KATOlßKI MISI70MI
JULIJ
IJAMlUOMf CiTUKAi
Iz tokijskih misijonov: Tokijski nadškof mons. Doi, sredi novoposvečenih gojencev tamkajšnjega bogoslovja. Med njimi je pet japonskih novomašnikov svetnega klera in sedem evropskih salezijancev. Poleg teh petih japonskih novomašnikov jih je bil« posvečenih istočasno še devet drugih. Na spodnji sliki vidimo» japonskega novo-mašnika, kako daje novomašni blagoslov svojim domačim.
dediščina svetih bratov
Vsak narod ima svoje apostole, ki so prvi zanesli vanj .c evangelija. Grka Ciril in Metod sta zapustila svojo domo-Vlno> eden svojo filozofsko katedro, drugi najprej visoko uprav-n° službo, nato mir samostanske celice in odšla sta v tujino, naučila tujega jezika ter zasadila križ v zemljo in v srca Jovanov. To je bil velik, odločilen trenutek v življenju slovan-narodov. Slovanski svet je pripadel Kristusu in Cerkvi in postal deležen celotnega bogastva nadnaravnih dobrin, drešenja in življenja, žal se je velik del Slovanov odtujil e**kvi in zašel v razkol in dejansko v zmoto. Mi smo nasplošno stali v celoti zvesti krščanstvu v katoliški Cerkvi.
če se v vse to zares zamislimo, nas prevzame trojna zaobljenost:
. Prva: koliko je še rodov in narodov, kjer še danes ni za-fSin Kristusov križ> kakor je že toliko stoletij med nami! za rodom živi in umira brez Kristusa. Ni dovolj mož, ki zapustili domovino in šli. med tuje ljudi oznanjat evangelij 1ih^dit Cerkev. Premalo je Cirilov in Metodov. In še ti, kar n- J®» se ne morejo zadostno opirati na krščanske narode; on . J° v. dov°lj močne moralne, materialne ne molitvene ore- Misijonska skrb. Skrb za krščansko vero.
Druga: koliko Slovanov je ločenih od katoliške Cerkve! j> j12 stoji med njimi, a ne stoji prav. Ne stoji na skali, na j,a ru; Y. nevarnosti je, da se nagne v napačno smer in zgubi
SkvK- J'e' ■ISfaši bratje so> blizu 80 nam> Pa so seveda ločeni. CeJ?1 nas misel: “Ne more imeti Boga za očeta, kdor nima 7e za mater”. In Kristusova Cerkev je le ena: katoliška,
Skvk to naša volja’ marveč Kristusova. Skrb za edinost. *Krb za katoliško vero.
Tn fnr^a: ^^0^etja je naš narod ohranil zvesto svojo vero. Ver • in boril se Je zanj° Proti vidnim in nevidnim silam, enkr f6 ve^no v nevarnosti: kdor je stalno ne oživlja, se na-rat znajde v mrtvi veri; kdor je ne utrjuje, jo slabi in zgub-
Ija; kdor se z njo lahkomiselno igra, jo zapravi. Preveč sovražnikov ima v nas in okrog nas. Posebno danes: doma je na križu odprtega in tihega preganjanja, v tujini pa je naš narod večkrat postavljen v okolje, ki je krščanstvo zreduciralo na ime in mrtvo tradicijo. Bo naš narod vzdržal, tam in tu? Skrb za našo vero, za vero našega naroda.
Res verno in katoliško srce čuti to trojno zaskrbljenost. Čuti s Cerkvijo, čuti v Cerkvi. Teži ga odgovornost Cerkve na teh treh področjih. Ve, da je nekje, na nekem morda še tako skromnem mestu, on Cerkev. Še tako malopomemben uđ je vendarle živ del telesa. Zato zadene nekje odgovornost Cerkve tudi njega, vsakega. Je tudi njegova.
A kaj naj stori?
Mnogokaj more storiti. A pustimo za zdaj vse drugo ob Strani in pomislimo eno: živi naj res po veri in iz vere.
Toda kaj bo s tem' dosegel za druge: za narod, za edinost, za misijone?
Najprej bo v moči te žive vere pripravljen sodelovati, pomagati pri delu za verski dvig naroda (molitev, apostolat itd.), pri delu za edinost in pri misijonskem prizadevanju Cerkve. Rad se bo odzival pozivom, kjer in kolikor bo mogel. Kdor res živi iz vere, živi s Cerkvijo, tj. dela z njo. Živa vera hoče in pomaga, da vera povsod zaživi. Zato bo tudi nemalo žrtvo' val; saj se živo zaveda vrednosti žive in prave vere.
Drugo pa je: resnično krščansko življenje je hoja za Kris-tusom, zato priča zanj. Je živ evangelij. Je najiskrenejša ii1 najbolj zgovorna pridiga, najbolj prepričljiv dokaz, vedno uspešno vabilo, že sv. Peter je navajal žene, naj svoje može, če kateri ne verujejo besedi, pridobe brez besede” s svojim bogaboječim in čistim življenjem (1 P 2,2). “Glejte, kako se med seboj ljubijo”, so govorili in se približevali možje prvim’ kristjanom. Svetost življenja, pristna in iskrena, ima večjo moč kot beseda: kaže vidno moč resnice. Kristusa danes ne more nihče več videti, pač pa njegovo telo in ude telesa: njegO' ve vernike. V njih iščejo Njega. Najdejo ga tam, kjer je kri'j st jan res drugi Kristus”. To je pogosto za današnjega člo' veka edina knjiga, iz katere spoznava Kristusa: življenje nje' govih. Na drugi strani pa ga zoprno odbija od nas, od Cerkve
ln. tako od Kristusa, če vidi, kako ga z usti molimo, z življenjem pa križamo. Kako naj ga prepriča, da Cerkev res vrši eclrešilno delo Kristusovo, če pa njeni lastni otroci niso potrgali “starega kvasu hudobije in malopridnosti”? (1 Kor. ^>8) S tem podiramo delo Cerkve, namesto, da bi ga gradili. y/adi le svetost življenja, dokaz Kristusovega odrešenja, mo-C1 in milosti v Cerkvi.
To izžarevanje Kristusa sveti in ogreva sicer le v naši °holici, a od tam' se odbija naprej, kdo ve, kako daleč. Neopazno deluje. Kakor se krog valov v morju, če vržemo kamen vanj, yedno bolj širi. Tudi ko jih ne opazimo več, so še. Nič se ne lzgubi.
Dediščina svetih bratov Cirila in Metoda sta Kristus in Lerkey. To sta nam prinesla, to zapustila. Mnogi Slovani so Rubili Cerkev, drugi tudi Kristusa. Po širokih predelih slo-anske zemlje oba preganjajo. Kar je po dobroti božji ostalo Vestih, naj bi bili še bolj zvesti, da ohranimo svojo vero živo n da po tej iskreni in življenjski veri in iz nje pomagamo, da 0 svet spet trden in močan ter edin v Kristusu in Cerkvi.
Morda nam to naročata naša apostola.
Dr. Ignacij Lenček
ZBUDITA NAM MOŽE!
'O lica jima je polzela
V božji krvi sta nas umila.
Jn Mater Marijo sta nam dala, Njo, ki je naših src Kraljica, Njo, ki je fantov naših in deklet Vodnica.
— vi/x/u, J Ollllb JV
k,lPlja za kapljo. ..
ceste še ne tlakovane. ■‘vangelij nosita
™ ^ .. . „a,.
blažena apostola!
sta nam življenje — brez vere ni življenja — 0 ožila v duše sta, stremlie.
Spijeta na vse strani aPljice Gospodove krvi.
Zahvaljena, apostola, za vajino veliko delo!
AH vaju smemo še prositi, da bi v naših dneh to delo v novem svitu zagorelo?
?, h}ažena apostola!
' b	O..	.
Zri visokimi cilji... _
brez njih je življenje prazno. —
v duše sta stremljenje
Apostola, zbudita nam može, da po vajinem prekrasnem zgledu v poganske kraje odhite in mrtvim Kristusa — življenje naše, v turobna srca polože.
božjem Srcu sta nas rodila.
P. Krizostom O.F.M.
Zvestoba kitajskih katoličanov
Piju XII.
V Rimu, je v letošnjem marcu izšla pomembna knjiga z naslovom “LA CHIESA DEL SILENZIO GUARDA A ROMA". Knjiga je več sto strani dolga zbirka uradnih poročil in nepristranskih dokumentov o preganjanju katoliške, Cerkve v deželah, ki so pod oblastjo mednarodnega komunizma. Uvod je napisal Igino Giordani, ki delo kot plod potrpežljivega zbiranja pričevanj in izsledkov predstavlja svetovni javnosti prav za osemdesetletnico rojstva sv. očeta Pija XII. in za njegov štiridesetletni mašniški jubilej. To zanimivo zbiiko dokumentov o nasilju nad Cerkvijo, ki je pisana hkrati v italijanščini in francoščini in kjer je posebno, precej obširno poglavje posvečeno tudi preganjanju, Cerkve v komunistični Sloveniji, je Kat misijonom poslal njih velik prijatelj, generalni asistent P. Jožef Prešeren S. J.
Iz dela objavljamo v prevodiu pretresljivo poglavje o preganjanju Cerkve na Kitajskem.
Današnje preganjanje katoliške Cerkve po kitajskih komunistih bi lahko nazvali neposredni napad na zvestobo papežu.
Ob koncu 1949 so si komunisti zagotovili oblast nad kontinentalno Kitajsko; narodna kitajska vlada se je preselila na otok Formozo.
24. septembra 1950 je ves kitajski komunistični tisk, ki je pod nadzorstvom vladine časopisne agencije “Nova Kitajska” v Pekingu, oznanil — samo po sebi skoraj nepomembno— a v komunistični verski politiki več kot pomembno novico: da so namreč “kitajski protestanti sklenili z vlado sodelovati pri izgradbi nove Kitajske, da so v krščanstvu začeli s čiščenjem z vsemi kužnimi klicami imperializma, kapitalizma in fevdalstva; da so preosnovali ne le organizacijo cerkvenih občin, marveč tudi nauk in namene krščanstva ter jih priličili komunističnemu nauku. V ta namen so izdali poseben Reformacijski manifest, ki ima že 1528 podpisov; med podpisniki so tudi leaders (voditelji) najvažnejših protestantskih skupin”!)
Ta protestantski razglas sam v seibi pač nima nikake važnosti, najsi že zaradi neznatnega števila podpisov, naj že zaradi vsebine! saj je znana stvar, kako protestantom, ki so se ločili od narodnih ii) krajevnih združenj, ki so brez verskega vodstva in brez njih, ki »aj jim versko življenje posredujejo, ni prav nič težavno sodelovanji 3 komunisti. Zato bi se temu manifestu niti ne bilo treba čuditi, niti mu ne bi bilo treba posvečati posebne pozornosti, če bi se ga komunisti ne poslužili prav kot izhodiščne točke za začetek svoje verske politike-Kitajski komunisti so v resnici z objavo protestantskega manifesta mislili ne na protestante, marveč na kitajske katoličane, ki so po zvestobi tako trdno povezani z osebo rimskega papeža.
Hkrati z objavo protestantskega razglasa, je osrednja komunistična agencjija pozvata kitajske katoličane, naj slede protestantskemu zgledu in naj tudi oni pokažejo svojo narodno zavest.
Leto dni prej, 1949. so komunisti v Pekingu izglasovali posebno Politično konvencijo, katere 5. člen so posvetili verski svobodi. Razumljivo, da komunisti nočejo veljati za sovražnike vere, še mnogo manj za njene preganjalce. Njih verska politika gre za tem, da vera sama sebe usmrti. Kar 'budizem in taoizem zadene, zadosti, da so se lotili politike dela ter tako prisilili menihe in nune, da so dali slovo samostanskemu življenju, medtem ko so jim rdeči zaplenili vso posest. Osnova teh dveh kitajskih verstev je prav v samostanskem življenju. Če jim onemogočijo skupno življenje po samostanih, se bosta budizem in taoizem preživela sama po sebi.
A komunisti dobro vedo, da je bistvo katoliškega verskega življenja prav v povezanosti s papežem; torej je treba predvsem pretrgati to vez. Za začetek svoje protikatoliške politike so se komunisti poslužili omenjenega protestantskega manifesta, da bi izzvali odgovor pri katoličanih.
Kitajska nikoli v zgodovini ni bila zasedena po kaki zapadni velesili; pač pa je s pristranskimi pogodbami z zapadnimi silami utrpela mnoga ponižanja, že kakih sto let nazaj je kitajske javno mnenje do zapada sovražno usmerjeno. Katoliško misijonstvo je bilo vezano na francoski protektorat; dvakrat so se zapadne velesile misijonstva po-služile kot izgovor za vojaški pohod na Kitajsko. Zadnji trije papeži so zato neutrudno delali na to, da bi kitajsko Cerkev rešili vseh političnih primesi: imenovanja škofov, kardinala in vpostavitev diplomatskih odnošajev med Sveto Stolico in kitajsko vlado.
Komunisti pač niso imeli težav, ko so privlekli na dan spet vse stare zgodbe in začeli prikazovati katoliške misijone kot orodje za-padnega imperializma, če moskovski radio vse do danes ni prenehal obmetavati rimskega papeža z vzdevkom “zaveznik imperializma in kapitalizma”, se nam pač ni čuditi, da so tudi kitajski komunisti papeža razglasili za imperialista in kapitalista, ki se je zarotil proti kitajskemu narodu — torej se morajo kitajski katoličani nujno ločiti od njega.
V juniju 1950 se je vžgala korejska vojna. Komunisti so takoj nudili vso svojo oporo korejskim komunistom; začeli so z divjo propagando proti Amerikancem. Seveda so takoj tudi papeža povezali z Amerikanci.
Nekaj dni po objavi protestantskega manifesta, je komunistično časopisje objavilo tudi manifest razkolniških katoličanov nekega skoraj neznanega in oddaljenega kraja Kwang-yuan, v provinci Sečwan; v manifestu izjavljajo ti “katoličani”, da se pridružujejo protestantskemu pozivu in da hočejo začeti z reformo katoliške Cerkve. . .
8. januarja 1951 je časopisna agencija “Nova Kitajska’’ objavila uvodnik, s katerim je začela gibanje za trojno cerkveno samostojnost: gospodarsko, upravno in učeniško. V uvodniku stoji tudi:
“Prav zaradi dolgotrajnega nadzorstva imperialistov nad vrhov-Uircd cerkvenimi oblastmi v Rimu in v Ameriki.. . mora gibanje rodoljubnih kitajskih katoličanov začeti odkrit boj proti njim”.
“Noben iskren državljan ne sme trpeti, da bi Cerkev, katere član J0* v kakršni koli obliki služila za orodje imperializma ter tako okrivela in uničila njegovo lastno domovino”.
“Kitajski katoličani morajo začeti s korenito reformo vsega sis-ema, po katerem je katoliška Cerkev na Kitajskem docela podložna ••'Ujim imperialističnim državam”.2)
.	21. januarja istega leta je ministrski predsednik kitajskih komu-
nistov, ču en Laj cerkvenim predstavnikom pekinške pokrajine ozna-111 * ustanovitev Državnega tajništva za verske zadeve.
, Takrat se je na Kitajskem začelo gibanje za trojno samostojnost, nkrati z njim pa tudi križev pot katoliške Cerkve na Kitajskem.
“Gospodarska samostojnost bo v zavračanju vse inozemske pod-Pore; po svoji docela samostojni upravi samostojna kitajska Cerkev Ue bo več odvisna od inozemskih predstojnikov, najmanj še od rimskega Pnpeža. Več, otresti se mora — tako je pisalo uradno časopisje — vseh znpadnjaških izročil, ustvariti si mora novo zakonodajo in novo litur-Slju. ki naj bo prikrojena potrebam kitajskega naroda. Tretja samo-p°jnost, učeniška, ne bo na Kitajskem samo docela onemogočila dejanje inozemskim misijonarjem, ki pod videzom širjenja vere pri-Pfavljajo vojaški vpad in se posvečajo vohunstvu, marveč bo tudi .tajski Cerkvi pripravila vse pogoje, da se reši zapadne teologije ter S1 Ustvari tako nov, docela svojski teološki sistem”. (Mao išče novega paPeža, str. 11-12).
Pričevalci vere
Kot prvi korak za uspeh svoje politike so komunisti začeli takoj azmišijati o izgonu apostolskega internuncija na Kitajskem, msgr. j Ptonio Riberija, predstavnika rimskega papeža. V juniju mesecu ul so začeli med katoličani z nabiranjem podpisov na posebni spo-s katero zahtevajo izgon internuncija; spomenico so odeli v Politični plašč, ki govori o inozemskem vmešavanju v kitajsko revo-cljo. “Nekateri duhovniki so pod komunističnim pritiskom mislili,
da
spomenica pač ni v nasprotju s cerkvenimi zakoni; zato so jo tudi popisal^ med njimi nekateri duhovniki iz čunkinga. Prav ob teh pod-j^vaujih pa se je dvignil duhovnik Janez Tong, ki je tako čudovito v PDdal svojo vero in s svojim pričevanjem izzval tudi junaško obuvanje omahljivih duhovnikov”.3)
^ junija 1951 je bila nedelja. Komunisti v čunkingu so za popoldne katedralo sklicali posebno, proti internuncija naperjeno zborovanje.
Po plašn:'h besedah generalnega vikarja je spregovoril č. g. Janez Tong, doma iz Nankinga:
“Predstavniki vlade! Predstavniki Cerkve! Kristjani, ki ste veri zvesti! Gospoda! Vsebina mojega govora bo moja lastna žrtev, ki jo polagam pred obe najvišji oblasti. Ljudje, ki ne verujejo v bivanje božje, ne v bivanje duše, ki ne priznavajo papeža za namestnika Jezusa Kristusa na zemlji, niti ne katoliškega cerkvenega» učeništva, ti ljudje predstavljajo gibanje za Trojno samostojnost kot docela rodoljuben pokret.” “Priznana nam je svoboda pričevanja katoliške vere; dovolijo nam tudi, da smemo vzdrževati docela verske zveze med verniki in papežem. A tu je zdaj gibanje, ki ni izšlo iz cerkvenega predstojništva, ki nas poziva, naj se združimo v napad na papeževega predstavnika, msgr. Ri-berija. Jutri bodo zahtevali, da napademo tudi papeža, predstavnika Jezusa Kristusa. In pojutrišnjem, ne bodo morda zahtevali, da napademo tudi našega Gospoda in Boga, Jezusa Kristusa samega?”
“V teoriji so za napadalce nedvomno vedno različne možnosti. V življenju pa velja,'da je Bog en sat.n, da je papežev predstavnik en sam, kot je tudi papež samo eden. Tu ni nobenih različnih možnosti, nobena dvojnost dopustna. Gibanje za trojno samostojnost, h kateremu me vabijo, mi onemogoča, da 'bi bil še naprej katoličan.”
“Gospoda! Samo eno dušo imam in ne morem je deliti. Tudi eno samo telo imam, ki ga lahko delim. Tako si tedaj pridržujem pravico, da vso svojo dušo dajem Bogu in svoji Cerkvi, svoje telo pa domovini-Ona naj ga, če tako želi, razseka na kose. ..”(*)
Častitega Tonga so komunisti brez pomišljanja vrgli v ječo; tam je izginil, nobene vesti ni več o njem. Njegov pogum pa je živel kot plamenica v srcih kitajskih katoličanov, tudi po zaslugi kitajskega komunističnega tiska, ki je duhovnikov govor objavilo kot glavni dokaz v obtožbo proti njemu.
Naslednjo nedeljo “je pred slovesno mašo v mestni stolnici vpričo vse duhovščine stopil na prižnico generalni vikar oče Če in spregovoril: Jaz, Janez če in vsa duhovščina tege mesta tu pred Najsvetejšiiti javno in slovesno obžalujemo naš težki in veliki prestopek, ki smo ga zagrešili proti cerkveni zakonodaji; grenko objokujemo pohujšanje, ki smo ga preteklo nedeljo povzročili. Slovesno preklicujemo in zavračamo izjavo, ki jo je časopisje v našem imenu prineslo. Molite za nas, da bomo odslej pripravljeni na vse žrtve, tudi na žrtev lastnega življenja, da bi vsi verniki z nami vsemi ostali s Kristusom, z Njegovo Cerkvijo, z njegovim namestnikom na zemlji — papežem” (c).
Naslednje jutro je to svoje pričevanje generalni vikar oče Če ponovil pred komunističnimi funkcionarji Posebnega urada. “Zahtevajte od nas karkoli hočete, da za domovino storimo, a v tem, kar se tiče naš® vere in zvestobe papežu, njegovemu predstavniku in škofom, ne moremo kloniti.” (6).
4. septembra 1951 je bil msgr. Antonio Riberi, apostolski internun-cij izgnan iz Nankinga in celinske Kitajske.
Izgoni misijonarjev
' Drugi korak, ki so ga kitajski komunisti storili, da bi zadobili kato-lcane za trojno samostojnost, je bil izgon vseh inozemskih škofov in mi-slJ°narjev s celinske Kitajske,
V trenutku zasedbe je na Kitajskem delovalo 3000 inozemskih mi-ijonarjev, 576 misijonskih jbratov in 2157 misijonskih sestra. Od 138 rajevnih škofov (škofje in apostolski prefekti) jih je bilo 114 iz ino-^rnstva, 24 pa Kitajcev. Kitajskih duhovnikov je bilo 2348, kitajskih Misijonskih sestra pa 4299.
Komunisti so mislili, da sloni povezanost kitajske katoliške Cerkve Kiimom predvsem na inozemskih misijonarjih. Bili so prepričani, da se 0 ta vez pretrgala, brž ko bodo čez mejo pognali vse inozemske škofe, Mijonarje in misijonske sestre.
. .A komunisti niso hoteli veljati za preganjalce in biriče, ki izga-, Mjo misijonarje. Zato so iskali možnosti, kako prisiliti misijonarje, da y1 sami od sebe zapustili deželo. Misijonom so zaplenili vso imovino in se posesti misijonskih ustanov. Brez sredstev za življenje, onemogoče-v svojem delovanju — prepričani so bili, da bodo misijonarji prav go-ZaPustili Kitajsko. A misijonarji so vztrajali kljub vsemu. Zdaj so u komunisti poslužili drugega, da bi jih s silo izgnali, ne več kot kato-^ ke misijonarje, marveč kot navadne zločince. Uprizorili so javne sod-e pred ljudskimi sodišči, kjer so misijonarje in misijonske sestre to-vseh mogočih pa tudi najbolj nemogočih zločinov.
V juliju je iz Hongokonga prišel v Rim p. Pasquale di Martino, ki j &a Pol leta prej komunisti prijeli, vrgli v ječo, postavili pred sodišče n- g£.°ksodili, ker je v svojem misijonišču posekal tri akacije; to drevo re ^taiskem ni preveč priljubljeno. A zakonodaja Kitajske ljudske n/1 .jke pač ne more dopuščati, da bi kak njen podanik brez dovolje-Javv\šjih lahko sekal drevje. Misijonar, ki se je skrjbno podredil tej Viie®ni sovjetski “zakonodaji”, je še predčasno vladnim oblastem naja-tua bo drevesa posekal; ni pa vedel, da mora tu svojo namero javiti Ü1 voditeljem krajevnega policijskega komisariata. (7)
^ “Zloba preganjalcev je prenekaterikrat segla do meje prav äbot-kot v primeru p. Giovanni Morandija, ki so ga izgnali, ker ‘ni iz-bjS^val svoje duhovske službe’. Misijonar je, ker so mu onemogočili o-skr 6 vernikih, katerim pa so spet branili vstop v cerkev, odprl 0l ®Men ambulatorij, kjer je nudil zdravniško pomoč vsem, ki so jim sti k* °^i> kaj kmalu se je raznesel glas o njegovi zdravniški spretno-jjjg’ kl so ga še večali mnogi ozdravljeni: nič čudnega, če je bila njegova jv, ^ skoraj polna vseh mogočih bolnikov, s katerimi se je potem res aI ves božji dan ukvarjati...”
kr Da bi mu onemogočili to pri ljudeh tako cenjeno delovanje, so č(/jevni komunistični voditelji najprej segli po kleveti: izrablja nesre-crugih, da bi sam sebe obogatil... A preiskava je dokazala prav na-
k
sprotno: misijonar je v vseh primerih zastonj zdravil, najsi revne kot bogate...”
“Tedaj pa je eden izmed iznajdljivih rdečih voditeljev odkril pravo sredstvo, da se konča s tem ‘pohujšanjem’. Kaj ne trpe inozemskih misijonarjev na Kitajskem zgolj zato, da zagotove narodu svobodo vesti in bogoslužja? Oče Morandi dela tedaj proti zakonu, ker ne opravlja svoje duhovniške službe; izvršuje pa zdravniški poklic. Obtožbe, sodba. Misijonar je trdil, da se dušnemu pastirstvu med kristjani pač ni mogel posvečati, ker so mu oblasti to delo enostavno onemogočile. A sodnikom je bilo zadosti in so razglasili: obtoženec se je priznal za krivega. Ječa in takoj nato — izgon” (8).
Vse te, včasih naravnost smešne zgodbe, nam kažejo samo uradno stran komunistične pretkanosti v njih gonji proti misijonarjem; a skrita stran, ki je združena s tesnobo, mučenjem in nenehnimi zasliševanji pred izgonom, je znana samo misijonarjem, žrtvam sovjetske krutosti.
“Obtožbe, ki so prinesle leto dni zapora apostolskemu prefektu iz Di šaohu (Fukien), msgr. Koeningu, Nemcu po rodu, so naslednje: Vzdrževal je stike z italijansko vlado; videli so, kako je za gnojilo pri svojih cvetličnih nasadih uporabljal mrtva trupla kitajskih otrok” (9).
“Med šestimi zločini, ki so jih naprtili jezuitskemu misijonarju V-Michelu H. S.J., ter jih napisane izvesili na mestnem trgu, so tudi naslednji trije: Osramotil je ves kitajski narod; nekemu protirevolucio-narju je pomagal pri begu; kitajski narod je slepil v vsem, kar zadene atomsko bombo” (10).
Po šestih letih izganjanja je danes na Kitajskem samo še kakih deset inozemskih misijonarjev z dvema škofoma.
(Sledi.)
LITERATURA:
O) E. Pellegrino, Mao cerca un papa, Roma, III ed., p. 7
(2)	F. Dufay, En Chine V’Etoile contre la Croix, Hoaskong, p. 97
(3)	Ibid., p. 95
O) Jean Monsterflcet, Les Ma/rtyrs de Chine pnrlent, Aniot-Dumont, Paris
(8)	Mao cerca un Papa, p. 126 («) Ibid.
(7) V. Vanzin, Crocifissa la Chiesa iv Civa, “Ecclesia”, nov. 1951, p. 568 (B) Ib:d., p. 572
(9)	Meo cerca un Papa, p. 42
(10)	Ibid., p. 43
MOLIMO ZA KITAJSKO!
RIM, ATENE, NAIROBI
IN NAZAJ
Piše Maksimilijan Jezernik, Rim
Vi. SPREHOD PO EKVATORJU

Prve ure v Nairobi ju so razgibane in program natrpan; preveč na-““Pan, da bi se mogel mirno ustavljati pri posameznih predmetih, preveč reven, da bi izčrpal bogato vsebino.
Tam daleč v ozadju privlačno vabi Lusaka, prestolnica Severne Robije, in njeno vabilo je podobno sončnemu žarku, ki prodira skozi me-klo nairobskih zanimivosti. A je še prehitro. Onstran ekvatorja v Me-^ju bodo jutri položili ogelni kamen za novo bogoslovje in s prijateljem •Ozimom sva povabljena. Kdo bi se branil povabilu; tem manj, ker morala med potjo prenočiti v Nyeriju, kjer že več let pastoruje moj stari blvši ravnatelj Propagande.
ČEZ EKVATOR
R Najin avto kljub vsej dobri volji ni sposojben za na pot. Nič zato. Ravnatelj katoliške srednje šole v Nyeriju je prišel slučajno po oprav-Rm v prestolnico in je nad vse srečen, da naju popelje proti severu, še ^ec- Zagotovi, da bova na vsak način že v nedeljo popoldne nazaj;' če e bo šlo drugače, naju bo sam osebno pripeljal, v. Takoj po obedu se odpeljemo. Nyeri je oddaljen samo okrog 160 hometrov, a je treba računati, da cesta ni asfaltirana in bo zato vožnja °lj počasna. S tem ni rečeno, da se pritožujem nad cesto. Res ni asfal-irana, a tla so trda, ker smo v suhem letnem času; ameriški avto še kar p. rvi P° ravni cesti skozi afriško planjavo.
—dina malenkost, ki bo bralca morda zanimala, je avtomobilska neteča kakih 50 kilometrov od Nairobija. Vojaški avto se je hotel izogni-hekemu civilistu, prišel čez rob ceste in se popolnoma prevrnil v ja» ck. Mučen pogled. Kolesa proti nebu in vojaki pod težo v kleščah to-rnega avtomobila. Angleški oficir se vrti okrog in ne ve, kaj bi na-0 avil. Nobenega sredstva, da bi rešil vojake, ki kričijo od bolečin in . Pe morejo pomagati. Zaman se zaletava skupinica radovednežev, ki se Pabrala iz bližnjih hiš, da bi zganila orjaški avto.
^ ..Naša dobra volja tudi ne zadošča. Z Dzimom greva okoli avta v bl> ^a bi opravila svojo dolžnost, če bi kakšen ranjenec potreboval
duhovniške pomoči. V cestni jarek so položili dva vojaka, ki ju je skoro popolnoma stisnilo. Ležita mirno kot dva krvava hloda. Le njuni vzdihljaji izdajajo, da v njiju iskrica življenja še ni čisto ugasnila.
Dzim se skloni in spregovori nekaj besed v materinem jeziku. Prvi se sploh ne zmeni zanj in le s težkim zdihljajem šepeče: “Ma'ma!” Drugi prepozna, da sva duhovnika, odpre na veliko oči in zašepeče: “Oče!” Bil je katoličan.
Bog se je nasmehnil ubogemu vojaku in ga uslišal. Na smrtni postelji mu blaži duhovnik zadnje trenutke.
Pokvarjeni avto in druge ovire, s katerimi je skušal — po najinih računih — zlobec preprečiti vzvišene namene, so bile le skrivne poti božje previdnosti, preko katerih sva prinesla umirajočemu katoličanu zadnjo odvezo.
Proti Nyeriju nas pozdravi dež in spremlja prav onkraj mesta k škofijskemu dvorcu. Cesta postane blatna in “mission road”, ki je znana po svoji zanemarjenosti, je bolj podobna luži kot poti.
Četrt na devet končno prispemo v misijon, kjer so že malo v skrbeh, kaj neki se nafm je pripetilo. Okolica je mirna. Deloma zaradi pozne ure, a v glavnem najbrž zaradi odsotnosti misijonarjev, ki so v nekaj kilo
A f riitka vas.
litrov oddaljenem bogoslovju na duhovnih vajah. Tudi nadpastirja ni oorna in se bomo srečali šele čez dva dni na povratku v Nairobi.
Zunaj je popolna tema in v hodniku brli majhna lučka, škofijska Palača ne dosega niti najmanjšega dostojanstva. Lesena, pritlična hi-,sa> ki so jo zgradili misijonarji pred toliko leti. Misijonar se skuša o-Pravičiti, češ da je začasen sedež škofa, ker namerava zgraditi nov do-Kt°jen škofijski dvorec v bližini mesta. V notranjosti ni nobenega nepotrebnega okraska; pri vhodu visi duhovni venček, ki so ga poklonili j^sijonarji novodošlemu škofu. Vse drugo le priča, da tukaj gara de-aven škof. Stene so obložene z arhivom in okrog pisalne mize je cel kuP razpredelnic. Ob pogledu na police sem sladko zaspal.
Prva sobota v mesecu. Ob dnevni luči je vedno bolj jasno, da smo , Pravem misijonu in ne v knežji palači. Nekaj metrov oddaljena cer-je zgolj farna cerkev. Brez veličastnega vhoda, brez visokega zvo-- ka; dolga, štirioglata zgradba s tremi oltarji in korom v ozadju.
Na oltarjih in po stenah ni sledu o dragocenostih. V njej ni zlata e srebra in stene so prazne, brez dragocenih slik, ki krasijo evropske el etn e bazilike. A revna cerkvica je veliko bolj bogata, kot toliko na-!, urnetnin: bila je nabito polna in skoro vsi verniki so pristopili k °bhajilu.
Kako je prijetno maševati v takšnem okolju.
Bogoslovje je prav za hribom. Pot je grda in naš avto bi najibrž obtičal v kakšni mlaki. Jeep pa se je kar dobro odrezal; poleg vsega je bil odlično sredstvo za prebavo.
V kapelici je zbranih približno 30 patrov, ki so ravnokar končali zadnje premišljevanje, se z zahvalno pesmijo zahvalili za razsvetljenje ter se istočasno pripravili na nove težave. Obisk apostolskega delegata je pravo presenečenje, ki še bolj poveča v njihovih dušah odpoved vsemu in podpre brezmejno predanost KrLstusovi službi. Besede papeževega odposlanca o sv. Evharistiji, o Piju X, so blagodejen dež, ki poživi uvele rože.
Prehitro je minilo naše srečanje z misijonarji in pogovor je bil prekratek. Po večini so srednje starosti, z jeklenim obrazom. Njihova radovednost nima meje. So odrezani od sveta, a v njihovih dušah klije ljubezen, ki ne pozna nobenih meja in objema ves svet.
Naprej proti severu. Pokrajina ne spremeni obličja; le vedno bolj goste ograje in jarki dokazujejo, da smo v gnezdu Mau-Mauov. Od časa do časa je cesta zastražena, pred vsako vasjo je zaprta pot in jo odprejo šele, ko ugotovijo, da popotnik ni nevarna oseba. Vasi so obdane z žico in jarkom. Ljudje so zastraženi in smejo na polje le v spremstvu vojakov. Ozračje je težko kot pri nas v času vojne. Ubogi domačini morajo delati pet dni na teden za državo, s tem da kopljejo jarke in ščitijo prebivalstvo pred vpadi. Razumljivo, da se pri tem manjšajo družinske zaloge in tu in tam trka na vrata čisto prava lakota.
Misijonarji so se v hipu znašli v silno težkem položajti; poleg verskih problemov se morajo ukvarjati z narodnimi težnjami, oblastjo in lakoto.
Kot vsepovsod je tudi v Meruju misijonska postaja izven mesta. Postaja je naravnost očarljiva. Zaradi višjega položaja je osrednja točka pokrajine in zelo rodovitna okolica ji da še poseben čar. V bližini so državni uradi, ker je mesto zaradi geografskega položaja važno. Ljudstvo je globoko verno in katoličanstvo se lepo razvija.
Najvažnejši dogodek je seveda blagoslovitev temeljnega kamna za novo bogoslovje. Okrog štirih popoldne se zbere lepa skupina vernikov okrog gradbenega zemljišča; sestre, patri, svetne oblasti in vsi bogoslovci iz Nyerija.
Pravo nasprotje! Vsa dežela je pod pritiskom spopadov; ljudje preplašeni od stalnih groženj, zdaj s strani angleških oblasti, zdaj s strani upornikov. Vsepovsod vladata strah in negotovost. Kot pravo izzivanje proti temu vojnemu stanju in mišljenju zvenijo besede škofa in apostolskega delegata, ki zreta v bodočem (bogoslovju zagotovilo novih in boljših časov. Od tukaj mora iziti nov rod, ki bo znal dati narodni zavesti pravo krščansko vsebino in pripeljati deželo k trajni svobodi.
Sprejem je bil odločen le za odlične goste. Po večini so afriški predstavniki in le malo angleških uradnikov. Razumljivo, da sem se pobra-
Papeški delegat z misijonarkami v deželi Mau-Mcmov.
hi predvsem z afriškimi poglavarji in pustil angleško družbo, ki se je 8koro izolirala v posebno sobo. Glavar in podglavar, oba protestanta, ®ta se zelo zanimala za Rim in se nehote izdala, da kljub svoji veri spo-j eta Petrovo Cerkev.
Upravitelj bolnišnice se mi je ponudil, da mi razkaže novo stavbo. Wlč izrednega za naše razmere, a za tamkajšnje veliko. Vsa oskrba je 2astonj in bolniki se razidejo čez dan, če jim (bolezen to dopušča, po ?y°jih domovih. Zdravila in osebje sta dva največja problema, ki mu-CIta misijone.
.. Pri večerji so poleg domačih patrov še gostje, ki so prišli iz bližjih krajev na sprejem apostolskega/ delegata. Razdalja jih ni prepla-Slja. V delegatu so zrli njega, ki ga je poslal, belega očeta narodov, ki 8 Petrovega sedeža brani svetinje človeštva.
Praznično razpoloženje je kaj kratko. Jutri bo nedelja in vsak mora ^ svoje delo. Gostje bomo morali zgodaj na pot, ker jih čakajo verniki. ^uPnik bo maševal v zasilni stolnici, škof pri sestrah, a drugi gredo z motorji na vse strani. Novodošli pater bo prevozil več desetin kilometrov n imel trt maše s pridigami.
NEDELJA V AFRIKI
Miši
Lahno zvenenje budilke je prvo oznanilo nedeljskega razpoloženja, jonarji vstajajo drug za drugim in odhajajo na delo. Pogledam na
uro. šele štiri je. Pol ure spanca bi se še kar prileglo; a kdo bo zaspal v takšnem okolju. Nekaj zaradi radovednosti, nekaj iz drugih razlogov ;sem prehitel svojo budilko in sklenil, da se naužijem jutranjega svežega zraka.
Zunaj je še popolna tišina, moti jo le ropot motorjev, ki se zgubljajo vsak v svojo smer. še nekaj trenutkov in za njimi ni nobenega sledu.
Lepo poletno jutro. Nebo je jasno, brez najmanjšega oblačka in le v bližnji dolini se plazi počasna megla.
Vse še počiva. V vasi na bližnjem hribčku je še vse mirno, brez glasu, brez vzgiba. Misijon sam je čudno osamljen in številno poslopje le poveča občutek praznote. Velika cerkvena vrata so zaprta in vsak poizkus, da bi našel kako špranjo za vhod, je zastonj. Poslopja so skrbno zavarovana, kot bi še vedno grozili nevarni napadi Mau-Mauov. župnišče je prav na robu gozda, odkoder lahko iznenada napadejo. Mau-Mau poznajo položaj in so ga izrabili pred nekaj meseci. K sreči ni bilo nič hudega, samo staremu misijonarju so prestrelili prša, a rana hvala Bogu ni bila smrtna. Danes je ponosen in bolj neustrašen kot drugi.
Moj počasni korak ne moti tišine, ampak da cvrčanju žuželk poseben prizvok.
Pozdrav vam, slovenski hrbčki in doline, cerkvice in kapelice, o-kras naše domovine! Pozdravljene, rimske bazilike, katakombe in ko-losej, zibelka krščanske neustrašenosti! Pozdravljeno, večno mesto, domovina vseh ljudstev!
To je bila moja jutranja pesem,, jutranja molitev na nedeljski da» 4. septembra v osrčju Afrike. Doma je obhajala mama god, v Rim'1 so obhajali rojstni dan “rdečega papeža” kardinala Propagande in pred 13 leti sem na ta dan prispel v Rim.
Ne vem koliko časa sem se izgubljal v spominih, samo to vem, da me je boben bližnje vasi vzdramil iz premišljevanja in sem odprl brevir-Namesto jutranjega pritrkavanja slovenskih zvonov, slišim vsepovsod le ropotanje bobnov. So afriški zvonovi, ki vabijo k nedeljski maši.
Je prvi znak, za katerim bo še preteklo nekaj časa, predno začnej0 počasi kapljati iz bližnjega gozda ljudje in se zberejo pred cerkvijo-Za brevirjem sem prebral še nekaj Massajevega ujetništva, požig planjave in njegovo rešitev, nenadno povodenj in zasilno zaklonišče na drevesu; šele tedaj je prišel prvi vernik k cerkvenim vratom, ki so bila Pa seveda zaprta. Mežnarji so pač povsod enaki.
Naše poslanstvo v Meriju je končano in bo treba počasi spet proti jugu. Mimogrede se oglasimo še v mestu, kjer gradijo novo stolnico h1 je že odločen kraj za škofijski dvorec.
In glej, pravo presenečenje! Od vhoda na zemljišče do temeljev vlečejo dve dolgi vrsti Afrikancev. Ob prihodu našega avtomobila pokleknejo in sprejmejo na kolenih papeževega odposlanca. Pestra barv» ženskih noš, nasprotje zelene narave in črnih obrazov, veselje, ki preki'
Papeški delegat blagoslavlja temelje novega bogoslovja v Ny eri ju.
PeVa y njihovih licih, odseva na obrazih in se spreminja v pozdrav na-iedniku galilejskega Ribiča.
PO EKVATORJU
g. Zapuščamo za sabo mestne hiše in negibno množico, ki skupno s °fom pošilja zadnje pozdrave. Pokrajina je lepa, valovita, zelena in 0 večini pokrita z gozdovi. Kot nalašč za skrivanje Mau-Mauov, ki so mno izrabili naravni položaj in prizadeli prebivalstvu veliko nesreč, k1 Preostalo drugega, kot izkopati globoke jarke okrog vasi, raztegniti oečo žico in zastražiti vse vhode.
Od časa do časa naletimo na skupino ljudi, ki korakajo v sprem-
Vu straž. Baje so domačini, ki jim oblasti ne zaupajo. y Nekaj kilometrov naprej naju opozori vozač, da smo na ekvatorju, k ?ekvaj minutah ga bomo prekoračili okrog petdesetkrat in prispeli do ^ toliške cerkve, ki je samo petdeset metrov vstran. Zanimivost je tako ^a, da radovednost premaga najino skrb za hiter povratek in se u-tavimo za trenutek.
Majhna, skoro bi rekel planinska cerkvica, ki je zgrajena popolno-a v italijanskem gorskem slogu. Zaprta je. župnik je odšel na podruž-
nico in se še ni vrnil. Velik pes nas izda in prikliče z lajanjem- tri afriške redovnice. Nenaden obisk ni na dnevnem redu in sprva skoro ne verjamejo, da je res. šele počasi se vdajo dejstvu in seveda kot sv. Marta napravijo vse, da bi se izkazale s svojo kuharsko znanostjo. Zaradi pomanjkanja časa in dolge poti pa se moramo zadovoljiti samo s čajem-Australec in Amerikanec sodita, da je izvrsten, jaz seveda ne oporekam-S sodbo se strinja tudi vračajoči misijonar, ki mu je čaj poživil utrujene ude. Maševal je blizu protestantskega misijona in katoličani so ga opozorili, naj se podviza, ker je začel pastor zbirati denar za novo šolo.
“Kje dobijo protestantje toliko denarja?’’ je razmotrival misijonar. “Cerkev so zgradili, ima prostorno župnišče za sebe in svojo družino, sedaj bodo začeli pa še s šolo!”
Kar utihnili smo. Vsi smo občutili isto .bolečino, bili istih misli in si s pogledom vse povedali. V avtomobilu smo nadaljevali razgovor o tem vprašanju.
Ob dveh dospemo v Nanyuki. Nyerski škof Cavallera je v skrbeh, če so nas med potjo napadli. Tokrat se je uštel: nobeden nas ni maral, ne levi, ne Mau-Mau, ker bi imeli z nami same sitnosti in prav malo haska.
Gibanje Mau-Mauov je najbolj divjalo ravno v njegovi škofiji. Vso katoliške skupine so bile v smrtni nevarnosti in domači duhovniki so bili v očeh ljudstva enostavno izdajalci domovine. Energično postopanje angleške oblasti je sicer zamorilo zunanje gibanje, a je prepozno, da hi si osvojilo njihovo dušo. Ne verjamejo in postajajo nezaupni. Notranji odpor je šel tako daleč, da niso hoteli pozdravljati tujcev in so jim morali gospodarji zapovedati, človek zapove telesu, a srcu ne more.
“In kakšno je stališče misijonarjev in katoličanov do tega gibanja?” To je bilo moje vprašanje, ko sva si z župnikom ogledovala cerkev, splezala na zvonik in z višine motrila lepoto kraja. Na severni strani rek» z električno centralo, lepi gozdovi, proti jugu afriška vas. številne koče so zgrajene v vrstah, enako oddaljene druga od druge in s slamo krite-Vas jd bila videti snažna in je bilo na prostem le malo ljudi.
Pater si ni delal utvar. Katoličani sami so postali bolj nezaupni do misijonarjev in videti je, da si še niso na jasnem, kaj naj storijo. Gre za to, ali bodo razumeli, da katoliška Cerkev ni v službi tujih obl»' sti, ampak dela samo iz višjih nagibov in išče vsepovsod le dobrobit domačinov. Če bi slučajno prišli do negativnih zaključkov, bo zadivjalo izredno preganjanje, ki bo sekalo na levo in desno, brez razlike in brez ozira.
Prvi znaki dobro kažejo. Nepristransko ravnanje duhovnikov in njihova odkritosrčnost sta zmagala nezaupnost domačinov in videti je, d» bo prevladal pozitiven element. Za to rešitvijo težijo vsi načrti cerkvene oblasti.
Pod menoj se zgrinjajo misijonske ustanove, sestrska hiša, župnija, dvorana, vrt in nogometno igrišče, ki poveže zemljišče z vasjo.
Po vrtu se sprehajajo apostolski delegat in škof in očividno raz-P^avljata o kritičnem položaju, o pomanjkanju sredstev, da bi prehiteli ak°to, ki grozi prebivalstvu. Njuna prijazna, smehljajoča se obraza sta Se nenadno zresnila in postala zaskrbljena.
, Na mojo prošnjo stopiva še malo v vas in obiščeva dobro katoliško ružino. Tam sem spoznal dejanski položaj.
. Prosim gospodinjo, naj mi dovoli, da bi slikal njo in hišo, in zago-ovi|n, da nimam nobenih slabih namenov, ampak jo bom ponesel s sabo v. Rim. V hipu izginejo vsi moški in na dvorišču sva ostala sama z mi-
SlJonarjem.
i.	Ni njihova krivda. Najbrž so že slišali nešteto podobnih zagotovil, 1 so se pa vedno izpremenila v golo laž.
Kot sem bil vesel srečanja z znanimi osebami, tako sem bil otožen fiad mučnim okoljem in zaskrbljen nad prihodnostjo.
Nebo je še vedno jasno. Kljub temu se dvigajo oblaki na vseh stra-eh in napovedujejo novo nevihto.
Kdaj ?
Težko je uganiti in nas tudi ne zanima.
, Da le nevihta ne bi uničila mladih nasadov, ampak jih z zaželjenim aeziem pomladila!
Kq smo zavozili na dvorišče naše postojanke v Nairobi ju, so bile ayno končane večernice za italijansko skupino. Prijazni vozač se je še sti večer vrnil v Nyeri, midva pa sva se pripravila za pot proti Lusaki.
ZATON KOLONIALIZMA
V maju so minila tri leta, kar se je Elizabeta angleška vrnila v London po večmesečnem potovanju po vseh angleško govorečih deželah našega planeta. Vse svetovno časopisje ,se je takrat na dolgo in široko razpisovalo o tej 80 tisoč kilometrov dolgi kraljevski poti, filmski žur-nali pa so nam kazali mlado kraljico ob vseh mogočih slavnostih med prerazličnimi rasami in narodi. Zanesljive statistike so poročale, da je Elizabeta na svoji poti doživela 160 sprejemov, podelila 536 odlikovanj in nagrad, imela 157 govorov, medtem ko jih je morala poslušati 376, čez 550 krat se je morala skloniti pred otroki, ki so ji prinesli cvetje, da sploh ne govorimo, koliko tisočkrat je morala stiskati roke navdušenim množicam svojih pestrih podanikov. . . Mnogi so takrat govorili o zunanjem in slovesnem videzu tega potovanja, medtem ko so njega politični pomen postavljali nekako na drugo mesto. Pa je bila vendarle politika tisto prvo in edino vodilo kraljevske poti.
“Potovanje Njenega Veličanstva,” je takrat zapisal ugledni londonski dnevnik Times, “je utrdilo vezi med deželami našega Commonweal-tha in med materjo domovino.”
In res je vsa pomembnost Elizabetine dolge poti okrog sveta v teh besedah, ki skopo, a zadosti jasno govore o položaju pokojnega angleškega kolonialnega imperija; ta položaj se je posebej v teh letih po drugi vojni docela razjasnil: ne več kolonije, marveč svobodne dežele, povsem neodvisne, a vendar vse med seboj s kraljevsko vezjo povezane, vse družni členi britanske skupnosti. Anglija, najbolj kolonialna država na svetu, je doživela dan, ko je za zmeraj umrl njen imperij. Konec angleškega^ kolonialnega imperija pa ni edinstven v vrsti velikih in zgodovinsko važnih dogodkov zadnjih let. Ne gre samo za pokop angleških kolonij. Zaton kolonializma sploh je eno naj večjih doživetij po drug* svetovni vojni.
KOLONIALIZEM SE JE PREŽIVEL — NAJ GRE ČIMPREJ!
S temi besedami je zasekal Poster Dulles leta 1946 v strmečo tišine Glavne skupščine Združenih narodov. Prav gotovo si ameriški državnik takrat ni mislil, da bi njegove besede imele kak preroški pomen-Pa so se vendar več kot hitro uresničile.
Prva jih je občutila na lastni koži prav Sev. Amerika, že isto lete 1946 so si svojo popolno državno neodvisnost po dolgih stoletjih zadobih spet Filipini, do takrat ameriška, prej pa španska kolonija. Angleži so se morali odreči Jordaniji, ki so jo spremenili v kraljestvo. Nasled; nje leto so Holandci vso Indonezijo prepustili domačinom, dve leti pozneje se je na podlagi predhodnega dogovora med Združenimi narod»
rodilo v Afriki novo kraljestvo — Libija. Predianskim si je samostoj-n°st izvojeval Sudan; nekaj pozneje so morali Francozi kloniti pred Maroškim Josufom II. in priznati neodvisnost Maroka — Španija ni ^ogla zaostajati in je tudi ugriznila v kisli sad. Samo dober mesec po-2^eje se je osamosvojil francoske oblasti tudi Tuniz, medtem ko se krva-vi boji za alžirsko neodvisnost vodijo že trideseti mesec. Sramotni sporazum v Ženevi, ki je Vietnam razdelil v svobodni in zasužnjeni del, je akrati povzročil tudi popolni umik Pariza iz Indokine. Lansko leto je agiptski diktator podržavil Sueški prekop, kar je rodilo klavrno angle-?"a-francosko vojaško intervencijo, ki se je vsaj do zdaj končala s poetično zmago Nasserja. Indija iz dneva v dan bolj stiska Portugalce v ^°a, v angleški zapadni Afriki pa je London moral letos pristati na r°jstvo nove države Ghana. Monroejevo načelo, danes že čez 150 let stari klic “Amerika — Amerikancem!”, spet odmeva v naših časih in s*uži za osnovo vsem domačinskim nacionalizmom; le s to razliko, da 86 danes glasi: “Azija — Azijcem!. .. Afrika — Afričanom!...”
Vsi ti zgodovinsko pomembni dogodki pa so kar čez noč postavili iT^ejonsko delovanje katoliške Cerkve pred vprašanja in na vid skoraj ^premostljive težave, ki jih v svojem dosedanjem apostolskem delu 8Ploh ni poznala. Ko ugotavljamo, kako je šel politični kolonializem v Popoln zaton za vse čase, spoznavamo hkrati, da za vse čase zahaja tudi kolonialna” doba katoliškega misijonstva. Medtem pa že raste novo ob-°hje misijonskega apostolata v državno in narodno docela samostojnih Poganskih in drugoverskih deželah, med narodi, ki so se naravnost ^JUbosumno zagrizli v svoj nacionalizem, v svojo tradicijo, v svoje od cetov podedovane šege in navade.
Novi položaj, v katerem so se tako skoraj brez dolge priprave -našle vse misijonske dežele, ima svoje dobre in slabe strani. Sedanje ^tanje v teh pokrajinah more biti katolištvu naklonjeno edinole, če bodo ^nali misijonarji in katoliško misijonsko zaledje širokogrudno in ra-'P.mno odgovoriti vsem tem silnim preosnovam v duševnosti in življenju ^'sijonskih narodov in dežel.
Tri obdobja kolonializma
V	tri glavna obdobja lahko razdelimo vso zgodovino kolonizacije ZaPnjih stoletij.
V	začetku novega veka so čezmorske dežele, ki so jih drugo za dru-«° odkrili evropski pomorščaki, veljale za dežele brez gospodarja. Pri-_ adle so vedno tisti državi, ki jih je prva zasedla ali pa si jih z orožjem
isvojila. Edini veljavni zakon je tedaj bil pravica osvojevalca, pra-roeča, ki so jo konkistatorji le preradi uveljavljali z divjaškimi i in s krvavimi pohodi, ki so se pogostokrat končali s popolnimi Soljenjem domačih prebivalcev. Vsa kolonialna politika v novo od-
kritih deželah, najsi so že bile z orožjem ali na miren način zavojevane, je slonela na načelu koristnosti, ki jo je od zavojevane zemlje utegnila imeti zavojevalčeva država. Koristi evropske sile, ki si je kolonijo podvrgla, so imele vso prednost pred koristmi domačinov. Razumljivo tedaj, da prvi in bistveni namen kolonizacije ni bil toliko v nravnem in gmotnem dvigu primitivnih domačinskih ljudstev, marveč v izkoriščanju čezmorskih dežel, da se čimbolj obogati zavojevalec.
Angleški ekonomist Warner Sombart je zapisal brezobzirno: “Obogateli smo, ker so celi narodi in rase izuimrli zaradi nas. Mi smo bili, ki smo cele kontinente otrebili divjakov!’’
Polagoma pa se je ta začetna “kolonizacijska metoda” bolj in bolj blažila; evropske kolonialne velesile so počasi začele gledati tudi na koristi domačega prebivalstva osvojenih dežel. Prva med njimi Španija, takoj za njo Portugalska.
Drugo obdobje kolonializma predstavlja konec prejšnjega in začetek našega stoletja. Kolonialni narodi so se prebudili. Pod vplivi evropskih nacionalizmov in drugih revolucionarnih gibanj, posebno komunizma, se je začela kriza kolonialnih sistemov. Spričo vedno silnej-šega socialnega in narodnostnega vrenja v kolonijah, so ameriške in evropske velesile bolj in bolj svojo pozornost posvečale koristim azijskih in afriških narodov v stalni skrbi in strahu pred izbruhom kolonialnega vulkana, iz čigar osrčja sta že tu in tam bruhnila upor in revolucija. Spomnimo se samo na znameniti bengalski upor v Indiji leta 1926. pa na upore v francoskih kolonijah po severni Afriki.
Tretje obdobje tik pred zadnjo vojno in vsa leta. po nji pa gre v znamenju odkritega boja, oborožene vstaje, socialnih prekucij in zagrizenih nacionalizmov — vse za popolno narodno in državno samostojnost kolonialnih dežel. Novi narodi zadobivajo svobodo in samostojnost, drugi spet se vežejo med seboj v skupni boj proti evropskemu kolonialistu, vsi do zadnjega si zadevajo, da bi se za vselej otresli vsi-1 jivčevega političnega in gospodarskega jarma, ki jih je gnjavil skozi stoletja.
Obe naj večji svetovni kolonialni velesili — Anglija in Franciju sta se v stiski poslužili še zadnjega pomočka; prva si je zgradila že omenjeni Commonwealth — nekakšno konfederacijo vseh bivših kolonialnih angleško govorečih narodov, ki žive danes že v samostojnih, svobodnih narodnih državah ali pa so samo še po dominionih povezani z Londonom (Kanada, Južnoafriška Unija) ; druga pa si je ustvarila L’U-nion Francise — Francosko zvezo, katere rojstni dan je 27. oktobei' 1946 in ki je preživelo podložnost bivših kolonialnih dežel do Francij6 nadomestila z obliko novega, konfederalnega združenja.
Ustavna listina Združenih narodov pa je med tem starodavno načelo kolonialnih zavojevalcev in kolonialne politike: vse za korist za-

Predsednik južnega Vietnama, katoličan dr. Ngo Dinh Diem, na cerkveni prireditvi; na desni vietnamski škofje.
v?jevalca. . . nadomestila z novim, človeka dostojnim načelom: prvo ko-risti domačih narodov, potem šele koristi včerajšnjega evropskega govedarja.
Končni račun kolonializma
,	. Pri podajanju obračuna o vseh stoletjih predvsem evropskega ko-
l0nializma pri azijskih in afriških narodih (v manjši meri tudi pri ameriških) je treba upoštevati obe njegovi plati: dobro in slabo.
Dobra stran kolonializma ni majhna. Več! Včasih je naravnost Vogočna. Lahko jo povzamemo v dejstvo, ki ga pač ni moči zanikati, da 80 namreč v nekaj stoletjih, včasih celo v nekaj desetletjih neizmerne hokrajine iz popolnega divjaštva prešle na stopnjo precejšnje omike, pa Pa jim je prav kolonializem ustvaril osnove, ki so jim danes trdna pod-ajta za vedno večji napredek. Pomislimo samo, kaj bi bilo danes z Ame-Dko, če bi evropski osvojevalci prišli sem z izključno koristolovskimi nameni! Mali polotok Manhattan v ZDA je bil popolna puščava, ko so ga 1623 osvojili holandski priseljenci: danes je finančno središče New °rka, ki je največje mesto našega planeta! Avstralija spet je bila v prvih letih prejšnjega stoletja še čisto navadna kaznilnica za angleške
deportirance. Afrika, kjer je danes še največ živečih kolonij, je bila še pred sto leti dežela suženjstva in ljudožerstva.
Mnogi nekritični zgodovinarji, posebno pa zagovorniki vseh preku-cuških gibanj, skušajo prav v naših časih na vse žile prav med kolonial-nimi narodi prikazati edinole slabo stran kolonializma. Na vsa usta napihujejo škodo in polom, ki so ju evropske sile nanesle domačim azijskim in afriškim pa tudi ameriškim pokrajinam: tako ven in ven govore samo o uničevalnih pohodih evropskih osvojevalcev nad domačin'1 (najbolj priljubljena zgleda za to mnogokrat dvomljivo trditev sta jim preganjanje in zatiranje severnoameriških rdečekožcev in vseh drugih ameriških Indijancev!), o brezobzirnem izkoriščanju osvojenih dežel v korist materni evropski državi, o prisilnem delu in o plemenski nestrpnosti, ki še vedno drži drugobarvne domačine v kleščah manjvrednosti in suženjske podložnosti. Mnogo tega je res, a nikoli v tolikšni meri kot to trobijo v svet edini moderni imperialisti — Marx-Leninovi učenci!
KOLONIALIZEM IN MISIJONI
že v uvodu smo omenili, da se je misijonsko delo katoliške Cerkve spričo vedno hitrejšega zatona kolonializma znašlo pred docela novimi vprašanji, v docela novih, v večini primerov zares težavnih razmerah. V bivših čezmorskih kolonijah je Cerkev nedvomno dosegla prenekatero ugodnost pri svojem apostolatu od strani prejšnjih evropskih gospodarjev. Zemljepisna odkritja novih kontinentov in njih skorajšnja osvojitev po evropskih silah so misijonskemu delovanju odprla širna polja za plemeniti apostolat. Varuštvo, ki so ga katoliške države v kolonialni dobi (predvsem Portugalska in Francija) prevzele nad misijonskim delovanjem v novo odkritih deželah, je v mnogih primerih olajšalo po-kristjanjevanje večine krščanstvu sovražnih pokrajin in narodov. Vsemu temu je dodati še mnogovrstno socialno delavnost kolonialnih sil v osvojenih pokrajinah, ki mu veličine ne gre kratiti: odprava suženjstva, prepoved ljudožerstva, ustanavljanje šol, zdravniško skrbstvo in podobna prizadevanja, kar je vse bilo v nemajhen prid za širjenje božjega kraljestva med pogani.
A tudi pri vseh teh vrednotah gre opozoriti na slabo stran, ki je predvsem v slabem, več kot večkrat naravnost pohujšljivem zgledu evropskih kolonizatorjev — navkljub temu, da sami sebe s ponosom na-zivljejo kristjane (spomnimo se samo na prenekatero pismo sv. Frančiška Ksaverija portugalskemu dvoru o vnebovpijočih krivicah, ki jih portugalski oblastniki in naseljenci povzročajo domačim Indijcem!) ; izgoni katoliških misijonarjev od strani drugoverskih vlad, načrtno pronicanje 'brezboštva in nemorale z evropskih in ameriških dežel v kolonije. Največjo škodo je Cerkvi prineslo pač rastoče prepričanje med
opravljajo težaško delo v temle indijskem pristanišču... Dvig socialnega 'Jnja žene je ena najtežjih nalog misijomstva, ki naj prinaša Kristusovo pravico in ljubezen poganskim narodom.
^.^načini, da rimska Cerkev služi kot koristno orodje zavojevalni poli-. k' tujih velesil. Dostavimo takoj, kako neopravičena je ta obtožba, ki j.°v še danes mnogoteri izobraženi Azijci in Afričani mečejo v lice kato-^skim misijonarjem: prav Cerkev je po svojih misijonarjih že od vsega P°četka odločno in brez ozira na levo ali na desno očitaia evropskim in ^eriškim naseljencem in kolonizatorjem njih krivično in nečloveško Postopanje z domačini; Cerkev je bila pravzaprav edina, ki je domače Prebivalstvo branila pred izkoriščanjem in zatiranjem. Omenimo tu sa-(’ junaško obrambo v zaščito domačega črnskega prebivalstva, ki jo ?Pijo javno in odločno katoliški škofje v Južni Afriki proti vladini ernenski politiki; pa nešteviine nastope katoliških misijonarjev sploh °ti zlorabam kolonizatorjev, v vseh časih, od Las Casasa, ki se je tako Pločno potegoval za pravice južnoameriških Indijanov, do najnovejših 'sijonarjev v Gabonu, ki so jim 1951 francoski laicistični “nepristran-opazovalci” vzdeli naslednji očitek: “Ti ljudje (mislijo misijonarje) (jj,na.rn razburili kolonijo s svojim oznanjanjem enakosti vseh ljudi in z ogimi neumnimi načeli svoje vere; prav ta načela so največja težava j. Vse naše kolonialno delo v Francoski ekvatorialni Afriki; bolj nevar-0^ Sv nam k°t prekucuška komunistična gesla!”... Vsaka razlaga je
Največkrat pa se je zgodilo, da so krščanske evropske države preslišale opomine, svarila in očitke, ki so prihajali iz Rima. Zato se pač ni čuditi danes tako razširjeni poganski domačinski miselnosti, ki gleda v katoliškem misijonskem delu samo drugo obliko evropskega imperializma. To mišljenje — o tem so si edini vsi misijonarji na terenu — je ena največjih preprek misijonskemu delovanju.
In njega žalostne posledice!
Večina narodov, ki so si v zadnjih letih priborili toliko sanjano samostojnost ter državno in narodno svobodo, nočejo danes ničesar več slišati o krščanstvu, ker gledajo v njem izrazito zapadnjaško vero; ta pa je, kot zatrjujejo, docela v nasprotju z njih izročili, navadami, težnjami in nacionalno zavestjo. V dokaz so nam Indija, Birmanija in Indonezija, kamor imajo katoliški misijonarji iz inozemstva dostop samo še v izrednih primerih. Tako so pač vse ugodnosti, ki jih je katoliško misijonstvo v preteklosti utegnilo prejeti od kolonializma, samo še žalosten spomin spričo zagrizenega protikrščanstva bivših kolonij. V ne enem primeru grozi ta krščanstvu skoraj sovražna politika v mladih azijskih in afriških državah, da če že ne docela uniči, pa vsaj krepko zveže in zmanjša možnosti plodnega misijonskega delovanja.
KAKO PREMOSTITI NEVARNOSTI IN TEŽAVE
Cerkev mora čimprej premostiti vse te nevarnosti in težave in najti zadovoljiv in uspešen odgovor na vsa zapletena in težavna vprašanja-ki se iz dneva v dan pojavljajo pri misijonskem delu v včerajšnjih kolonijah.
Lansko leto je italijanski misijonolog rev. Piero Gheddo P.I.M.Biki se nadrobno ukvarja z vprašanjem misijonskega dela v bivših evropskih kolonijah, v daljši razpravi nakazal nekatere poti, ki bi utegnil'-uspešno voditi iz sedanjih težav. Na kratko povzete bi bile naslednje:
1.	Nujno je treba v misijonskih pokrajinah ustvariti čim števil' nejšo in dobro pripravljeno vojsko domače duhovščine, ki naj izpriča v svoji lastni svobodni deželi vesoljnost katoliške Cerkve. Ta duhovščina mora znati delovati za' širjenje božjega kraljestva brez vsakršne navezanosti in pomoči od zunaj, za primer, da se danes ali jutri pojavij0-kot se je to zadnja leta na Kitajskem, preizkušnje, ki zahtevajo od vernikov celega človeka, pripravljenost žrtvovanja lastnega življenja z# vero.
2.	Misijonarji, posebno mladi misijonarji, ki se pripravljajo šel® na misijonsko delovanje, se morajo še vse bolj kot do zdaj zaglabljo^1 v študij znanosti, kulture, običajev, jezika, mišljenja, posvetne Umetno-'
domačih dežel. Minili so časi, ko je bilo zadosti, če je misijonar povedi, da je prišel iz Evrope ali iz Amerike, pa so- ga domačini že imeli neko višje bitje, vse časti in spoštovanja vredno!... Današnji mi-SlJonar si mora med domačini šele zadobiti spoštovanje in ugled. Pre-nekaterikrat bo dobil dovoljenje za vstop v misijonsko deželo le, če bo znal pri domači vladi izpričati svoje resnične zmožnosti, svojo študijsko u®poso|bljenost. Samo primer: edini italijanski misijonar, ki je v zadkih letih dobil dovoljenje za vstop v Indijo, je p. Edoardo Tagliabue, je še pred odhodom v misijone promoviral za inženirja na milanski ^niverzi: samo njegov inženirski naslov mu je zadobil dovoljenje, med-ko so indijske oblasti lepo vrsto drugih prošnja enostavno zavrnile.
3.	Tretji, zelo važni pogoj za uspešno delo v sedanjih, zgodovinsko Vaznih trenutkih za katoliško misijonstvo, pa je prilagoditev Cerkve ^išljenju in navadam azijskih in afriških narodov. Akomodacija, ki smo prej qmenili! Akomodacija ne v popuščanju krščanskim^ verskim resicam, akomodacija marveč v vsem nebistvenem: liturgični jezik, cer-kveria glasba, domača umetnost, filozofski in učni sistemi, ki naj se pri-lciJo domačim, če jih že imajo: evropsko je treba opustiti — nadomestiti ga velja z domačim. Vprašanje ni novo, a danes bolj kričeče kot k^aj prej. Vemo, da je prav sedanji sv. oče Pij XII. v tem pogledu že '^oril mogočne korake v korist misijonskemu delu.
4.	čez vse pa je treba poglobiti in povečati sodelovanje misijonske-zaledja, predvsem v vsem tistem, kar zadene bodoče misijonske, najsi Ze moške ali ženske poklice. Tudi to vprašanje misijonske delavnosti in Pripravljenosti in študija v zaledju ni novo; a tudi to je danes silnejše 111 zahteva nujnejšo rešitev kot kdaj prej. Samo splošna mobilizacija ^ega katoliškega sveta, brez izjeme, bo lahko uspešno rešila misijonsko elo vseh nevarnih težav sedanjih časov. Zadnja papeška misijonska •'krožnica “Fidei donum — dar vere”, ki jo je Pij XII. izdal na Veliko '°č letos, hoče vzbuditi katoličane prav v to misijonsko mobilizacijo, prišli smo v dobo, ko je za uspeh misijonske akcije, prve in najvažnejše katoliški Cerkvi, več kot premalo samo bleda dobrosrčnost in naklonje. 0st maloštevilnih prostovoljcev.
Naloge, ki stoje pred misijonarji v tem najnovejšem obdobju misi-l°nske zgodovine, so velikanske. Edino s pomočjo vseh jim bodo kos. ^erkev upravičeno pričakuje od vseh katoličanov, da prinesejo svoj de-ez k reševanju vseh perečih vprašanj. Kolonializem je v zatonu — Deo Rracias! Ali misijonsko delo se je v zdaj svobodnih poganskih deželah zpašlo pred nevarno praznoto: kako jo bodo izpolnili misijonarji in mi-fklonarke, če jih bo prehitela armada brezbožnikov? Ne le od njih, Udi od nas, še posebej od nas v zaledju zavisita pameten odgovor in sPešna ter blagoslovljena rešitev na vsa ta pereča vprašanja.
BARAGOVA ZADEVA
Poroča Karel Wolbang C.M., LLS.A. — Nadaljevanje in konec.
„POPULARIZIRANJE BARAGOVEGA IMENA JE BISTVENE VAŽNOSTI PRl DELU ZA BARAGOVO ZADEVO.“ (MONS. ZRYD)
Zadnjo nedeljo v januarju imamo vsako leto Baragovo nedeljo. Leta 1956 sO 'jo praznovali po vseh župnijah marquettske škofije in po večini slovenskih far» Severne Amerike s posebnim govorom o svetniškem kandidatu Baragi ter vzpod' bujali vernike k duhovnemu in materialnemu podpiranju Baragove zadeve. M on' signor Zryd 'se je v Baraga Bulletin (1956/67, I, 1) zahvalil vsem, ki so kakor koli doprinesli k uspehu Baragove nedelje. Poudaril je, da je Baragova Zveza pri' dobila ob tej priliki mnogo novih elanov v in izven marquettske škofije. V Buli6' tinu (1955/56, IV, 32) je med objavljenim prvim imenikom novega Članstva: dosmrtnih članov, ki so plačali enkrat za vselej po 25 $ in 10 podpornih udov, & plačujejo po 5 dolarjev1 letno. BB bo sproti objavljal nove dosmrtne in pod po me člane, katerih število je do tedaj že zelo naraslo. Med prvimi dosmrtnimi člani de poleg škofa Noa in monsignorja Zryda tudi nadškof Albert G. Meyer iz MilwaJ' kee, Wisconsin in več uglednih osebnosti izmed klera ter laikov.
Če hočemo to veliko nalogo dovršiti, ni dovolj, da ostanemo BZ zvesti, marveč moramo mnogokaj pospešiti. Postati aktivni sodelavci v njej. Naročati, citati, ra*' pečavati in širiti najraznovrstnejšo literaturo o škofu Baragi v slovenskem, an' gleškem in drugih jezikih. Populariziranje Baragovega imena je bistvene važnosti pri djelu za BZ in vsi moremo aktivno sodelovati, če le hočemo. Naj bi se monS« Zrydove želje in prošnje tudi z mašo pomočjo čim hitreje uresničevale.
M.r. Gregorich je po opazovanju in izkušnjah posebno zadnjih dveh let spo' znal, da ljudje radi sodelujejo in tudi kaj več žrtvujejo, če jih le kdo opozori na važ' nost njihovega sodelovanja. Baraga Bulletin je bil sprejet z mnogimi izrazi *a' dovoljstva. Ako bo dvomesečno izhajanje, ki se je pričelo v septembru 1956, večin0 Baragovih častilcev zadovoljilo, bo možno verjetno že s prihodnjim letnikomi izda' jati list kot mesečnik s skromnim povišanjem letne članarine BZ iz dosedanjeg3 enega na dva dolarja, da se uredi finančni problem. Rast zanimanja za glasil0 BZ je namreč zadnja leta stalna.
Študij Baragovega življenja je za slehernega njegovega častdea važen. Kak° naj BZ vzljubimo in pospešujemo, če o Baragi veliko ne vemo. Dr. Jakličev ,,Ba' raga” in Rev. A. I. Režek “History of the Diocese of Sault Ste. Marie and Mal" quette“ v dveh zvezkih sta gotovo najboljše, kar doslej o Baragi imamo v slovefl' ščini odnosno v angleščini. Režekov prvi zvezek je skoraj v celoti posvečen Barag0' vemu življenju, drugi delno. Na razpolago ista v Marquettu. Slovenskega „Barag3 je še nekaj v Buenos Airesu.
Obisk Baragovega ozemlja bo v bodočnosti 'marsikomu mogoč. Odjek v BB Javljenega povabila v Baragaland z zemljevidom je bil zelo razveseljiv. Nesporno °do obiskovalci vsako leto številnejši.V juliju lf>56 sta mons. Zaplotnik in Mr. regorich obiskala vse Baragove misijone vzhodno od Marquetta. Tudi naša pot v Kraje naj bi nekaj diolala k Baragovemu spoznanj,u.
Predavanja o Baragi so v angleščini zadnji leti številnejša. Odkar je Mr. ^'egcrich dob i novo pomoč v dr. Jakliču in delno pisarniško moč v uradu BZ se tudi lažje odtrgal za kake dneve za naprolšena predavanja. V slovenski župniji ^ arije Pomagaj v Torontu je imel na Baragovo nedeljo misijonar gospod Janez 0Pač C.M. zanimivo konferenco o Baragi. Vso prireditev je poživila igrica o Ba-Kd To in ono se bo dalo o svetniškem škofu -še napisati. Profesor Geržiničev ’’ Kragov oratorij“ je nova pridobitev in misijonsko usmerjen; in šolani slovenski "'etniki ter literati imajo lepo priliko za pridobitev novih zaslug, če se problema . nji h svojskem področju lotijo. Bog je vsakemu izmed nas dal kake talente, da h vsak po svoje uporabimo tudi Baragi v čast.
Pn?AGOVI KIPI, PROJEKCIJSKE PLOŠČE IN NOVE METODE FOTOGRA-^ANJA DOKUMENTOV
V jiumiju ije imel Mr. Gregorich polne roke dela za preskrbovanje dosegljivih edinetov za razne muzeje, ki „rastejo kot gobe po dežju“. Tudi naše organizacije, y v°di in gole bi morali imeti vsaj nekaj Baraga ispominjaijočega v svojih poslopjih. ^,sKj isliko, kak življenjepis. Morda lep Baragov kip, ki jih je naš clevelandski jjPar France Gorše zadnja leta že nekaj napravil. iPoleg torontskega doprsnega . a|’agovega kipa je izdelal že več raznovrstnih manjšega formata iz raznega ma-■ala; mahagonijevega lesa, žgane gline, itd. Pa tudi v raznih variantah: Baraga jj. star indijanski misijonar z nagubanim obrazom ali podoben oni splošno zna-njegovi sliki. Prisotnost ličnega Baragovega kipa manjšega formata v stano-. Ju ali delovni sohi poživlja misel na Baragovo zadevo. Naslov gospoda kiparja e- Mr. France Gorše, 6630 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, U.S.A.
n- u^Z Slovenije je Baragova Zveza dobila leta 1956 nad 500 novih fotografij, ki Kazujejo to in ono v zvezi z Baragovim življenjem. V pripravi so tudi takoime-
^ovane
„slides“, islikice, ki bodo za predavanja v zimski sezoni 1956/57 že verjetno
do .lazP0^aSo. Vsakdo, ki je zainteresiran: naše verske revije, umetniške ter zgo-j, 'nsko-narodnostne, časopisi in posamezniki lahko dobijo zaželene kopije vedno razpolago pri BZ v Marquettu.
^0Va fotografska metoda, ki jo Mr. Gregorich razvija ter izpopolnjuje pri množevanjui' in fotografiranju dokumentov, obeta precejšnje presenečenje med , ;visti v ZDA in po svetu. Uspeva proti pričakovanju dobro. Ne smemo pozabiti, ]M'-- Gregorich po poklicu „tool“ inženir, kar mu vselej prav pride. V poletju so tudi razmnožili mnogo novodošlih slik.
Va?AG0Va KORESPONDENCA Z VATIKANOM HRANI MARSIKAJ azNEGA SKRITEGA
ksi ?az'skavanje Baragove pisane zapuščine zajema vedno širši obseg. Dr, Ma-'J3!1 Jezernik, podravnatelj Prqpagandnega zavoda v Rmiu, je v začetku leta obvestil BZ, da je odkril veliko novega materiala. Po njegovi sodbi bo ta
snov mnoffo doprinesla k Baragovi zadevi. Pri pripravljamju svoje teze, kater6 predmet je korespondenca škofa Barage z Vatikanom, je našel med novo odkritim’ zgodovinskimi dokumenti marsikaj, kar je bilo doslej o škofi» Baragi neznano in bo veliko dodalo k slavi njegovega imena.
Poleg novih dokumentov iz Vatikana je pravkar v proučevanju dokaj snovi iz Dunaja in Slovenije, kjer o. Aljančič pridno zbira Baragovo zapuščino. Poleg Leip' žiga so povečini vsi večji kraji, kjer verjetno leži še več Baragovih pisem ali onih drugih misijonarjev iz Amerike o njem, v svobodnih deželah. Že samo nad 2700 Baragovih pisem, vpisanih v njegovem registru kot odposlana, in nad 1700 v re' gistru za sprejeta pisma, bo terjalo stotine raziskavanj v skoraj vseh delih Evrope-'■■»hen pregled arhivov za ono razdobje je mnogo boljši, kot iskanje informac’ z dopisovanjem. In v arhivih je lahko marsikaj takega, kar nihče danes niti ne sluti. Zato bi zelo olajšalo delo BZ velikodušno sodelovanje slovenskih duhovnikom in laikov v tujini, ki razumejo jezik dežele, kjer delujejo, poznajo mesta in imajo lahek dostop do knjižnic. iPa tudi Baraga bi jim moral biti toliko pri srcu, da bi radi kaj zanj istorili. Izrabiti moramo vsako priliko, dokler je še čas. „Kdo ve, e® ni raztresenost slovenskih duhovnikov po vsem svetu, ponekod za raziskavanj e Ba' ragove zadeve naravnost strategično postavljenih, del načrta božje Previdnosti?“ Na to idejo je prišel 'Mr. Gregorich že septemibra 1955, ko je pregledoval dolg se' znam slovenskih duhovnikov po svetu, porazdeljenih vsepovsod. O tej možnost’ sodelovanja posebej v „Omnes unum“, slovenskem duhovniškem glasilu v zamejstvu-
BUDIMO K ŽIVLJENJU NOVE BARAGOVE USTANOVE IN ORGANIZACIJ®
Baragov sloves širijo tudi (ustanove in organizacije, ki se prebujajo v življenj® pod njegovim imenom. Poleg vseh podjetij v zvezi z imenom tega svetniškega škof3, v marquettski škofiji, ga srečamo sedaj že marsikje med našimi rojaki. V clevelandskem kulturnem vrtu je Baragov kip najlepši in zgovoren pričevalec katoliške slovenske kulture.
V	Ljubljani je naš prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman pozidal za Bežigradom edinstveno zgradbo novega Baragovega semenišča, ki naj bi vzgaja'0 bodoče rodove duhovščine ljubljanske škofije. Kak lepši spomenik bi si moge' Baraga sploh želeti? Kljub komunističnemiu zatrtju te ustanove, le-ta priča in bo pridigovala skozi rodove o naši ljubezni do škofa Barage, čeprav začasno sanoo po zgodovini.
Na Kitajskem v provinci Kiangshi je bil ustanovljen leta 1948 Baragov kitaj' ski misijon, ki bi praktično bil prvi samostojen slovenski misijon v katoliški zg0' dovini našega naroda. Daši je sedaj opustošen, njegova ideja živi in v misijonu samem skupine katoličanov, k; molijo in čakajo na njegovo ponovno vstajenje ^ (svobodni Kitajski.
V	torontski slovenski župniji Marije Pomagaj, edini slovenski farj v Kanadi» je temu Baragovemu kitajskemu misijonu in molitvi zanj posvečeno posebno baU vano okno. Saj je Baraga močno vplival tudi na pokristjanjevanje duš, ki so np3” dale pod Kanado. Za „Baragovim društvom” Slovencev v Montrealu, Quebec, je tudi Toronto dobilo svoje „Prosvetno društvo Baraga” v letu 1955. Koliko sličnih organizacij bi mogli naši .rojaki poimenovati z Baragovim imenom, če bi bili mu'0 bolj iznajdljivi.
»Baragova pratika“ že vsa leta izhajanja slavi Baragovo ime pod uredništvom "^r. Jericha iz Berwyn, Illinois.
Dr. Erik Kovačič je sprožil iz Washingtons, D.C., lepo misel o potrebnosti ustanovitve nekake Baragove ustanove, ki naj bi koordinirala organizirano pomoč ka-toliški slovenski akademski mladini.
Ob vse naokrog ipo svetu raztresenih skupinah slovenskih rojakov, bi mogli s Poimenovanjem naših organizacij, podvigov, načrtov, ustanov z Baragovim ime-in njegovo vsebino seznaniti stotisoče Slovencev in katoličanov drugih narodnosti. Vsak za /svojo okolico najlaže ugotovi, kaj bi bilo mogoče izpeljati in izvesti.
PlSMA, ČLANKI IN SLIKE V BULLETINIH ZADNJEGA LETA
V zadnjih treh številkah Bulletins in Baraga Bulletins so zanimivi članki n lepa Baragova pisma: Njegova borba proti pijančevanju Indijancev ob Grand iverju iz leta 1834 interview z Miss Mady Claire Smith v Eagle Harbor rezi-.oiici pod naslovom ./Tam... je Father Baraga maševal“. Znano je namreč, da .e opravljal v tej privatni hiši /pred letom 1854 večkrat sveto mašo. Pismo, ki raz-a£a ustanovitev misijona v Grand River 1. 1834, kljub vsem težavam s prebivalci finančnimi problemi, je opremljeno s sliko tamkajšnje Baragove cerkve, povzete * Zgodovinske knjige Rev. John W. M. Gee-ja „The Catholic Church in the Grand «iver Valley“.
Poleg fotokopij Baragovega pisma kapitanu Bendryju in IPetru Ci-ebassa s Vloženo njegovo /sliko z ženo, /prinašajo omenjeni Bulletin! še sliko Franceta Ahči-.. doprsnega Baragovega kipa, m/ons. Zrydovo zahvalo za uspeh Baragove nedelje
z nekaj vzpodbudnimi nasveti; Baragovo pismo Leopoldinski družbi leta 1835
1955
tr ^,efr°ifa> — ko je deloval začasno med kanadskimi Francozi in samo nekaj raz-osenlh Indijancev v župniji Cottrellville ob St. Clair River — v katerem izraža Mo željo vrniti se od mlačnih belih katoličanov med svoje Indijance. Za izčrpnim ■ Gregorichevim člankom „An invitation to Baragaland“ s priložen/im zemlje-j ‘jOin, Bledi še dvoje slik Baragovega keliha, ki ga je dobil v dar od cesarja Franca ^zefa iz avstrijskega dvora, z dvema slikama in kratek povzetek poročila „Council Gatholic Women“ o delu za Baragovo zadevo v letu 1955 s sliko predsednice jjj s- George Bureau. Med priobčenimi slikami so še bogoslovca Mr. Bernard Skor-jj.a’ ki v St. John’s Seminary obiskovalcem razlaga Baragovo razstavo, skica Grand VerJa iz leta 1833, skica „Misijonske rezerve“ od istega položaja iz zemljiških prap državne oblasti; fotografija modela mesta Sault Ste. Marie iz leta 1855, pri-j,‘vljenega za stoletnico proslave mesta 1. 1955. Fotografije Smithove residence v g . e Harbor, Baragovo pismo Johnu Foleyu iz leta 1856 ter slika Miss Mary Claire slik ^Ve k članku o Baragovem miuzeju v Sault Ste. Marie 1955. Umetniška fj. a Baragova, izdelana po sestri M. Susan O.S.F. v Hubbel, Michigan. Fotogra-j, Wiens. Zryda, ki mašuje v kripti ob Baragovem grobu; slika novega steklenega p^ra^pVega okna v semeniški kapeli v St. John’s Seminary, Plymouth, Mich. Grad dit v 6 v Sloveniji; plaketa sv. Klementa Hofbauerja, Baragovega duhovnega vo-ob n* '2 univerzitetnih let na Dunaju, iz stene uršulinskega samostana; o. Bazilij aragovem kipu v kulturnih vrtovih Clevelanda; obcestno napisno znamenje v T^ra^a StM* Forest“ ob vstopu v znani gozd v Michiganu in fotografija stolnice
jylarquettu
POSVETIMO VEČ (POZORNOSTI IN PROSTORA BARAGOVI ZADEVI V NAŠIH MESEČNIKIH IN ČASOPISIH
Polno je tega zelo zanimivega in poučnega gradiva iz Baragovega življenja-Katoliški misijoni mesečno ipdšejo o Baragi. Zelo je želeti, da bi vsi naši katoliški me' sečniki in tedniki, ki jim mora biti Baragova zadeva močno pri srcu, vsaj nekaj Baragovega gradiva redno priobčevali. Ave Maria( Duhovno življenje, Vera in dom, Luči Božja beseda, Katoliški glas, pa tudi Amieriški Slovenec in Ameriška domovina. Vsak bi mogel nekaij dodati tam, kamor drugi morda ne seže in ne more vplivati-Pa tudi v angleščini in drugih jezikih bi mogli marsikaj o Baragi priobčiti, če bi se le vedno kdo zavzel, da material pripravi za tisk in ga predloži merodajnim.
Polno možnosti sodelovanja in velika potreba novih pomočnikov je razvidna-Idealizma in inicijativnosti moramo skušati izprositi vsem, ki bi lahko priskočili na pomoč, pa se še niso mogli za zadevo kaj bolj ogreti. V pripravi beatifika" cijskega procesa škofa Barage bo treba odstraniti še ogromno težav in ovir, da se zadosti pri cerkvenem postopku zahtevam cerkvenega prava. Baragova velikopoteznost v misijonskih akcijah, raba mnogih jezikov v dopisovanju s praktično večino tedanjih evropskih katoliških dežel, njegovi številni istiki z luglednimi osebnostmi in preprostimi zemljani tedanje dobe, vse bo terjalo najbrž še veliko molitve, iskanja, raziskavanja in žrtev, predno nas bo Bog s čudeži na Baragovo priprošnjo uslišal.
PREIZKUŠNJA NAŠEGA IDEALIZMA IN ŠOLA APOSTOLSKE VNEME
Vse to delo (je grajeno na idealizmu. Kdor ga nima, ne bo nikdar mignil s palcem v tej zadevi. Običajno je tako pri vseh akcijah, kjer ni pričakovati zemeljske odškodnine. Prepričani pa mora/mo biti, da bi Baragova proglasitev k blaženim in svetnikom pomenila za slovenski narod, njegovo zgodovino La bodočo usodo nedopovedljivo več kot vsi dolgi napori za reševanje iminljivih zadev. V nebesih bi imeli zaščitnika in duhovnega voditelja .slovenskega naroda. Vodil bi nas skozi še take preizkušnje do zmage s svojim zgledom neomajnega zaupanja v Boga, ki nas vse ljubi, je vsemogočen, pa! tudi utrjeval v iskreni hvaležnosti Bogu, da smo tako srečni biti katoličani v svobodnem svetu narodov. Iz naših oltarjev bi nam Baraga še glasneje prid igo val o naši majhnosti in odvisnosti od Boga, da bi nikdar ne iskali v življenju1 sebično lastnih interesov, marveč živeli za druge kot je om ko je iskreno priznaval in zapisal:
„Nepopisna je dobrota našega usmiljenega Boga, ki se tukaj razkriva, in ja* sem mu neskončno hvaležen, da je sklenil uporabiti mene, revno bitje, kot orodje> s katerim izkazuje svojo usmiljeno ljubezen in milost tem ubogim poganom’ (Arbre Croche, 10. marec 1832).
Samo enkrat živimo na tem svetu za nekaj desetletij in prestajamo izpit z* dolgo, neskončno večnost. Samo tokrat imamo možnost pomagati pri tej edinstven' duhovni akciji v dobro vsega slovenskega naroda za vse veke pred namii. Daj Bo£> da bi enkrat mi vsi srečali Baraga v nebesih, kjer bi .nas sprejel kot svoje prijatelj® in varovance, potem ko smo se tu na zemlji leta zavzemali za to, da bi zaživri že tu med nami v pokristjanjenju tako razk ri stj arij enega sveta v sveti katolišk' Cerkvi kot vzor apostola, misijonarja, kulturnega pionirja trajnih vrednot — 11 ^ naših oltarjih.
:	HOLANDSKI ROJAK
:N 0 V Ü MAŠNIH
B()|J()(':i MISIJONAR
NA OTOKU BORNEO
Na tak dan ostane človeku spomin vse življenje! Prelep pomladni dan, nizo-zernski Limburg v cvetju in zlatem son-cu- Pred frančiškansko hišo in cerkvijo v Limburškem Heeflenu množica rojakov, pa tudi domačinov, ki hočejo videti, kako slovensko ljudstvo pospremi svojega novomašhika k prvi slovesni daritvi.
Iz hiše je stopil novomašnik Milan I’apež spremljan z našimi belgijskima duhovnikoma čč. gg. Žakljem in Revnom 'J1 hrvatskim duhovnikom iz Essena v Nemčiji č. g. Lodetom. K njemu stopi ^ati in mu naredi križ na čelo: ““Sprej-^i materin blagoslov!”” Pristopi še oče 'n , mu s tresočo roko naredi križ tudi oii; ““Sprejmi še moj očetov blagoslov!”" "°d slavolokom1 z napisom “Novomaš-^i'k bod” pozdravljen”, “Duhovnik veko-’daj!” pristopi fantek v narodni noši in Sa nagovori. Potem mu vzame s prsi beli tagelj in si ga vzame za spomin. Novo-aiašnik pa že posluša deklico, ki mu tud v narodni noši oblečena že daje v zameno za beli nagelj novomašni križ v roke:
No opravljal božjo boš daritev pozabi na molitev:
Gospod, pa tudi zanje se darujem, z mano hodijo po tujem,
1 naješ časno in pa večno domovino...”
Sprevod se nato usmeri proti cerkvi, oklice z belimi tulipani, ministranti v XjPih oblačilih, štiri slovenske zastave iz lz°zemske in ena iz Belgije, nebroj slo-enskih narodnih noš (ki jih fotografi ar naprej oblegajo), nato sorodniki in ter duhovščina vstopijo v že na-k'Io polno in s tulipani okrašeno cerkev, , m°r so za to priložnost prenesli na avni oltar podobo Marije Pomagaj.
Pevci “Zvona” zapojo nepozabno lepo no-vnmašno pesem. Ko končajo, g. V. Žakelj iz Belgije pokaže v novomašnem govoru veličino in pomen duhovnika. Za tem poklekne vsa cerkev in sprejme od novo-mašnika novomašniški blagoslov. Presune človeka, ko sliši izpred oltarja molitev v domačem jeziku in solza se utrne v očeh rojakov: “Hvala Bogu, enega od nas, ki smo šli na tuje, si poklical in izbral tudi v svojo sveto službo”.
Med slovesno mašo poje “Zvon” pod vodstvom našega prijatelja g. Willemsa Matija Tomca, Tretjo slovensko imiašo, nalašč za to priliko naštudirano. Pri obhajilu obhajanja ni konca ne kraja. Maši sledi ofer, darovanje, pri katerem vsak poljubi novomašni križ in prejme podobico za spomin.
Po maši se poda novomašni sprevod na grob ip. Teotima, ki je novoma.šnika
vzpodbujal, ko se je še učil. Novomašnik zmoli zanj molitev, pevci pa zapojo ža-lostinko “Vigred se povrne, prijatlja več ne bo”.
Ob štirih popoldne je cerkev spet polna. G. Božidar Tensundern, ki že 44 let deluje med Slovenci v Nemčiji, na prižnici lepo poda misel: dopoldne je bilo posvečeno Kristusu, popoldne pa naj bo naši Materi Mariji. iPo cerkvi zadoni nato ubrano petje litanij, ki presune vsa srca do dna. Misenški pevci iz Belgije zapojejo, nato še “Zvon”. V velikonočno pesem aleluje se zliva češčenje Marije.
Sledi slavje v dvorani. Rojaki vstopajo in čestitajo novomašniku in srečnima staršema z bratom in ostalimi sorodniki. Domači duhovnik g. Vinko Flek otvo-ri svečanost. Lindeheuvelski pevci zapojejo stoletno če ne še bolj staro novo-mašno pesem, kot je povedal njihov rojak. Holandska deklica, ki se je naučila govoriti slovensko, Fini Resn'kova, izroči novomašniku slovenski album. Sledi občuteno petje “Zvona”. Narodne pesmi človeka še bolj navdušijo. Zvonko Romihov pogumno deklamira. Dekleta iz Eygelshovena, odkoder je novomašnik doma, zaplešejo venček narodnih pesmi ob spremljavi harmonikaša Robekovega Toneta. Odbor dekliškega krožka izroči novomašniku krasno vezeno štolo. Zanjo in za album je naredila načrte naša sestra uršulinka m. Justina Višner. Zveza Društev sv. Barbare, to je predsedniki vseh društev skupno izročijo oljnato podobo Marije Pomagaj v spomin, še prej pa pevski zbor iz Eisdena pod vodstvom g. Št. Rogelja odlično zapoje več narodnih pesmi. V imenu društev iz Belgije pozdravi g. Kerpač Fr., v imenu ostalih rojakov pa č. g. Reven.
Nato se dvigne g. novomašnik in se prav iz srca zahvali vsem rojakom za tako lepo slavje, ki so ga s tolikimi žrtvami priredili. Pove tudi, da so ga predstojniki določili, da odide kot misijonar v nekaj mesecih na otok Borneo v Indoneziji. čeprav se bo odpravil tja kot na prvo delovno polje, pa Slovencev ne bo pozabil, saj gre tja kot Slovenec, ker
je holandskim misijonarjem pot za oznanjanje evangelija v tistih krajih zaradi političnih dogodkov zaprta. Iz srca povedanim besedam se vsa nabita dvorana z dolgim ploskanjem zahvali, v velikena veselju, da je iz naših vrst izšel tako pogumen, dober in vsem priljubljen novomašnik. Vsak navzoč je dobil nato kranjsko klobaso in še pol steklenico pravega ljutomerskega rizlinga, ob katerem ni čuda, da so se razvezali-jeziki in oglasila se je pesem, nazadnje pa še pravo domače veselje, ki ga ni bilo konca ne kraja. “Take prisrčne vesele prireditve še nisem doživel!” je marsikdo ob koncu izjavil.
Drugi dan sem slišal nekega Holandca, ki je bral v listih o naši novi maši: “To je moralo biti pa res nekaj posebnega, da so vsi listi o tem pisali, ko j« vendar bilo tudi drugih novomašnih slavij, a so jih le na kratko omenili.” Lahko rečemo, da v današnjih razmerah kaj takega tudi v naši domovini ni mogoče» vsaj če se oziramo na sodelovanje toliko zborov in itudi toliko narodnih noš.
Z. R.
“Novomašnik, bod pozdravljen!”, kličejo bodočemu misijonarju tudi “Katoliški misijoni” v imenu vseh svojih številnih bralcev in zlasti v imenu vseh slovenskih misijonarjev, katerim se bo kmalu pridružil z odhodom na otok Borneo, kjer, kolikor nam je znano, doslej še ni deloval noben slovenski misijonar! Veselimo se z novomašnikom Papežem njegovega duhovniškega, še posebno P» misijonskega poklica in mu k njemu ča-stitamo, želeč, da ga kmalu doseže, i-n zagotavljajoč ga naših molitev ter tudi gmotne pomoči. Prosimo ga, naj se naJ« čim prej, še pred odhodom, oglasi, d» navežemo z njim stike, kot jih imamo * vsemi drugimi slovenskimi mis’jonarji» v veliko pobudo našemu misijonskemu zaledju v slovenskem zamejstvu in v vsaj skromno oporo slovenskim misijo" narjem samim. Bog živi novega slovenskega misijonarja!
Uredništvo “Katoliških misijonov*
* IZMtMHOVÜM
Itipo, Kongo, 1. majnika 1957.
7. februarja sam bil na jasnem, kam Pojdem iz Belgije. Po pr prošnji našega velikega Barage, h kateremu sem se otekel z mnogimi devetdnevnicami, sem *°pet tukaj. Prišel sem namreč komaj 8kozi. pri zadnjem zdravniškem pregle-sta se zdravnika obotavljala, a na-2adnje le privolila v moj odhod. 25. febr.
trije lazaristi odleteli iz Bruslja. Potrata sta iz Lčopoldville-a nadaljo-yala pot po reki navzgor. Ker sem pa Jaz moral bolj daleč v notranjost, na gornji konec naše pokrajine, so mi določi zopet letalo do Goquilhatvi'.le-a, od tu pa z avtom do sem.
Moj posel je delo mehanika: vzdrže-Vaaje in popravljanje vsega, kar je mo-^rju podobnega na treh postajah, tukaj, ^ Bokongu (60 km na eno stran) in v *l>oko (85 km v drugo smer). Ker so rtle_ pričakovali vsaj tri mesece preje, 8e je ta čas nakopičilo precej tovrstnega 'Posla. Naredim, kar pač v danih razmerah morem, vendar proti preveliki obrabi nekaterih delov ni druge pomoči nadomestitev z novim. Pomanjkljiva öega strojev je usodna za njih življenj-dobo. Največja težava je v pra-kozdu z nabavljanjem nadomestnih delov.
Misijonsko delo gre tu svojo redno Pot. v času moje odsotnosti je nastala svojh početkih zgoraj imenovana po-aJa Iboko, kjer sta nameščena en brat en misijonar. Imata že svoj avto in otorno ko’o, ker je pač treba potovati v 80 pota toliko dobra. Stanujeta pa
zasilnem domu in vse ostalo, cerkev,
^a itd. je še bolj zasilno. V juniju ao začeli s postavljanjem primerne kve, drugo pa pride ipočasi pozneje ^a vrsto. Kraj je močno obljuden in i„V| Pa ozemlju te postaje kakih 10 do tisoč duš.
^Konec lanskega leta sta bila Lstočas-t°!'Prta novicijata za domače črne ate v Bokongu in- za domače sestre
v Bikoru. Sester novink je sedem, bratov pa pet. Delo narašča, potrebne delovne moči pa ne v istem razmerju. Monsignor apostolski prefekt ima pri tam velke težave radi pomanjkanja osebja. Voditelj bratov novincev je n.pr. že dva meseca v bolnici in ga mora on nadomestovati. Pravtako je prevzel nalogo šolskega inšpektorja iprefekture, ker je ta misijonar od lanskega oktobra v Evropi na zdravljenju. Ima poleg tega svoje tekoče delo v vodstvu prefekture in pa z vodstvom prokure, vso skrb za vse materjalne potrebe, katerih ni malo. Tu je zlasti omeniti misijonske zgradbe, katerih ni nikoli dovolj. Trenutno je v delu velika cerkev na postaji Yumbi, kjer gredo stroški v milijone. Morda še letos, gotovo pa prihodnje leto, bo na vrsti graditev velike cerkve tu na postaji Itipo, da drugih manjših del niti
velikega tedna, ki so bili opravljeni, kakor je določeno, v večernih urah. Najlepše je bilo ipri nočni vstajenjski sv. maši veliko soboto ponoči. Vse opravilo je trajalo dve uri in pol. (Precej časa je vzelo slovesno krščevanje treh novorojenčkov med petjem litanij vseh svetnikov. Verniki so bili še iposebno pozorni, ker se je obred krščevanja prvič opravil v njih domačem jez:ku. Sledila je slovesna ponovitev krstne obljube odraslih s prižganimi svečami v rokah. Množica ni mogla vsa v našo, sicer precej veliko, a zasilno cerkev. Katehumeni in pogani so ostali zunaj, odkoder so vendar mogli slediti poteku slovesnosti, ker je cerkev pravzaprav velik hangar, streha na stebrih.
Danes, 1. majnik, je dan delavcev, sv. Jožefa delavca. Pri sv. maši je bila množica ljudi s vsakovrstnim orodjem,
ker je biio oznanjeno, da bo to njih orodje blagoslovljeno. Po svetem opravilu je misijonar nagovoril prisotne v smislu praznika in nato obilno kropil z blagoslovljeno vodo. Nekatere skupine so misijonarja prosile, da jih še in še pokropi-Videti je bilo največ pigmejcev, noseč loke in bremena puščic, imeli so tudi lovske in r'hiške mreže, lovske nože, njih primitivne sekire in poljsko orodje, ki so ga prinesle ženske.
Iskreno se Vam zahvaljujem za ipo-slane K. M. Skušal bom od časa do časa še kaj napisati zanje. Sedaj sem tu skupaj z mladim holandskim misijonarjem, ki rad slika. Skušal bom od njega dobiti kaj nrsijoriških fotografij. Danes prilagam eno, ki prihaja iz Belgije.
Sestra ELIZABETA POGORELC V-Pella v Južni Afriki je pisala za Božič 1956:
Srčna hvala za list “Kat. misijoni”» ki je silno zanimivo branje. Iz njegs izvem, kako gre našim misijonarjem P0 drugih deželah, kako se trud'jo in dela" jo za širjenje božjega kraljestva v sve' tu. Tudi tu pri nas se reliko trudimo za zmago Cerkve med pogani. Nad vse slo' vesno smo letos praznovali Sv. Rešnjč Telo. Našim vernikom je praznik siluh pri srcu, zato ga vedno praznujemo r>a nedeljo> ker večina ih delavnikih ne dobi dovoljenja pri gospodarjih, da bi lahkl) prišli na misijon. Ljudje so takrat Ipri' šli po 50 milj daleč kar z oslovsko vpre' go še bolj slovesen pa je bil praznik Kristusa Kralja. To je bil pri nas tudi dan, prvega sv. obhajila in. sv. birme-Obrede je vodil naš pomožni tukajšnji škof Prav lepo priporočam te naše nove vojake Kristusove molitvi vseh sl°' venskih rojakov, ker so ti verniki za” radi močnega protestantskega okolja vedno v veliki nevarnosti za svoj dušn> blagor, šolsko leto pa smo sklenili z bo' žičnim dnevom.
Nekajkrat sem šla tudi z našim misijonarjem na misijonsko potovanje. L« 40 milj iz iPeila. pa nam vzame z avto'
Nobilom kar štiri ure. Če bi bila pot bolj-Ja, bi iprišli igladko v eni sami uri! O-biskali s.vno nekatere katoliške družine, bi se žive s kmetijstvom. Zemlja je tu buščohna. Večji de] v letu je suša. Le Sem in tja naletiš na kotlino, kjer je ^ekaj umazane in smrdljive vode. Maia-tukaj ne zmanjka. Pokrajina je ob 'eki Oranje, ki je zdaj že nekaj mesecev Precej bopata s svojimi vodami; zato pa '"■»načini sejejo pšenico in koruzo, ter sade fižol. To je pozneje vsa njihova hra-na skozi celo leto. Naši črnci tukaj so res skromni in z najmanjšim zadovoljni. Je tudi nekaj katehui.ienov med njimi, a Pouk g-re počasi od rok, ker le po enkrat Všečno lahko ipriuemo mednje. Olbču-dovanja vredna sta njih potrpežljivost 'P Predanost. Neka šestdeset let stara ^•ena je že kakih 18 let vodenična, kar Jo poznam Pa sem jo na zadnjem obisku vprašala, kako ji gre. “0, prav do-D,’°. sestra, z božjo pomočjo,” je odgo-vori,la “le hoditi ne morem...” Dala ji nekaj zdravil za polajšanje bo-ec'n, pa me, reva, kar ni mogla zadosti '’-ah val iti zanje. Ljudje tukaj stanujejo P® kočah iz bičja. Ta sicer daje senco, P Pred dežjem, jih ne obvaruje. Prav ob (eževnem času so ti ljudje r.ajvečji re-vež'. p po ,kočah, navadno so do kože Premočeni; preobleči se ne morejo, ker Pajo navadno samo po eno obleko, ti-^0’ ki je na njih. Seveda so tako mno-Š0 'bolj podvrženi boleznim kot drugi. Pirljivost je velika med njimi. Pa so P Vsem tem vseeno kar zadovoljni in v ^Jo voljo vdani: težko najdeš koga, bi kaj potarnal.
S krajšim pismom se je oglasila iz Pžne Afrike misijonska sestra TERE-4IjA BENIGNA ŠTEH. Med drugim 'avaja tudi naslednje:
^ Slovenske misijonske sestre tu v Juž-v Afriki »mo pač lahko ponosne na na-j ^»venske duhovnike in laike v zaled-P' ki nam tako vneto pomagajo, kjer le ^°rejo. Naši tukajšnji misjonarji nji-0v° delo zelo cenijo... Tu pri nas je
P. Poderžaj S. J. pred cerkvijo svojega
misijona v kalbutskem predmestju.
več kot veliko duš, ki jih je treba reši+i. Moja sosestra uči 30 odraslih v krščanskem nauku, čez 30 otrok pa zdaj pripravljamo za prvo sveto obhajilo. Prosim vse misijonske prijatelje, da se našega dela spominjajo v molitvi, kot se tudi jaz vedno njih spominjam.
Iz Pella v Južni Afriki je pisala ge. Anici Tušar misijonarka sestra IVANA ELIZABETA POGORELC. Zahvaljuje se ji za poslane darove in pripominja:
Pri nas imamo dela več, kot pa ga zmoremo. Otroci v šoli pa le počasi napredujejo. Da bi jih k pouku bolj pritegni i, smo praznovali lani tudi praz-n’k sv. Miklavža, kar na prostem. Naši tukajšnji učitelji so že vse leto zbirali vse mogoče darove za šolarje. Precej smo zbrali. In potem seveda tudi obda-
ravali najpridne j še: kar osem darov za prvega v verouku, spet drugih osem za prvega v razredu, pa spet losem za lepo vedenje... Otroci so bili neznansko veseli, saj so prvikrat doživeli “miklavže-vanje”... Iz vseh poročil vidim, kako res podjetni ste v zaledju za pomoč našim misijonarjem in misijonarkam. Bog vas blagoslovi za ves trud.
Isti naši vneti misijonski sotrudnici v ZDA se v pismu zahvaljuje za poslane darove japonskim sirotam tudi naša mi-sjionarka s. ZUPANČIČ, ki deluje v Mai-ko na Japonskem. Med drugim pravi:
Pošiljam fotografijo naših dveh prvö-obhajank, ki sta njega dni obiskovali — obe sestrici — naš otroški vrtec. Sedaj sta že v šoli. Za božič smo našim malčkom iz otroškega vrtca pripravili lepo slavje, ki se nam je res posrečilo... Želim ves božji blagoslov vsem našim misijonskim prijateljem med Slovenci.
Iz Gauhati v Indiji je pisala ge. Tušarjev! v ZDA daljše pismo misijonarka s. TEREZIJA MEDVEŠČEK:
Prav iskrena hvala za lepo darilo, ki ste mi ga poslali. Hvala tudi vsem slovenskim dekletom, ki so sodelovala... Zdrava sem, hvala Bogu, sredi vsakdanjega raznovrstnega dela. Skrbeti moram za čez 140 deklic, ki se pri nas šolajo. Od zunaj prihaja k pouku kar okrog 400 otrok, sami pogani ali muslimani. Med vsemi je komaj — 10 katoličanov! Poleg tega pa še 15 aspirantk, ki se pripravljajo na redovno življenje in poznejše misijonsko delo. Ker so skoraj vse iz revnih družin, moramo docela zanje skrbeti. Domači jim pač zaradi bede, v kateri žive, ne morejo pomagati. Naša tukajšnja vlada ne dovoli več vstopa tajim misijonarjem, zato moramo toliko bolj skrbeti za domače misijonske poklice. Imamo pa tudi že nekaj novink in v zadnjem času smo pričele z gradnjo noviciata. (Prilagam fotografijo naše hiše in drugo z dekleti.)
Iz Indonezije piše uredniku “Katoliških .misijonov” misijouarka MARIJA ROS ARIJA BRILEJ dne 1. maja:
Zdi se mi, da je moja dolžnost, sporočiti Vam veliko milost in veselje z® celi naš red. Naša Mati ustanoviteljic® po imenu Marija božje previdnosti bo proglašena blaženim dvajsetšestega maja. Upam, da boste prejeli to pismo v pravem času, da se boste v duhu združili z nami v zahvalo za to veliko milost-
Prav lansko leto smo obhajali stoletnico, odkar je nova blaženka ustanov i» naš red (19. januarja 1856), ki se imenuje Pomočnice vernih duš v vcah. Vse naše molitve, delo in trpljenje je darovano v pomoč dušam v vicah, pa tudi rešitvi celega sveta.
Centralna hiša naše Družbe je v Parizu; to je bil prvi samostan, dočim jih imamo zdaj šestdeset, po celem svetu raztresenih.
Upam in veliko molim v to, da bi bil tudi naš Friderik Baraga kmalu proglašen za blaženega in tako postavljen v oltarje.
Priporočam naš misijon Vašim molitvam, pa tudi siceršnji pomoči! Uaš misijonar želi zgrad ti veliko cerkev samo za kitajske katoličane; zdaj imamo vsako nedeljo po dve maši v naši šolski dvorani, ki pa bo kmalu premajhna.
Iz Bombaja v Indiji se je oglasila P° dolgem času s. KONRADINA RESNIK» ki je pisala 10. februarja tega leta tole:
Iz srca se Vam zahvaljujem za pismo in “Katoliške misijone”. Vedno se Va9 vseh spominjam pri molitvi. Prav ž»' mi je bilo, da nisem mogla ničesar ukreniti za molitve v oporo našemu škofu Rožmanu, ki je bil med Vami v Argentini; bila sem tedaj bolna in v bolnic) dva tedna. No, zdaj sem že spet P1' zdravju, hvala Bogu!
Upam, da ste tudi pri Vas vsi zdrav'» saj vidim, koliko delujete; oh škoda, d» ne morete delati v domovini...
Tu je hvala Bogu še dosti mirno, le in tam je hindu sekta “Mahasaba” ^•netila kak ogenj sovraštva proti veri 'n misijonarjem. Pred kratkim je nekaj ^ti maševal v naši kapeli škof iz Mag-l^rja in je pripovedoval, da vlada v Njegovi Škof ji veliko preganjanje, ki ga Povzročajo komunisti, ki vedno hujskajo ‘Judi in sejejo sovraštvo, posebno med delavstvom. Mene je tudi obiskal pred hedavnim eden od jugoslovanskih komunistov. V Bombaju namreč študira šest jugoslovanskih visokošolcev, eden doma j2 Maribora. Prišel me je obiskat in se JU zelo zanimal, kako da sem jaz tu; a Preden je dobil odgovor na svoje vipra-fuhje, sem ga jaz vprašala, zakaj in ka-u je on v Bombaju. Rekel je, da ga je *ada poslala. Pripovedoval je, kako lepo Napreduje Jugoslavija in kako so ljudje adovoljni. Ko sem ga vprašala, zakaj erkve in vernikov ne puste v miru, je eJal, da to hi res, da je to le propa-
ganda, da je sicer bilo nekaj nespora-zumljenj, a da je že vse v redu. Takoj sem spoznala, s kom imam opraviti, in dala sem mu vedeti, da njegovi obiski nimajo smisla, in potem, hvala Bogu, ni več prišel. — Drugače je z menoj vse tpo starem, le zdravje se malo krha. Priporočam se Vam v molitev!
V letošnjem februarju je pisal uredniku Kat. msijonov iz Indije misijonar PAVEL BERNIK:
Ob koncu lanskega novembra smo imeli v našem semenišču duhovne vaje, duhovniška posvečenja z novimi mašami pa na praznik Brezmadežne. Potem smo se za dva meseca umaknili iz Shillonga. Zima je namreč v tej višini (okrog 1500 metrov) precej občutna, 'posebej še za naše bogoslovce, ki so z juga. Mraz seže tudi do 25 stopinj pod ničlo. Ubrali smo' jo tedaj na vzhodno pobočje Kasijskih
hribov, kakih 500 m nižje, v vas Laith-kynsew. To je bila poslednja postojanka našega slovenskega rojaka, misijonarja Mlekuža. Tamkajšnji verniki, ki so že starejši, se ga še dobro spominjajo. Po njegovi smrti pa tam ni bilo več misijonarja. Vas pripada sedaj .misijonski postaji Čerapundži, ki slovi kot najbolj deževen kraj na vsej zemlji. Kljub temu ipa so december, januar in februar skoro dscela brez dežja. Kot nalašč za počitnice in za misijonska potovanja. I-mel sem v teh mesecih zares lepo priložnost, da sem se lahko pridružil nekemu misijonarju na njegovih misijonskih potovanjih. Bom ob priložnosti o tem “ro-
manju” več poročal... Ob koncu decem-i bra ,so naši bogoslovci zbrali skromen šopek molitev in žrtvic za prevav. škofa dr. Rožmana. Odpošiljatev (pisma pa se je na žalost precej zavlekla in mi je žal, da ga niste že prejeli za Tri kralje. — Zdaj pa še tole zanimivo novico: za Božič so na kalkutskem državnem radiu oddajali — slovenske božične pesmi! Pater Odilo OPM iz Lemonta mi je pred nedavnim poslal lepo zbirko slovenskih plošč, med njimi tudi božične pesmi, ki so nam za to priložnost naravnost prav prišle. Naš pevski zbor pa je tiste dni pel v stolnici. Oče Ehrlich S.J. mi je pisal, da je bilo petje ljudem zelo všeč.
Misijonarjeva prošnja
Predragi prijatelj: vzemi, preberi, odloči!
Slučajno sem dobil v roke staro knjigo. Bogve koliko let je že ležala neopažena nil. Ker sem jo malo nerodno prijel, mi na polici .skromne knjižnice tega misijona. Sodeč po debeli plasti prahu na njej se je že skoraj deset let nihče ni dotak-je padla iz rok. Pri padcu je padel iz nje star, že ves porumenel del časopisa. Pobral sem ter ga prebral. Bila je lepa zgodbica o znanem nemškem slikarju Al-brectu Diirerju. Meni je bila zelo všeč. Morda bo tudi vam. (Prosim, preberite jo! Tako se glasi:
Albrecht in Karl sta bila odlična fanta ter zvesta prijatelja. Sovaščani so ju navadno nazivali “nerazdružljiva dva”. Oba sta bila vneta risarja ter slikarja.
Nekega dne ju njun župnik pokliče k sebi ter jima takole modruje: “Vidva sta nadarjena fanta, a je potrebno, da se spopolnita v slikarstvu. Pojdita torej v mesto in oirskujta slikarsko šolo, da si pridobita potrebno tehnično podlago.”
“Lepo, gospod župnik,” odgovori Karl, “če bi imela denar za šolanje.”
“Še za na pot nimava,” nadaljuje Albrecht.
Župnik se prijazno nasmehne, seže v žep ter fantoma izroči svojo denarnico, rekoč: “Tukaj imata za na ipot in še nekaj več. Ko bosta v mestu, si morata najti stanovanje in pa kako delo. Z zaslužkom bosta plačevala šolanje.”
Cela vas je bila pokoncu, ko sta fanta odhajala v mesto. Marsikateremu je solza zaigrala v očesu; fanta sta bila presrečna.
Že takoj ob prihodu v mesto se jim» je zdelo, da ne bosta imela prave sreče. Ves dan sta hodila od hiše do hiše in iskala stanovanje. IP'a zastonj. Ko se je že mračilo, sta naletela na pred neke hišo stoječo ženo in jo nagovorila: “Mamca, povejte nama, kje bi lahko dobila stanovanje!”
Žena je bila dobrega srca. Sladka beseda “mamca” je tako prijetno vp ivala nanjo, da jima je takoj odgovorila: “Kar k meni pridita. Moja hiša vama je n» razpolago, živim sama in potrebuj eni samo eno sobo.”
Naslednje jutro sta se javila pri ravnatelju slikarske šole. Po kratkem razgovoru sta bila oba sprejeta. Tudi stro-
ški niso bili preveliki. Pa vseeno jima je bilo nekam nerodno pri srcu: kako kriti te stroške?
Takoj sta šla iskat dela. Prva dva 'tei nista imela uspeha, šele ko se je teetji dan nagibal proti večeru, sta na-neko gosti nioarko, ki bi bila pripravljena sprejeti enega za čiščenje in ribanje sob.
čeprav delo ni bilo prijetno in le za ^ttega, sta se vendar odločila zanj. Karl,” reče Albrecht, “jaz bom delal, j'' pa pojdi v šolo. Ko se boš izšolal, pa bova vlogi zamenjala.”
Karl pogleda prijatelja ter reče. “Ne, olbrecht. Ti si bil boljši pri risanju in sKkarsbvu. Kar ti začni šolo, 'bom jaz Prvi delal. Ko boš ti končal, bom jaz Začel.”
Albrecht se je zavedal velike žrtve Prijatelja, zato ponudbe ni hotel spre-Joti. Dolgo sta se prerekala, a končno 86 'je moral vseeno vdati.
Albrecht je odlično napredoval. Po še-^ih mescih se je že tako izkazal, da je °bil delo pri nekem kiparju. “Sedaj pa ^Poraš ti v šolo, dragi Karl. Stroške bom .	plačeval.” In res, naslednjega dne
šel Karl v slikarsko šolo. Zvečer sta ^ oba vrnila na dom k svoji stari teamci”. Ko se je A brecht vrnil, je že ašel Karla v sobi. Sedel je na postelji te nemo zrl v tla. “Kako ti ugaja tela, Karl?” vpraša Albrecht. Karl ga fp^io pogleda. Velika bolečina mu pre-*riva obraz. Albrecht mu položi roko a ramo ter ga občutljivo vpraša: “Kaj ' Je, Karl? Se ti je kaj slabega pri-tilo?” “Da,” mu odgovori Karl. “Ne Prem več risati,” in mu pokaže svoje teke.
. Karlove roke so bile razjedene, žu-trde kot podplati starih čevljev, jtest mesecev dnevnega pranja v gostil-in teu je uničilo vso občutljivost prstov
■Albrecht je vzel te žuljave dlani med jte°ie roke in jih poljubil. So’ze so mu e Po licih. "Dragi Karl, ti si daroval
Nace K ustec, ki je naslovil na slovenske-prijatelje to originalno prošnjo.
svoje življenje zame, a jaz ti ne morem vrniti spretnosti tvojih rok. Storil pa bom nekaj, da bo cel svet zvedel, kaj zmore prijatelj za svojega prijatelja.” To rekoč, je dvignil Karlove roke in jih sklenil kot v molitvi ter narisal “Karla pri molitvi”. S te risbe je pozneje naredil sijajno sliko — prvo znano sliko nemškega slikarja Albrechta Diirerja.
To je zgodbica, ki sem jo našel na tistem koščku starega časopisa. Ali ni ganljiva? Karl daruje vse, kar mu je-najdražje na svetu — SVOJ IDEAL — da pomore svojemu prijatelju Albrechtu postati mojster v slikarstvu.
so po ven izvecme muuujvi, ü/x __
mači animisti, muslimani in neznatna krščanska manjšina.
Katoličani so kot kaplja v morju: v juniju 1956 jih je bilo: 115.633 krščenih in 6876 katehumenov. Protestantov pa je mnogo več.
Od treh misijonskih pokrajin upravljajo dvoje (Dibrugarh in Šilong) salezijanski .misijonarji (med njimi tudi naš slovenski misijonar Pavel Bernik - op. ured.). Prefekturo v Harlongu pa vodijo misijonarji Sv. Križa. Za duše skrbi v tej indijski državici 95 duhovnikov: 15 Indijcev, 49 Italijanov, 11 Špancev, 7 Kanadčanov in 13, ki pripadajo drugim različnim narodom. V bogoslovju ,se na duhovniški poklic pripravlja 60 bogoslovcev.
VOLOVSKI PRAZNIK V INDIJI
Sredi januarja praznujejo Tamuli vsako leto posebni “volovski ipraznik”. Skozi dva ali tri dni ima ta živina, ki prej vse leto služi za tovorno vprego, pravico do vseh najvišjih časti... Hodi po cestalh z okrašenimi in pobarvanimi rogovi, včasih celo z vencem krog vratu, kot Indijci slave najvišje osebnosti... Indijski katoličani pač nočejo
dij zaradi pomanjkanja sredstev? Karl je žrtvoval vse! Nekoč bo cel svet zvedel za vaše dobro delo, ki ga boste storili, kajti Jezus zapisuje vse v “knjigo življenja”.
Nace Kustec, Salesian House, Th-upatur, N.A., S India.
imM 5 v n o
zaostajati za svojimi hindujskimi rojaki. Tako na praznik isv. Antona puščav-nika s posebno slovesno mašo počaste ta praznik “volovske živine”, nato pa gre misijonar od hleva do hleva in blagoslavlja živad. Vsak družinski poglavar pa ,še iposebej privede na cerkveno dvorišče par svečano okrašenih volov, da jih misijonar blagoslovi. Praznik poteka v samih svečanostih, med katerimi so posebno znamenite volovske tekme po mestnih ulicah.
DRUŽINSKO GIBANJE V KONGU
“Družinsko gibanje” je ime posebni organizacija, ki so jo ustvarili v Belg-Kongu. V njej je včlanjenih kakih 600 evropskih in kongoleških družin. Namen organizacije je, da bi ustvarila čimveč trdno krščanskih družin. V ta namen je v januarju organizirala poseben “dru-žmski teden”. Uspeh prireditve je bil veČ kot velik, čez 50 tisoč ljudi je navdušeno pritrjevalo lepemu barvnemu filmin ki kaže rešitev razdvojene družine po drugi, trdno krščanski in med seboj povezani. Film je bil združen s predavanji, ki so opozarjala na zdrave pogoje za družinsko srečo.
KITAJSKA “NARODNA CERKEV" V ŠKRIPCIH
Po zanesljivih poročilih je bil sred' februarja v Pekingu kongres “kitajske narodne Cerkve”. Na kongresu so p°' zvali tudi šanghajskega duhovnika &
®e'te in čang Kia-čou. Kongres je bil brez dvoma nadaljevanje lanskega, ki Je bil v mesecu juliju in kjer so podvze-} vse mogoče mere, da bi čimbolj ipove-delo za pristop v “narodno Cerkev”. ^ začetku februarja je bil za uvod v kongres v Šanghaju poseben shod “šang-lajski katoličani” imenovan. Na tem shodu je prišlo do naslednjega zanimivega spopada, ki ni rdečim prav nič po godu;
V trenutku, ko so rdeči oblastniki ob Podpori nekaterih “duhovnikov” hoteli P°deliti posebno čast izobčenemu bivše-'nu generalnemu vikarju iz Nankinga, 1 Wen Koangu, se je “izvoljeni” šang-bajski kapitularni vikar temu uprl z bs-Sedami: “IPravi šanghajski škof je v za-P°ru. jaz sem ecjin;j ga nadomešča pri ^rkveni -upravi. Naj že bodo zasluge Li en Koanga kakršne že hočejo, ne po-nio, da ga je Sveta Stolica že dva-''at izobčila. Zato mu odklanjamo vsak Mas!” Velikansko odobravanje je sledi-0 odločnim besedam, posebej še, ker je ,a neko drugo vprašanje rdečih šang-aJski v kar pribil: “Maše, ki jih oprav-Ja L; 'Wen Koang, niso za nikogar več Veljavne!”
"Pa dogodek je precej pomemben, po-eebno'ge, če pomislimo, da je kapitular-• vikar Čang, ki nadomešča šanghaj-
I.	ega škofa Kionga, skrajno nepriljub-en med verniki. Katoličani ga nasploš-«° Inienujejo “potvorjeni škof” ali pa ^Samosilnik”. Zadosti je bilo, da je na enjenem shodu javno -izpričal svojo Vipadnost mučeniškemu škofu in Ri-> pa si je že pridobil vso naklonje-* ninožice in enodušno odobravanje.
,. |'l Wga dne naprej so na dnevnem 'lu^ posebni sestanki, katerih edino Pfašanje ie: “Je kapitularni vikar prav dvoril ali ne?” Rdeče oblasti hočejo a.l svoj poraz popraviti. Zdaj skušajo . ’betno ustvariti “spor” med izobčenim pravovernim duhovnikom, ki za ka-^icane na Kitajskem, kjer so vsa dru-. vprašanja mnogo važnejša, prav go-0 nima nobenega pomena.
NOVA AFRIŠKA DRŽAVA
6. marca letos, minuto čez polnoč, so na jamboru narodne skupščine v Accra (zapadna Afrika) spustili angleško zastavo in izvesili narodno: rdeče, zeleno in zlato novorojene države Ghana. Od tega dne naprej je v svetu ena država več. Zastopniki 70 različnih držav so prisostvovali slovesni otvoritvi ghanske-ga parlamenta. Kentska vojvodinja, ki je zastopala angleško kraljico, je prebrala v njenem imenu posebno poslanico. Angleško vlado pa je zastopal notranji minister Buttler, medtem ko je rojstvu mlade države v imenu ZDA prisostvoval sam podpredsednik Združenih držav, Richard Nixon.
Slavje ob razglasitvi nove države se je začelo že 3. marca. Med tujimi zastopniki, ki so tega dne prišli v Accro, je bil tudi posebni odposlanec sv. očeta.
Katoličani iz vseh pokrajin nove države so se v polno udeležili proslav. Višek je doseglo katoliško slavje 3. marca, ko je msgr. (Porter daroval slovesno sveto mašo v novi accraški stolnici. Pri službi božji je bil navzoč tudi predsednik domače vlade z vsemi svojimi ministri. Po maši ipa je nadškof novo državo oo-svetil Srcu Jezusovemu. Istočasno pa je bila posebna verska predstava na stadionu, ki so jo priredile protestantske ločine. 10. marca so vsi katoliški škofje v državi darovali posebne zahvalne maše v svojih stolnicah.
V Ghani uživa katoliška Cerkev velik ugled. V državi, ki ima okrog 5 mibjonov prebivalcev, je katoličanov čez pol milijona. Samo v zadnjem letu je njih število naraslo že do zdaj na 32.000. Cerkev vodi veliko šol in je vsepovsod uredila tudi že zdravniško skrbstvo. Katoličani v narodni skupščini so sicer v manjšini, pač pa imajo v svojih rokah tri ministrstva in trije tajniki v parlamentu so tudi katoličani. Msgr. Porter, nadškof v Cape Coast, je ob tej (priložnosti izdal posebno past rsko pismo. Katoliški tednik “The Standard” pa je pripravil izredno številko za svečani dogodek.
|	(atftčat? I
i	HERMAN HAECK S.J. — Poslovenil Nikolaj Jeločnik	'i
$ ;♦!
Komedija v treh dejanjih
VI.	Prizor SAHEB - MORRIS - SIMA
SAHEB (z nasmehom). Le kaj vam pade v glavo, da vabite na večerjo tega /ubogega Smitha!
MORRIS (oklevajoče). Krivda je vaša... vi ste hoteli, da bi se tu spet videla !
SAHEB. Tako (pač pravimo, kadar se nam srce zmehča... priznam, da je ta Smith prav iskren možak... smi.i se mi! A skupna večerja. .. le s kakšnim obra-zorrii bo sedel k večerji, če bom kupil jaz, ali če kupi on, kakšna klavrna pojava jaz!
MORRIS. Pa saj je dejal, da ne bo prišel.
SAHEB. Prikupen pa je, odkrit gen-tleman, res, pravi Anglež.
MORRIS. Lepo hvalite svojega protestantskega pastorja. Hočete reči, da mu boste nlazadnje iz same naklonjenosti odstopili nakup spitala?
SAHEB. Ne, ne, tega ne.
MORRIS. Torej ga boste vi kupili?
SAHEB. Seveda, ampak... denar? E-dino vprašanje, ki mu še nisem našel odgovora. (Zunaj nekdo zakliče.) Saheb! (Sima gre gledat, kdo je.)
MORRIS. In kdo, mislite, bo to vprašanje rešil?
SAHEB. čudež! (Sima se vrne, za njim AH in Bastian.)
VII.	Prizor
MORRIS - SAHEB - ALI - BASTIAN SIMA
SIMA. Ne zdaj, saheba sta pri Čaju.
BASTIAN. Pa saj mi je sam saheb velel, naj pridem!
SIMA (Morrisu). Pravita, da ju j® saheb klical.
ALI. Tako vesel bo, ko naju bo za' gledal...
MORRIS. Nikar, Sima, lepo prosim. ■ ta krava nam je ven in ven za petami-
SAHEB. Pusti ju, Morris; da vidimof slednjič, kaj je s to zverino. (Onima dvema.) Prav, prav, vstopita... povej' ta zdaj, kaj naj storim.
ALI. Ti moraš odločiti, saheb. (Morris in saheb sede srkata čaj.)
SAHEB. In kako naj bi odločil jazi če pa mi vidva ven in ven prihajata 2 lažmi?
ALI. Saheb je pobožen mož in vse bolj jasno g’eda kot midva!
BASTIAN. Jaz se nikoli nisem lagal-
SAHEB. Blagor ti!... (S spremen j e' nim glasom.) Prav, prav, vse razumem/ nobenih pojasnil več! Zdaj bom govoril jaz. Bastian, Aliju bi bil moral dati deset rupij...
ALI. Petnajst, saheb.
SAHEB. Petnajst tedaj... sredi me' seča... če ne pa — kravo, se pravi — prav isto. Zdaj je mesec že pri kraju ia ti mu vrivaš drugo kravo.
BASTIAN. Ne, ne, saheb, isto kra' vo... saj druge nimam.
SAHEB. Reci zdaj, AH... docela jasno mi povej, če je krava ista kot prej, ali je zdaj druga krava.
ALI. Ni druga krava, ista pa tudi i>i’
SAHEB. Zdaj ni časa za uganke. •• kako je s to stvarjo?
BASTIAN. Kako, krava si je zlomil® nogo, saheb.
ALI. Torej ni več ista.
MORRIS. Glej no, ljubček! če si ted»! Bastian razbija glavo... in Bastian 81
razbija glavo, da bi iztaknil denar, ni več iijti Bastian, tako ti ničesar več ne dolguje.
ALI. Jaz hočem kravo na štirih zdra-vlh nogah 'ali pa petnajst rupij,
MORRIS. Povej mi no, Ali! Čigava je bila krava, ko je ime'a še zdrave noge, bvoja ali Bastianova?
ALI. Bastianova, če bi vrnil petnajst ruipij, ,in moja. če bi mi jih ne vrnil.
SAHEB. Sijajno! Zdaj pa mi še po-Vej, kdaj bi pravzaprav morala ta kra-v’i biti tvoja?
ALI. Tistega dne, ko bi moral Bastian ^ravnati do’g.
Morris. In kdaj je bilo to?
ALI. Deset dni tega.
MORRIS. In je imela krava pred dehtim! dnevi še zdrave noge?
ALI. Zdrave, saheb.
MORRIS. Torej je bila četrta noga broia last!
ALI. Moja h st, saheb.
MORRIS. Kaj ne razumeš tedaj, Alf, 'a je vsaka tvoja stvar, ki se polomi...
še
vedno tvoja... seveda polomljena?
^edaj t' drugo ne ostane, kot da vzameš polomljeno nogo z vsem drugim, še zraven gre...
BASTIAN. Saj ravno to dsz trd:m.
ALI. Ampak saheb, prav Bastian je b'1 tisti, ki je kravi polomil nogo, ko sem Spj pom jo.
MORRIS. Tako? To je seveda druga štorija!
SAHEB Glej g’.ej, kaj čujem, Ba-stian!
BASTIAN. Nikar ne verjemi, saheb! T^ava je padla v vodnjak — ven sem Jf> Potegni] z zlom’jeno nogo.
, ALI. Bastian laže, saheb; on sam je pavo pahnil, da se je zvrnila v vodn(jak. BASTIAN. AH laže, saheb, priče imam b jih lahko pokličem.
ALI. Tudi jaz jih imam; so vse vi-el1 in jih bom pripeljal sem.
SAHEB (se dvigne). Nehajta, nehaj-, ’ za božjo voljo! Nobenih prič nočem... ^Pfajmo že s to b’azno kravo! Čuita e, AH ,in Bastian: tule moja razsodba n p« vama ni po volji, poiščita si jo
drugje. (Moža stopita bliže.) Najprej besedo tebi, Ali. (S poudarki.) Nikar ne izkoriščaj več mojih kristjanov, kot si do zdaj počenjal. Če te veseli, da posojaš denar ali riž, prav, posojaj, a na pravične obresti, ne na oderuške! Sem jasno povedal? Dobro vem, kaj počenjaš in vem, da Bast:anov dolg mi petnajst, ampak DESET rupij! Je tako?
ALI. Saheb je mož vere, prav gotovo bolje ve, kot jaz.
SAHEB. Je deset rupij ali ne?
ALI. Bo že tako, saheb...
SAHEB. Tvoja sreča! Zdaj pa ti, Bar stian! Tvojo kravo bom kupil za deset rupij in ti boš teh deset rupij izročil Aliju. Je prav tako?
BASTIAN. Popolnoma prav, saheb.
SAHEB. Krava je torej prodana in pripada meni. Jutri boš prišel k meni v bungalow z Alijem in s kravo; izplačal ti bom za žival deset rupij... ti pa boš teh deset rupij plačal Aliju; Ali ti bo dal pobotnico, ti pa boš meni izročil kravo; od tega trenutka naprej je žival moja, s polomljeno nog6 vred, z rogom, ki ga ni več... in če rep na cesti izgubi, je še vedno moja... in če jo pripelješ s štirimi ali z osmimi nogami, vse je moje! Tako dela kri'tian, AH, če pa ne razumeš, si sam pripiši!
ALI. Moder je saheb in veliko ve!
SAHEB (Bastianu). Je budi tebi prav tako?
BASTIAN. Docela prav, saheb!!
SAHEB. Tedaij pa: salaam! Jutri pa s kravo!
ALI. Silaam, saheb!
BASTIAN. Saheb!
\
VIII.	Prizor SAHEB - MORRIS
MORRIS. Mislite, da bo zdaj mir?
SAHEB. Stavim, da bosta jutri spet kaj iznašla.
MORRIS. Kdaj pa bo potem konec tega?
3SI
SAHEB. Ko bom jaz tisti, ki bo vse plačal, samo da bom imel mir. Boste videl, da bo jfutri krava poginila; ali pa bomo celo odkrili, da je sploh pikoli bilo ni.
MORRIS. Zdaj pa skončajva najino stvar.
SAHEB. Kaj malo tega; kar lahko skončava. Zame, dragi inženir, je takš-nole kupovanje in prodajanje prava španska vas. Študiral sem teologijo, a na Alijeve in podobne obresti se ne razumem nič! Zame je denar črna točka mojega apostolata. Recite mi, kaj bi si mislili vojaki med vojno, če bi morali za sleherno bitko sami prosjačiti muni-cijo? In mi, kaj drugega naj storimo? Municije nimamo in če hočemo udariti, moramo kot prosjak iztezati roko!
MORRIS. Proč s to črno mislijo, oče! Zaspiva v miru, noč nama bo prinesla pomoč!
SAHEB. Domov grem. Ram je šel, ker sem mu velel, naj pripelje očeta; prav gotovo me že pričakuje v bunga-lowu. Tako bomo vsaj to uredili, da bomo fanta ob prvi priložnosti poslali v mesto. In še ves brevir me čaka.
MORRIS (kliče). Sima! (Rossiju.) Odlična misel, oče, molitev! Moja pot pa pelje v klub; svoj dan vedno sklepam... (Šimu.) Reket!... Vedno skle-pam, pravim, s partijo tenisa, sicer je po meni! Jutri na vse jutro bom prišel, da vidim, če se je zgodil — čudež... če ne...
SAHEB. če ne?
MORRIS. Ne vem, a človek po tenisu bolj trezno razmišlja... A nekaj mi pravi, da bom jutri prišel k vam s tole srečno novico: šola je naša! (Vzame klobuk in reket.)
SAHEB. Meni pa nekaj pravi, da bo nekdo le moral plačati!
MORIS. Pa res za nikogar ne veste, ki bi imel denar pri roki?
SAHEB. Poznam nekoga... na vso žalost — rev. Smith je!
TRETJE DEJANJE
(Misijonurjev bungalow)
I . Prizor FRANCIS - SAHEB
(Saheb je sam; prebira brevir; čez ča8 vstopi Francis.)
FRANCIS. Oče!
SAHEB. No?
FRANCIS. Nikogar več ni tam; še čuvaja nisem našel.
SAHEB. Kje pa so potem zmešetaril* to prečudno kupčijo? Deset je že in dražba bi se morala začeti ob devetih. Seveda, zdaj je že vsega konec. Škoda, da nisi pridržal mr. Morrisa zjutraj. In prav nič, ipraviš, ni zame sporočil?
FRANCIS. Prišel je v cerkev, medtem ko -ste maševali; pomolil je za trenutek, pristopil k meni in mi šepnil: Povej prečastitemu, da ne morem čakati... in je šel!
SAHEB. če se mu je tako strašanske mudilo, je znlamenje, da je šel na dražbo. Upajmo, da mi ne bo kaj zmešal-Čuj, pojdi v razred in imej ti danes verouk ! Jaz moram ostati tu; vsak trenutek -se mr. Morris lahko vrne. (F rat1' ds vzame knjigo z mize in odide.)
II.	Prizor SAHEB, nato RAM
SAHEB. (zapre brevir. Zazre se v razpelo na pihalniku). Psalmi so res lepa reč, a ise čuti, da Davidu ni bilo treba graditi šol, kot j-ih moram jaz. Nikoli ne hodi na misel, da bi prosil za den®1'-(Moli.) Gospod! Če moram pozidati s,°r lo, mi moraš poslati -rupije; čudežev Pa jaz me zmorem in amen! (Potem se P0' križa. Ram, ki je vstopil med molitvi)0’, stoji za misijonarjem in ga gleda.) K*" si že nazaj? In nisi srečal mr. Morris®•
RAM. Prav tja na trg .pred cerkvij0 sem šel, odkoder se vidi vsa cesta, a mr-Morrisa ni in ni.
SAHEB. Ničesar več ne razumem, 1,1 Morrisa, ni nobenega sporočila... P1’6' sneto slabo znamenje.
RAM. Slabo znamenje česa, saheb? SAHEB. Ti sploh ne razumeš, Ram. RAM. Nasprotno, vse razumem. Oče rad kupil novo šolo...
SAHEB. Loti se rajši naloge... bom ■Sel sam pogledat tja.
III.	Prizor RAM, pozneje SAHEB
RAM (sledi sahebu z očmi, potem pa Poklekne pred razpelo, se s čelom dotak-no tal, potem pa Križanega nog na raz-Polu. Moli; roke je sklenil pri nogah. Med Molitvijo vstopi saheb). Bog moj! Dobro Veš> da malikov v pagodah nikoli niče-Sar ne prosim, ker vem, da ničesar sto-rRi ne morejo. Ti samo si Bog in Ti vse 'tt'oreš. Daj sahebu vse tisto, kar praši in ^Rj, Tebe samo bom molil... in če bi tako ne storil, kaznuj me.., (Molitev oklene z znamenjem križa.)
SAHEB, Glej, glej, kaj pa to, Ram? ^Rjdi sem... Pokaži, kako se pokrižaš.
RAM. V imenu Očeta in Sina in Svetita Duha. Amenl.
SAHEB. Kdo te je naučil križ?
RAM. Katoliški fantje v šoli sem videl.
SAHEB. In kaj še si se naučil?
RAM. Očenaš... Zdravomarijo... ke-Saaje...
SAHEB. Kesanje? Čujmo tedaj kemije. . .
v RAM. Moj Bog, žal mi je, da sem gre-Sli. , #
SAHEB. Kdo je ta Bog, ki ga prosiš Odpuščanja?... šiva?... ali Višnu?... ^tišna morda?... je Rama?... ali Ga-^š?... (Na sleherno ime Ram odkima z lllavo.) Kateri Bog tedaj?
RAM. Krščanski Bog...
SAHEB. In kateri še?
RAM. Nihče drugi... samo 0;n je Bog. , SAHEB. Samo krščanski Bog?... in je tvoj Bog?
RAM. Isti tvoj Bog je tudi moj Bog. SAHEB. In kadar greš z očetom v agodo... (Ram zmigne z rameni.) Kaj ’koli ne greš z očetom v pagodo?
RAM Saj tudi on ne hodi.
SAHEB. Sploh ne?
RAM. No da, takole za praznike greva včasih.
SAHEB. In ti si s pepelom potreseš čelo?
RAM. Ne.
SAHEB. Pa moraš vendar darovati kokosove orehe in jih zdrobiti pred Krišno-vo soho.
RAM. Ne, ne, jaz tega nikoli ne storim.
SAHEB. Kaj pa potem?
RAM. Samo moliti moram, takole (se zlekne po tleh.) in takole (sklene roke m jih dvigne visoko nad obraz.) ; a kadar molim, mislim v sreu na Jezutsa in na Marijo...
SAHEB. Ubogi Ram, saj ne veš... (Obmolkne.)
RAM (čez čas). Česa ne vem, saheb?
SAHEB. Nič, nič... nfekaj sem ti hotel povedati. (Spremeni glas.) Si videl, kako zadovoljen je bil oče sinoči, ker te namerjamo poslati v mesto? Tam boš lepo študiral; in nazadnje boš učitelj. A za očeta moraš veliko moliti, kajti dobro ve... da si razumen, da se mnogo trudiš in da si srečen tako.
RAM (skloni glavo; molči).
SAHEB. Kaj ti je, Ram?
RAM. Nisem srečen, saheb.
SAHEB. Kaj pa ti vendar manjka, da nisi srečen?
RAM (okldva, še vedno s sklonjeno glavo). Sam ne vem.
SAHEB. Vem, da Yeš... le povej.
RAM (se zazre misijonarju v oči ves žalosten). Hindu sem!
SAHEB. I, kaj pa bi bil rad?
RAM. (okleva). Kristjan!
SAHEB. Kristjan bi bil rad? Ampak saj po srcu si že kristjan, mar ne, Ram?
RAM. Res. .. a tudi jaz bi se rad grehov spovedal.
SAHEB. Grehov!... Kaj ne prideš k menli sleherno noč, preden lezeš in se mi spoveš tsvojih pregrešk?
RAM. Že... a ne morem k obhajilu kot drugi fantje.
SAHEB. Torej tak zaresen kristjan bi rad bil!
RAM. Tak, saheb!
SAHEB, Ubogi Ram! Kaj pa bi dejal oče, ko bi se vrnil domov in 'bi mu dejal, da s; kristjan?
RAM. Saj bi imu sploh ne povedal!
SAHEB. In če ti ukaže, da greš z njim v pagodo... Bi se še mogel vreči pred malike, če bi bil kristjan?
RAM. Bi! Zadosti, da bi v srcu mislil na krščanskega Boga.
SAHEB. Ne, ne, dragi Ram, kristjan pred malike več ne pade!
RAM. Ne? Da tega več ne morem? Dobro, pa ne bom več. Že zdaj ne. Nikoli več!
SAHEB. In če bi oče zaslutil, da hočeš postati kristjan, kaj pa potem?
RAM. Tega ne vem.
SAHEB. Pa jaz vem!... in če bodo potem vsi po tebi planili: oče... starejši brat... svečenik iz pagode... z eno besedo, sploh vsi... in te bodo vprašali: Ram, si kristjan ali ne?, kaj boš odvrnil?
RAM. Da sem kristjan, bom odvrnil.
SAHEB. Da si kristjan, že prav... a če bo oče planil v jok in bo začel: nočem več gledati sonca, če je Ram kristjan... zadušilo me bo, v vodnjak se bom vrgel. (Ram trpet kloni z glavo.) Kaj boš storil?... in če te brat udari v obraz in ti poreče: nehvaležneš, kaj ne vidiš, da ubijaš očeta? In če te bodo doma zaprli, da nie boš več mogel priti k meni, kaj boš počel? (Ram težko diha.) Kaj boš počel?
RAM. Ušel bom!
SAHEB. Ušel?... kam pa? Se boš potikal po cestah, ti, ki si braman; bi rad bil parija in prosjačil od hiše do hiš« prgišče riža, da bi ne poginil od lakote?
RAM. Ne. K vam bi prišel.
SAHEB. K meni? Glej no! Pa si misliš, kaj bi se potem zgodilo? Prišel bi sepoy s policajem, da bi vtaknil pod ključ... veš koga?
RAM. Mene.
SAHEB. Ne, ne tebe! Mene!
RAM. Vas? Zakaj pa vas?
SAHEB. Ker si še mladoleten... jih menda še nimaš osemnajst!
RAM. Dvanajst...
SAHEB. Vidiš! V ječo me bodo vtafc-niili, ker v svoji hiši skrivam otroka, k? pripada samo očetu!... Kaj praviš n* vse to, Ram?
RAM (okleva, potem pa odločno) w VW eno hočem biti kristjan. Prosil bon» Boga in boste videli, da bo tudi oče postal kristjan, kot jaz.
SAHEB (stoji; pogleda na uro). 1® kje je ta Morris? Veš kaj. Ram? Bi našel bungalow, kjer sva bila sinoči?
RAM. Kako ne!
SAHEB. Tedaj pa teci, kar ti sapa da in povlei. če je tam mr. Morris: in & ga rjajdeš, povej mu, da je saheb Ž® strašansko nestrpen... (Vstopi Smith-) Če ga pa ni vprašaj S'mo. kam je š®^ in če je morda kaj zame naročd!
RAM. Že tečem, saheb! (Odide.)
"BARAGOVO M1SIJ0NISUE"
bo središče slovenske misijonske akcije v zamejstvu. Širjenje misijonske imdsli, izdajanje misijonskega tiska, papeške misijonske družbe, pomoč slovenskim misijonarjem, delo za nove misijonske poklice, Baragova zadeva in drugo, vse td bo njega delokrog.
Rojaki! Pomagajte graditi “Baragovo misijonišče” v Lanusu!
J
Katoliška univerza “Sofia” v Tahiju - v gradnji. Odprta je bila koncem lanskega leta. Združena je s študentovskim internatom in more sprejeti 300 akademikov. Slika spodaj kaže študentovsko obednico v tem univerzitetnem kolegiju, ob otvoritvi.
KAZALO
Ovitek: Naslovna stran: Zamorsko dekle. Druga in tretja stran: Slike z japonskih misijonov.
Vsebina:
“Katoliški imisijoni” so splošen misijonski .meseč' nik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, “Slovenske misijonske zveze” in “Južnoameriške Baragove zveze”. Izdaja ga “Ba-ragovo misijonišče”. Urejuje Lenček Ladislav CM-Upravlja Petek Jamez C.M. - Naslov uredništva in uprave: Montes de Oca 320, Bs. Aires, Argentina. Tiska “Federico Grote”, Montes de Oca 320 (Len' ček Ladislav C.M.). - S cerkvenim dovoljenjem.
Dediščina sv. bratov (dr. Ignacij Lenček) ............... 337
NAROČNINA “KATOLIŠKIH MISIJONOV” ZA LETO 1957:
Zbudita nam može (P. Kri-zostom O.F.M.) ............. 339
Zvestoba kitajske Cerkve papežu ....................... 340
Rim, Atene, Nairobi in na-
V Argentini 45 pesov; v U.S.A. in Kanadi 2.50 dolarja; v Italiji 1.400 lir; v Avstriji 40 šilingov; v Angliji in Avstraliji 1 funt; v Franciji 800 frankov. Drugod 2.50 dolarja.
MISIJONSKE TISKOVINE SE PLAČUJEJO NA SLEDEČIH NASLOVIH
zaj (M. Jezernik) ......... 347
Zaton kolonializma .......... 356
Baragova zadeva. Nadaljevanje in konec. (K.Wolbang C.M.) ....................... 364
Novomašnik - bodoči misijonar ....................... 369
Iz pisem slovenskih misijonarjev .................... 371
Misijonarjeva prošnja (Nace Kustec) ................... 376
Po misijonskem svetu ........ 378
Kdo bo plačal? (Haeck-Je-♦ločnik) .................. 38U

Argentina: Petek Janez CM, Misijonska pisarna Montes de Oca 320, Buenos Aires.
U.S.A.: Rev. Charles Wolbang C.M., St. Vincent’S Sem., 500 East CheHten Ave., Philadelphia 44' Pa. — Rudi Knez, 13810, Eaglesmere, Cleveland 10. Ohio. — Mary Vavpotič, 1923 W. 22nd PL Chicago 8, 111. — Anica Tushar, Box 731, Gil" bert, Minn.
Kanada; za Toronto: Rev. John Kopač C.M. 594 Manning Ave. Toronto 4, Ont. — Rev. Mart tj1 Turk- 545 Mahon Ave., North Vancouver, B. C' —• Antonija Čuden, 3958 Laval Ave, M.ontrea!i Que.
Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte s. Ilarip Gorizia.
Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Vlä Risorta 3.
Avstrija: Rev. Alojzij Luskar, Kamen 14. P. St-Kanzian i. J., Kärnten, Austria. - Rev. Miklavž^ Anton, Spittal a/Drau. D. P. Camp, Kärnten» Austria.
Avstralija: Franc Vrabec, 28 Beaufort St., Wood ville, S, Australia.
V ostalih deželah sprejemajo iz prijaznosti naročnino slovenski dušni pastirji.
VLJUDNO PROSIMO CENJENE NAROČNIKE ;	Registro de	CORREO ARGENTINO Suc. (34) (B)	TARIFA REDUCIDA
DA BLAGOVOLIJO PORAVNATI	la Prop. Int. No. 528.263		CONCESION 5612
NAROČNINO!			
Impreno m Talleres Craficos Federico Grote, Montes de Oca 320, Buenos Aire», Argentine-