče do iranskega jedrskega programa, je novinarjem povedal Džalili. "Nekateri predlogi obeh strani so si bili bliže kot doslej in to dojemamo kot dober znak," je ocenil Džalili. "Dokler ne zanikajo naše pravice do civilnega jedrskega programa, smo se pripravljeni pogovarjati tudi o drugih temah. A svoji pravici se ne bomo odpovedali," je še zatrdil Džalili. Z izidom pogovorov je zadovoljen tudi iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je pogovore z Iranom prav tako ocenil kot "koristne", vendar ni želel izdati podrobnosti. Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ash-ton, ki se v imenu šesterice pogaja z Iranom, je bila redkobesedna glede napredka na pogajanjih. Dejala je, da upa na "pozitiven odgovor" Irana na ponudbo šesterice. "Upam, da se bo iranska stran pozitivno odzvala na ponudbo, ki smo jo predstavili. Tovrstna po- nudba bo pomagala pri vzpostavitvi zaupanja in omogočila napredek v smeri diplomatske rešitve spora glede iranskega jedrskega programa," je povedala Ash-tonova. Pri tem je pripomnila, da bo šesterica Iranu omogočila, da tehtno premisli o ponudbi. Podrobnosti o predlogih šesterice pa bodo znane, ko se bo Iran na njih odzval, je še dodala Ashtonova. Naslednje srečanje petih stalnih članic Varnostnega sveta - ZDA, Francije, Velike Britanije, Rusije in Kitajske - ter Nemčije z Iranom bo aprila, 17. in 18. marca pa naj bi se v Carigradu sestali strokovnjaki obeh pogajalskih strani in razpravljali o podrobnostih. Šesterica naj bi Iranu v zameno za popuščanje pri jedrskem programu ponudila omilitev sankcij, ki zadevajo iransko trgovanje z zlatom in drugimi žlahtnimi kovinami, petrokemično industrijo in bančno poslovanje. Iran pa bi v tem primeru moral zapreti obrat za bogatenje urana v mestu Fordo, poleg tega pa bi se moral odpovedati bogatenju urana do stopnje 20 odstotkov. Iran je pred srečanjem sporočil, da bo velesilam predstavil svoje predloge, vendar istočasno opozoril, da ne bo zaprl obrata v Fordoju, prav tako pa se ne bo odpovedal svojim zalogam urana, obogatenega do 20 odstotkov. (STA) afganistan - Sporočilo Isaf Število napadov talibanov leta 2012 na enaki ravni kot leto prej KABUL - Mednarodne sile pod poveljstvom zveze Nato v Afganistanu (Isaf) so včeraj sporočile, da se število napadov talibanov na afganistanske in tuje vojake v letu 2012 ni zmanjšalo, kot so sprva navajale. Napačne navedbe naj bi bile posledica napak pri vnašanju podatkov v podatkovne baze. "Isaf je nedavno odkril, da so nekateri podatki nepravilno vneseni v bazo podatkov, ki se jo uporablja za beleženje incidentov, povezanih z varnostjo v Afganistanu," je dejala tiskovna predstavnica Isafa Erin Stattel. Isaf je posledično januarja napačno sporočil, da so v preteklem letu zabeležili sedem odstotkov manj napadov talibanov kot leto prej. Odprava napake je pokazala, da je bilo število napadov v letih 2011 in 2012 približno enako, vendar pa Stattelova točnega števila ni razkrila. Natu in ZDA kljub desetletju bojev še vedno ni uspelo streti upora talibanov, ki v Afganistanu pogosto izvajajo napade. Nov napad se je zgodil tudi včeraj, ko se je v prestolnici Kabul razstrelil talibanski samomorilski napadalec. Pri tem je bilo ranjenih šest članov vojaškega osebja in civilist. V okrožju Andar v provinci Gazni pa je bilo po navedbah lokalnega uradnika na policijski kontrolni točki zastrupljenih in nato ustreljenih deset policistov in sedem civilistov. Odgovornost za napad so prevzeli talibani, ki so sporočili, da so ubili 19 policistov in jim odvzeli orožje ter vozila. Med žrtvami ni bilo civilistov, so zatrdili. (STA) Dogovor o ribištvu v EU BRUSELJ - Ministri EU, pristojni za ribištvo, so včeraj zjutraj po maratonskih pogajanjih dosegli dogovor o postopni uvedbi pravila o iztovoru celotnega ulova oziroma prepovedi za-vržkov, ki je temelj reforme skupne ribiške politike in naj bi zagotovilo vzdržnost evropskega ribištva. Kompromis je podprlo 26 članic, samo Švedska je bila proti. "Vse do konca so bila pogajanja napeta, saj imajo članice različne prioritete, različno velike flote in so različno pripravljene na uvedbo pravila iztovora celotnega ulova oziroma prepovedi za-vržkov," je po koncu pogajanj pojasnil predsedujoči zasedanju, irski minister za kmetijstvo, prehrano in pomorstvo Simon Coveney. Ministri so se dogovorili za postopno uvedbo prepovedi zavržkov: leta 2014 bo prepoved začela veljati za pelagične ribe, leta 2015 za Baltsko morje, leta 2016 za severozahodne in jugozahodne vode ter Severno morje, leta 2017 pa za Sredozemlje. Chuck Hagel v Pentagonu WASHINGTON - Nekdanji republikanski senator iz Nebraske Chuck Hagel je včeraj prisegel za položaj novega obrambnega ministra ZDA, na katerem je nasledil Leona Panetto. Hagel je uslužbencem Pentagona zagotovil, da se bo boril zanje, kar bo moral dokazati že v naslednjih 48 urah, saj 1. marca grozijo avtomatični proračunski varčevalni ukrepi. 66-letni Hagel je prvi vietnamski veteran na čelu ameriškega ministrstva za obrambo, pot do politične zmage pa je bila težavna. Za razliko od vojne v Vietnamu je bil Hagel tokrat izpostavljen nevarnosti prijateljskega ognja, saj je po skoraj dveh tednih blokade v torek proti njemu glasovalo 41 republikanskih senatorjev, ki so v procesu potrditve nominacije na njegov račun izrekli vrsto očitkov. Streljanje v švicarski tovarni LUZERN - V tovarni v bližini švicarskega mesta Luzern je včeraj prišlo do streljanja, v katerem so umrli trije ljudje, sedem je bilo ranjenih, med njimi šest huje, je sporočila lokalna policija. Med umrlimi je tudi 42-letni napadalec, ki je bil zaposlen v tovarni. Za zdaj ni jasno, ali si je sodil sam, prav tako ni znan njegov motiv. Do streljanja je prišlo v obratu za predelavo lesa avstrijske družbe Kronospan v mestu Menznau, ki leži približno 25 kilometrov zahodno od Luzerna. Po poročanju švicarskih medijev se je streljanje začelo v menzi, med jutranjim odmorom okoli 9. ure. Po navedbah policije je napadalec svoje tarče očitno namerno izbiral. Po podatkih policije in direktorja Kro-nospana Maura Capozza je napadalec v obratu delal več kot 10 let. "Bil je tih moški, za nobene druge incidente ne vemo," je povedal direktor. (STA) vatikan - Danes ob 20. uri se bo umaknil s položaja poglavarja Katoliške cerkve Papež Benedikt XVI. na svoji včerajšnji zadnji avdienci vernike pozval, naj obnovijo vero v Boga VATIKAN - Papež Benedikt XVI. se je včeraj na zadnji avdienci pred četrtkovim odstopom sodelavcem in vernikom zahvalil za razumevanje in molitve, ki jih je bil deležen, obenem pa jih je pozval, naj v letošnjem letu vere obnovijo zaupanje v Boga. Zatrdil je tudi, da ostaja v službi Cerkve. Benedikt XVI. je imel včeraj na Trgu svetega Petra v Vatikanu zadnjo avdienco, preden se bo danes zvečer umaknil s papeškega položaja. Na trgu se je v lepem sončnem vremenu zbralo na desettisoče ljudi, po nekaterih navedbah celo prek 200.000. Nekateri so na trg prišli že zgodaj zjutraj. Pred nagovorom se je Benedikt XVI. s pa-pamobilom popeljal med verniki, ki so ga navdušeno pozdravljali, njegov nagovor pa so nato prekinjali s ploskanjem. Povedal jim je, da je v zadnjih mesecih začutil, da mu pojemajo moči, zato je Boga prosil, naj ga razsvetli, da bo sprejel pravilno odločitev v dobro Cerkve. Papež je sicer videti utrujen, a hkrati miren in nasmejan. "Zahvaljujem se vam za spoštovanje in razumevanje, s katerima ste sprejeli mojo odločitev. Še naprej bom hodil po poti Cerkve v molitvi in premišljevanju," je dejal. Kot je poudaril, bo še naprej služil Bogu in Cerkvi. "Ne zapuščam Papeža Benedikta XVI. je včeraj na zadnji avdienci na Trgu sv. Petra pozdravila velika množica vernikov ansa križa, temveč na nov način ostajam blizu križa-nega Gospoda," je dejal. Zahvalil se je tudi sodelavcem. Poudaril je, da papež "v Petrovi barki" ni nikoli sam, čeprav je prvi odgovoren za njeno vodenje. "Nikoli se nisem ču- til samega pri prenašanju veselja in bremen. Gospod mi je dal toliko ljudi, ki so mi bili s svojo velikodušnostjo in ljubeznijo do Boga in Cerkve blizu," je sodelavcem dejal Benedikt XVI. Obenem je vernike pozval, naj ne izgubijo vere v Boga in naj v letu vere obnovijo zaupanje vanj ter začutijo njegovo neskončno ljubezen. Benedikt XVI., ki je prvi papež v zadnjih 600 letih, ki bo odstopil, je vernike tudi pozval, naj molijo za kardinale, ki so bodo zbrali v Rimu, da bi izvolili novega papeža. Tega bodo kardinali izbirali na marčnem konklavu. Točen datum začetka konkla-va še ni določen, cilj pa je, da bi novega papeža izvolili do velike noči 31. marca. Na avdienci je papež do daljšem nagovoru v italijanščini vernike nato pozdravil v več jezikih, med drugim v francoščini, angleščini, nemščini, španščini ter tudi arabščini in hrvaščini. Na vernike se je papež včeraj obrnil tudi s tvi-tom. V zapisu na spletnem družbenem omrežju Twitter, ki bi lahko bil zadnji v njegovem pontifi-katu, jih je pozval, naj ponovno odkrijejo "veselje, da so kristjani", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po odstopu bo papež sicer zaprl svoj uradni račun na Twitterju. Benedikt XVI. je odstop napovedal 11. februarja. Po odstopu bo odšel v papeško rezidenco v Castel Gandolfu, nato pa naj bi živel v samostanu v Vatikanu. V Vatikanu so v torek tudi sporočili, da bo Benedikt XVI. po odstopu dobil naziv "papež emeritus". (STA) 532 Četrtek, 28. februarja 2013 TRST APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu KRMIN - Združenje Piccolo Collio se je preimenovalo, a ima težave pri promociji pobud Sporazuma o uporabi imena »Collio« še ni Decembra je v Krminu potekal sestanek, ki so se ga udeležili upravitelji sedmih občin, predstavniki goriške pokrajine, konzorcij za zaščito briških in kraških vin Collio Kras ter predstavnik urada za preprečevanje goljufij na kmetijsko-živilskem področju. Tema srečanja, ki je potekalo za zaprtimi vrati, je bil razkol glede uporabe zaščitenega imena »Collio« pri promociji vin, briškega ozemlja in njegove raznolike ponudbe. Spor, kot smo večkrat poročali, je povzročila poteza konzorcija Collio Carso Kras, ki je jeseni združenjema »Piccolo Collio-Mali Collio« in »Collio a sette stelle« uradno prepovedal uporabo italijanske besede za Brda pri promociji raznih pobud, ki sta jih združenji prirejali. Odločitev, ki je sicer zakonsko osnovana (zaščiteno poimenovanje »Collio« ima namreč po zakonskem odloku št. 61 iz leta 2010 pravico uporabljati le konzorcij), je povzročila kar nekaj polemik in sla- pokrajina Aprila posvet V V* a • VI o zaščiti označb in promociji Pravila uporabe zaščitenih označb in uspešne izkušnje na področju promocije teritorija bodo teme posveta, ki ga goriška pokrajina namerava prirediti spomladi v Gorici. K organizaciji posveta je pokrajinsko upravo spodbudila ravno »afera« o uporabi naziva »Collio«, ki ga ima po zakonu pravico uporabljati samo konzorcij za zaščito briških in kraških vin Collio Kras. »Posvet bo potekal v dveh delih. Prvi bo posvečen zakonodaji, ki ureja uporabo zaščitenih označb, v drugem delu pa bo tekla beseda o dobrih praksah na Južnem Tirolskem, v Brdih in pokrajini Chianti. S posvetom želimo spodbuditi k razpravi o tej temi, saj smo prepričani, da je mogoče v spoštovanju zakonodaje promovirati tako teritorij kot proizvode,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic, po kateri bo posvet potekal aprila. be krvi, na omenjenem sestanku pa so prisotni sklenili, da bodo problem rešili z oblikovanjem protokola, ki bi po eni strani jamčil vlogo omenjenega konzorcija kot glavnega zaščitnika krajevnih vin, ki so najbolj zaslužna za prepoznavnost Brd, po drugi strani pa bi določil pravila uporabe imena »Collio« za promocijo tudi ostalih znamenitosti teritorija. Od sestanka sta minila dobra dva meseca, sporazuma pa zaenkrat še ni. »Načrta nikakor nismo opustili, saj smo prepričani, da je treba ob promociji vin omogočiti tudi razpoznavnost preostale ponudbe našega teritorija. Menimo, da je treba uporabiti zdravo pamet, saj ima lahko pretogo tolmačenje zakona v tem primeru negativne učinke. Protokola s konzorcijem še nismo oblikovali, na tem pa dela naš odbornik Cattarin. Upam, da bomo lahko v doglednem času sporazum podpisali,« je povedal krminski župan Luciano Patat. Napovedi, da bo problem rešen, ne verjame preveč Edi Keber, ki je bil z Joškom Sirkom ustanovitelj in duša združenja »Piccolo Collio-Mali Collio«. »Polemikam se raje izogibam, ne morem pa skrivati svojega razočaranja. Prepoved uporabe besede Collio pri naših pobudah je nepravična in absurdna, saj gre vendar za ime območja! Collio ni le vino, Collio so tudi češnje in še marsikaj! Žal pa smo v tej bitki ostali sami, institucije problema niso rešile,« je povedal Keber, po katerem združenju ni preostalo drugega, kot da se je preimenovalo: »Naše pobude zdaj prirejamo pod imenom "Terra di Beba", kar pa seveda ne more imeti enakega učinka, saj ni razpoznavno. Ta zgodba je popoln nesmisel: drugod po Italiji, kjer tudi velja odlok št. 61, si problema sploh ne postavljajo.« Vinar je dodal, da ima društvo »Terra di Beba« zaradi prepovedi uporabe besede »Collio« težave tudi pri promociji že utečenih - in zelo uspešnih - pobud, kot je »Il Collio in Ve-spa« (Z vespo po Brdih), o katerem je poročal celo New York Times. »Zamislili smo si, da bi pobudo z vespami letos razširili tudi na druge kraje, na primer Čedad. Ker smo nameravali pred velikonočnimi prazniki ponovno natisniti promocijske zgibanke, sem na konzorcij naslovil prošnjo po uporabi naziva "Il Collio in vespa" na promocijskem materialu, a so mi jo zavrnili,« je zaključil Edi Keber. (Ale) GORICA - SKGZ o volilnih izkaznicah Z napakami seznanili prefektinjo »V javnih ustanovah z veliko težavo naletimo na dvojezične obrazce, če pa nekatere dokumente vendarle imamo -na primer dvojezične volilne izkaznice, sem prepričan, da bi morali prevodom in slovenskemu jeziku posvetiti posebno skrb. Dovolite mi, da vas opozorim, da so dvojezične volilne izkaznice, ki jih trenutno izdaja goriška občinska uprava, jezikovno povsem neustrezne, saj je v njihovem slovenskem prevodu veliko slovničnih, pravopisnih in pomenskih nepravilnosti, slovenski jezik pa izpade zelo okorno.« Tako je zapisal Livio Semo-lič, pokrajinski tajnik SKGZ, v pismu, ki ga je včeraj odposlal goriški prefektinji Marii Augusti Marrosu zaradi nepravilnosti in napak na dvojezičnih volilnih izkaznicah. Semolič je poleg slovničnih in pravopisnih napak opozoril še na nepravilnost v postopku za izdajo dvojezične volilne izkaznice. »Osmi člen zaščitnega zakona 38 iz leta 2001 dovoljuje izdajo vseh aktov, tudi dokumentov osebnega značaja, na zahtevo zaintere- siranih državljanov tako v slovenščini kot italijanščini. Ko so nekateri državljani v nedeljo stopili do uslužbencev volilnega urada, da bi zaprosili za dvojezično izkaznico, so v roke prejeli enojezični - italijanski - obrazec za izpolnitev osebnih podatkov, na podlagi katerega pa bi morali hkrati izjaviti, da za novo volilno izkaznico prosijo, ker je prostor za žige na stari izkaznici popolnoma zapolnjen (kar zdaleč ni bilo res!), ne pa tudi iz razloga, ker lahko uveljavljajo rabo slovenskega jezika v javni upravi in imajo pač pravico do nove, dvojezične izkaznice. Ker je bilo treba staro, še ne zapolnjeno izkaznico, vrniti zadevnemu volilnemu uradu in zato da bi se izognili izjavljanju neresnice, so uradno izjavo na obrazcu prečrtali in dodali svojo (prošnja za izdajo volilne izkaznice v slovenskem jeziku),« piše v pismu za prefektinjo, ki mu je Semolič priložil še kopijo dvojezične volilne izkaznice z označenimi napakami, seveda z upanjem, da bodo čim prej odpravljene. Bodo na briških rumenih vespah lahko še naprej imeli nalepke »Collio«? bumbaca Tatovi pobegnili praznih rok Vlom jim je uspel, odšli pa so praznih rok. V torek so karabinjerji pokrajinskega poveljstva obravnavali poskus tatvine, do katerega je prišlo v Ulici Vittorio Veneto v Gorici. Neznanci so vlomili v vrstno hišo, odnesli pa niso ničesar, saj jih je verjetno pri delu nekdo zmotil. Tatovi so v vrstno hišo v Ulici Vittorio Veneto vlomili v torek pozno popoldne. Ko ni bilo nikogar doma, so z vlomnim orodjem odprli okno na zadnji strani hiše in vstopili vanjo. Vlomili so skozi okno stranišča in se odpravili v spalnico. Preiskali so omare in predale, gotovine in nakita pa niso našli. Pri delu jih je verjetno zmotil kak sosed ali lastnik hiše, ki se je vrnil domov, saj so pobegnili brez plena. Lastnik hiše, ki je po povratku domov opazil nered v spalnici, je takoj poklical karabinjerje, ki so uvedli preiskavo. TRŽIČ - Zadovoljstvo na županstvu Morilca izsledili tudi s pomočjo videokamer Posnetke so uporabili tudi za ugotovitev identitete nekaterih goljufov »Z videokamerami, ki so razpršene po mestu, smo zelo zadovoljni. Tudi z njihovo pomočjo so sile javnega reda izsledile morilca Micheleja Degras-sija, že v preteklih letih pa so bile koristne še za številne druge preiskave.« Tako pravi tržiški podžupan Omar Greco in pojasnjuje, da je preiskava okrog umora v Pancanu doživela zasuk ravno po ogledu posnetkov mestnih vi-deokamer, s pomočjo katerih so preiskovalci ugotovili, da se je Degrassi nekaj ur pred smrtjo pogovarjal s svojim mladim morilcem Michelejem Caran-nantejem. Greco poudarja, da so sile javnega reda s pomočjo videokamer speljale do konca tudi več preiskav o krajah koles in o vandalizmih po mestu. Videokamere so ne nazadnje »ujele« tudi nekaj goljufov, ki so po mestu nagovarjali starejše občane in jih prepričevali, da so prijatelji njihovih vnukov in da potrebujejo denar zanje. Goljufi so bili malce nespretni, saj so svoje avtomobile parkirali ravno pred vi-deokamerami. Videokamera Delo na črno v nočnem lokalu 31-letna ukrajinska državljanka ni imela ustrezne pogodbe o delu v enem od novogoriških nočnih lokalov, zato so ji policisti izrekli globo. Kršitev so ugotovili med nadzorom nad zaposlovanjem in zakonitostjo prebivanja tujih državljanov, ki delajo na območju novogoriške policijske uprave. V omenjenem primeru bodo tudi proti Ukrajinkinemu delodajalcu zaradi pomoči pri nedovoljenem prebivanju v Sloveniji uvedli hitri postopek, zoper odgovorno osebo nočnega lokala pa bodo zaradi zaposlovanja na črno podali predlog inšpektoratu za delo. (km) Tržnica na Trgu Republike Tržiška tržnica se vrača na Trg Republike. Za selitev, ki se je mnogi kramarji veselijo, se je mestna uprava odločila zaradi obnovitvenih del na Korzu Popolo, ki se bodo nadaljevala do poletja. Tržnica sicer že nekaj časa ne zaseda korza, zaradi del pa se bo pojavila potreba po dodatnih parkirnih mestih na Drevoredu San Marco, kjer so doslej ob sredah nameščali stojnice. Akvareli in vino pri Devetakih V restavraciji Pri Miljotu pri De-vetakih bo jutri potekal kulturno-degustacijski večer. Na ogled bo razstava akvarelov umetnika Andreja Kosiča z naslovom Ruj na Krasu, hkrati pa bodo predstavili vina posestva Rubijski grad. Večer se bo začel ob 18. uri, za dodatne informacije so na voljo upravitelji restavracije. Izvažajo goriško kulturo Skupina goriških umetnikov in člani združenja Tutti insieme so se odločili, da bodo prispevali k prepoznavnosti goriškega čezmejnega prostora in »kulture meje«. Sklenili so, da bodo priredili niz kulturnih dogodkov, ki se je začel decembra z razstavo umetnice Ade Marine Can-dussi, nadaljeval pa se je v prejšnjih tednih v videmski kavarni Gallery Caffe z razstavo Roberta Mariana. Triintrideset zaposlenih manj V novogoriški upravni enoti so v zadnjih petih letih v skladu s sklepom vlade o racionalni porabi proračunskih sredstev število zaposlenih zmanjšali za 33. V lanskem letu so rešili dobrih 41.000 upravnih zadev in 63.000 drugih upravnih nalog, pojasnjuje načelnica Bojana Kompare. »V skladu s težnjo novogoriške upravne enote k čim večji gospodarnosti in učinkovitosti porabe proračunskih sredstev, se je poraba sredstev za materialne stroške v letu 2012, v primerjavi z letom 2011, zmanjšala za 10 odstotkov. Zaradi racionalizacije in ekonomičnosti poslovanja, smo po predhodno pridobljenem soglasju ministrstva za pravosodje in javno upravo, ukinili delovanje šestih krajevnih uradov od skupaj trinajstih,« pojasnjuje načel-nica. Lanskega oktobra so na novo-goriški upravni enoti ugotavljali zadovoljstvo uporabnikov uprave. Dosegli so oceno 4,78, kar je najvišja ocena v zadnjih petih letih. (km) Vodnik po Sveti Gori Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bodo jutri ob 17.30 predstavili vodnik po Sveti Gori v italijanskem jeziku, ki ga je uredila Liliana Mlakar. V Mirnu ukradel bencin Novogoriški policisti so v torek na Petrolovem servisu v Mirnu obravnavali tatvino goriva. Neznani voznik je nekaj minut pred 16. uro v osebno vozilo znamke ford focus natočil za dobrih 68 evrov goriva in nato s kraja odpeljal, ne da bi poravnal računa. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. februarja 2013 13 gorica - Predavanje na Sloviku So »zamejski« možgani že zbežali? Beg možganov je aktualen pojav, ki je vse bolj razširjen v državah, kjer najhuje občutijo negativne posledice splošne gospodarske krize, do katere pa je prišlo tudi zaradi pomanjkanja visoko izobraženega kadra. Begu možganov in nevarnosti intelektualne revščine je bilo posvečeno torkovo predavanja v priredbi Slovika, na katerem je spregovorila strokovnjakinja za kadrovske zadeve in karierno svetovanje Alenka Stanič, ki je učinkovito opisala omenjeni pojav, vključno z njegovim zgodovinskim ozadjem. »Znanost se mora seliti. Točno vemo, da petinštirideset od šestdeset najbolj znanih grških filozofov je potovalo, da bi lahko imelo stike z drugimi ljudmi na podobnem intelektualnem nivoju. Samo tako namreč lahko napredujemo,« je povedala Staničeva, ki se je nato osredotočila na vlogo univerz od 12. stoletja dalje: »V srednjem veku so se ljudje selili iz severa v Italijo, da bi se učili medicine in prava, iz južne Evrope pa so se odpravljali v Nemčijo, da bi se poglobili v teologijo. Sploh pa so Nizozemci razumeli, da so univerze in znanje odlično sredstvo za združitev narodov«. Predavateljica je razložila, da so se v srednjem veku profesorji prosto selili, medtem ko danes profesorji na slovenskih univerzah ne smejo predavati kot gostujoči profesorji na drugih fakultetah. Pri razvoju znanosti so od vedno ključno vlogo imeli tudi jeziki, od sanskrta, do arabščine, grščine in latinščine, tja do današnje angleščine: »Ze danes pa bi se morali mladi začeti učiti kitajščino, saj bo čez deset let prav Kitajska znanstvena velesila«. Ob jezikih pa nedvomno prispeva levji delež odnos, ki ga do znanja ima elita, naj bodo to bogataši ali voditelji države. »Če imajo znanje za vrednoto, bodo spodbujali njegovo širitev, drugače pa bo izobraževalni sistem na nizkem nivoju,« je povedala Staničeva in opozorila, da se je izraz »beg možganov« (v angleščini »brain drain«) prvič pojavil v literaturi leta 1963 v dokumentu, ki ga je izdala Royal Society v Londonu, danes pa je bolj primerno uporabljati izraz »pretok mo- žganov« (v angleščini »brain circulation«). Predavateljica je pojasnila, da predstavlja večji problem kot beg možganov nezmožnost vrnitve domov: »Ljudje odidejo za določeno obdobje, a sploh ne bežijo iz domovine. Nato se pa domov ne morejo vrniti, ker je sistem zgrešen in ker doma nimajo pogojev, da bi delali na določeni ravni. To se tudi dogaja, ker se na domačih tleh bojijo močne zunanje konkurence«. Udeležence srečanja je še zlasti presenetila trditev slovenskega raziskovalca v Londonu, ki je dejal, da zanj »v Sloveniji ni mesta, v Londonu pa je«. Kateri pa so glavni dejavniki za izseljevanje znanstvenikov in akademikov? »Ljudje, ki sem jih interv-juvala, niso nikoli omenili plače ali denarja. Vsi pa so imeli nekaj skupnega, in sicer to, da so jih starši že od mladih nog spodbujali k učenju jezikov, da so precej potovali in živeli v družini, ki je bila odprta do drugih kultur. V najstniških letih so se nato udeležili izmenjav in poletnih šol, na univerzi pa lahko odigra ključno vlogo mentor, ki ima mednarodne povezave. Mnoge akademike pa danes oddaljuje od naših krajev birokracija. Profesor s Harvarda bi učil tudi v Ljubljani za desetino svoje plače, če bi mu ne bilo treba izpolniti niti enega formularja,« se je še pošalila predavateljica. Staničeva je nato izpostavila dva nasprotna si primera: »Če po eni strani imajo v Sloveniji raziskovalce za parazite, po drugi Avstrija točno ve, v kaj naj vlaga: v tehnologijo in znanost. V Avstriji po zaslugi tako javnega kot privatnega sektorja privabljajo avstrijske intelektualce spet v domovino in tudi ameriški raziskovalci se zdaj selijo v Avstrijo. V Sloveniji pa se izgublja človeški kapital, tako da vodilne položaje prevzemajo povprečneži«. Srečanje je zaključila znanstvena direktorica Slovika Mateja Grgič, ki je poudarila, da omenjena izhodišča niso le globalna, saj jih moramo preslikati tudi na realnost slovenske narodne skupnosti v Italiji. Spričo skromnega števila udeležencev predavanja je zato na mestu vprašanje, ali so »zamejski možgani« že zbežali? (av) Sprejem za malčke iz vrtca (zgoraj); Juren prikazuje fotografije e.f., bumbaca Alenka Stanič bumbaca gorica - Jutri Stavka javnega prevoza Bazni sindikat USB je za jutrišnji dan sklical stavko zaposlenih v pokrajinskem prevoznem podjetju APT. Za stavko so se odločili, ker so se po mnenju sindikalistov delovni pogoji v zadnjih letih zelo poslabšali, nova sindikalna pogajanja na državni pa ne obetajo nič dobrega. »Novi dogovor naj bi predvideval nekaj obveznih delovnih ur za vse zaposlene, nižjo plačo med krajšimi bolniškimi dopusti, 39 ur efektivne vožnje, krčenje števila dni dopusta,« pojasnjujejo iz sindikata USB, v okviru katerega si pa prizadevajo za izboljšanje delovnih pogojev, za povečanje varnosti in za spremenjene kriterije pri določanju nagrad za produktivnost. Jutrišnji stavki sindikata USB se lahko pridružijo tudi člani drugih sindikalnih organizacij, tako da ni mogoče napovedati, v kolikšni meri bo avtobusni promet ohromljen. doberdob - Ob dnevu slovenske kulture V družbi rim in verzov Osnovno šolo Prežihovega Voranca obiskala knjižničarka in občinska odbornica za kulturo Luisa Gergolet Luisa Gergolet na osnovni šoli Prežihovega Voranca sovodnje - Na osnovni šoli Vrata odprli malčkom iz vrtca in nato še kulturi V minulem tednu sta se na osnovni šoli Petra Butkoviča - Domna v So-vodnjah vrstila dva pomembna dogodka, in sicer dan odprtih vrat in proslavitev kulturnega praznika. Vrata osnovnih šol se navadno v januarju in februarju odpirajo predvsem otrokom, ki obiskujejo zadnji letnik otroških vrtcev in njihovim staršem. Vabljeni so v prvi razred, kjer poteka zanje prilagojena učna ura. Namen dneva odprtih vrat in informativnih sestankov je približati šolo bodočim prvošolcem in staršem nuditi vse potrebne informacije. Sovodenjski prvošolci so v torek, 19. februarja, pripravili pravljično urico. Otroke iz vrtca so z veseljem sprejeli in jim prebrali knjigo »Jaz, pingvin, in moj očka«. Po občutenem branju in pozornim poslušanjem, so vsi otroci dobili naloge, v katerih so s pomočjo sličic pokazali, da so zgodbo razumeli. Na koncu je vsak z origami tehniko iz papirja izdelal pingvina. Kot vsako leto je sovodenjska osnovna šola tudi letos proslavila praznik slovenske kulture. V petek, 22. februarja, so se učenci in učitelji zbrali v šolski veži, da bi skupaj razmislili o pomenu kulturnega praznika in o pomenu kulture nasploh. Pojem kulture je težko razlagati osnovnošolskim otrokom, zato učitelji vsako leto iz bližnje okolice povabijo nekoga, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja s kulturo in je lahko malčkom v spodbuden zgled. Letošnji gost sovodenjske šole je bil Mitja Juren. Poznamo ga predvsem kot publicista, ki se že dolgo posveča zgodovini prve svetovne vojne v naših krajih. Otrokom je s pomočjo svojih zanimivih diapozitivov pripovedoval, kako je kot mladenič začel razvijati svoje zanimanje za krajevno zgodovino. Poleg zgodovine ga zelo veseli tudi fotografija. Ta dva konjička zna lepo povezati, saj ga fotoaparat vedno spremlja, kadar raziskuje na terenu. Vendar veselje in navdušenje še ne zadostujeta; za uspešno razvijanje nekega začetnega zanimanja je potrebno vztrajno delo, raziskovanje, pridobivanje znanja in spretnosti. Vsaka kulturna dejavnost zahteva, da se ji vneto posvečamo. Mitja Juren je nazorno posredoval svojo izkušnjo. Poleg umetniških slik, v katere je skušal ujeti lepoto domačih krajev, ki so nam tako blizu in obenem žal lahko tako nepoznani, je otrokom pokazal nenavadne fotografije na vojno tematiko. S posebnim fotografskim postopkom je podobe iz sedanjosti spojil s podobami iz preteklosti. Otroci so v njih skušali odkriti simbolične pomene in vzgojni namen: mir je velika vrednota, ki jo moramo skupaj graditi. V osnovni šoli Prežihovega Voranca v Doberdobu so prejšnji petek praznovali dan slovenske kulture. V goste so učitelji povabili knjižničarko in občinsko odbornico za kulturo Luiso Gergolet. Otrokom prvega in drugega razreda je povedala pravljico o So-vici Oki slovenske pisateljice Svetlane Ma-karovič. Nato so otroci poslušali Kosovelovo pesmico Burja, ki je bila vzvod za nadaljnje prosto sestavljanje rim. Ko so otroci razumeli, kako se sestavljajo pesmice, so z zadovoljstvom sodelovali in sami poskušali. V tretjem in četrtem razredu pa je sledilo predavanje o različnih kulturah. Ger-goletova je najprej obrazložila otrokom, kaj pomeni beseda kultura in kaj je pravzaprav narod, nato pa poudarila, da moramo vneto sodelovati, da bi vsi narodi živeli kot dobri sosedje v medsebojnem spoštovanju. Opozorila je na Prešernove verze, ki pravijo, da vsak narod ima pravico, da se izraža v svojem jeziku, in da mu ni treba zaradi tega v vojsko. Izkušena pravljičarka je nato radovednim in odzivnim osemletnikom povedala pravljico o Bremenskih godcih, ki je povzeta iz ljudskega izročila in sta jo 300 let nazaj zapisala nemška brata Grimm. V marsičem je ta pravljica podobna beneški ljudski pravljici Boter petelin in njegova zgodba, ki jo je zapisal Ivan Trinko. Otroci so se začudili, ko so zvedeli, da bi pisatelj 25. januarja letos praznoval 150. rojstni dan. Dan slovenske kulture v doberdobski osnovni šoli se je zaključil v petem razredu. Bistrim učencem je Gergoletova privoščila animirano pripovedovanje Prešernove življenjske zgodbe. Od otroštva v ljubljeni Vrbi preko šolskih dogodivščin in ljubezenskih muk, vse do mogočne Zdravljice. Komaj desetletni učenci so prevzeto in ganjeno sledili recitiranju balade Povodni mož, pesmi Kam? in seveda smiselnemu branju Zdravljice. Učitelji in učenci so se gostji zahvalili s cvetnim darom. 1 4 Četrtek, 28. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica - Marjan Pintar o dosedanjem povezovanju zdravstva Skupne projekte pokopala togost obeh sistemov Tudi Marjana Pintarja, direktorja novogoriškega zdravstvenega doma in vršilca dolžnosti direktorja EZTS, smo pred dnevi prosili za komentar glede ideje povezovanja goriške in šempetrske porodnišnice. K temu nas je spodbudil nedaven, še predvolilni odziv goriških občinskih svetnikov desne sredine na izjave Marca Gergoleta, o čemer smo pisali v preteklih dneh. O projektu skupne porodnišnice Pintar meni, da gre za projekt, o katerem se pogovarjata bolnišnici na obeh straneh. »Naloga ekip, ki se o tem pogovarjajo, je, da proučijo možnosti ter preverijo vse pozitivne učinke in potencialne težave, ki jih projekt lahko prinese,« pravi direktor. Po Pintarjevem mnenju je dosedanje skupne projekte v zdravstvu v prvi vrsti pokopala sistemska rigidnost na nivoju obeh držav. »Prave možnosti sodelovanja se v resnici šele odpirajo in jih prinaša direktiva o čezmejnem izvajanju zdravstvenih storitev, ki se začne uporabljati v letu 2014,« opozarja. Dileme o tem, kateri kraj rojstva bi bil napisan v rojstnih listih italijanskih državljanov, ki bi se rodili v Šempetru, bi po Pintarjevem mnenju najbolje razrešilo vnaprejšnje preverjanje pozitivnih in negativnih učinkov povezovanja obeh porodnišnic. Takšna analiza bi dala tudi najboljše odgovore na vprašanje, zakaj naj se porodnišnici sploh povezujeta ter kaj bi obe pridobili na ta račun. »Projekt bo realiziran samo, če bo lahko prinesel pozitivne učinke na obeh straneh meje,« še pristavlja Pintar. Sogovornika smo vprašali tudi, če bi po njegovem mnenju slovenskega državljana motilo, če bi bil rojen v Gorici, torej bi bil v njegovem rojstnem listu kraj rojstva v Italiji in ne Sloveniji. »Osebno me to ne bi motilo. Stališče državljana Marjana Pintarja je sicer povsem osebno stališče in ga ne želim deliti v javnosti,« je odgovoril Pintar. Izhodišče za vprašanja glede povezovanja obeh porodnišnic in s tem povezano dilemo glede kraja rojstva, smo iskali v še predvolilni reakciji skupine desnosredinskih goriških svetnikov. Francesco Del Sordi, Fabio Genti- le, Francesco Piscopo in Alessio Zor-zenon iz skupine desnosredinskih goriških svetnikov so napovedali, da bodo zahtevali Gergoletovo izključitev iz odbora za zdravstvo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ker je izrazil svoje mnenje o ideoloških in političnih zaprekah, ki ovirajo sodelovanje na področju zdravstva med Gorico in Novo Gorico. V zvezi z aktualno temo skupne porodnišnice je Gergolet, pomočnik direktorja šempetrske bolnišnice za strokovno medicinske zadeve, ki je bil med drugim kandidat za senat na Gianninovi listi Fermare il declino, v nedavnem intervjuju ocenil, da bi Goričani v primeru, ko bi Gorica mejila z Londonom, bili brez pomislekov pripravljeni rojevati onstran meje, zaradi »protislovenskih rasističnih zaprek«, ki še vedno obstajajo, pa je na Goriškem vse težje. Ger-golet tudi meni, da bi se politika ne smela vmešavati v strokovne zadeve, ki jih ne obvladuje, kar se že dalj časa dogaja z goriško porodnišnico. Direktor Pintar glede ostalih specialističnih področij, kjer bi lahko šem-petrska bolnišnica sodelovala z goriško, pa tudi tržiško, odgovarja, da je odbor za zdravstvo in socialo EZTS že izpostavil kar nekaj nalog in priložnosti, ki lahko pripeljejo do višje kakovosti zdravstvenih storitev na obeh straneh meje. »O njih bo govora, ko bo končan postopek usklajevanja in bodo predstavljeni javnosti,« dodaja Pintar, ki sicer o sosednji Gorici v luči sprememb, katerim je mesto priča v zadnjem obdobju - hiranje trgovskega sektorja, praznjenje mesta, izguba ključnih vsebin - meni, da je »čudovito mesto, ki mora najti svoje priložnosti v sinergiji z območjem preko državne meje«. »Brez sodelovanja in iskanja skupnih sinergij ostajamo na obeh straneh na obrobju. Poskrbeti moramo, da se skupaj znajdemo v središču dogajanja. Za to je potrebno veliko energije, dobre volje in prilagajanja, a menim, da je to edina možnost in priložnost za ljudi na obeh straneh,« poudarja Marjan Pintar. Katja Munih Marjan Pintar foto k. m. doberdob - V soboto Di(v)jaki Nastopila bo mladinska gledališka skupina društva Hrast Društvo Hrast prireja v soboto, 2. marca, ob 20.30, v župnijski dvorani v Doberdobu nov gledališki večer: tokrat bodo glavno vlogo imeli domači mladi gledališki igralci, ki se zbirajo v mladinski gledališki skupini pod okriljem matičnega društva. Pod režisersko taktirko Jasmin Podveršič so mladi doberdobski gleda-liščniki na noge postavili igrico Do-berdobski di(v)jaki. Gre za nevsakdanjo pripoved dogajanja v šolskih klopeh, ki jo bodo predstavili sami dijaki. Gledališko skupino namreč sestavljajo pretežno nižješolci, ki se bodo tudi na odrskih deskah predstavili v svoji vlo- gi, vlogi dijakov, nekateri pa bodo stopili tudi »na drugo stran barikade« in postali profesorji. Navaden šolski dan si bo tako publika lahko ogledala na odrskih deskah in se pri tem nasmejala prigodam doberdobskih di(v)javkov in njihovih profesorjev. Razkrile se bodo dinamike, ki so za šolarje morda vsakdanje, a so za nekoliko starejše že dobro zakopane v spominih. Ogled predstave bo odličen način za obujanje lepih spominov na najstniško obdobje in za lep ter prijeten večer na odrskih deskah. Na gledališkem večeru bodo dobrodošli vsi, otroci, najstniki in tudi nekoliko starejši. Smeha bo na pretek! (ač) gorica - Danes GO@Mladi, civilna služba na Goriškem V kongresni dvorani palače At-tems-Petzenstein na goriškem Kor-nu bo danes popoldne srečanje GO@Giovani, GO@Mladi, GO@ZovinsS, na katerem bodo spregovorili o civilni službi in mladinskih politikah v goriški pokrajini. Srečanje se bo začelo ob 15.45. Uvodoma bo spregovoril pokrajinski odbornik Federico Portelli, za njim pa bodo na vrsti predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, predsednica združenja Forum giovani Elisa di Ilio, predsednik državne zveze AR-CI Servizio civile Licio Palazzini in deželni funkcionar Lucio Pellegrini. Ob 16.30 bo Nives Cossutta, predsednica zveze ARCI Servizio civile iz Gorice, predstavila pokrajinski projekt Attivamente, ki ga v okviru civilne socialne službe prirejajo na Goriškem. Sledili bodo posegi Franca Santamarie na temo »Vzgojni postopki z mladimi in civilna služba«, Paola Zulianija na temo »Civilna služba. Krajevna skupnost in Evropa« in Andree Bellaviteja z naslovom »Civilna služba na Goriškem in v katoliškem svetu«. Ob 17. uri bodo o svojih dosedanji izkušnjah spregovorili mladi, ki sodelujejo pri projektih civilne službe na Goriškem. Njihovi posegi bodo razdeljeni v štiri sklope. Lucija Rosano in Agata Petrucci bosta spregovorili o civilni službi v uradu za mladinske politike na goriški pokrajini, Sebastian Valentincic, Fran-cesca Jancig in Vesna Tomsič o civilni službi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, Tjaša Corva, David Cettolo in Igor Tomasetig pa o civilni službi pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Zadnji sklop bo posvečen civilni službi na ostalih področjih. Pred zaključkom bodo predvajali multimedijski film. Dodatne informacije o današnjem srečanju in sploh o civilni službi na Goriškem so na voljo na naslovih elektronske pošte giovani@provin-cia.gorizia.it in gorizia@arciservi-ziocivile.it. branik - Obnova gradu Rihemberk Odprtje pred koncem leta Grad Rihemberk, ki ga je država pred kratkim prenesla na novo-goriško mestno občino, bo za oglede menda znova odprt že v kratkem. Eden od pogojev države je sicer bil, da se obnovitvena dela začnejo najkasneje v treh letih, sicer mora občina grad državi vrniti brez odškodnine, kar bo morala storiti tudi, če ga v sedmih letih od podpisa pogodbe ne bo začela uporabljati. Kot pa napoveduje Robert Žerjal, vodja občinske skupine, ki je pripravila program revitalizacije gradu, naj bi grad z nekaj posegi postal toliko varen, da bi ga lahko za obiske odprli že letošnje leto. »To želimo narediti ob letošnji obletnici tolminskega punta, katerega del so bili tudi braniški kmetje,« pojasnjuje Žerjal. »Sicer pa je zgodovina obnove gradu Rihemberk dolga. V začetnih fazah pred desetletji je bila uspešna, potem pa se je izkazala kot neuspešna - poslovni model, ki je doslej veljal, je neučinkovit. Grad je v slabšem stanju danes kot je bil pred 20 leti, ko je bil še odprt za javnost in ko so se tam odvijali kulturni in družabni dogodki,« opozarja Žerjal, ki je prepričan, da je nujno, da pride grad v upravljanje bližje krajanom, v roke novogoriške mestne občine. »To nam je lani tudi uspelo. Tako na občinskih sejah kot tudi na sejah vlade. Z gradivom, ki smo ga pripravili, smo prepričali vse dejavnike, da je smiselno grad prenesti iz države na občino.« Obnova gradu bo sicer veljala med osem in devet milijonov evrov, kar pa ne pomeni, da bi se zato »usedli« na mestni proračun in s tem okrnili ostale nujne programe v okviru občine, pojasnjuje sogovornik. »Daleč od tega. Ideja je, da bi združili vse dejavnike v občini in poskušali s pametnimi vsebinami in dobrim programom pridobiti državna in evropska sredstva ter sredstva javnih zavodov in inštitucij kot tudi zasebna sredstva za prenovo gradu, predvsem pa za kasnejše delovanje gradu v smislu ideje in cilja, da bi grad postal ekonomsko uspešen kul-turno-zgodovinski, izobraževalno-raziskovalni in gostinsko-turistični center Slovenije oziroma tega dela Primorske,« dodaja Žerjal. Omenjene dejavnosti oziroma vsebine naj bi se prepletale, obnova pa bo stekla v petih fazah. Prva je že opravljena, to je prenos gradu iz države na občino. »Druga faza je odprtje gradu za obiske in normalno funkcioniranje, naslednje tri pa so faze, ki dajejo gradu že omenjeno vsebino. Glavni problem ohranjanja ta- kih objektov je vsebina, ki mora zagotavljati ekonomsko zdržnost. Takšen objekt mora imeti dejavnosti, ki so trajnega značaja, se pravi take, ki se odvijajo ves čas, te bi bile razi-skovalno-izobraževalne, turistično-gostinske in kulturno-zgodovinske vsebine. Prireditve pa bi bile popestritev vsega tega. Zagotovo pa je treba razmišljati v smeri, da bi vsebine v gradu postale globalna ponudba te destinacije in širše Goriške. Same vsebine bi pomenile zanimivost za globalne obiskovalce. Blizu gradu je Postojnska jama, grad Devin, Kras, Obala, turizem s plovili... Benetke, celoten prostor bi bilo treba povezati v turistično ponudbo,« je prepričan Žerjal, ki meni, da je čas, ko je bil grad prenesen na občino, pravi: »Pred dnevi so v Bruslju sprejeli sedemletni finančni načrt EU. Računamo namreč tudi na sredstva tudi iz tega finančnega načrta. Obenem računamo tudi na sodelovanje tega projekta v okviru EZTS obeh Goric in Šempetra-Vrtojbe, kjer so tudi predvidene vsebine o kulturnem povezovanju. Sedaj nas čaka priprava projektov glede na razpise, priprava temeljnih vsebin in načrt arhitekturne in gradbene prenove. Na osnovi tega bomo pripravljeni za prijave in pripravo dokumentacije na Grad Rihemberk razpise, ki nas čakajo v naslednji finančni perspektivi.« V elaboratu je ocena, da bi do 4. gradbene faze objekt prenovili z 8,3 milijona evrov, kar naj bi bilo izvedeno do leta 2020. »Ostala vlaganja pa naj bi bila v obliki javno-za-sebnega partnerstva, se pravi, da bi foto k. m. glede na dejavnost, ki bi bila v posameznem delu gradu, poskušali pritegniti zasebne vlagatelje. kar se tiče evropskih sredstev, je odvisno od vrste razpisov. Računamo na večino, vsaj 15 odstotkov pa bo treba zagotoviti tudi lastnih sredstev,« še opozarja Žerjal. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. februarja 2013 15 loka GORICA - V klepetalnici Goriškega Razmišljanja ob 50-letnici dežele Furlanije-Julijske krajine Letos poteka 50 let od ustanovitve avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ene izmed petih dežel s posebnim statutom, ki se od ostalih razlikujejo predvsem po večji neodvisnosti od državne oblasti in nekatere tudi po prisotnosti narodnih manjšin. »Deželo Furlanijo-Julijsko krajino so ustanovili kot zadnjo, predvsem zaradi odprtega vprašanja tržaškega ozemlja. Razloge, zaradi katerih je nastala, naj bi nekako strnili v dve teoriji: zaradi geopolitične meje in bližine s takratnim vzhodnim blokom, ko je potekala tudi meja med vzhodnim komunizmom in zahodnim kapitalizmom, in zaradi prisotnosti slovenske manjšine na tem teritoriju,« sporočajo iz Goriškega loka in se sprašujejo: »Vendar kateri je dejansko odločilni razlog za nastanek avtonomne dežele FJK? Je danes še vedno aktualna taka posebna avtonomija v luči udejanjene ustavne reforme o navadnih deželah? So razlogi za njen obstoj še vedno konkretni in tehtni? Kako se je v zadnjih petdesetih letih izvajala avtonomija znotraj dežele? Smo resnično izkoristili vse možnosti ali lahko danes govorimo o neizkoriščeni avtonomiji? Je slovenska manjšina danes ostala edini element, zaradi katerega je dežela avtonomna? Kako na avtonomijo dežele gledajo v Rimu? In kako deluje oz. je delovala v teh petdesetih letih interakcija med deželo Furlanijo-Julijsko krajino in slovensko manjšino?« Na ta vprašanja bodo odgovarjali gostje jutrišnje klepe-talnice Goriškega loka Ivan Bratina, Bojan Brezigar, Miloš Budin, Ivo Jevnikar in Igor Kocijančič, ki bodo skušali na podlagi svojih razmišljanj in izkušenj ponuditi publiki svoje videnje. Jutrišnjo klepetalnico v Kulturnem domu v Gorici z začetkom ob 18. uri bosta vodila Aljoša Sosol in David Peterin. AJDOVŠČINA - Na kmetijskem ministrstvu Bojijo se selitve Fructala iz Slovenije Kmetijsko ministrstvo je informacijo, da Fructal letos ne bo odkupoval breskev od lokalnih pridelovalcev, sprejelo z zaskrbljenostjo, saj bi to pomenilo katastrofo za Vipavsko dolino. Minister Franc Bogovič je zaskrbljen, da za tem ukrepom stoji selitev proizvodnje iz Slovenije, kar bi bila najslabša možnost, ki se lahko zgodi za Vipavsko dolino.Med drugim je novi lastnik - srbsko podjetje Nectar - ob prevzemu Fructala zagotavljal, da bo za proizvodnjo še naprej kupoval sadje v Vipavski dolini in sodeloval z lokalnim okoljem. V Vipavski dolini je dolgoletna tradicija pridelovanja breskev in preverjena kakovost, ki se odraža v končnem proizvodu, ki je poznan v mnogih državah, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Bogovič bo Fructal pozval, da mu pojasnijo okoliščine, ki se pojavljajo v medijih ter se zavzel za ohranitev sodelovanja z lokalnimi pridelovalci. Fructal bo pozval tudi k resnemu razmisleku glede odkupa breskev, saj so proizvajalci v lokalnem okolju povsem navezani na dolgoletno prakso odkupa pridelka s strani ajdovske družbe. Izpad prodaje bi lahko namreč močno zamajal ekonomski položaj pridelovalce breskev, kar bi tudi za Fructal lahko imelo dolgoročno slabe posledice, menijo na ministrstvu. Velika ekonomska škoda bi po mnenju ministrstva nastala tudi zaradi tega, ker so lokalni pridelovalci v minulem obdobju zaradi velikega povpraševanja veliko investirali v razvoj in infrastrukturo za pridelavo breskev. V Sadjarskem centru Bilje so med drugim v mrežnik zaradi velikega povpraševanja pridelovalcev v zadnjih letih posadili matična drevesa breskev, sort primernih za predelavo, po katerih je Fructal povpraševal. V letošnjem letu so upad naročil zaznali v Drevesnici Bilje pri Kmetijskem zavodu Nova Gorica, ker sadjarji za obnovo nasadov ne naročajo več sadik. V Sloveniji je 550 hektarov intenzivnih nasadov breskev, od tega jih je na Vipavskem 300 hektarov. Pri tem jih je 25 odstotkov sorte Veteran, 15 odstotkov pa sorte Norman. Obe sorti so pridelovalci namensko sadili le za Fructal. V Srbiji je pridelava breskev konvencionalna, medtem ko je v Sloveniji večinoma integrirana. (sta) [13 Lekarne fi Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 28. februarja, ob 20.45 deželna ekskluziva »Principals of New York Ballet«; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602, več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v torek, 12. marca, ob 21. uri (Lui-gi Pirandello) »Come tu mi vuoi«, igra Lucrezia Lante della Rovere (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 28. februarja, ob 20.45 koncert pianista Alexandra Gadjie-vega; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticket-pointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. poje, ki bo potekal v Kulturnem domu v Jamljah v soboto, 16. marca, ob 20.30. U Kino V GALERIJI »MARIO DI IORIO« v prostorih državne knjižnice v Gorici je na ogled razstava Giammarca Roc-caglija, Giannija Pasottiha in Marise Bidese v sklopu projekta z naslovom »Noi non abbiamo pregiudizi«; še danes, 28. februarja, 10.30-18.30; vstop prost. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2012«, ki je potekala v Sinjem Vrhu. Sodeluje 25 umetnikov iz Italije, Avstrije, Slovenije, Poljske, Nemčije, Ukrajine, Hrvaške; še danes, 28. februarja, 9.00-12.30, 15.30-19.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Franco Dugo. Picasso e altri maestri« (Franco Dugo. Picasso in drugi mojstri); do 9. marca od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Anna Karenina«. Dvorana 2: »NuoveVisioni« 17.45 -20.30 »Buon anno Sarajevo«. Dvorana 3: 17.45 - 21.00 »Educazio-ne Siberiana«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione Siberiana«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Gambit«. Dvorana 4: 20.00 - 22.10 »Gangster Squad«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il principe abusivo«. H Šolske vesti ENOLETNO ŠOLANJE V SLOVENIJI za dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji organizira SLOVIK v sodelovanju z Gimnazijo Poljane in z Dijaškim domom Ivana Cankarja. Program omogoča zamejskim dijakom šolanje in bivanje v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo za dijake s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji: to pomeni, da zanje ni predvideno plačevanje šolnine, bivanje v dijaškem domu, prehrana in prevozi pa so subvencionirani; informacije v uradih SLOVIKa na Korzu Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-530412, info@slo-vik.org, www.slovik.org. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da še danes, 28. februarja, poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo: v uradih Večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Vpisovanje poteka v papirnati obliki, vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da še samo do danes, 28. februarja, poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo: tajništvo v Doberdobu je v ta namen odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30. M Izleti ul Koncerti ZSKD IN AŠKD KREMENJAK vabita na koncert zborovske revije Primorska SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest, prijave so možne do polovice marca. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Kor-zu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. KRUT obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočni izlet v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040360072, krut.go@tiscali.it ali pa na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za izlet v Bassano del Grappa ob dnevu žena v petek, 8. marca, prostih še nekaj mest in prijave so še možne do konca februarja. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. Avtobus št.1 bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice s trga na Go-riščku/Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, Štandrežu pri lekarni in na Pi-lošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štandreža s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu pri cerkvi. Priporoča se točnost! SKRD JADRO iz Ronk prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Škofjo Loko in Kranj v nedeljo, 17. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). □ Obvestila OB DNEVU ŽENA organizira KD So-vodnje večerjo v priznani gostilni v okolici Sovodenj. Vabljene vse gospe in dekleta! Za vpisovanje in informacije: tel. 0481-882215 (Maura) in 3493017831 (Patricija). DRUŽBA se dobi v nedeljo, 3. marca, ob 13. uri. RIBIŠKI ZAVOD ETP prireja čistilno akcijo na bregovih reke Soče v nedeljo, 3. marca, zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. SMUČIŠČE KAL NAD KANALOM je odprto med 9. in 16. uro, Smučarski klub Salonit Anhovo organizira smučarske tečaje; informacije po tel. 00386-51310553. ZMAGOVITE SREČKE KARNIVALOVE PUSTNE LOTERIJE: 7428 (križarjenje »Klasična Grčija in otoki« za dve osebi z ladjo Costa Magica), 0250 (19-palčni led televizijski sprejemnik), 3170 (mikro glasbeni stolp Hi-Fi), 1317 (večerja za dve osebi v znani domači gostilni), 8420 (digitalni fotoaparat), 2156 (naprava za kavo), 8331 (MP4 predvajalnik), 7101 (večfunk-cijski tiskalnik Wi-Fi), 7779 (opekač kruha) in 5460 (košara z gastronom-skimi dobrotami). Za prevzem nagrad, ki so bile izžrebane 21. februarja, se morajo lastniki zmagovitih srečk zglasiti na gabrskem sedežu društva v roku tridesetih dni od objave rezultata žrebanja; informacije po tel. 380-6335315. KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore prireja prikaz obrezovanja sadnega drevja. Prijavljeni udeleženci se bodo zbrali danes, 28. februarja, ob 15. uri pred podgorsko cerkvijo; informacije po tel. 0481-390788 in 0481-391027. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi ob dnevu žena na večerjo v Domu Andreja Budala v soboto, 2. marca, ob 19. uri; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 in 347-2620204 (Marta). KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Ra-zgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKRD JEZERO organizira praznovanje dneva žena, ki bo na sedežu društva v Doberdobu v soboto, 9. marca, ob 19.30 z večerjo in družabnostjo; informacije in vpisovanje po tel. 0481784021 in 338-2127942 (Katja). 13. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA: PD Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica, razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla 2013« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Revijski del srečanja bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del pa bo v nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri. Prijavnico je treba poslati najkasneje do 15. marca na faks 0481-882964 ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Informacije po tel. 347-1425443 ali 00386-31807036 (Mateja Černic) ali pdvrhsvmihaela@yahoo.it. 15 Prireditve ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara, 11) prireja danes, 28. februarja, ob 20.30 srečanje z naslovom »Capire i terremoti« (Razumeti potrese). Predaval bo Abdelkrim Aoudia, znanstvenik in raziskovalec pri mednarodnem centru teoretične fizike Abdus Salam v Trstu; več na www.ccaf.it, info@ccaf.it, tel. 0481-888540; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 28. februarja, ob 18. uri bo Ivan Buttignon predstavil svojo knjigo »Gli spettri di Mussolini«. KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR prireja v gostilni Al romano nasproti županstva v Moraru danes, 28. februarja, ob 19. uri predstavitev Verdijeve opere »Machbeth«, ki bo na programu v gledališču Verdi v Trstu. Večer bo vodil Claudio Dornik. ZDRUŽENJE ARTEINCONTRO prireja srečanja sodobne zgodovine umetnosti z Lucianom de Gironcolijem na sedežu združenja v Ul. San Giovanni 7/1 ob 17.30: 28. februarja »Gli anni '80. La transavanguardia. Il neoespressionismo«; 7. marca »Nuo-ve forme di pittura e di scultura«; 14. marca »La scuola di Gorizia«; vstop prost. MOSTOVA ČITALNICA 2013, ki je 22. februarja odpadla zaradi slabega vremena bo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini v petek, 1. marca, ob 19. uri. Predstavili se bodo članice in člani krožka ustvarjalnega pisanja pri društvu Most, univerze za 3. življenjsko obodbje. OD PREŠERNA DO MIMOZE: umetniški poklon ob dnevu žena bo v kulturnem domu na Bukovju v soboto, 2. marca, ob 20. uri. Večer prirejata KD Briški grič in Fotoklub Skupina 75. SLOVENSKI VERNIKI se bodo poklonili višarski Materi Božji, ki bo gostovala od 2. do 4. marca v Gradišču v soboto, 2. marca, ob 15. uri v tamkajšnji stolni cerkvi sv. Petra in Pavla. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 4. marca, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« z naslovom »Il cerchio delle donne«. Vodila bo Flavia Donado-ni; vstop prost.. KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO PAGLAVEC iz Podgore prireja ob dnevu žena v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri na sedežu društva Paglavec v Podgori večer na temo »Ženski lik v slovenski kulturi«. Predavala bo Tatjana Rojc, nastopili bodo ženska vokalna skupina Danica z Vrha, skupina učencev pevmske osnovne šole Josip Abram ter učenca Glasbene matice Štefanija Šuc (flavta) in Giacomo Zotti (klavir). Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Cesare Oblach iz kapele glavnega pokopališča v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Ervi-no Bulfon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 12.20, Elisabettta Marchi vd. Onofri iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 13.55, Lucia Zuch vd. Pollencig iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. Ob izgubi GIOVANNIJA GERINA izreka svojcem iskreno sožalje sekcija VZPI ''J. Srebrnič" Doberdob 1 6 Četrtek, 28. februarja 2013 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Dvomim, da bo molitev pomagala Jo2e Pirjevec_ Ko sledim rezultatom italijanskih volitev, se ne morem premagati, da bi ne mislil na Benita Mussolinija in Guglielma Gianninija. Gre za dva arhetipa italijanske commedie dell'arte, ki se vedno znova pojavljata na sceni, čeprav z drugačnimi imeni. O tem, kdo je bil Mussolini, ni treba posebej razlagati, medtem ko je verjetno Gian-nini marsikomu od bralcev, posebej tistim mlajše generacije, neznan. Rodil se je leta 1891 v mestecu Pozzuoli in doraščal v Neaplju v meščanski družini, kar pa mu ni preprečilo, da bi se kmalu ne odpovedal šoli in se začel preživljati s priložnostnimi deli: bil je zidar, prodajalec v trgovini blaga, pozneje pa sodelavec zakotnih satiričnih listov. Pisal je tudi kriminalne romane in drame, se leta 1911 boril v turško-italijanski vojni, kakor tudi v prvi svetovni vojni. Po letu 1918 se je preselil v Rim, kjer je z dokajšnjim uspehom nadaljeval kariero komediografa in se ob izbruhu druge svetovne vojne tudi politično izpostavil, saj je nasprotoval, da bi se Italija vanjo vpletla. Ne zaradi pacifizma, temveč zaradi prepričanja, da ne more upati na zmago. Leta 1942 mu je sin padel na fronti, kar je dalo dodatnega netiva njegovemu odklonilnemu stališču do vsakršne politične usmeritve in njenih glasnikov. V polemiki s fašizmom, pa tudi z novimi strankami, ki so se začele oblikovati po kapitulaciji 8. septembra, je Giannini leta 1944 ustanovil gibanje »L'uomo Qualunque« (Preprost človek), katerega geslo je bilo: »Ne razbijajte nam škatel«. Istoimenski tednik je kmalu dosegel naklado 800.000 izvodov. Na volitvah leta 1946 je »kvalunkvizem« poslal trideset poslancev v ustavodajno skupščino, vendar je že v naslednjih letih začel usihati. Da ostane na površju, je Giannini iskal zaveznike med demokristjani in neofašisti, nekaj časa celo komunisti, čeprav je še pred kratkim ožigosal Togliattija kot »glisto, lopova in ponarejevalca denarja«. Približal se je nato socialdemokratom in monarhistom, a brez uspeha. Analogije med italijansko preteklostjo in sedanjostjo so jasne. Kakor je Mussolini v trenut- / ku krize po prvi svetovni vojni z nebrzdano retoriko obljubljal, da bo rešil vse težave italijanskih malomeščanskih slojev, isto obljublja tudi Berlusconi. Morda celo z večjo spretnostjo kot njegov predhodnik, saj mu ni treba poseči po nasilju za uveljavitev svojih argumentov, ker ima na razpolago televizijske postaje in časopise. Razumel je, kakor dokazujejo raziskave, da ima njegova publika pamet štirinajstletnih najstnikov, in se ji je prilagodil. Kaj je lepšega kot slišati, da davčna utaja ni greh, in da bo država celo vrnila lanske oderuške takse na nepremičnine? Z druge strani Grillo, kakor je počenjal pred desetletji Giannini, v imenu neposredne demokracije vsevprek rohni proti političnim usmeritvam levice, centra in desnice, kot da bi bilo mogoče brez pametno načrtovanih ciljev doseči kaj konstruktivnega na družbenem polju. Med obema »klovnoma«, kakor ju je označil prvak nemške socialdemokracije, sta se znašla voditelja Demokratske stranke in sredinske liste, Bersani in Monti, kot med kladivom in nakovalom. Prvemu očitam, da v volilni kampanji ni znal jasneje povedati, kakšen je njegov program, in ni posvetil dovolj pozornosti mladim ter njihovim težavam, drugemu pa, da se je globoko zmotil v prepričanju, da so Italijani »inteligentni« in da se ne bodo dali zapeljati mimoidočim šarlatanom. Številni so jim očitno nasedli, pa tudi tisti, ki jim niso, niso mogli biti navdušeni nad Montijevo politiko, ki je stavila samo na žrtve, ni pa odpirala perspektiv, kar zadeva prenovo družbe in zagon gospodarstva. Profesorjeva odločitev, da se poleg drugega poveže s predstavnikoma konservativnega establišmenta kot sta Casini in Fini, tudi ni bila v čast človeku, ki naj bi uveljavljal vrednote najbolj razsvetljene Evrope. Posledica politične nestabilnost, kakršno so udejanjile volitve, so resne, saj še stopnjujejo gospodarsko in moralno krizo, v kateri je Italija. Papež je obljubil, da bo v eremitažu, v katerega se po abdikaciji podaja, zanjo še bolj goreče molil. Dvomim, da bo pomagalo. VREME OB KONCU TEDNA Vreme v skladu z začetkom meteorološke pomladi Darko Bradassi áii Če smo zadnjič še pisali o zimi, lahko danes vendarle omenimo pomlad. V prvi vrsti zato, ker se bo ravno jutri, 1. marca, začela meteorološka pomlad, po drugi strani pa tudi zato, ker bodo tudi vremenske razmere v prihodnjih dneh temu primerne. Prevladovala bo jasnina oz. zmerna oblačnost, temperature pa bodo predvsem pri nas občutno višje kot v preteklem obdobju. Nad severno in osrednjo Evropo se krepi anticiklon, ki bo v prihodnjih dneh segal do naših krajev in bo proti nam od severovzhoda preusmerjal bolj suh in postopno manj mrzel zrak. Pravzaprav zrak nad nami niti ne bo posebno topel, vendar bomo vseeno beležili občutno višje temperature kot doslej predvsem po zaslugi sončnega žarčenja, ki je v tem času že razmeroma močno in severovzhodnih tokov. Proti nam bo v prizemnih plasteh pritekal suh zrak, ki se bo ob spuščanju z višjega zaledja segreval. Največ sončnega vremena bo zato ravno pri nas, kjer bomo tudi beležili najvišje temperature, medtem ko bo nad osrednjo Slovenijo, onkraj Nanosa in Snežnika, nekaj več oblakov. Kakorkoli, bo v prihodnjih dneh vendarle zadišalo po pomladi. Razlike v temperaturi bodo v primerjavi z zadnjim obdobjem precejšnje, ker je bilo v zadnjih tednih zaradi pogoste oblačnosti bolj malo sončnega žarčenja, saj so nebo pogosto prekrivali oblaki. Z izjemo noči na soboto in morda prvih sobotnih ur, ko se bo proti Balkanu spuščal hladnejši in nekoliko bolj vlažen zrak, ki bo deloma oplazil tudi naše kraje, bo vreme umirjeno in povečini sončno. V noči na soboto pa bo nekaj več oblakov in se bo burja prehodno okrepila. V soboto bodo najvišje dnevne temperature za kakšno stopinjo Celzija nižje kot ostale dni. Drugače bo precej sončno in v najtoplejših dnevnih urah kar pomladno. Živo srebro se bo uspelo povzpeti do okrog 14 stopinj Celzija. V nedeljo bo sončno in prijetno topleje. Ker bo burja oslabela pa bomo predvidoma namerili kakšno stopinjo Celzija manj. Kot kaže, bi to lahko bilo poslednje slovo letošnje dolgotrajne in s padavinami bogato obložene zime. Trenutno na obzorju ni videti občutnejših poslabšanj, četudi bodo srednjeročno še možne občasne prehodne ohladitve. Ob anticiklonu, ki bo sicer precej soliden, bosta namreč na zahodu in na vzhodu območji s hladnejšim in bolj vlažnim zrakom, ki pa zelo verjetno ne bosta uspeli občutneje vplivati na vreme pri nas, če ne le občasno in obrobno. Pravzaprav se bo v prihodnjem tednu postopno spet uveljavil Atlantik, od koder bo postopno pritekal vsaj občasno nekoliko bolj vlažen zrak. Kaže, da bo v drugi polovici prihodnjega tedna nekaj več oblakov, vendar je možno, da bo šlo bolj za pomladno spremenljivost, ki bi se lahko začela pojavljati z občasno kopasto oblačnostjo in krajevnimi padavinami, kot pa za dolgotrajnejšo vztrajno sivino. Skratka, meteorološki začetek meteorološke pomladi bo vendarle predstavljal prelomnico, kaže pa, da se bo pomlad uveljavljala postopno in počasi. Na sliki: nad severno in osrednjo Evropo se krepi anticiklon murska sobota - Predstavitev znanstveno-raziskovalnega dela Pustiti jezik v vasi Prevod dočakali šele po devetih letih Končno tudi v slovenščini delo Andree Haberl-Zemljič o štajerskih Slovencih v avstrijskem radgonskem kotu V Murski Soboti so te dni pred polno dvorano Pokrajinske in študijske knjižnice predstavili slovenski prevod temeljnega raziskovalno-znanstvene-ga dela za štajerske Slovence v radgonskem kotu v Avstriji izpod peresa dr. Andree Haberl-Zemljič, filozofinje, prevajalke, nemške filologinje in slavistke, z naslovom Pustiti jezik v vasi. Knjiga je v slovenščini izšla šele dolgih devet let po originalu Die Sprache im Dorf lassen, ki so ga izdali v znanstveni zbirki Kulturnega društva člen sedem za avstrijsko Štajersko. Zamisel za prevod je dal slovenski akademik, prekmurski rojak dr. Anton Vratuša, ki je pred kratkim praznoval 98. rojstni dan, pogovor z njim in avtorico pa je v Murski Soboti vodil dr. Boris Jesih z ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja. Prav Inštitut je skupaj z Ustanovo dr. Šiftarjevo fundacijo iz Petanjcev in ob pomoči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, knjigo tudi natisnil. Prevod iz nemščine je naredila Mirka Nečak. Dr. Anton Vratuša je povedal, da je poleg uspešnega razvoja Kulturnega društva z zanimanjem ves čas spremljal tudi znanstveno delo Andree Zemljič-Haberl, ki jo tako kot ustanovitelja društva dr. Wolf-ganga Gombocza šteje "za pionirja organiziranega zavzemanja za pravice Slovencev na avstrijskem Štajerskem". Dr. Wolfgang Gombocz, teolog in filozof, ki je na predstavitvi prevedene študije skromno sedel v ozadju, je leta 1988 ustanovil Društvo člen sedem in "ta akcija je tedaj udarila kakor strela z jasnega neba," se je spominjal dr. Vratuša. V društvu, ki mu je za predsednico šla Andrea Haberl Zemljič "so nato ravnali postopno ter sčasoma prispevali, da se je začelo reševati probleme, o katerih se prej sploh ni smelo govoriti in so zgladili mejo, ki je tako hudo, tudi s strahom zarezala med tamkajšnje ljudi," je še dejal Vratuša. Seveda ni izpustil, da se je morala prva predsednica društva po nekaj letih zavoljo pritiskov, bila je tudi naslovnica pisemske bombe, ki pa so jo na policiji uspešno onesposobili, umakniti. "Vendar se je umaknila v študij in raziskovanje radgonskega kota ter njegovih ljudi v večjezičnem, večnarodnostnem, večkulturnem in več verskem okolju," je povedal Vratuša. Dr. Andrea Haberl Zemljič je potrdila tedanje strupeno ozračje v zvezi s štajerskimi Slovenci v Avstriji. "Če sem tedaj prisedla h kakšni družbi, se je družba brez besed presedla," je opisala eno od gren- Od leve Anton Vratuša, Andrea Haberl-Zemljič in Boris Jesih na predstavitvi knjige v Murski Soboti kih izkušenj. Kajti obstoj te manjšine je politika dosledno zanikala in se je v avstrijski javnosti govorilo, da gre za izmišljotino akademikov oziroma, da je ta manjšina v sedmem členu Avstrijske državne pogodbe omenjena po pomoti. To prepričanje ni bilo nič boljše niti na slovenski strani, kar je slikovito opisal voditelj dr. Boris Jesih z anekdoto. V začetku devetdesetih let minulega stoletja je namreč tedanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji klical na slovensko zunanje ministrstvo, češ, naj prepovejo referat dr. Wolf-ganga Gombocza o umoru jezika v Ljubljani. In naša diplomacija pri tem ni imela nobenih skrupulov, marveč je to zahtevo mirno sporočila Inštitutu. Referat je Gombocz vseeno imel, ker so znanstveniki preprosto odgovorili, naj potem takem Dunaj Gom-boczu najprej odvzame potni list. Radgonski kot v nekakšnem polkrogu okoli avstrijske Radgone obdaja pet slovensko govorečih vasi: Gorica, Potrna, Zenkovci, Dedonci in Žetinci. "Vendar so politiki, mediji in tudi prebivalci sami svoje znanje slovenščine pred zunanjim svetom zanikali. Tako so se v sto letih prilagodili, da bi se izognili neprijetnostim, recimo obtožb, da so jugoslovanski ali slovenski iredentisti, in zato tudi javni pozornosti politike, znanstvenikov in medijev, pa tudi sankcijam sovaščanov. K takemu ravnanju so jih prisilile težke zgodovinske izkušnje," je precej čudaško zgodbo vzhodnih avstrijskih štajerskih Slovencev - kajti ti so avtohtono naseljeni tudi še ob Sobotah in Lučanah - razlagala dr. Andrea Haberl-Zemljič. Dodala še je, da je njena študija, ki je nastala iz njene dizertacij-ske naloge popisuje 19. in 20. stoletje bitja in žitja prebivalcev radgonskega kota, medtem ko bo čisto drugačno zgodbo o tej manjšini v 21. stoletja še treba popisati. "Kajti, vesela sem sprememb, ki jih opažamo v zadnjem času Nedavno sem tako videla in slišala krčmarja iz ene teh vasi v javnosti, in to pred televizijskimi kamerami, govoriti slovensko." Nedvomno je, da se je ozračje do slovenščine tudi po zaslugi Društva člen sedem v teh vaseh korenito spremenilo na bolje. Predstavitev prevoda študije bo v Pavlovi hiši v Potrni, kulturnem hramu štajerskih Slovencev v Avstriji, 22. marca, je v Murski Soboti še napovedala poslovodeča Elisabeth Arlt. Boris Jaušovec slovenija Rudnik živega srebra Idrija ostaja v državni lasti V prenovljeni klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga, ki jo je slovenska vlada sprejela včeraj, je Rudnik živega srebra Idrija v likvidaciji po predlogu ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka uvrščen na seznam družb v insolventnih postopkih in ni na seznamu družb, ki so namenjene odprodaji. Rudnik živega srebra Idrija se je v klasifikaciji naložb državnega holdinga, ki jo je vlada sprejela 6. februarja, znašel na seznamu naložb, ki jih bo Slovenski državni holding lahko prodal. To je v Idriji povzročilo veliko razburjenja, minister Turk pa je priznal, da je prišlo do administrativne napake in da bo predlagal umik rudnika s seznama naložb, namenjenih za prodajo. Vlada je v prenovljeni klasifikaciji predlog ministra Turka upoštevala. Medtem je vlada v klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga študentski dom Korotan na Dunaju (družba Studentenheim Korotan) uvrstila na seznam naložb, ki ostanejo v 100-odstotni lasti holdinga. Vsebina prenovljene klasifikacije naložb holdinga se od prve različice razlikuje v prikazu obstoječega stanja naložb na dan 31. januar 2013, z ločenim prikazom naložb, ki so v insolvenčnih postopkih, naložb, ki so namenjene za prenos na Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja, naložb, namenjenih za izvrševanje zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb, naložb z državnim poroštvom, naložb pri katerih so prodajni postopki v teku, naložb, ki zaradi zakonodaje EU ne morejo priti na holding. (STA) / SVET Četrtek, 28. februarja 2013 1 1 PERROTTA ZA GRILLA RIM - Simone Perrotta, predstavnik nogometašev v vodstvu Nogometne zveze FIGC, je prvi med kolegi, ki se politično odkrito opredeljuje za Grillovo Gibanje petih zvezd. »To je prevetritev zatholosti. Kot jaz razmišljajo tudi drugi kolegi. To gibanji ne ne levičarsko ne desničarsko, sam sem bil doslej apolitičen. Podpiram nasprotovanje mostu čez sicilski rokav in gradnji hitre železnice v dolini Susa. Naj se denar raje porabi za osnovne potrebe ljudi,« je izjava v prid Grilla. Za nogometaše običajno velja, da se politično ne opredeljujejo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik KEK ODSLEJ NA REKI REKA - Nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je novi trener hrvaškega prvoligaša Rije-ke. Keka, ki bo na trenerskem mestu zamenjal Elvisa Scorio, bodo predstavili danes na Kantridi. Rijeka, za katero igrata tudi Slovenca Matija Šakarabot in Kris Jogan, trenutno zaseda peto mesto v prvenstvu z 11 točkami zaostanka za zagrebškim Dinamom. Kek je od 2007 do 2011 vodil člansko vrsto Slovenije, ki jo je leta 2010 pripeljal na svetovno prvenstvo v Južnoafriško republiko. Nazadnje je vodil savdski Al-Ittihad. NOVA ATLETSKA STEZA, A SAMO ZA TRENINGE TRST - Včeraj so po sedmih letih atletsko stezo na stadionu Grezar spet preplavili mladi in starejši športniki. Občina Trst in pokrajinska atletska zveza Fidal sta slovesno otvorili novo atletsko stezo, ki bo zaenkrat nudila predvsem možnost treniranja. Tekmovalna dejavnost se bo predvidoma začela čez leto dni, pravi odbornik za šport Emiliano Edera, saj morajo dokončati še slačil-nice in tribune. Veselje ob pomembni pridobitvi so pozdravili tudi člani 24 atletskih klubov, ki delujejo na Tržaškem. Med njimi so bili tudi mladi člani ŠZ Bor. DOPING Vpletena tudi Daehlie in Smirnov? STOCKHOLM/OSLO - V Skandinaviji se razkriva nova dopinška afera, v katero naj bi bila vpletena tudi večkratni nekdanji svetovni in olimpijski prvak v smučarskem teku Norvežan Bjoern Daehlie in njegov največji tekmec Kazahstanec Vladimir Smirnov ter drugi zvezdniki zadnjega desetletja v starem stoletju. Dokumentarec švedske televizije SVT razkriva, da naj bi imela Daehlie in Smirnov pred tekmo svetovnega prvenstva 1995 v Lahtiju in pred svetovnim pokalom leta 1997 prav tako v Lahtiju v krvi neverjetno visoke vrednosti hemoglobina, celo tako visoke, da jih človeško telo po naravni poti ne more razviti. Sloviti Norvežan je vsa namigovanja zavrnil. KRIZA? - Po porazu v Ligi prvakov proti Milanu je Barcelona doživela tudi izločitev iz domačega kraljevskega pokala. Premagal ga je rival Real Madrid in španski mediji se sprašujejo, ali to že napoveduje začetek zatona katalonskega kluba. VRAČAJO MEDALJE - Zaradi napovedane izločitve rokoborbe iz programa letnih olimpijskih iger bo tudi ruski olimpijski prvak Sagid Murtasa-lijev vrnil svojo kolajno Mednarodnemu olimpijskemu komiteu,j kot je že storil Bolgar Jordanov, olimpijski prvak iz Atlante 1996. KOŠARKA - Tržaški košarkar Marco Diviach (letnik 1988, 2,03 metra) se vrača domov h klubu Pallaca-nestro Trieste. Novico je včeraj uradno potrdil tudi njen dosedanji klub Biancoblu basket Bologna. TINA - Na prvem treningu smuka pred tekmami za svetovni pokal v Garmisch Partenkirchnu je Tina Maze zasedla 13. mesto. Za najhitrejšo Av-strijko Anno Fenninger je zaostala sekundo in pol. Kaj pa je projekt 3S? To je okrajšava za tri besede, ki se morajo dopolnjevati in skladati: salute, scuola, sport (zdravje, šola in šport). Gre za to, da bi šport vstopil v šole in torej da bi osnovnošolci spoznali različne športe in motoriko, hkrati pa je cilj projekta ta, da bi otroke in njihove starše podučili o zdravem življenju brez kajenja in drog. Poudariti želimo tudi pomembnost gibanja: nenazdanje se s športom razvedrimo in se potem lažje učimo. Dokazano je, da za vsak evro, ki ga vlagamo v šport, privarčujemo dva do tri evre na zdravju, pri stroških za zdravje in za prev-zgojitev. V šole bo vstopilo 80 mladih, ki so diplomirali na fakulteti za šport in so obiskovali specifičen tečaj. Otrokom in staršem bodo predavali v vseh deželnih osnovnih šolah, sledili pa bodo še obiski odgovornih pri Coniju. Glede na to, da je slovenski šport del deželne športne stvarnosti, ali ne bi lahko v deželni odbor vključili tudi slovenskega člana? Ker je ZSŠDI priznan na deželni ravni kot ustavna za promocijo športa že sodeluje na deželni ravni z enakimi pristojnostmi kot športne zveze in drugi organi. Jasno je, da ga bomo v razprave vedno vključevali. Ali bi lahko ZSŠDI dobila še državno priznanje? Tačas je priznan samo na deželni ravni ... Priznanje je dobila od Rima, je pa vezana na to ozemlje. NAŠ POGOVOR - Predsednik deželnega odbora CONI Giorgio Brandolin Mandat začel pri najmlajših Januarja je bil izvoljen za predsednika deželnega odbora italijanskega olimpijskega komiteja CONI, odslej pa bo sedel tudi v poslanski zbornici v vrstah Demokratske stranke. Goričana Giorgia Brandolina čaka torej dvojna zadolžitev: »Tačas ne bi vedel, katera bo moja vloga v Rimu in koliko časa mi bo ta vzela. Prav gotovo bom zelo zaposlen pri vodenju deželnega Conija, kar me zelo veseli. To je pomembna priložnost, da bom z mladimi.« Kako boste usklajevali obe vlogi? Organiziral se bom, tako da bodo seje in sestanki Conija v dneh, ko bom v Trstu. Od torka do četrtka naj bi bil v Rimu, od četrtka zvečer pa bom v deželi. Če se zaustaviva še za trenutek pri državnih volitvah, kako komentirate izide? Zal mi je bilo, da nismo praznovali zmage. Berlusconija, ki je bil pred tem večina, smo premagali, zmanjšali smo vpliv Montija, ki se na teh volitvah ni izkazal, Fini, Ingroia, Di Pietro in veliko drugih je prav tako ostalo praznih rok. V naši stranki smo obenem izbrali 75 % »novih« poslancev in senatorjev, od teh je 40 % žensk. Skratka, morali bi se vsega tega veseliti. Nekateri so seveda upali, da bomo imeli večino tudi v senatu, vendar je nimamo. Mislim, da jo bomo pridobili z »grillini«. Pričakujem torej levosredinsko vlado z Bersanijem ali s kom drugim na čelu. Vrnimo se k športu. Katere so prvi trije cilji, ki ste si jih zastavili kot predsednik olimpijskega komiteja v naši deželi? Prvi cilj je projekt 3S v osnovnih šolah, ki smo ga že začeli; drugič: srečal sem se že z župani glavnih mest v deželi, da bi jih prepričal o tem, kako je pomembno sodelovanje med športom in javnimi upravami. Dokončno moram še določiti pristojnosti odbornikov in reorganizacijo odbora, saj zaradi reforme ne bo več pokrajinskih odborov. Giorgio Brandolin je bil že predsednik goriške pokrajine, predsednik letališča, zdaj pa je odhajajoči deželni svetnik. Januarja je bil izvoljen za predsednik deželnega odbora olimpijskega komiteja Coni, pred dnevi pa je na državnih volitvah postal tudi poslanec kroma V enem izmed vaših intervjujev ste omenili tudi čezmejno vizijo. Kaj mislite s tem? Prepričan sem, da se bosta predvsem Gorica in Trst razvijala, če bosta živela v simbiozi z bližnjimi mesti v Sloveniji, sicer ne bomo šli daleč. Ravno šport lahko premika meje predvsem v glavah, ki so še prisotne pri nas in tudi v Sloveniji. Tu govorimo o prvenstvih, tekmovanjih, ampak tudi o skupni uporabi športnih objektov, tako nekako kot že uporabljamo pokrito atletsko stezo v Šemper-tu. Cilj je torej, da bi povečali izmenjavo informacij, uporabo športnih objektov in dejavnosti. Boste kot Goričan favorizirali to pokrajino? Gorico tačas prežemajo hude finančne težave, nimamo več velikih klu- bov, tako da situacija ni rožnata. Čutim se predsednik vseh, sem obenem Tržačan, Goričan in Furlan. Zelim nadaljevati delo mojega predhodnika Felluge, ki je prav tako podpiral deželno vizijo športa. Kako odgovarjate na to, da bi morali biti šport in politika ločeni entiteti, vi pa ste tačas poslanec in predsednik olimpijskega komiteja? Pri olimpijskem komiteju delamo športno politiko, ne pa strankarske. Nikoli nisem gledal na ljudi skozi barvo njihove izkaznice, ampak sem bil pozoren na to, kaj delajo. Med drugim so me pri Co-niju izvolili za predsednika ljudje, ki pripadajo različnim političnim tokovom in tudi taki, ki sploh niso opredeljeni. Vedno sem gledal na to, kaj ljudje delajo. Ze na drugih področjih sem dokazal, da lahko korektno usklajujem obe vlogi. (V.S.) SP - Val di Fiemme Skakalci v formi, Piller Cottrer končal VAL DI FIEMME - Sodeč po kvalifikacijah, je slovenski smučarski skakalec Peter Prevc na pravi poti, da si pribori še drugo kolajno na svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju. V kvalifikacijah na veliki skakalnici je bil s skokom 126 metrov najboljši med vsemi, najboljši je bil tudi v poskusni seriji. Prevc je imel tako kot Robi Kranjec, ki je kvalifikacijski skok izpustil, nastop že zagotovljen, v kvalifikacijah pa sta si ga zagotovila tudi Jaka Hvala (14. mesto, 118 m) in Jurij Tepeš. (18. mesto, 118,5 metra. V teku na 15 kilometrov v prosti tehniki je zmagal Norvežan Petter Northug pred Švedom Johanom Olssnoma (+11,8 sekunde), tretji pa je bil Nort-hugov rojak Tord Asle Gjerdalen (+22,3 sekunde). Olimpijski prvak na tej razdalji, Švicar Dario Cologna, je bil osmi. Poleg skakalcev (ob 17. uri) bodo danes nastopile tudi tekačice v štafeti (12.45 in nordijski kom-binatorci 10.00 skoki, 15.30 tek). Ob robu prvenstva je slovo od tekmovalnega športa napovedal olimpijski in svetovni prvak ter zmagovalec 8 tekem za svetovni pokal in zmagovalec pokala 2009 na dolgih razdaljah, 38-letni Pie-tro Piller Cottrer. PLANINSKI SVET Sokotra - otok presenečenj Slovensko planinsko društvo Trst bo priredilo jutri, v petek, 1. marca 2013 zanimivo potopisno predavanje. Nekaj utrinkov iz nedavnega obiska na otoku Sokotri bo prikazala biologinja Maruška Lenarčič. Otok Sokotra, ki se nahaja v Indijskem oceanu med Arabskim polotokom in Afriko, nekoliko južneje od Jemena, kateremu tudi pripada, je vsestransko nekaj posebnega. Zaradi posebne geološke zgradbe in geološke zgodovine, saj je otok že od ter-ciarja ločen od celine, se je na njem razvilo posebno rastlinstvo in živalstvo. Kar 37% na njem rastočih rastlinskih vrst srečamo samo tu, kar 90% otoških plazilcev je endemičnih, zanimiva pa je tudi avifavna. Predvsem pa predstavlja obisk otoka uživanje v prijetno toplem objemu drugačne narave kot je naša. Svojo pripoved bo predavateljica obogatila tudi z vtisi in doživetji iz Sane, glavnega mesta Jemena in izhodišča za Sokotro. Predavanje bo v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah, ulica Ricreatorio 2, začetek ob 20.30. Izleti na sneg Letošnja zima je še posebno radodarna s snežnimi padavinami, bele poljane in zasneženi vrhovi nas kar vabilo s svojo lepoto. Zato prireja Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst v nedeljo, 3. marca 2013 avtobusni izlet na sneg. Tudi tokrat se bomo podali v Bad Kleinkircheim; v smučarsko središče, ki nudi vrsto lepo urejenih prog, primernih bodisi za začetnike, bodisi za bolj ali manj vešče smučarje. Nudi pa tudi priložnost za prijetne, zimske pohode ali sprostitev v termah. Izlet je primeren za vse, ki si želijo preživeti prijeten dan v zasneženem gorskem svetu. Odhod avtobusa ob 6.45 s trga Oberdan, oziroma ob 7.00 s trga v Se-sljanu. Na razpolago je še nekaj mest, za informacije lahko pokličete na tel. številko 3487757442 (odgovarja Laura), pišete na elektronski naslov mladin-ski@spdt.org. Ali na facebook: Slovensko Planinsko Drustvo Spdt. Geološki izlet Tudi letos pripravlja Slovensko planinsko društvo Trst v zimskem času geološki sprehod po Krasu. Saj je ta čas, ko je grmovje še golo, trava pa mo- čno polegla, najprimernejši za opazovanje posebnosti geološke podlage in oblikovitosti kraškega sveta. Zbrali so bomo v nedeljo, 10. marca 2013 na parkirišču na Fernetičih ob cesti za Repentabor, v bližini marketa Eurospin ob 8.30. V spremstvu geološkega izvedenca, gospoda Paola Sossi-ja, ki nam je že večkrat razkrival geološko zgodovino naše bližnje okolice, se podali v razbiranje geoloških posebnosti gričevja vzdolž italijansko-slovenske meje, mimo kamnolomov pri Poklonu in po kraškem ravniku do Fernetičev. Izlet ni zahteven, nudi veliko zanimivosti in lepe razglede, primeren je za vse. Predvidene so približno 3 ure in pol lagodne hoje. V nedeljo društvena tekma SPDG v Forni di Sopra Pomlad trka na vrata, zima se poslavlja, čeprav debela snežna odeja ne bo tako kmalu skopnela. Pri smučarskem odseku SPDG se trudijo s pripravami na nedeljsko (3. marca) društveno tekmovanje v kraju Forni di Sopra, ki bo nekako sklenilo letošnjo zimsko-športno dejavnost. V znamenju sodelovanja, ki je naletelo na potrditev že lani, bo preizkušnja tudi letos poteka- la skupaj s SK Brdina. Lestvice bodo seveda ločene, za vsako društvo posebej. Društvo bo poskrbelo za avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal ob 6.30 s parkirišča v ulici della Barca. Priporočajo točnost. Trenutno je še nekaj prostih mest. Interesenti naj pokličejo na telefonsko številko 0481/22164 (Marta), danes ali najkasneje jutri. Na Slovaško in Poljsko ali v Makedonijo? Lani so člani planinskega društva v Gorici obiskali Bazilikato in Ka-labrijo, cilj večdnevnega planinskega in kulturno obarvanega izleta v 2013. pa še ni bil določen V ožjo izbiro sta prišli Slovaška in Makedonija. Programa enotedenskega izleta, ki bo predvidoma v prvem tednu julija, bodo predstavili na srečanju, v četrtek 7. marca ob 20. uri na sedežu društva -Verdijev korzo 51/int. 18 Četrtek, 28. februarja 2013 ŠPORT / jadranje - Po vrnitvi z mladinskega pokala Amerike v San Franciscu Regate in kar spada zraven, • • v «vi vse je bilo resnično na višku Vtis, da je šlo v San Franciscu, kjer se je v nedeljo zaključil mladinski Pokal Amerike Red Bull Youth America's Cup, za pravo različico prestižnega jadralnega tekmovanja, nam niso pokazale samo številne fotografije in intervjuji, ki smo jih v zadnjih dneh gledali na socialnem omrežju facebook. Da je bil to pravi, mali Pokal Amerike, sta nam potrdila tudi jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki sta bila del te nepozabne izkušnje z italijansko ekipo Team Italy powered by Stig. »Vsak dan je bilo na terenu kar nekaj novinarskih ekip, zanimanje v Ameriki je bilo torej precejšnje. Tudi organizacija, logistika in vse kar spada zraven so bili na višku,« je pojasnil krmar Simon Sivitz Košuta. Skratka, mali profesionalci so v San Franciscu lahko res okusili vsaj nekaj tistega vzdušja, ki bo letos spet zaživelo septembra na članskem Pokalu Amerike. Vsak dan se je začel in končal s skupnim sestankom vseh ekip, kjer so jadralci izvedeli, kaj jih tisti dan čaka, ob koncu dneva pa so še prisluhnili analizam po zaključenih regatah, analizam napak in tudi programu za naslednji dan. V organizacijsko ekipo so bili vključeni tudi člani posadke Oracle in Red Bull, torej jadralci svetovnega kova, ki so mladim jadralcem stali ob strani tudi med jadranjem. Po jutranjem sestanku so sledili treningi ali regate, italijanska ekipa pa je oceno dneva podala še na večernem srečanju. Časa za razvedritev ali že sam stik z drugimi jadralci torej sploh niso imeli. V drugi kvalifikacijski skupini, v kateri sta jadrala z italijansko ekipo tudi Si-vitz Košuta in Farneti, sta se najbolje izkazali posadki Švice in Portugalske. Po pripovedovanju slovenskih jadralcev sta onidve imeli več dni kvalitetnih treningov, zato je bil rezultat boljši: »Mi smo v Loa-nu preživeli dvajset dni, zaradi vremenskih razmer pa smo kvalitetno trenirali samo deset dni. Ko smo trenirali, se nam je zdelo, da letimo, pa vendar nismo imeli nobene primerjave. Nasprotno je švicarska ekipa razpolagala z dvema jadrnicama, kar jim je omogočilo še kvalitetnejši trening, Portugalci pa so trenirali dlje časa, «je pojasnil Jaš Farneti. Italijanska ekipa je najboljši rezultat dosegla zadnji tekmovalni dan. Prva dva dni jim nista bila pisana na kožo: »Ker je bila jakost vetra višja, so bile regate zelo kratke. Jadrali smo V San Franciscu so tekmovali na katamaranih AC45; spodaj »tržaška« ekipa: Simon Sivitz Košuta, Giovanni Coccoluto in Jaš Farneti teamitalv/zgn približno 10 minut, tako da taktika sploh ni prišla v poštev. Važen je bil start, kjer pa se nam je zataknilo,« je dejal Farneti, Simon pa nadaljeval: »Zadnji dan pa smo v rahlem vetru pokazali svoje vrnile: na dan je prišla tudi naša taktična priprava, pozorni pa smo morali biti tudi na druge dejavnike, na primer val. Takrat smo dvakrat res gladko prevladali.« Izkušnja ni bila sama sebi namen. Jadralci so med drugim pridobili tudi na vidljivosti, saj so o projektu poročali tudi številni italijanski mediji, ki sicer malokrat poročajo o temu športu. Pridobila sta tudi novo izkušnjo in znanje, ki bo prav prišlo tudi na njuni skupni poti v olimpijskem razredu 470. Slovenska jadralca sta zanikala, da bo ta izkušnja negativno vplivala na njune nastope v dvosedu, saj je šlo za resen projekt. V San Franciscu sta srečala še nekaj drugih jadralcev, ki prav tako tekmujejo v dvosedu: »Vsekakor pa si po taki izkušnji še bolj kot prej želiva jadrati na najini jadrnici,« je še poudaril Farneti. Jadralca bosta čim prej spet začela priprave, čeprav morata atletika Gre na evropski pokal Lonjerski atlet Fabio Ruz-zier je pri 60 letih dočakal novo zadoščenje. Iz Atletske zveze Slovenije so mu sporočili, da bo lahko zastopal Slovenijo na evropskem članskem pokalu 19. maja v kraju Dudince na Slovaškem. Na tem tekmovanju bodo nastopili vsi najboljši hitrohod-ci v Evropi, vključno s favorizi-ranimi Rusi. Tekmovanje bo na razdalji 20 km, poleg Ruzzierja pa bo slovenske barve prvič branil tudi njegovo kolega Vladimir Veršac, ki tako kot naš atlet tekmuje sicer tudi med veterani. Zadnji Ruzzierjev rezultat na tej razdalji je 1 ura 40 minut 10 sekund. »S takšnim rezultatom lahko na evropskem pokalu pustim za sabo kakih deset tekmovalcev,« meni Ruzzier. Za osvojitev kolajne bo vsekakor potrebno razdaljo prehoditi v manj kot uri in 20 minut. □ Obvestila tačas šele rešiti zagonetko o jadrnici. Ni še jasno, ali jima bo jadrnico zagotovila jadralna zveza, ali pa jo bosta morala kupiti sama. Doslej sta jadrala z izposojeno jadrnico. (V.S.) primorski_sport facebook 4 AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 3. marca, v Forni di Sopra. Prosimo, da potrdite vpis do petka, 1. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). Ob priliki društvene tekme, v nedeljo, 3. marca, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. 335-5476663 (Vanja). SK DEVIN vabi tečajnike alpskega smučanja in deskanja vseh zamejskih smučarskih klubov na tekmo "Kekec na smučeh", ki bo v soboto 16.marca v kraju Forni di Sopra. Informacije na spletni strani: info@skdevin.it, ali na 340 2232538. odbojka - Naše ekipe v mešanem prvenstvu under 13 Za točke na Tržaškem igralke Bora, Sloge in Sokola V mešanem prvenstvu U13 za dekleta in fante pod 13. letom starosti nastopajo na Tržaškem tri ekipe slovenskih društev, Bor, Sloga in Sokol. Pri Boru so letos sestavili mešano ekipo: trener Smotlak vodi šest deklet in štiri fante. Skupina se je odlično ujela in napreduje. Večina trenira dvakrat tedensko na Stadionu 1. maja (tu igrajo tudi domače tekme) in v Lonjerju, nekaj deklet pa dopolnjuje tudi ekipo U16. Igralke Sokola trenirajo trikratedensko v Nabrežini, kjer tudi igrajo domače tekme. Ekipo vodi Lajris Zerjal s pomočjo Norči Za-vadlal in Davida Cettola: ker je igralk samo deset (vse so začele že pri mi-nivolleyu), ekipo na prvenstvenih tekmah dopolnjujejo tudi igralke U12. V ekipo so letos vključili tudi igralki Kontovela, ki pri svoje matičnem društvu sicer nimata ekipe. Trikrat tedensko trenirajo tudi igralke Sloge: ekipo sestavlja deset igralk, ki pa imajo različno odbojkarsko znanje -nekatere trenirajo že več let, druge pa so se pridružile šele letos. Nekatere igralke igrajo tudi v prvenstvu U14. Ekipo vodi Nicholas Privileggi s pomočjo Sare Cernich. Postave naših ekip Bor: Gaia Alessio, Gloria Cernigoi, Chiara Grassi, Julija Kralj, Andrea Man-dic, Martina Puppin, Jacopo Barbo, Francesco Conteddu, Riccardo Cristo-foletti, Tomas Zorzut. Trener Saša Smotlak, pomočnica trenerja Janja Hauschild. Sloga: Tjaša De Luisa, Neža Gruden, Jana Jerič, Tina Kocman, Nina Ko- vačič, Ivana Kresevič, Helena Lupinc, Veronika Skerk, Nasya Škerk, Nikol Ušaj. Trener: Nicholas Privileggi. Sokol: Gaja Kobal, Anna Batta-glierini, Anna Cusma, Karen Bre-ganti, Chari Zidarič, Sofia in Karol Krevatin, Chiara Venuda, Giulia Sta-nissa, Daniela Milani. Trenerka: Laj-ris Zerjal. Desno: igralke Sloge, spodaj levo Bor in desno Sokol kroma / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. februarja 2013 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx Magazine, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.05 Film: Prince of Persia - Le sab-bie del tempo (akc., ZDA, '10, i. J. GyI-IenhaaI) 23.15 Made in Sud V" Rai Tre 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Film: Il 7 e l'8 (kom., It., '07) Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet (t Slovenija 2 7.00 OP! - Otroški program 8.00 Nad.: Erazem in potepuh 8.30 Nan.: Sejalci besed 8.50 Infodrom (pon.) 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.45 Prenos s Trga sv. Petra: Papež Benedikt XVI. zapusti Vatikan 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nad.: Che Dio ci aiuti 2 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta 6.50 Risanke 8.15 Nan.: Le sorelle McLeod 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.00 Dnevnik 23.30 FiIm: Saturno contro (dram., It., '06) C/ Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 22.50 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 15.55 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Un americano a Roma (kom., '54) u Rete 4 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Nan.: My Life 16,45 Film: L'urlo dei giganti (voj.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Closer 23.10 Nan.: Bones 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 21.10 Film: Iron man 2 (fant., ZDA, 10, i. R. Downey) 23.30 Film: Wolfman (ho-ror) La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: McBride 17.10 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pub-blico 23.45 Omnibus notte 9.00 Gledališka predstava: Pipi in Mel-kijad 9.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski skoki na veliki skakalnici (M), prenos 11.00 Dobra ura 12.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki 4X5 km (Ž), prenos 14.00 Kdo si upa na večerjo? 15.20 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski teki 10 km (M), prenos 16.35 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki na veliki skakalnici (M), prenos 19.15 22.45 Točka 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Nikoli ne reci nikoli 21.35 Nad.: Sodobna družina 22.00 Nad.: Marchlands (t* Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 9.40, 17.50 Kronika 7.35 12.15, 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.0015.30, 17.25 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 12.30 Tedenski izbor 13.30 Prvi dnevnik 19.00 Dnevnik 19.30 21.45, 22.55 Kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.10 Odmevi Koper 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.15 Dok.: K2 15.45 Avtomobilizem 16.00 Nordijsko smučanje: 4x5km (Ž) 17.00 Slovenski magazin 17.30 Biker Explorer 18.00 22.30 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Nordijsko smučanje: skoki, povzetek 21.00 Perché questa notte... 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 12.30 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Happy Hour 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Dnevnik (p Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine 10.35 Kratki igr. film: Služkinja 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.30 Moja soba 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi 22.15 AvtomobiIizem23.20 Med valovi Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Vaš krog 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV ukaže srce 12.05 Nan.: Mentalist 13.00 24UR ob enih 14.00 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Nan.: Ko listje pada 15.45 Serija: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Trije tedni, trije otroci (druž., Kan., '11) 21.45 24UR zvečer 22.15 Nan.: Blue Bloods 23.10 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.55 Risane serije 9.05 Nan.: Skupaj s tabo 9.30 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Na kraju zločina 13.45 Nan.: Skupaj s tabo 14.45 Film: Novi igralec 16.30 Nan.: Igrače za velike 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Sestreljeni črni jastreb 22.35 Film: Vedno bom vedel, kaj ste storili lansko poletje 6.55 Risane in otr. Serije 8.15 Serija: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Nan.: Larina izbira 10.40 16.45 Nad.: Kot RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči - Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, Balerina - 18. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifi-ca; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan;9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 21.00 Galerija; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.00Slo-venski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■ . Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Četrtek, 28. februarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôvdt nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1030 1020 LIZBONA O 6/11 DUBLIN 0 4/6 ■lfiAV°N AMSTERDAM LONDON O ^ O 0/5 2/5 __ oBRUSELJ , PARIZ 0/4 BERLIN 1/2 O A VARŠAVA O 1/5 MOSKVA O KIJEV -5/5 DUNAJ 2/4 f-^X1 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes bodo pritekalivzhodnitokovi, ki bodo bolj suhi. Jutri bo v višinah dotekal bolj suh in nekoliko toplejši zrak; medtem, ko v prizemljubo stopnja vlage višja zaradi-vlažnega zahodnika. Konec tedna pa bo prevladoval suh severo - vzhodnik. '„»atene - . ,4/18 ty-r-c,''. J Nad Evropo je obsežno območje visokega zračnega tlaka s središčem nad Britanskim otočjem. Od vzhoda še priteka k nam razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 17.50 Dolžina dneva 11.05 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.11 in zatone ob 7.34 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo čez dan slabela in počasi ponehala. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.39 najnižje -33 cm, ob 11.14 najvišje 21 cm, ob 17.11 najnižje -37 cm, ob 23.49 najvišje 48 cm. Jutri: ob 6.14 najnižje -32 cm, ob 11.46 najvišje 11 cm, ob 17.24 najnižje -25 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .330 Vogel.................255 Kranjska Gora........140 Krvavec .............. 210 Cerkno...............200 Rogla.................190 Mariborsko Pohorje . 120 Civetta ............... 210 Piancavallo ..........200 Forni di Sopra ........ 200 Zoncolan............170 Trbiž..................150 Osojščica.............150 Mokrine..............220 Podklošter...........120 Bad Kleinkirchheim .110 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona o -3/5 kranjska g. videm o 2/14 £ trbiž o -2/5 čedAd o^ 3/13 ^ o o gradec 0/8 celovec O -4/3 o-1/4 s. gradec n. gorica 3/11 O tržič 0/5 o ^ kranj oCf ljubljana 0/5 postojna O -1/4 kočevje reka 2/9 celje o/5^ n. mesto 0/3 O ___ maribor o 1/7 ptuj O m. sobota O 2/7 zagreb 2/8 O ^NAPOVED ZA DANES V nižinskem pasu in ob morju bo pretežno jasno vreme, v hribih pa spremenljivo. Zjutraj bo ob morju pihala zmerna burja. Jutri bo na Primorskem precej jasno, šibka burja bo ponehala. Drugod bo sprva oblačno, popoldne se bo ponekod v severovzhodni in severni Sloveniji delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 3, v alpskih dolinah okoli -3, na Primorskem do 5, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 14 stopinj C. O gradec -4/9 tolmeč o -2/9 «ô jv^, videm o = 0/12 o pordenon 1/11 trbiž o -3/8 O -3/5 kranjska g. celovec O -9/7 O tržič -2/7 O kranj o-4/8 s. gradec celje -7/8 O maribor O-7/9 ptuj O m. sobota O-4/9 r čedad o 1/11 o ljubljana gorica 6 ° n- gorica postojna -3/9 3/12 s. 0/10 o-4/6 c-s kočevje trst £) ^ o _ 6/12 ^ V Vi q ' portorož o --- - črnomelj -2/11 .„ reka -2/9 opatija/—^ pazin o zagreb -2/10 O /_2l (NAPOVED ZAJUTRI Ob morju in v Alpah bo jasno do pretežno jasno vreme; v nižinskem pasu in v Predalpah pa zmerno oblačno do spremenljivo. V spodnji nižini bodo ponoči možne meglice. Jutri bo pretežno jasno, na Primorskem pa zmerno do pretežno oblačno. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. internet - Prevara je izjemno donosna Policijski virus še kar razsaja kljub aretaciji spletnih kriminalcev MADRID - Španski razvijalec protivirusnih rešitev Panda Security je opozoril, da se kljub aretaciji domnevnih spletnih kriminalcev, ki naj bi bili odgovorni za tako imenovani policijski virus, slednji še vedno širi. Omenjena zlonamerna programska koda, ki okuži računalnik in od uporabnika zahteva odkupnino, je že okužila več tisoč računalnikov po vsem svetu in je v zadnjih treh mesecih pristala na vrhu digitalnih nevarnosti v poročilu Pandinega laboratorija PandaLabs. To kaže, da aretacija domnevnega vodje tolpe spletnih kriminalcev, ki ga je mednarodna skupina, sestavljena iz španskih policistov ter predstavnikov organizacij Europol ter Interpol, odkrila v Dubaju, ni uspela zajeziti epidemije širjenja policijskega virusa. "Škodljiva koda, ki je od uporabnikov zahtevala odkupnino, je njenim stvariteljem prinesla več kot milijon evrov prihodkov letno. A ker se število okužb še vedno povečuje, menimo, da se za novimi napadi skrivajo tudi druge skupine spletnih kriminalcev, ki poskušajo s podobnimi vrstami škodljivih kod in napadov od uporabnikov zvabiti čim več denarja," pojasnjuje tehnični direktor laboratorijev PandaLabs Luis Corrons. Epidemija te nevarne škodljive kode se tako še vedno širi po svetu in vsak teden okuži med nekaj sto ali tisoč računalniki. Virus uporablja tehnike zastraševanja in izsiljevanja uporabnikov, s katerimi te prepriča v plačilo odkupnine. Prevara je izjemno donosna, napadalci pa so jo v zadnjih tednih še izpopolnili z novimi prijemi. Zadnji v vrsti teh je prevzem nadzora nad morebitno spletno kamero v računalniku in prikaz posnetkov uporabniku, kar naredi samo grožnjo še bolj realno. Raziskava laboratorijev PandaLabs kaže, da se pravzaprav širita dve družini te škodljive kode. V njenih napadih se je število okužb v zadnjem trimesečju podvojilo in to celo po tem, ko so organi pregona že aretirali dom- Astronomi odkrili izvor nedavno padlega meteorita BOGOTA - Astronomi trdijo, da so odkrili izvor meteorita, ki je 15. februarja strmoglavil v Rusiji in poškodoval okoli 1200 ljudi. Skupina znanstvenikov s kolumbijske univerze Antioquia je uporabila posnetke, ki so nastali ob padcu meteorita in izračunala njegovo orbito okoli Sonca. Astronomi so na podlagi mnogih posnetkov, ki so jih posnele kamere, nameščene na armaturnih ploščah avtomobilov ruskih voznikov, izračunali pot leta meteorita ter ocenili, da najverjetneje izvira iz apo-lonskih asteroidov, ki sestavljajo skupino Zemlji bližnjih asteroidov. Enako raziskavo je opravilo ameriško društvo za meteorite in prišlo do podobnih rezultatov. Padec meteorita pa ni vzbudil le zanimanja znanstvenikov, ampak tudi radovednežev, ki so se lotili iskanja njegovih ostankov. Pokrajina Čeljabinsk je te dni tako polna "lovcev" na delce meteorita. Na spletu pa je že mogoče kupiti domnevne ostanke padlega nebesnega telesa, ki dosegajo ceno do 15.000 evrov. Največji del meteorita, ki naj bi tehtal od 200 do 500 kilogramov, je sicer padel v jezero Čebarkul, eden ali dva kosa, težka nekaj deset kilogramov, pa bi se po ocenah strokovnjakov iz češkega astronomskega inštituta lahko nahajala v okolici vasi Travniki. Na Hrvaškem vse več oglasov za prodajo ledvic ZAGREB - Na hrvaških oglaševalskih spletnih straneh je vse pogosteje moč zaslediti ponudbe, v katerih obupani in obubožani državljani prodajajo svoje ledvice. Oglasov je vse več kljub zakonski prepovedi prodaje človeških organov na Hrvaškem. Cena ledvice v oglasih se giblje med 40.000 in 100.000 evrov. Hrvaški ponudniki ledvic večinoma poudarjajo, da so se za prodajo odločili zaradi izjemno slabega materialnega stanja ali dolgov. Oglasi so z različnih koncev Hrvaške, od Osijeka do Karlovca in Krapine. Med njimi so tako 20-letni-ki kot tudi 50-letniki. Nihče izmed njih ni želel govoriti z novinarji, saj si želijo pogovarjati zgolj z resnimi kupci, poroča Novi list na svoji spletni strani. O tem, da ne gre za lažne oglase, so potrdili tudi v osiješkem društvu dializnih bolnikov in bolnikov s presajenimi organi. Obenem upajo, da takšna trgovina na Hrvaškem ne bo zaživela. Trdijo, da zaenkrat na Hrvaškem ni možno opraviti nezakonite transplantacije ledvic. (STA) nevnega vodjo spletne tolpe, ki je širila to škodljivo kodo. Za veliko večino okužb so zaslužne aplikacije, ki napadalcem omogočajo prevzem nadzora računalnika že s tem, ko uporabnik obišče okuženo spletno stran. Spletni kriminalci tako izkoriščajo varnostne luknje v priljubljenih programih, kot sta Adobe Acrobat in Java. Trenutno je v obtoku vrsta različic Policijskega virusa, varnostni programi Panda Security pa jih prepoznajo pod oznako Trj/Ransom. AB, so še sporočili iz Pande. PandaLabs uporabnikom podajajo vrsto nasvetov, kako ne postati žrtve nove prevare. Prvi je seveda ta, da naj redno posodabljajo varnostno rešitev, operacijski sistem in nameščene programe. Učinkovit ukrep je tudi onemo-gočenje delovanja vtičnika Java v spletnem brskalniku ali celo njegova popolna odstranitev, če ga uporabnik ne uporablja oziroma potrebuje. (STA) rekord - Misao Okava prebiva v Osaki Najstarejša ženska na svetu je Japonka, stara pa 114 let TOKIO - Guinnessova knjiga rekordov je včeraj potrdila, da je Japonka Misao Okava pri 114 letih starosti najstarejša živeča ženska na svetu. Japonka, ki je certifikat včeraj prejela v domu za ostarele v japonskem mestu Osaka, bo sicer v torek praznovala 115. rojstni dan, navaja nemška tiskovna agencija dpa. "Srečna sem," je za japonsko tiskovno agencijo Kyo-do News povedala najstarejša Zemljanka. Japonka, ki nikoli ni imela večjih zdravstvenih težav, je dejala, da je skrivnost dolgega življenja dobro prehranjevanje. Misao Okava, ki je bila rojena 5. marca 1898, je po poroki leta 1919 rodila tri otroke, od katerih živita še dva, oba pa sta stara več kot 90 let. Najstarejši človek na svetu je sicer 115-letni Ji-roemon Kimura, ki živi v japonskem Kjotu. Rojen je bil 19. aprila 1897. (STA)