nformativno propagandni ČASOPIS OBČINE ILIRSKA BISTRICA lena 50 SIT I vami je peta številka SNEŽNIKA, kar Pnieni, da se še vedno dobro držimo, i čeprav bi sodeč po denarju, ki ga (ne) pbirno, morali že propasti. se je časopis med ljudmi kar dobro Ijdral, dokazujejo tudi vedno bolj številni Pnki, ki jih razni avtorji prinašajo na [dež časopisa v Bazoviško 40. vedno pa je SNEŽNIK premalo dčinski’. Večkrat smo se s prošnjo za delovanje obrnili na Podgrajce, Dc!gorce, Knežane, "Ješivce" itd., vendar a odziv nismo naleteli. Ponovno vabimo pdi iz raznih občine, naj spregovorijo o ^blemih v svojem okolju ali pa povabijo |edse nas. ,0taj zadovoljni smo tudi z učinkom •J^zarjanja na malomaren odnos do kQlia. "Nikogarjšnji" zabojnik in odpadki, [ s° se kopičili ob njem, so iz bližine kovine" čez noč izginili; z novim °slovnikom o ravnanju s komunalnimi tiPadki bodo, upamo, začele izginjati |}di "divje" deponije le-teh. /a^ršenkoli odziv na naše delo bo °erodošel. Potrebujemo vaša mnenja, da pj lahko v prihodnje krmarili v rave smeri... seveda znotraj meja farnih - in iz njih izhajajočih adrovskih - zmožnosti. ^Šite! .,redništvo J- ^ je ALEKSANDER TOMŠIČ - Sašo Ptov, zadnji bistriški mlinar in pilar, ki ga 6r>ja tudi "bistriška himna": |i6^e, tječe bistra voda, O stra voda Bistrca, niej pa melje inu žaga 6' Hlist in pa Mehlin... r A h*. , °' s pesmijo žalostinko in mnogimi ^ rašanji pa tudi dvomi o smislu življenja Srnrti smo se v torek, 22. septembra, 1\l Si!°Vili oci našega someščana dra Tomšiča. e a Ivetov, kot smo ga poznali domači, L °^akal le nekaj mesecev manj kot sto L' življenje, dolgo za dve ali tri 3b^eracije, in preživetje toliko usodnih jj0 °*3ij. odločujočih ne le o njem kot ,ii,^arne2nikLi , temveč tudi o kraju in te doline. ^eksandrom Tomšičem smo se povili tudi od obdobja, ki je dalo emu kraju slikovit nadih živahne i aar V 5UK1S Pbr lis, (br. ra Pve ^ar Ž^MIIEE. X novostmi v novo šolsko leto skf ea ad sti i^ovim šolskim letom v vse šole v občini !n|ajajo TRI OCENJEVALNA OBDOBJA na|pmestre) namesto prejšnjih štirih. Za to irT]Pvost so morale šole dobiti pristanek staršev in učiteljev. Šolsko leto se 0 tako delilo na tri ocenjevalna obdobja '•S. - 24.12., 4.1. - 26.4. in 3.5. - 24.6.). rspnci ne bodo dobili polletnih spričeval. )SM bodo sprotno obveščeni o Rokovem uspehu. jtv!ru9a novost, ki so jo posamezni učitelji spletali v pouk že pretekli dve leti, je ^ti^EGRIRANI POUK na razredni stopnji, alfi® se zaenkrat še vedno prostovoljno počijo za integrirani pouk, za katerega tijpite|je sistematično izobražujejo. Za jn^e9rirani pouk se je v tem šolskem letu počila večina učiteljic prvih in drugih ^redov na obeh bistriških šolah. prihodnje šolsko leto razmišljajo o ^(Asperimentalnem uvajanju PISNEGA ^fCElMJEVANJA, ki pa je nujno povezano s | ^tegriranim poukom. Seveda bo za fv način ocenjevanja potrebno soglasje pMev. ®[°s bodo metode NIVOJSKEGA °tJKA preizkusili pri pouku matematike ^Predmetni stopnji (prilagojen program !zir°nria urnik za eno uro tedensko), željna značilnost takega pouka je delitev otrok v dve ali tri skupine, 'Požtevajoč njihovo znanje oziroma Posebnosti. I®tu 1988/89 so na bistriški šoli uvedli Pl takoimenovane VZPOREDNE ODDELKE. Gre za idejo bistriških učiteljev, ki je vzniknila iz potreb: obstaja skupina učencev, (ki niso niti za “normalno" niti za “posebno" OŠ), in ki potrebujejo dodatno pomoč občasno ali stalno.Takšne otroke vključijo v manjše skupine, kjer z enakimi metodami kot v matičnem razredu pridejo do enkaega cilja (drugačna je le skupina). Vzporedni oddelek so oblikovali v prvem in drugem razredu, potrebni sta uskladitev urnika ter tesno sodelovanje učiteljev. Pouk pa je obogaten z gibalno vzgojo. Šoli se vključujeta v mednarodni projekt razvoja začetnega naravoslovja (TEMPUS). Cilj projekta je prek izobraževanja učiteljev izboljšati pouk naravoslovja na razredni stopnji. Novost, ki naj bi jo uvedli, je tudi uvajanje prvega jezika (angleščine) v četrti razred (fakultativni pouk). V letošnjem letu začenja z delom še računalniški krožek v računalniški učilnici na "delavski univerzi". Uvajanje novosti, ki spreminjajo predvsem obliko pouka, ne spreminjajo pa samih vsebin, imajo za cilj ustvariti šolo bolj prijazno, narejeno po meri učenca in učitelja. Uveljavljanje novih prijemov poteka nekje hitreje, drugje počasneje, omejeno pa je z materialnimi in kadrovskimi možnostmi. Prihajamo v čas, ko ne bomo izbirali le med taim ali drugačnim izdelkom, pač pa tudi med tako in drugačno šolo, vrtcem, zdravstveno ustanovo itd. Dragica Prosen OSMOŠOLCI 0 sem prebirala razne učbenike, knjige ( 'sksikone, sem se večkrat spraševala, k° naj se otroci naučijo zgodovino °ie9a naroda na način, ki jih bo . r,i|rial in pritegnil, ter da bi tvorno delovali pri odkrivanju in raziskovanju B'te. 9otovili smo, da poznamo svojo Rodovino le po barju, Emoni, knežjem Vrin,-i' ljubljanskih čitalnicah, štajerskih w°rih, gorenjskih manufakturah, . evskem rogu... prav nič pa je ne ,e Zr|arno po kraju, kjer živimo mi. Mar tu .s obstojalo življenje? Kaj je z našo 0 vojno, mladinska subkultura in K°manija. RAZISKUJEJO Naloge so nastajale z velikim veseljem vseh učencev, ki so s ponosom gledali na svoje delo. Po izkušnjah lanske generacije osmošolcev želimo z letošnjimi osmošolci obeh bistriških šol delo nadaljevati, saj je v naših krajih še toliko zanimivih stvari. Od Bistričanov in vseh, ki bodo prebrali ta članek, pričakujemo, da bodo tudi sami občutili ponos, ker živijo v Bistrici ali njeni okolici, ter da bodo s svojimi močmi pripomogli, da bodo te naloge postale stolnica v našem življenju. Želim, da bi vsi skupaj popravili krivico, ki se godi Bistrici in njeni okolici, kot nekemu obrobnemu kraju. Menim, da bomo z našim delom lahko dokazali, da smo vredni, da živimo v naši mladi državi, in da smo soustvarjalci njene zgodovine in prihodnosti. Če nam bo uspelo, bo za nami ostal neizbrisen pečat o nekdanjem in sedanjem življenju v teh krajih. SODELUJTE Z NAMII Zahvaljujemo se vsem, ki so že pomagali, predvsem pa razumevanju vodstev šol Antona Žnideršiča in Dragotina Ketteja, ki sta pomagali realizirati lanskoletne in že pomagata pri letošnjih nalogah, te pa bodo: bistriško sokolsko in orlovsko društvo, turizem na Bistriškem, ureditev parka Nade Žagar (kot botaničnega vrta,učne poti), bistriško gasilstvo nekoč in danes, življenje na kmetih nekoč in danes, razvoj bistriškega športa od II. sv. vojne do danes, problem brezposelnosti, kulturnozgodovinska in obča vrednost cerkva v občini in julijska vojna (1991) na Bistriškem. Nadja Baša Integriran pouk v 2. razredih Integrirani pouk je med seboj predmetno povezan pouk, ki je povezan tudi z okoljem šole, in ki upošteva otrokove izkušnje in njegovo lastno aktivnost. Preprosto povedano je to pouk, kjer se določena vsebina (npr. vrt) obravnava z vidika različnih predmetov - narave in družbe, matematike, slovenščine, likovne vzgoje... Učitelj izbira med mnogimi učbeniki, išče dodatno gradivo ali pa mu ga prinašajo učenci, sam izbira primerne pripomočke, knjige, časopise ter k temu navaja tudi učence. Dnevni urnik učitelj sestavlja skupaj z učenci. Takšen pouk ne pozna šolskega zvonca. Novi prijemi spreminjajo učiteljevo vlogo v razredu. Učitelj mora biti ustvarjalen, prilagodljiv, postaja organizator in povezovalec različnih učnih dejavnosti. Učenci pogosto delajo v skupinah, v parih, ki se oblikujejo na osnovi individualnih interesov, prijateljastva ali posebnosti. Obiskala sem tri oddelke 2. razreda razrede na OŠ Dragotina Ketteja, kjer so ravno zaključevali temo “vrt". Otroci so se prejšnje dni med sprehodom ogledali vrtove, se pogovarjali o tem, kaj uživamo, kaj so plodovi, koreni in listi, rastline so poimenovali, jih zapisali... V petek zjutraj pa so v šolo prinesli vse potrebno za pripravo zelenjavne mineštre. Otroci so si nadeli predpasnike, razgrnili stare časopise, oprali zelenjavo in jo začeli pripravljati za mineštro. Le-to so seveda skuhali in pojedli. (Na sliki otroci 2.c razreda) BISTRIŠKIM ROJAKOM NA TUJEM Časopis SNEŽNIK pošiljamo tudi onstran držanih meja. Vabimo Bistričane, razseljene po svetu, da se naročijo na SNEŽNIK, prav tako pa tudi prebivalce Ilirske Bistrice, naj svoje rojake obvestijo o tej možnosti. Dobrodošli so vsakršni prispevki o življenju in delu naših rojakov na tujem I Izvedeli smo, da slovenski klub "Planica", ki deluje v Avstraliji, 20. novembra praznuje svojo 20-letnico. Praznovanja se bodo udeležili vsi slovenski klubi v Avstraliji. Vse lepo pozdravljamo in jim čestitamo ob jubileju! K prednaročilu na SNEŽNIK vabimo tudi vse naše občane in ostale zainteresirane. Otroke 2.b razreda sem ujela, potem ko so mineštro že pospravili (mimogrede: dejali so, da so mineštro veliko raje kuhali, kot pa jo pojedli) in že pripravili pogrinjke za malico, okrašene s šopki cvetja z domačih vrtov. Drugošolci iz 2.a razreda pa so si po mineštri privoščili še sadno solato. Sadje so pobrali v domačih sadovnjakih, v trgovino je bilo treba le po smetano in banane. Km transport ilirska bistrica UREDNIŠTVO: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRICA, SLO NAROČILNICA ime in priimek: se naročam na časopis Snežnik. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: V______________ , dne Podpis:__________________ NOV POSLOVNIK O RAVNANJU Z ODPADKI Izvršni svet občine je na seji 17. septembra razpravljal o Poslovniku o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega mesta ter način določanja velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov in pogostosti odvoza. Poslovnik, ki ga je pripravilo Komunalno stanovanjsko podjetje kot pooblaščeni izvajalec, želi uvesti zbiranje in odvoz odpadkov na celotnem območju občine ter da se postopoma začne z odbirati odpadke na izvoru. Na podlagi ustvarjene količine komunalnih odpadkov na prebivalca v določenem času so naselja razdeljena v štiri območja. Pogostost praznjenja odpadkov je odvisna od količine in strukture ustvarjenih odpadkov. Zbiranje in odvoz sekundarnih surovin se bo postopoma uvedlo v I. in II. območju (mesto Bistrica oziroma Podgrad, Knežak, Jelšane, Koseze, Topole, Zemonska vaga), v preostalih območjih pa takrat, ko bo struktura komunalnih odpadkov taka, da bi bilo zbiranje upravičeno. Sekundarne odpadke se bo zbiralo na ekoloških otokih (500 prebivalcev). Dokler ne bomo imeli enotne slovenske zakonodaje za zbiranje, odvoz in deponiranje posebnih ROJSTVA, POROKE, SMRTI V avgustu so se rodili štirje otroci, poročilo se je šest parov, preminulo pa devet naših občanov. (Po Zakonu o varovanju osebnih podatkov objava imen ni možna.) tmE psmvLJic V ČETRTEK, 1. OKTOBRA, SE OB 10. URI PRIČNEJO "URE PRAVLJIC" ZA PREDŠOLSKE OTROKE. STARŠI, PRIPELJITE OTROKE V KNJIŽNICO, KJER BODO POSLUŠALI PRAVLJICE, RISALI, GLEDALI RISANKE, SE IGRALI... ProVITA0 Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 NOVOSTI V KNJIŽNICI Ključ za nuklearko, Japonska (Zakrajšek), Meditacija (Huth), Astrologija in erotika (Schutz), Ljubezen, spolnost in astrologija (King), Kako poiščemo pravega partnerja (Page), Spomini Titovega sekretarja (Smole), Kulturni dnevi v osnovni šoli, Miselni vzorci in spomin (Svantesson), Abeceda pravopisa (Kocjan), Kako se uspešno pogajati (Kavčič), Problemski pouk v teoriji in praksi (Strmčnik), Izza barikad (Čelik), Lepota in naravna kozmetika (Lange), Zgodovina Norika in Furlanije (Baucer); ROMANI; Lidija: skozi trnje do zvezd (Asta), Moskovski klub (Finder, zbirka Oddih), Soboška frajla (Novak); ZA OTROKE: Plovba z gusarji (Gašperini, zbirka Časovni stroj, 17). odpadkov, bo pooblaščeni izvajalec postopoma organiziral zbiranje, odvoz in začasno hranjenje strupenih odpadkov. Konkretno bo to potekalo tako, da se bo posebne odpadke zbiralo v posebnih plastičnih ali kovinskih posodah na prodajnih mestih (lekarne, ambulante, elektro trgovine, trgovine z barvili, semenarne, drogerije) v občini. Tako zbrane odpadke bodo na klic odgovornega na prodajnem mestu odpeljali na začasno deponiranje, ki bo urejeno na primernem in ustrezno varovanem mestu (v dogovoru s sanitarno inšpekcijo). Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter sekundarnih surovin se bo moralo organizirati in začeti z izvajanjem najkasneje v roku šestih mesecev od sprejetja tega poslovnika, ravnanje s strupenimi odpadki pa v treh mesecih. Pripravljena sta tudi dva predloga izvajanja koncepta gospodarjenja z odpadki v naši občini, ki bosta ob sprejetju poslovnika posredovana IS; ta bo odločil o izbiri koncepta. IS bo poslovnik sprejel šele po zbranih pripombah iz krajevnih skupnosti. Na koncu še informacija, da bo regijska deponija najverjetneje na področju postojnske občine, na Oreških brdih. Delovna akcija v Kosezah V soboto, 19. septembra, so krajani Kosez prijeli za krampe in lopate in se lotili urejevanja kanalizacijskega voda v dolžini 200 metrov ter asfaltiranja . Pri izkopu jim je pomagalo Cestno podjetje, sicer pa so stroške pokrili s sredstvi iz krajevnega samoprispevka. VABIJO NOVE PEVCE Moški pevski zbor "Dragotin Kette" Ilirska Bistrica vabi k sodelovanju nove, predvsem mlajše ljubitelje zborovskega petja. Informacije in vpis: MPZ "Dragotin Kette" pri ZKO II. Bistrica (Dimitrij Bonano, Bazoviška 26 - Sokolski dom), tel. 81 177 ali 81 250. Z vajami pričnejo sredi oktobra. Vabljeni! ZA ŽIVO (IN) ZELENO BISTRICO Delavce Breze, ki marljivo lepšajo podobo naših zelenih površin in s tem celega mesta, smo že predstavili. Njihov “šef, DUŠAN ISKFtA, ki je poln načrtov in volje, nam je poslal predlog urejevanja javnih zelenih površin, med katere šteje med drugim še zelene (?) površine okrog vrtcev, šol, otroškega igrišča v Prešernovi in ureditev morebitnega novega na drugi lokaciji, športnih kompleksov itd. Denar bi seveda moral primakniti občinski proračun, verjamemo pa, da bi jim pri delu z veliko vnemo pomagali starši, člani društev, delovne organizacije, skratka vsi, ki si želijo, da bi naše mesto začelo živahneje utripati. PREDLOG UREJEVANJA IN VZDRŽEVANJA JAVNIH ZELENIH POVRŠIN MESTA - zelenih površin okrog osnovnih šo vrtcev - popravilo, ureditev in vzdrževa obstoječih otroških igrišč ter ured novega otroškega igrišča (v športu kompleksu Nade Žagar ali na Hi svobode ali...) - ureditev in vzdrževanje javnih šport površin ("Nada Žagar'1, nogome igrišče, športni kompleks pri nekdii vojašnici) - ureditev pešpoti ali trim steze v Si rebri III. Ureditev površin ob vpadnicah mesto Ilirska Bistrica (Iz smeri Reke - Mikoza in odpad Zabič - neurejena površina med cesti osnovno šolo, iz Podgrada - okol Lesonita, iz Ribnice - cestna baza I I. Opis stanja zelenih javnih površin - ugotoviti lastništvo teh površin (občinsko, podjetniško, zasebno) - opis obstoječega stanja teh površin (vrste drevja, grmovja, parkovnih elementov) II. Kompleksno urejanje in vzdrževanje - parkovnih in javnih zelenih površin Dodatno opozarjamo na problem zeleistr površin okrog stanovanjskih bloMapf oziroma na njihovo urejanje etti vzdrževanje (financiranje teh del). 'dpi h Pozdrav! n6c Pre Dušan Iskra -t l sredi dibirijell Prebivalci Levstikove ulice so nas opozorili na hišo, ki komajda še stoji in resno ogroža varnost mimoidočih. Pravijo, da bo menda res morala na glavo komu pasti opeka ali tram, pa dA bodo potem hitro do kraja porušili. Rfc Slabo vreme je pred vrati. Otroci, se strani fia M GLEDALIŠKO GLASBENI ABONMA ZA SEZONO 92ll\ Zveza kulturnih organizacij razpisuje gledališko - glasbeni abonma za lel M 1992193. Program je naslednji: 1. Aldo Nicolaj: Hamlet v pikantni omaki - komedija - SNG v Trstu 2. J. B. Moliere: Svatba po sili - komedija - Drama v Ljubljani 3. Božični koncert (20.12.): Hyden, Mozart, Buckner - Opera v Reki 4. Žarko Petan: Zmagovalec Sloven-diktator de lux - Šentj. gled. v Ljubljani 5. A. Adnan: Giselle - balet - Opera v Ljubljani 6. A. Čehov: Češnjev vrt - SNG v Trstu 7. G. Rossini: Mojzes - opera - Opera v Reki (projekt Reka-Split) *ls Pri te, Pc K Pii Pe šp Informacije In prijave: ZKO Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel. 81 177 In 81 250 15. 10. 1992. surEasafiK- gRazstava Jožeta Koprive j^riška himna 'Tječe, tječe...'1, ki jo je D®Pel domači pevski zbor Dragotina ktteja, je 4. septembra simbolično I^Prla razstavo akvarelov rojaka, slikarja ^ETA KOPRIVE, ki ga je domače ^običajno številno) občinstvo prisrčno Preielo in pozdravilo. Takratni “idol bistriških mulcev s Plača" in “mojster ribolova na zanko", kakor je umetnika duhovito označil Dimitrij Bonano, ki je povezoval otvoritveno slovesnost, je daljnjega leta 1955 s seboj v pregnanstvo odnesel podobe starega mesta, zgnetenega ob Sušcu in Bistrici. Te podobe so ponovno zaživele v akvarelih, ki so bistriškemu občinstvu bile postavljene na ogled v Domu na Vidmu. Gospod Jože Kopriva je študiral na kademiji Beaux Artes v Parizu, kamor ga je pred 37 leti zanesla pot iz italijanskega begunskega taborišča. Svoje akvarele, olja, gvaše, tempere in risbe je razstavljal v Parizu, na Saint Germainu, Montparnasu, Siciliji, Sardiniji, Kreti, Portugalskem, Azorskih otokih in predvsem v Ameriki. Slikal je krajino, akt, portret in figure. Vse razstavljene akvarele starih bistriških motivov so pokupili večinoma Bistričani, izkupiček pa je Jože Kopriva namenil pomoči beguncem iz BiH, saj je, kot je sam dejal, pol svojega življenja preživel kot begunec. Jfladno ■ topli obkladki in nostalgije teko sem se tudi jaz odločil, da bom Pteal knjigo spominov. To ne bo , ,9ovor na odgovor odgovoru Janševi fligi, ne bo v Zlobčevem, Čelikovem ali teovškovem slogu, v njej ne bodo ^sani moji dvomi, upanja, zmote, ^akovanja. Ampak bo to (čeprav že 'šha šestnajsta knjiga s tovrstno teatiko) čista, brezmadežna resnica. uPiček od prodaje bom namenil za Nadnjo novega doma na Vidmu. Da, rav ste prebrali! Obrazložitev: ker sem 6cteo bolj prepričan antimilitarist, drnem ves bes tistih, ki nikakor ne Orejo pozabiti, čigav je ta dom bil, in ga popoma, a vztrajno razbijajo (seveda tepada tudi sam). Ko bo tako uničena ..aka sled za osovaraženim objektom lv®6 JLA, bomo lahko zgradili krasen ^ hram, ponos Bistrice. Tako bodo ®n^ci od moje knjige prišli kar prav. r|1C6r pa, ko smo že pri tem gradbenem ^stodontu, naj omenim, da je v našem aid edini: zdravstveni dom je bil že od aL,e9a začetka premajhen, in tako npr. -•«■■■ -od WG-ja do , občudujete na poti ii.0ratorija različne barvne odtenke k 0čine za pregled: skoraj brezbarvne, . vkaste, svetlorumene, s peno, brez jj.rie. en deciliter, pet kapljic (to se je k^ilo meni, moj "rezervoar" se je teašil). Drugi primer: šola. No, to je 3°likc j) ''Oliko popravljeno, zgradili smo novo. Varn° tudi novo telovadnico: je že . ernajhna. Trije novi bistriški prvoligaši M| Obijajo ob koncu tedna ogromno Jožico navdušenih gledalcev kot v l^.'h časih bistriške košarke. Če želite ter' •r'a vrst0 za raz9ibavanie' 50 Prosti (j tetei |e od druge do tretje ure po tri| n°či. A kar je najvažnejše, otroci ^teorria prihajajo v svetišče zdravja in ^atno bolj zdravi, "platfusa" skorajda več. Poseben problem so $Qrterišča. Slišati je, da delajo načrte za ji eno telovadnico. K novemu turističnemu "imidžu" našega kraja veliko prispevata novi jezeri: mikroklima je spremenjna, zime so hladnejše in bolj vlažne... Predstavljajte si hotel ob naravnem drsališču, temperatura zunaj -20 stopinj Celzija, vrli turisti pa utrujeni po naporni rekreaciji na toplem pijejo prisntno brkinsko slivovko. Da, na meglo ne smemo pozabiti! Če Amerikanci v pločevinkah lahko prodajajo čist zrak z ne vem, katere gore, bomo mi lahko izvažali v pollitrskih konzervah shranjeno pristno bistriško meglo. Kako vam zveni naslov THE IL. BISTRICA PURE FOG EXPORT Inc. - ali ni imenitno? Skoraj tako moderno se sliši kot leasin, Consulting, ingeniring, ali kaj podobnega. Sežanci so čustveni ljudje. To so dokazali, ko smo jim povedali, da bi srednjo šolo morali imeti pravzaprav mi, da bi se morali zavedati, da smo sedaj tudi mi obmejna občina in s tem nekoliko bolj enaki od drugih. Popolnoma smo se zedinili, da bodo njihovi otroci hodili v tržaške slovenske šole (kakih 12 kilometrov z avtobusom), gimnazijo pa bodo prepustili nam. Seveda ne vedo, kako bodo rešili problem Kulturnega doma, ki je preblizu tržaškega in s tem slednjega še bolj tlačijo v godljo. Ljubljančani so vedno kričali, da hočejo enoten slovenski kulturni prostor, so pa ga, brihtneži, hote ali nehote razbili. Primorci s te in druge strani meje smo jim zato zelo hvaležni. Nekateri desni Trieštini, med njimi je tudi nekaj takih, ki nosijo priimek Bevilacgua (beri Vodopivec), bi želeli priti v Bistrico ne kot turisti. Po moje bi se dalo razmišljati o (Capod')lstrii, nikakor pa ne gre dvomiti o tem, da je “vas pod Snežnikom" v deželi -Čičev in - šičev, pa čeprav je le-tu najti tudi priimke kot so Morano, Romano ali Bonano Potek knjižnega kviza "Kolumb in doba odkritij" slovenskimi glavnimi občinskimi nagrajenci se je 17. septembra kot mladi Kolumb-raziskovalec s svojim spremljevalcem udeležila "Odkrivanja Ljubljane", ki je bila zaključna prireditev mednarodnega knjižnega kviza pri nas. DRUGA NAGRADA je bil šolski nahrbtnik, prejela pa ga je ANDREJA VINŠEK iz OŠ v Ilirski Bistrici. TRETJA NAGRADA so bile peresnice, prejele so jih: ANJA ŠIRCELJ, OŠ Dragotina Ketteja iz II. Bistrice, RUTAR KARMEN, OŠ Jelšane in ZADNIK MAJDA, OŠ Pregarje. Vsi sodelujoči v nagradnem knjižnem kvizu pa se bodo potegovali še za glavno republiško nagrado - enotedenski raziskovalni tabor v eni od evropskih držav. V knjižnici smo bili z odzivom mladih bralcev v tej akciji kar zadovoljni. Odziv bi bil verjetno še večji, če ne bi bil čas začetka kviza tako nerodno izbran (konec šolskega leta in počitnice). Na republiški Zvezi bralnih značk napovedujejo za drugo leto spet podoben knjižni kviz. Potrudili se bodo, da bo bolje organiziran, kot je bil letošnji. Na koncu se vsem, ki so kakorkoli sodelovali v organizaciji kviza, lepo zahvaljujemo in jih vabimo k sodelovanju spet prihodnje leto. Kolektiv Knjižnice Makse Samsa V okviru evropskega knjižnega tedna je Narodna in univerzitetna knjižnica s pomočjo občinskih splošnoizobraževalnih knjižnic, Zveze bralnih značk Slovenije in Zveze prijateljev mladine Slovenije organizirala mednarodni knjižni kviz z naslovom "Kolumb in doba odkritij". Naša knjižnica se je odzvala vabilu k sodelovanju. Knjižni kviz je potekal v znamenju 500-letnice odkritja Amerike in reševalci kviza so morali streti marsikak trd oreh pri reševanju vprašanj v zvezi s tem. Glavni pripomoček pri reševanju kviza je bila knjiga, zato upamo, da bo kviz dosti prispeval k dvigu bralne kulture pri mladih bralcih. V knjižnici smo v tem času postavili razstavo knjig oziroma literature, ki so jo reševalci potrebovali za pravilno reševanje vprašanj. V zvezi s tem pa je bil tudi literarni večer o našem rojaku Janku Benigarju, ki je živel med južnoameriškimi Indijanci. Akcija se je začela v juniju, udeleženci kviza so morali pravilne rešitve poslati na naslov naše knjižnice do 25. 8. 1992. Do tega datuma smo prejeli 83 pravilnih rešitev, ki so jih poslali učenci z vseh šol v občini. Knjižnica je priredila 2. septembra javno žrebanje, na katerem je bilo razdeljenih 12 občinskih in 1 republiška nagrada. PRVO NAGRADO je prejela BARBARA MAVRIČ iz Ilirske Bistrice. Skupaj z vsemi (mimogrede: sorodnike mnogo prerano umrlega Eliota prosim, da morebitne preostale njegove zapiske izročijo na ZKO, jih bomo poskusili objaviti). Nekdaj sem igral pri ansamblu Feniks. Bili smo zelo “važni" in po naše Judi najboljši. Seveda člani VE-BI Čežo Orajtov, Vito Čepinarjev, Fric... pa tudi Fantje izpod Snežnika ali poznejši Primorci - Tone Moharjev, Ive Sozev in drugi niso bili enakega mnenja. Kakorkoli že, neke puste nedelje smo igrali v nekdanji "Soči" (direktorica je bila gospa VOJKA LENARČIČ in spominjam se vzornega lokala, polnega cvetic in okrasnih rastlin). Ob dveh po polnoči -konec muzike. Približa se znana, lepa bistriška gospa in zahteva podaljšek. Ne uspe:" Vi niste Feniksi, vi ste pe..si...". Odhaja. Po petih korakih se obrne in zaključi:"... in to mehki!" Si lahko predstavljate naše dolge Trise"? In kaj je gospa Lenarčičeva danes? Dela na občini. Če jo potrebujete, jo lahko dobite le v treh primerih: 1. ko hiti s seje na sejo, 2. ko gre v pisarno po material za sejo in 3. na stopnišču, ko "šiba" v avtomobil, namenjen proti severu, na "dvoboj" z "ljubljanskimi srajcami". Pa še nekaj kratkih: med Rupo in Jelšanami so globoko zabetonirali še eno najbolj odprto mejo v Evropi; bistriški parlament s svojo živahnostjo in eleganco presega svojega vzornika -republiškega. To bo še luštn, bi reki v lepi slovenščini na TV oddaji. Ko smo že pri TV: ustanovili bodo 3. program, ki bo ponavljal oddaje iz prvega in drugega sporeda. Žalostno je, da TV Slovenija ne ve, da je II. Bistrica v R Sloveniji, še bolj pa, da se TV Koper niti ne sanja, da smo na Primorskem. Na to so oboje spomnili šele begunci pred Jelšanami. Moj predlog: dokler ne bodo objavili kakšne novico iz našega kraja in nas bodo “futrali" samo z drugimi, ne plačujmo naročnine! Dimitrij Bonano DPZ: ČIGAVI SO POSLANCI? 22. septembra je družbenopolitični zbor obravnaval vsebino julija sklicanega zasedanja, saj je bil tedaj nesklepčen. Še pod točko "pobude, predlogi in vprašanja delegatov" so se člani DPZ seznanili s pismom SDZ Narodne demokratske stranke, v katerem stranka ugotavlja, da bi dvema poslancema, ki nista več člana SDZ NDS, skupščina morala izdati sklep o prenehanju njunega mandata v DPZ. Rešitev bodo poskušali najti pri ustreznem republiškem organu (statutarno pravna komisija). Delegati so tudi sklenili, naj statutarno pravna komisija ugotovi,kdo od delegatov je v kateri stranki, saj so stranke financirane glede na število delegatskih mest. DPZ se je dalj časa mudil tudi pri obravnavi poročila o delu policijske postaje v preteklem letu. Poročilu so očitali, da prikazuje le kvantiteto dela, ne pa tudi kvalitete dela policije. Za oceno le-te pa bi morali poznati pravilnik za delo policije. DPZ je sprejel pobudo, naj se od Ministrstva za notranje zadeve zahteva ureditev maloobmejnega prehoda v Novokračinah, ki so ga prvotni načrti že predvidevali. Zahtevali so še, naj se državljani Slovenije zaščitijo pred povzročitelji prometnih nezgod s tujimi registracijskimi tablicami (zelena karta). S pripombama, naj se predvidi le en zbirni kolektor odpadnih voda (namesto predlaganih dveh), ter da naj se pospeši gradnja čistilne naprave, so delegati DPZ sprejeli predlog odloka o ureditvenem načrtu za območje P3-Transport. Glede možnosti organiziranja gospodinjske šole so se delegati strinjali s pripombo, da bi bilo primerno k uveljavljanju nove gospodinjske šole pristopiti z nekaj več profesionalnosti, ki vključuje tudi popolno dokumentacijo o programu, investicijski vrednosti, stroških... SKUPNA SEJA ZBOROV 22.9. naj bi zasedali vsi trije zbori občinske skupščine, vendar je to preprečila nesklepčnost zbora krajevnih skupnosti. Tako so delegati poslušali le informacijo o posledicah suše in ukrepih za njihovo odpravljanje ter informacijo o volilni enoti v državni svet republiškega parlamenta. Ilirska Bistrica sodi po zdajšnjem razporedu v 13. volilno enoto skupaj s Postojno, Cerknico in Logatcem. Predstavniki naše občine so že zahtevali priključitev Ilirske Bistrice v 14. volilno enoto (z občino Sežana). ^ ^ *^i-•i^S* ^ ^ e! e3 3 e! eJ e! 3 e! e! eJ 3 eI eO eJ Občinski poslanec o zasvojenosti Na seji družbenopolitičnega zbora je magistej- psih., šolski psiholog IVAN VALENČIČ izjavil, da se mu “zdi, da problem narkomanije v naši občini sploh ni tako hud, kot se govori. Aktualen je v Kopru in tam... in saj vemo, da vsaka novost pride v Bistrico z deset- ali petletno zamudo, torej..." Sprašujem se, ali bistriški šolski psiholog problematiko minimalizira, "jo deva v nič", beži pred resnico, je to obrambni refleks pedagoškega delavca, ki taktizira in skuša pridobiti na času, ali pa vendarle meni, da bi morali več govoriti o večinski, še "zdravi" mladini in o tem, da bi bilo treba z njo in zanjo v Bistrici več narediti? DPZ je na svoji seji 22. septembra predlagal, naj bi skupščina na eni od prihodnjih sej obravnavala obširnejšo informacijo o problematiki zasvojenosti v občini. Najbolj "nedolžni" podatki za leto 1991 so: sodišču je bilo predanih 14 kazenskih ovadb zoper posedovalce in preprodajalce mamil, pristojni organi pa so obravnavali še 38 oseb - uživalcev mamil. V zadnjih dveh letih se je stanje na področju zasvojenosti (od marihuane do heroina) zelo poslabšalo, številke se iz leta v leto PODVOJUJEJO. Socialna struktura uživalcev je enaka kot v svetu, gre za mlade ljudi, celo mladoletnike in osnovnošolce. In v svetu, v razviti Ameriki se proti zlu zasvojenosti bori celo sam predsednik države. Na policiji posedujejo še veliko bolj konkretne podatke, tudi na Centru za socialno delo marsikaj vedo o problemu. Torej, želite vedeti več? Vprašajte! Dragica Prosen OB KONCU RIBIŠKE SEZONE Ob koncu ribiške sezone prireja RD "Bistricam II. Bistrica po končanem družinskem tekmovanju razstavo živih in prepariranih rib. Poskusili pa boste lahko tudi ribje specialitete. Prireditev bo potekala v okrepčevalnici Baša (Dom upokojencev). Razstava bo na ogled teden dni. Hitreje do prostorov za prodajalne V Uradnem listu RS štev. 35/92, z dne 14. 7. 1992 je bil objavljen Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, oprema in naprave za opravljanje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu. Pravilnik se nanaša samo na poslovne prostore, v katerih se opravlja trgovinska dejavnost. Novosti tega pravilnika so naslednje: višina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 2,30 metra, neto površina prodajnega prostora ne sme biti manjša od 6 kvadratnih metrov; vetrolov pred vhodom v trgovino ni več potreben. Poudarek pa je na sanitarijah, saj morajo biti le-te pri prodajalnah z živili povezane s prodajalno, prav tako prostor za shranjevanje pripomočkov za čiščenje prostorov povezani s prodajalno. Ta določba pravilnika je za razliko od prejšnjega bolj konkretna, saj so sanitarije prej lahko bile v neposredni bilžini poslovnih prostorov in so bile lahko dane na souporabo. Po novem to ne bo več mogoče. Minimalnim tehničnim pogojem, predpisanim s tem pravilnikom, se morajo obstoječi poslovni prostori, oprema in naprave prilagoditi v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika. Ilonka Pipan SOSeska Del prebivalcev soseske S 13 pred občinsko stavbo. Prebivalci soseske S 13 (naselje hiš nad Transportom) so končno "popenili", se organizirali in v petek 11. septembra odšli na občino iskat svoje pravice. Pred sedmo uro zjutraj so preprečili “Občinarjem", da bi kot vsak dan parkirali za občinsko hišo, se zbrali pred vhodom vanjo ter v njeno drugo nadstropje poslali svojo delegacijo. Pred leti so kupili komunalno "urejene" parcele, vendar so elektriko dobili po šestih letih, vodovodno omrežje z dve do triletno zamudo, podobno je bilo s kanalizacijo in odvodnjavanjem, urejene niso niti pešpoti niti ni bilo zgrajeno skupno zakonišče, za katerega so tudi prispevali. Še danes nekateri višje ležeči objekti brez dodatnih hidroforjev vode sploh ne dobijo, trafo postaja zagotavlja nemoteno preskrbo le 19 odjemalcem, ob vsakem nalivu se struge potokov srfni "makadamske" ceste še nekoi 9 poglobijo, problematična je varnost ot na poti v šolo, saj naselje ni s centf1! ' povezano s pločnikom, zaklonišče ni nikoli zgrajeno... r V dvanajstletno zgodovino soseske vpleteni Skupščina občine, takra^6 SKIS, Sklad stavbnih zemljišč in še kd11. Zbor krajanov soseske (predse^ Darko Rusjan) in Gradbeni odi- . (predsednik Peter Čelhar) sta pripr^ obširno gradivo za sejo občin5 skupščine, v katerem predlagajo nait, reševanja problemov. ?^ Člani IS so na seji 17.9. pri^, "delikatnost' problematike soseske S ®Va vendar pa jo nameravajo do kO^Pe razčistiti in ugotoviti, kdo je k°faS dolžnik. Vso dokumentacijo naj n pregledala posebna komisija. Vec razpletu pa prihodnjič. JPi 7 *IVII4 Ateroskleroza - 'Dktorja FEDORJA VALENTINA, rocialista interne medicine iz izolske ^Inišnice smo poprosili, da bi za naš 3pis napisal nekaj besed o boleznih, katerimi najbolj množično zbolevajo bivalci občine Ilirska Bistrica. Našemu bilu se je doktor Valentin prijazno val, poleg tega pa bo v prihodnje Pravljen tudi odgovarjati na vprašanja ilcev SNEŽNIKA, ki bodo povezana s blematiko, s katero se zdravnik uje pri svojem delu. od prvih začetkov zdravstva v Ugodnejši predantični in antični dobi se zdravniki zanimali za starostno 'tezen. aranje. Ali je to obvladljiv pojav, ali je “r°st že tudi bolezen ali oblika bolezni, bolezenskega stanja. Vsak človek je razume po svoje, tako ga bosta of ali kmet različno razlagala svojim luŠalcem, kakor tudi zdravnik stvenik, ki bo opisoval spremembe 6 Posameznih ožiljih pa tudi organih, j-bno so obstajale različne teorije, kako apniti čimveč življenjskih funkcij v ^^Po starost. Eni so se nagibali k BNni prehrani, drugi k vzdržnosti in IW^ezi, tretji so priporočali fizično lenost. Nobena od teh teorij pa ni bila Nna. ‘es imamo na razpolago različne Postične metode in meritve, s t or^i lahko že dovolj zgodaj beležijo jntrfer°sklerotične spremembe na ožilju, ki ni tpJojujejo moteno cirkulacijo, s tem pa r oskrbo s kisikom in hranilnimi ;ke ri0vtni. Odvisno od zabeleženih kra^pppemb na ožilju se pojavljajo prvi kdo sedf odt1 simptomi na posameznih organih tam, kjer so žile huje prizadete, bodisi da so to možgani, očesno ozadje, srčna mišica. Bolezen poteka vrsto let brez nobenih znakov, ko pa so znaki tu, je za zdravljenje skoraj prepozno. Pozno začeta zdravljenja imajo tudi temu primerne rezultate. Prevencija obolevnosti pa je dolgotrajna, vsaj v prvih letih brez očitnih rezultatov, ki bi dokazovali pravilnost izbora terapevtske poti. Od posameznika zahteva veliko samoodpovedi, premagovanja prirojene nam lenobe ter hotenja po udobju, dobri hrani in pijači. Starostno bolezen pogojujejo številni faktorji, ki jim rečemo dejavniki tveganja; razvrstivo jih v več grup. V prvo grupo spadajo kajenje, zvišan krvni tlak, hiperholesterolemija, v drugo skupino menažerska bolezen, premalo telesnega gibanja, alkoholizem. Kot prvi ukrep, ki ga svetujemo, je omejitev pretirane količine živalskih maščob in koncentriranih ogljikovih hidratov v prehrani, drugi ukrep je več telesnega gibanja, tretji opustitev kajenja, četrti zmanjšati uživanje alkohola. V kolikor je oseba bolna in ima zvišan krvni tlak ali pa sladkorno bolezen, moramo najprej urediti sladkorno bolezen in znižati krvni tlak. Za to obstajajo različna zdravila in različni pristopi. Še posebno so ogroženi sladkorni bolniki, ki zdravijo svojo bolezen s takoimenovano peroralno terapijo, ki jemljejo tablete in ki je njihova sladkorna bolezen slabo kontrolirana. Tisti, ki si dajeajo injekcje insulina vsak dan, pogosteje kontrolirajo vrednosti krvnega sladkorja in so zato boljše d pra' čins' jjnežnik nas je zbližal S Jurišiča nam je povedala, da bomo šli k0 .Nek, 12. septembra, na planinski izlet k0" Snežnik. Zvedeli smo tudi, da bodo šli ai Lnarni otroci iz zbirnega centra v ^ °vem. Novica nas je razveselila, pa J nekoliko zmedla, saj je bilo naše 0 vprašanje, kako se bomo z njimi >Sr9ov flN Ferrari klub v Budimpešti Hi Gin;, 'Varjali. smo si pripravili nahrbtnike in erno obutev in obleko. V meglenem Ivovem jutru smo se odpravili na pot. nekoliko zaspani in leni smo se irHali proti II. Bustrici. Ustavili smo se ^ centrom v Trnovem, kjer se nam je ,užilo 10 otrok iz BiH, ki so pred airni strahotami zbežali od doma. V stku so bili nekoliko boječi, toda so postali sproščeni. Med l^nim klepetom nas je avtobus ^6^ial na Sviščake. Od tu smo se peš aviii na Snežnik Pot je bila strma in „0rna, zato smo morali večkrat :i. u Potjo smo se spoprijateljili s Sadino, : e|o in ostalimi. Povedali so nam, da Prišli v Slovenijo, ker je pri njih vojna. |^°Varja|i smo se tudi o šoli in otroških L n, ki niso zanje zdaj prav nič vesele. Lalu smo prispeli na vrh Snežnika. Lp°čili smo se in nekoliko okrepčali. Z Iim l^šega očaka se nam je nudil razgled daleč naokrog. Pot v 2° je bila dosti lažja kot prej reber. )(j^Grii, vendar srečni smo se poslovili l^ih novih prijateljev. V srcih smo 'ek.Ve|'ko olajšanje, ker smo jim vsaj za ^ J br odgnali mračne misli. epci 5. razreda OŠ Podgora 32 članov bistriškega Ferrari kluba in njihovih simpatizerjev je tri avgustovske dni gostovalo na Madžarskem. Ogledali so si budimpeštanske znamenitosti in dirko formule 1. 13. septembra pa si je dirko v Monzi ogledalo kar 76 Bistričanov. Na sliki člani Ferrari kluba ob bolidu Ayertona Senne pred dirko v Budimpešti. >•< GRAFIKA grafIka ILIRSKA BISTRICA proces staranja vodeni. Kljub izdatni pomoči publikacij, javnih informacijskih medijev in veliki zagnanosti zdravnikov je širjenje in izvajanje preventive še vedno nezadostno. V Ameriki tovrstno preventivo reklamira tudi predsednik države, spominjamo se slik izčrpanega Carterja, ki ga dva telesna stražarja komajda podpirata, ko obnemogel končuje svoj vsakodnevni tek. Ta slika je po TV ekranih obšla svet. V Ameriki je rezultirala s padcem vaskularnih obolenj za približno 25 odstotkov v naslednjih letih. Rezultati so vidni šele po nekaj letih in ne takoj. Žal se ljudje večinoma odločjo za prevencijo šele po že prebolelem miokardnem infarktu, po preboleli možganski kapi ali po zapletih na očesnem ozadju ali pa ne ožilju spodnjih udov. Takrat so aterosklerotične spremembe že ireverzibilne in so uspehi bistveno manjši, kot bi sicer bili, če bi bila terapija začeta pravočasno. Zaradi boljše informiranosti je takšna rehabilitacija tudi najbolj uspešna v ZDA in Evropi, vendar velja opozoriti, da je v teh deželah tudi stopnja tovrstnih obolenj najvišja, da je tu najvišji življenjski standard, da sta prehrana kot tudi prevoz ljudi v teh dveh deželah na izrednem nivoju, da je drugod potrebno veliko več gibanja, da bi ljudje prišli na delovno mesto oziroma da bi se prehranili, in da je hrana manj bogata na maščobah, koncentriranih oglijikovih hidratih in beljakovinah. Poleg tega v manj razvitih deželah prevladujejo predvsem infekcijske bolezni (Afrika, Azija, Južna Amerika) in večina ljudi sploh ne dočaka razvoja ateroskleroze. Povprečna življenjska doba je v nerazvitih deželah bistveno krajša kot pa v razvitih. Glede na zadnje velja omeniti kontrolirano populacijo v Evropi in ZDA, kjer imajo zdravstvo dobro oskrbljeno in zdravstvena evidenca kontrolira število obolelih vsako leto, kar v Afriki, Aziji in Južni Ameriki ni povsod enako. Neposredna korelacija med visokim holesterolom, zvišanim diastolnim tlakom, kajenjem in vaskularno smrtjo na tisoč pacientov je dokazana s tabelo po Meisterju. Od tisoč ljudi zaradi vaskularnih bolezni umre od 2,4 do 3,86 odstotkov bolnikov, ki niso nikoli kadili, ki niso nikoli imeli zvišanega diastolnega krvnega tlaka niti niso imeli zvišanega holesterola ali sladkorne bolezni; 6,12 do 9.88 odstotkov jih umre z zvišanim diastolnim krvnim tlakom; z zvišanim diastolnim krvnim tlakom in zvišanim holesterolom pa jih umre od 5,62 do 11,06 odstotkov. Pri tistih, ki imajo zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in ki kadijo, pa je odstotek še višji in sicer 10,78 do 17,49 odstotkov. Te vrednosti, ki skokovito naraščajo, nam jasno pokažejo, kako nevarni so kajenje, debelost, zvišan krvni tlak in premajhna telesna aktivnost. Najlepše se to vidi, ko se srečajo maturanti po 20 ali 30 letih in drug na drugem opazujejo starostne spremembe in ugotavljajo, kdo med njimi kadi, kdo je debel, kdo ima zvišan krvni tlak. Naj zaključim članek z domislico pok. dr. Žbone, mojega dragega prijatelja, ki je vedno govoril:“Ateroskleroza, to je najlepša bolezen, nič te ne boli, pa vsak dan kaj novega izveš". Dr. Fedor Valentin Prvo državno gasilsko tekmovanje V letošnjem letu je potekalo prvo državno gasilsko tekmovanje v samostojni Sloveniji, kar je nedvomno zgodovinski dogodek in obenem nadaljevanje 125-letne tradicije slovenskega gasilstva. Letošnje tekmovanje je bilo posvečeno med drugim tudi pripravam na XII. kongres slovenskih gasilcev, ki bo v naslednjem letu. V Sloveniji se pripravlja nova zakonodaja na področju gasilstva in požarnega varstva. Tekmovanja imajo nedvomno velik izobraževalni pomen, saj se z njimi manifestira sposobnost in strokovnost gasilcev, tako v korist požarnega varstva kot zaščite in reševanja. SADNE SIRUPE POMARANČA, MANGO, TROPIC, UMONA, BOROVNICA, JELŠANKA (aromatizirani sirup) SIRUPE ZA GOSTiNSKE AVTOMATE BREZALKOHOLNE GAZIRANE PIJAČE JELŠANE 14, 66250 ILBISTRICA ^ Za pionirje in mladino je potekalo tekmovanje na Ptuju, za člane pa v Velenju, in to v mesecu juniju. Septembra pa so se pomerili na državnem tekmovanju v gasilsko športnih disciplinah gasilci in gasilke, starejši od 50 let, v Mengšu. Na državno tekmovanje so se uvrstile ekipe, ki so dosegle predpisan normativ na področnih tekmovanjih v lanskem letu. Na tekmovanju mladih gasilcev na Ptuju je iz naše Občinske gasilske zveze Ilirska Bistrica nastopila ekipa pionirjev Gasilskega društva Ilirska Bistrica in ekipa mladincev iz GD Podgrad. V Mengšu pa je našo občino zastopala ekipa starejših gasilcev GD II. Bistrica (na sliki). Poudariti je potrebno, da je Primorsko zastopala samo še ekipa iz Kobarida. Bistriška ekipa je med 54 ekipami iz Slovenije zasedla 34. mesto in prejela bronasto značko. Boža Rozman 8 Planinstvo je očitno trdno zasidrano na Bistriškem kot tudi na bistriških osnovnih šolah. Na začetku šolskega leta že vrsto let namenjajo prvi športni dan prav planinskim pohodom v naravo in na vrhove v okolici. Tako je že v prvi polovici septembra nad poldrugi tisoč bistriških šolarjev obiskalo vrhove v neposredni bližini svojih šol. Do vznožja oddaljenih vrhov so jih pripeljali avtobusi. V lepem vremenu so doživljali razglede z Žabnika, Orlovice in Velikega Snežnika, obiskali so tudi nekatere znamenitosti na snežniškem območju, npr. Gomance s tremi največjimi bukvami, Jarmovec s spomenikom nesrečno preminulega pilota Josipa Križaja, ostanke medvojnih utrdb in druge. O veličini in bogastvu snežniških gozdov pa jim je spregovoril gozdar Danilo Štefančič. V planinskem društvu pa so pripravili tudi sicer bogat program planinske dejavnosti za mlade člane društva. Vse prvošolce bodo povabili na prvi uvodni planinski izlet prav v teh dneh. Prvošolci obeh bistriških šol pa so že obiskali 799 metrov visoki Sv. Ahac nad Ilirsko Bistrico in s svojimi učiteljicami preživeli dan ob igri in hoji. V nedeljo, 20. septembra so otroci vseh razredov krenili na spominski pohod na Učko; v sredo 30. septembra, bo za mlade likovnike organiziran že V. LIKOVNI EXTEMPORE na samem vrhu "VELIKI SPEKTAKEL" V nedeljo, 13.9., smo se odzvali povabilu prirediteljev “spektakla", ki naj bi se zgodil na nogometnem stadionu med nogometno tekmo domačega Transporta in gosta NK Branik. Fotoaparat sem dala na ramo in polna pričakovanj po tihem računala na vsaj deset ekskluzivnih posnetkov tega spektakla. Ko sem prišla na “kampo", nisem razen dveh ali treh transparentov in dveh zvočnikov ničesar opazila. Malo pred tekmo pa so začeli približno 600 navijačev Tilati" s skladbicami naše svetovno znane skupine Malibu. In da ljudje ne bi pozabili pesmi, mislim, da so nam kaseto predvajali kar trikrat. Povrh vsega pa so nas razočarali še Transportovci", ki so tekmo končali z rezultatom 3:3, čeprav bi lahko gladko zmagali. In da bi ljudi spravili v boljšo voljo, so nam na koncu zopet spustili kaseto Malibuja. Upam, da bo drugič dobil priložnost tudi kak Freddy Mercury ali Bruce Springsteen, čeprav se ju ne da primerjati z ... Lep pozdrav! Prvošolci s svojimi učiteljicami na svojem prvem izletu na Sv. Ahacu, 18.9.1992 Snežnika. Mladim likovnikom iz vseh šolo; čaka jih tudi srečanje z domačim osnovnih šol v občini se bodo pridružili alpinistom Bojanom Počkarjem pa izlet v še likovniki iz Opatije, Viškova in Reke ter neznano in še in še. skupina mladih beguncev, ki so se zatekli Mladim je namenjena tudi zanimiva na Bistriško. Sredi oktobra se bodo planinska akcija MLADI PLANINEC s planinci iz vseh OŠ naše občine zbrali na posebnim dnevnikom, kamor planinec svojem 19. srečanju. Gostili jih bodo vpisuje svoje poti v naravo, odtiskuje žige planinci OŠ Pregarje, ki bodo svojim vrhov, ki jih doseže, in osvaja bronasto, prijateljem razkazali lepote Brkinov. srebrno in zlato značko mladega Za osnovnošolce višjih razredov planinca, pripravljajo v oktobru Osnovno planinsko ŠPORTNI REZULTATI KEGLJANJE: Kegljaški klub Ilirija nastopa že drugo leto v II. ligi zahod. S pripravami so začeli že konec julija. Zaradi znanih dogodkov z bistriškim kegljiščem morajo trenirati in igrati zunaj Bistrice (Opatija, Postojna). 11. oktobra pričnejo z ligaškimi tekmami. BALINANJE: I. liga: v 15. kolu je BK Planinc premagal člane BK Železničar z 9:8 in si tako poleg BK Jadran iz Izole že zagotovil napredovanje v Super ligo. II. liga: po zmagi v 15 kolu v gosteh nad BK Loška dolina (9:8) je BK Transport (Kuteževo) v ligi na 1. mestu z 28 točkami, na 2. mestu je BK Radna (24 točk), na 3. mestu BK Bor (22 točk), na 4. mestu BK Hotel Turist (Topole - 20 točk) itd. BK Transport si je tako dve koli pred koncem že zagotovil napredovanje v I. ligo. NOGOMET: članski moštvi NK Transport iz Ilirske Bistrice in NK Piama sta v Primorski nogometni ligi odigrali medsebojno prvenstveno srečanje na igrišču v Trnovem. Več sreče so imeli igralci NK Transport in zmagali z 1:0. S to zmago so po 4. kolu na 2. mestu, za NK Dragonja (oboji po 6 točk), medtem ko je NK Piama z 1 tekmo manj na 13. mestu. SNEŽNIK Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični atelje Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredništvo: Ivan Špetič predsednik, Franc Gombač, Sergy Šlenc, Ester Mršnik, Stojan Šestan, Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Naslov uredništva: II. Bistrica, Bazoviška 40 tel. fax: 067/81-297 Tisk in oblikovanje: Grafični atelje Naklada: 1800 izvodov V pokalnem tekmovanju sta obe ekipi v 1. kolu zmagali po streljanju enajstmetrovk. Rezultati 2. kola (sreda, 23.9. 1992) N K Piama : NK Jadran-lstragas Dekani 1:6 in NK Korte : NK Transport 2:0. Tako sta obe domači ekipi izpadli iz nadaljnih pokalnih tekmovanj. Kadeti NK Transport so odigrali dve tekmi in dvakrat prepričljivo zmagali s 13:0 in 7:1. Pionirji so odigrali eno tekmo in zmagali s 4:0. ŠPORTNA REKREACIJA: v okviru TEDNA ŠPORTA smo Bistričanom ponudili nekaj možnosti za organizirano rekreacijo, vendar ugotavljamo, da za to nimajo kaj dosti posluha. Izjema pri tem je le nedeljski (13.9.) obisk Snežnika, ko je ta vrh po oceni PD Snežnik obiskalo okrog 400 planincev. ŠOLSKI ŠPORT: z novim šolskim letom pričenjajo z dejavnostjo oziroma so že v polnem teku športni krožki na osnovnih šolah. Učenci imajo tudi tokrat možnost, da se vključijo v naslednje dejavnosti: - karate (pon., sreda, pet. v Domu na Vidmu) - nogomet (6. - 8. razr. pon., sreda, pet. na igrišču NK TiB, za učence OŠ iz II. Bistrice in Podgore; 3. - 5. razr. petek od 17h do 19 h v Športni dvorani, za 1. in 2. razrede bodo tečaji enkrat mesečno -prvo soboto v športni dvorani); - rokomet za dekleta (4. - 6. razr. in 7. - 8. razr. ob torkih v Športni dvorani); - košarka za dečke(5. - 7. razr. ob sredah v Športni dvorani); - lokostrelstvo (pon., čet. v Športni dvorani); Možnosti so še naslednje: smučanje, streljanje z zračno puško v Domu na Vidmu, splošna športna vzgoja za nižje razrede, namizni tenis itd. Zdravko Debevc 131 13' Stekla pa je tudi nova planinska akc|l| DRUŽINSKA PLANINSKA POTEPAM11 Namenjena je družinam s šoloobvezni otroki. Le-ti naj bi naravo in planins* doživljali skupj s starši ter kot dru; dan ali dva preživeli v naravi. Gotovo takšna akcija po svoje obogi družinsko življenje. Družina, ki 1 opravila šest takšnih izletov in izpel:1 ustrezen kartonček, bo nagrajena1 posebno društveno priporf "PLANINSKA DRUŽINA PD SNEŽIČ ILIRSKA BISTRICA". Vsekakor bo med mladimi na Bistrišk^ dovolj živahno. Ljr feds, Pet rrnir rav čjei ilan SNEŽf10 PLANINSKO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA se iskreno zahval^' vsem, ki so v 85 letih društven^ | c življenja in dela pomagali ustvarjati.® oblikovati društvo do današnje pod0Qv 1 uspešnega društva z dejavnim članstv^ in svojimi planinskimi postojankami g|j® Snežniku, Sviščakih in Kozleku. k. Še posebej se zahvaljuje društvo vs® s ki so društvu izrekli pisne in uC“' čestitke ob 85-letnici društva ter vsem 'Pbii so se 16. avgusta 1992 udeK društvene proslave na Snežniku ali ^ njej celo nastopali. ^ 'ečc N Za PD Vojko Čeligoj, preds. j-« j. ■ ii KOZLE« PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.*1 Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 PRODAJALNA: VSE ZA KMETUSTVO IN VRTNARST^ KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA........ NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PROD^ KMETUSKE MEHANIZACIJE POSTOJNA primorje m ajdovščina Tw ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA cenjenim sronnicnm nuDiffl01 Vse vrste gradbenih in mizarskih storil asfaltiranje, montažne hale. Prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov. Izposojamo gradbene odre in opažni material. A. Z.