The Oldest Sloven© Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interes© slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 21, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 397 mestni zveri ^R namerava podvzeti ve-"Ko razširjenje mestnega 2verinjaka v Brookside Parku; pri delih bo zaposlenih do deset tisoč brezposelnih delavcev. wnfenipji of FWR (Federal Ij °rk Relief) so danes naznanite* a b° n;iihova glavna naloga om letošnje jeseni in zime azsirjenje i Morilec priznal svoj zločin EL PASO, Tex., 20. avg. — Artur G. Wilson, elevelandski kemik, ki je v oktobru lanskega leta v Texasu umoril svojo ljubico vdovo Ireno De Bolt, pustil njeno truplo v pustinji ter zbežal, je danes priznal svoj zločin, izgovarja se pa, da je svojo ljubico ubil, ker je bila preveč sitna in zlobna in da jo je ubil v samoobrambi. Wilson in Mrs. De Bolt sta se lani v oktobru odpeljala na daljše avtno potovanje in spotoma sta se večkrat I sprla. V bližini Ft. Wortha sta nega,™;. ln Preureditev mest-ise t skregala in ona je za_ Parku 3 V Brookside Pravlj' Mussolini zopet rožlja s sabljo Italijanska armada mora biti pripravljena, da vsak čas lahko nastopi kjerkoli, pravi II Duce. Avstrijski kancler v Italiji. m mastrova Prva komunalna na-j selbina v Ameriki v nevarnosti (kandidatura popularna z ne- čela .mlatiti po Wilsonu ain vnfrtlh' ki jih pri"|kim železnim predmetom, kar P°slor)ia ° Vključena novalga je vrglo iz tira, pravi Wilson, slopij ;A Slrjenje starih P°" da je zagrabil kos železa ter „ nove >"ad itd. staje za različno Namen inženirjev polna ri" ZVezne aSencUe je po- ^kašk eUreditev zverin3aka P° živa]; lm 111 detroitskem vzorcu, ki bo bodo dobile več prostora, zal *** tako, da bo ustre-PoSar°tnemu bivališču vsake Pri tej re-■ m povečanju cle- .s«ega zverinjaka bo za-najma p0 mnenju izvedencev nih delaVdeSet tiS°Č brezP0Sel" Veland: p°slenih udaril vdovo po glavi ter jo u-bil. Nato je naložil truplo mrtve vdove v avto, se peljal z njim ( do Van Horna, kakih 500 milj od Ft. Wortha ter se v tamoš-nji bližini iznebil žalostnega bremena. Še prej ji je vzel $1,-500 denarja, ki ga je imela skritega pod obleko. Nato se je peljal do mesta Tulsa, kjer je prodal avto, nato je šel v Chicago, od tam v Cleveland, potem v New York, nazadnje je PRELAZ FUTA v Apeninih, Italija, dne 20. avg. — Premijer Mussolini je danes tekom velikih vojaških manevrov podal izjavo, ki dokazuje, da je še vedno pripravljen poslati Italijane v novo klanje, ako bi kdorkoli ogrožal status quo, t. j. obstoječe politično stanje v današnji Evropi. Mussolini, ki se je udeležil teh manevrov kot vojak, je govoril pred vojaki 83. infanterijskega polka ter jim zabičil med drugim tudi tole: "Vi morate biti pripravljeni vsak trenutek za vsak slučaj in kjerkoli!" Ta izjava se smatra za posebno važno, ker ni še dolgo tega, ko je Mussolini tekom nedavne politične krize v Avstriji nagrmadil ob Italijansko - avstrijski meji okrog petdeset tisoč mož vojaštva, kateremu je bilo treba dati samo še komando, pa šibka soseda Avstrija, -nego mogočna soseda, kakršna bi postala Nemčija z "anschlussom". Tega se Mussolini boji "kot vrag križa" in pripravljen je na vse, tudi na oborožen spopad, samo da to prepreči. Poleg Mussolinija je opazoval manevre tudi kralj Emanuel in navzočih je bilo kakih dvajset tujih vojaških misij, med čijih člani sta bila med drugimi tudi francoska generala Weygand, načelnik francoskega generalnega štaba in Loiseu podnačelnik generalnega štaba v Parizu. Glavno pozornost se je tekom manevrov posvečalo zračnim manevrom italijanske zračne napadalne flotilje. Mussolini je zelo napeto opazoval manevriranje te zračne armade, od katere mnogo pričakuje v slučaju bi bih vkorakali preko prelaza V0Jne- Vendar se njegova zrač ga Cleveland: *vew nekoč ski zverlnjak, ki so'na^e* službo natakarja na ne- '»jak >>ma sele i, c smatrali za najslabši ikem kanadskem parniku, na v Ameriki je se pri-l9*lad' saj je bil odprt pole<, a projekta Pi a P ^a rJ^0 Willowicka, ki je prav jezerske obale od 111 Preuro-/ načrtu ^olparje Projekt na3važnejši podobni j^kt (ra?v °čim stoji novi pro-važn0sli Slrjenje zverinjaka) po Sakuje na, drugem mestu. Pri- Brenerja v Avstrijo. Mussolini je tedaj poslal močne vojaške i pa odrinil v Kanado, kjer si je I oddelke tudi na italijansko - jugoslovansko mejo, seveda zato, da bi bil v slučaju oborožene intervencije v Avstriji lahko držal jugoslovanske militariste na vrvici. Mussolini, ki mu je zelo veliko na tem, da Avstrija o-stane neodvisna, je tedaj jasno pokazal, da nikakor ne namerava mirno dopustiti, da bi Avstrija izgubila svojo neodvisnost ter se priključila Nemčiji, kajti njemu je mnogo ljubša katerem je bil končno tudi aretiran. Wilson pravi, da se bo zagovarjal, da je vdovo ubil v samoobrambi. Zbor naših socialistov Mttj Pro 'Met, Poleg da bosta ta dva pro- drugih manjših iet ^ vZaP°slila okrog štiri-Cevteko °c.brezposelni.h delav-Cle^ ffeni in zime. ^ v dokai zverinjak se na-ker°^Ji f_anemarjenem sta- HnoVU ^di 'fondov rt« ' stva Poia; ;?! I3*1?. Pravega gospo-po za go eklPanzi3o ni bilo na raz ^basj^d1 raznih živali ni-8 winogo. na armada ni posebno dobro obnesla in vojaški eksperti menijo, da bi bila poražena vsled nerodnega manevriranja v napadu. kJp°nist ustreljen V nwoLvYW°OD. Cal., 19. avg. Sli Ustt rm d01nu 80 danes na-Stia, k Jenega Jerryja Jarne-He KmP°nista in soproga Vaj šene Franklin. Policija satll0® ni dognala, ali se gre 0r ali za umor. Joh^°UCaja je izzival J ^ack- 49 let star, St- je bil v nedeljo J je pehZa.radi pijanosti in ko POli ^ nnllANnlrnvn m,tli C,"?! V soboto teden bo otvorjen v Slovenskem delavskem domu X. redni zbor Jugoslovanske soci-jalistične zveze, ki bo trajal tri dni, namreč 1., 2. in 3. septembra. Zbora se bo udeležilo nad 80 delegatov, referentov in članov zvezine eksekutive. Na zbor prideta tudi Mr. Ivan Molek, gl. urednik "Prosvete" in njegova soproga, ki je znana čitate-ljem Mladinskega lista in Prosvete pod svojim dekliškim i-menom Mary Jugg. Posebno važnost se bo polagalo na zboru vprašanju zvezinega glasila "Proletarca" in ojačanja zveze. Dalje se bo volilo na zboru eksekutivni odbor ter določilo mesto prihodnjega zbora. Tekom zbora bo več prireditev. V soboto dne 1. septembra zvečer bo v SDD na Waterloo rd. banket v počast delegatom in gostom X. red. zbora, na katerega so vabljeni vsi rojaki, ki se zanimajo za razredno-zavedno gibanje med našim delavstvom. Serviralo se bo kokošjo pečen ko; večerja bo stala 75c za o-sebo. Seveda bo poskrbljeno tudi za zabavo in žejo. t toliciC V Policijskem avtu eJ3*o postajo, je izzival ga stražnika Remyja, c t šel 'JJ Potepe in ubije, da > ^druščino pred nedavni..T1^di llm.— Cjema umora obsojenima Poli ■ je bil° t0 Pove Cl3skemu sodniku Te- i s a dejal obtožen-h. Ujetia Se tako zanimate za J%0sdt Policaja, vam bom dal v& vali' da boste lahko ^ dan J Prisilni delavnici 0zi cel mesec." ^ štorklje Stne«UŽini Mr. in Mrs. Louis O, k-e je zglasila teta V^&a • Pustila v spomin ,!mčka- Mati in novo-i2(1 a v domači oskrbi na 01 E. 170 st. čestita- V nedeljo, dne 2. sept. zvečer se bo pa vršil v SDD na Waterloo road koncert, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji, somišljeniki in sodrugi. V pripravljalnem odboru, ki vodi vso stvar, so Frank Barbie, Joseph Jauch, Louis Zorko, Joseph Lever, Anton Skapin, Joseph Frančeškin, Josephine Turk, Louis Jarc in Betty Bogataj. Silen požar v Califor-niji PORTOLA, Calif., 20. avgusta. — V gozdovih okraja Sloat v tukajšnji bližini se je vnel požar, ki je zavzel zelo velike dimenzije in ki obeta napraviti ogromno škodo. V boj proti ognju so bili poslani delavci od civilnega konzervacijskega kora in ognjegasci iz bližnjih krajev, toda dosedaj se ognja še ni posrečilo udušiti. Tukaj obstoja bojazen, da je šestdeset mož, ki so bili poslani na gašenje, zajetih v gorečem gozdu in da so izgubljeni. Vendar je to zaenkrat samo še domneva, ki ni bi-1 la še ugotovljena. Uradniki zvezne gozdarske službe pravijo, da upajo, da bodo imeli o-genj pod kontrolo v nekaj u-rah. Ljudje iz bližnjih krajev pa medtem bežijo od domov, ki jih ogroža požar, ki se je razširil preko sedem tisoč akrov obsegajočega ozemlja, poraščenega z drevjem in grmovjem. 90 mrtvih v povodnj1 TOKYO, Japonska, 20. avg. —Naraščajoče vodovje reke Ya-lu je danes vdrlo v tovarno Ion čenih izdelkov v Antungu ter povzročilo silno eksplozijo v pe čeh, ki je ubila 70 delavcev. Poleg tega se pogreša nadaljnih 20 delavcev, ki so najbrž našli smrti v vodi. Poročna dovoljenja Te dni so dobili poročna do vol jen ja sledeči pari: Joseph Skoda, 13208 Wainfleet Ave. in Mary Coughlin, 3333 W. 130 St. William Streeter, 981 E. 200 St. in Christine Tekavec, 386 E 165 St., Gregory Molle, 1184 Norwood Rd. in Mary Kalister, 1162 E. 61 St. Seja vlagateljev slov. banke Nocoj se vrši v Slovenskem Narodnem Domu seja vlagateljev North American Trust Co. banke, na kar vse tiste, ki se za to zanimajo, ponovno opozarjamo. Seja bo po zatrdilu odbora vlagateljev zelo važna. Začetek ob osmih zvečer. Važno kulturno pod-vzetje Tekom zadnjih tednov se- je vršilo več sestankov zainteresiranih oseb, na katerih se je govorilo o tem, da bi se podvzelo akcijo za nabavo velike pokrajinske slike našega u-metnika Peruška, ki je dobila pred leti prvo nagrado na umetniški razstavi v Milwaukeeju, nakar bi se jo poklonilo Narodni galeriji v Ljubljani. V stari domovini namreč nimajo nobenega reprezentativnega Peruškovega dela, da bi si katero nabavili, nimajo denarja, državna blagajna je pa na razpolago za vse, samo za kaj takega ne. Ljubitelji umetnosti tamkaj bi bili ameriškim Slovencem nedvomno zelo hvaležni za tak kulturni dar. Dozdaj se je deloma organiziralo odbor, ki bo vodil to akcijo. Pri tem se je gledalo na to, da bodo v tem odboru zastopani člani naših naprednih podpornih organizacij. Odbor je sestavljen kot sledi: Mrs. Antoinette Simčič in Mrs. Mary Durn od nove ženske organizacije Progresivne Slovenke, Vatro J. Grill, urednik "Enakopravnosti" in gl. predsednik SSPZ, Frank Sodnikar, urednik angleške sekcije Enakopravnosti A.J. Trbo-vec, urednik "Nove Dobe glasila J. S. K. J. Frank Barbič, gl. porotnik SNPJ in Ivan Jontez. V kratkem se bo vršil prvi sestanek tega odbora, na katerem se bo napravilo podroben načrt za tozadevno kampanjo, na kar se bo šlo na delo. Bolj obširno in natančno bomo o tem pisali pozneje. Upati je, da bo ta važna kulturna akcija dobila vso podporo naše napredne javnosti, tako organizacij kot posameznikov. DUNAJ, dne 20. avg. strijski kancelar Kurt Schusch-nigg se je danes zvečer odpeljal v Florenco v Italiji, kjer se bo jutri sestal z italijanskim pre-mijerjem Mussolinijem, s katerim bosta imela važne razgovore, tikajoče se bodočnosti Avstrije. Kancler je namignil, da se bosta z Mussolinijem menila tudi o tem, kakšne korake bo treba podvzeti za ohranitev av- ZOAR, O. — Zoar, prva ko-J jmunalna naselbina v Ameriki, j | je v nevarnosti, da popolnoma j Av- j izgine z zemljevida. Ne, da bi; se udirala v tla ali da bi ji grozil potres ali kaj podobnega, pač pa ji grozi nevarnost, vsled načrta, ki predvideva štiri in pol milje dolg in 80 čevljev visok jez južno od tukaj; ako se načrt uresniči, tedaj bo pokrilo ves kraj globoko vovodje in! Zoar bo eksistiral samo še v; spominu. Nameravani jez ka-nijo zgraditi v svrho prepreče- Dnevnik "Cleveland Press" poroča, da se je oglasilo že stotine ljudi, ki obljubljajo delovati za McMas-trovo izvolitev. strijske neodvisnosti v slučaju vanja povodnji. Zoar se lahko nove nacijske revolucije, ki sodijo, da bo ponovno izbruhnila, čim se razburjenje, ki ga je povzročila v Evropi nedavna neuspela nacijska revolta, nekoliko poleže. Dalje bo na dnevnem redu tudi diskuzija glede eventualnega povečanja avstrijske armade in dobave posojila za Avstrijo od Lige narodov. V programu je tudi tesnejša ekonomska kooperacija med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Pričakuje se, da bo Schuschnigg, ki je vnet monarhist, skušal zvedeti od Mussolinija tudi njegovo mnenje glede eventualne vrnitve Habsburžana Otona na avstrijski prestol. Mussolini sicer dosedaj ni bil pristaš te ideje, vendar se sodi, da so ga najnovejši politični dogodki v Au-striji napravili dovzetnega za i-dejo restoracije habsburške monarhije, ker najbrž vidi v obnovitvi monarhije preprečenje anschlussa", nemški naciji reši samo na dva načina: da se celo naselbino prestavi oz. po- Kampanja, ki stremi za tem, da se izvoli policijskega inšpektorja Williama McMastra za šerifa okraja Cuyahoga in ki jo je začel tukajšnji dnevnik "Press," Kovno postavi na višjem mestu, j je po zatrdilu tega lista postala al^se jo pa obda z velikanskim ■ nenavadno popularna. "Press" nasipom. Ampak prebivalcem Zoara ni povolji ne eno niti drugo, zato so organizirali odpor ter se začeli boriti proti izvedbi nameravanega projekta. Če bo nameravani projekt izveden, potem ne bo uničen samo Zoar, temveč tudi ena najlepših avtomobilskih cest v Ohiju, namreč State Route 8 in1 to med Zoarvillom in Doverom.; Poleg tega bo voda v tem sluča-| ju zalila tudi dele prog treh železnic, ki vodijo preko terena, ki utegne postati dno umetnega jezera. I poroča, da se je oglasilo že več sto ljudi, ki obljubljajo, da bodo delovali za McMastrovo izvolitev in "Press" sam deluje na tem, da se ustvari v vsakem precinktu organizacija, ki bo delovala za McMastrovo izvolitev. McMaster je v policijski službi že 29 let in ima sloves poštenega, vestnega in nepodkupljivega policijskega uradnika. Njegovo ime je postalo posebno znano tekom prohibične dobe, ko je izvršil nešteto uspešnih Zoar so ustanovili politični in pogonov na "speak-easyje" in verski begunci iz Wurtemberga, j distilerije žganja. Nihče ni Badena in Bavarske 1. 1817 poči: butlegarjem delal toliko skrbi vodstvom svojega voditelja Jo-'in nobenega se niso tako bali sepha Bimelerja. K naselbini je prvotno spadalo pet tisoč akrov ki ga zahtevajo ryeta> kj ^ ga sk\,pno obdei0va-_j li in prav tako skupno uživali Dekle se spreminja fanta KITTANING, Pa. — Dvaindvajsetletna Clara Schreiken-gost, fizično in mentalno zelo zaostala mladenka, se je pred kratkim podvrgla operaciji na trebuhu in zdravljenju pituarne, žleze, kar je imelo za posledico, j da se je začela spreminjati v moškega. Njen glas postaja bolj moški, začela je rasti ter postala fizično in mentalno aktivnejša. Dr. Ivan N. Boyer, njen zdravnik, ki jo je poslal v Pittsburgh na operacijo, meni, da bo dekle sčasoma postala v spolnem oziru normalen moški. Predno pa pride do popolne iz-premembe, se bo morala podvreči še enkrat operaciji. Kdaj se bo ta operacija izvršila, še ni znano. ! sadove svojega dela. Bila je to v! prva komunalna naselbina v ; Ameriki ter je obstojala 80 let, do 1. 1898, ko je bila razpušče-na. V tem času ni bilo v Zoaru nobenega reveža, nobenih raz-porok in nobenega znanega kriminalca. Rusija pripravljena za vstop v Ligo GENEVA, 20. avg. — Sovjet-jska vlada je danes sporočila ; Društvu narodov, da je pripravljena vstopiti v Društvo narodov prihodnji mesec, kot se gla-I si zadevna vest, ki je prišla iz dobro informiranih krogov. kakor McMastra,. To še posebno zato, ker se on, kakor le preveč njegovih kolegov, ni dal podkupiti, temveč je brez par-dona vestno izvrševal dano nalogo. Mnogi ga imajo seveda še vedno v želodcu, ker pač ne pomislijo, da je bil vsemu kriv zloglasni osemnajsti amendment in ne McMaster, ki je pač zgolj vestno izvrševal svojo službo. "Press" je mnenja, da ima McMaster vse zmožnosti za šerifa in da boljšega šerifa kot bi bil on ne bi mogli dobiti. McMaster je postal kandidat za šerifa brez da bi ga kdo vprašal, ali mu je prav ali ne. "Press" je enostavno začel kampanjo zanj in volilci, ki bodo volili zanj, bodo morali sami napisati njegovo polno ime na volilnem listku, to pa zato, ker ga Pogrelo ga je V nedeljo zvečer se je pripetila vročekrvnemu mlademu av-tomobilistu majhna nezgoda na križišču St. Clair Ave. in E. 62. ceste, ki je imela slabe posledice za šipe enega izmed voz cle-velandske poulične železnice, l.i je tam čakal svetlobnega signa-za naprej. Baš ko je luč pokazala zeleno, je pridrvel preko j ni nominirala nobena stranka, tračnic avto s tremi mladimi fantini in veter je potegnil enemu izmed njih klobuk z glave ter ga vrgel baš pred voz poulične železnice, ki se je že začel pomikati dalje. Fant je siccr skočil iz avta, da pobere klobuk, toda prepozno, kajti klobuk je že prišel pod kolesa voza poulične železnice. To je fanta tako raztogotilo, da je vrgel v šipe voza več kamnov ter se celo hotel tepsti z voznikom. Nato so mladeniči zasledovali karo do 102. ceste, kjer je priletelo v karo še nekaj opek, ki so pobile še nekaj šip. dvoboj pajka s kačo Iz Baltimora poročajo, da sta se v nekem tamošnjem domu spoprijela na življenje in smrt majhen črni pajek in en čevelj dolga kača, njegova smrtna sovražnica. Boj se vrši že 80 ur in vse kaže, da bo pajek, ki je čisto majčkena živalca, zmagal. Kača se zaman trudi, da bi se iztrgala iz smrtnega oprijema tenkih, a silno močnih pajko-vih niti, ki ga bolj in bolj ovijajo. Bolj ko se oteplje, na slabšem je in bližje porazu in smrti. ustreljen, ko je branil mater BIRMINGHAM, Ala., 20. aVy. — Herman Scherer, star 16 let, je sinoči hotel braniti svojo mater pred očetom in pri tem ga je j zadela krogla iz očetovega revolverja. Fant je bil nevarno ranjen ter se nahaja v tukajšnji bolnišnici v zelo resnem položaju. Oče pa se je potem, ko je ranil sina in je prišla policija ustrelil in ne bo ostal pri živ Ijenju. Nov grob V nedeljo večer je preminul v j Women's bolnici Joseph Gulo-1 bič, rodom Hrvat, stanujoč na 5814 Prosser Ave. Pokojni je bil 62 let star ter se je nahajal v Ameriki 33 let. Doma je bil iz sela Staro, občina Štefanije. Tukaj zapušča soprogo Katarino, sina Anthony ja in hčer Justino, poročeno Pavlovič. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v cerkev sv. Pavla v sredo zjutraj ob 9. uri pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Izvanredna seja V četrtek, 23. avgusta se vrši 'izvanredna direktorska seja Slov. Društ. Doma, Recher Ave. Prosi se torej vse direktorje in društvene zastopnike, da se je gotovo udeležijo, ker imamo dosti za ukrepati radi prireditve« ki se vrši dne 26. avgusta. Obenem se vabi vse stare in mladai na 15. letnico S. D. D. v Eucli-du, ki se vrši na 26. avgusta, —< J. Stupica, tajnik, j Stran 2 ENAKOPRAVNOST 21. avgusta, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" p Owned and Published by riUt AMERICAN JUGOSLAV PTQ. A tun. CO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 Iasued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL. Editor PO raenaialcu t Clevelandu, za celo leto ........ 15.60 Ia 8 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ 11-50 Po pofitl v Clevelandu ea celo leto .............. 86.00 ta, 8 mesecev ...... |3.25za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedlnjene države ln Kanado za celo leto .... $4.50 Z« 8 mesecev ....... $2.50;za 3 mesece ........ $1-50 Za Evropo, Južno Ameriko m druge Inozemske država ca 8 mesecev ....... $4 00 Sa celo leto ........ $8.00; »tmuuuuii»»»»»n»i:»i»»iii:i»»»»»:n»»:»»»»»i»ii»»n»»n»»»»i»»m .Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post-Offlce at Cleveland, Ohio, Under tha Act of Congress of March 3rd, 1878.. Nemški plebiscit in drugo Ko je umrl nemški predsednik Hin-denburg, se je Hitler polastil predsedniške oblasti, združil predsedniško oblast s kanclersko ter tako postal absoluten diktator, ki nima, oz. ne prizna nikogar nad seboj. Toda Hitler bi vsaj na videz rad napravil vtis, da se je to zgodilo čisto v skladu z željami nemškega naroda, zato je odredil plebiscit, ki naj bi potrdil njegovo uzurpacijo predsedniške oblasti. Ta plebiscit je bil seveda navadna politična komedija, kajti večina nemških volilcev je šla na volišče indirektno prisiljena, kajti v današnji Nemčiji se ni varno upirati poveljem nacijskega voditelja. Kadar Hitler odredi, da moraš iti na volišče, moraš ubogati ali se pa pripraviti na neprijetne posledice! No, Nemci so ubogali ter šli na volišče. Glasovali so z "da" ali "ne". Hitlerjeva zapoved se je seveda glasila, da mora vsak "dober" Nemec glasovati z "da" ter s tem potrditi njegovo uzurpacijo predsedniške oblasti. Toda herr Hitler je s tem plebiscitom doživel precej hudo razočaranje, dasi je odnesel iz plebiscita imenitno "zmago." Nad štiri milijone volilcev je imelo dovolj poguma, da so rekli "ne"! Velik del teh odklonilnih glasov je prišel iz katoliškega tabora, ki je zameril Hitlerju, ker je dal umoriti enega izmed katoliških političnih prvakov, nekaj jih je nedvomno prišlo iz krogov, ki so bili naklonjeni umorjenim nacijskim voditeljem, ostali protestni glasovi, ki so bili nemara v večini, so pa prišli iz industrijskih krajev, torej iz delavskih vrst. To pomeni, da opozicija proti Hitlerju v Nemčiji še ni mrtva, dasi se je Hitler nemalo trudil, da bi jo ubil—s sekiro in kroglami morilcev. "Ne" teh volilcev je jasno svarilo Hitlerju in njegovi bandi, da opozicija še živi in bo živela, dokler ne pride njen dan, ki bo pomenil Hitlerjev konec. Štiri milijone Neijicev je reklo "ne"! In prišel bo dan, katerega se Hitler boji, ko bo še več milijonov nemških delavcev reklo: "Dovolj je tega!" Kakor vsak tiran, tako bo tudi Hitler nekega dne poklican na obračun s svojo bando vred in to obračun ne bo lahak. Neki naročnik Ameriške Domovine hvali njenega urednika, češ, 011 je bil prvi človek med nami, ki se je zavzel za reveže ter začel s pomožno akcijo za brezposelne siromake med nami. A. D. je to priobčila brez komentarja, ki bi bil prav na mestu in ki bi se bil moral glasiti, da so bili drugi ljudje, ki so prvi začeli s tem delom, A. D. je pa šele za njimi pricapljala, največ zaradi tega, da si s tem ustvari nek^j političnega kapitala. I11 še to-le: lepo je pomagati brezposelnim rojakom na tak način, še lepše in boljše pa bi bilo, če bi se A. I). pobrigala za to, da bi pomagala odpravljati sistem, ki je vso to revščino povzročil. I Kar delavec, tucli naš, hoče, je delo in pošten zaslužek, ki pa mu ga seda-i\ji izkoriščevalski sistem ne da, ne miloščine ! UREDNIKOVA POSTA Igra z narodom Cleveland, Ohio Stari lisjaki pri A. D. hočejo, da je ljudstvo umreženo in da se vse probleme, ki so za rešiti, prepusti njim, da jih rešijo po svoje, kot so to delali v preteklosti. Zviti lisjaki hočejo, da smo mi njih ovčice, oni pa pastirji, ki se izdajajo za katoličane, v bistvu so pa največji brezverci in škodljivci do svojega bližnjega. Osemnajst let sem že faran sv. Vida ali urednika A. D. še nisem videl v cerkvi in sploh ne na nobenih naših kulturnih prireditvah. Kultura, kakoršno predejo ti naši gospodje, nas je že oglodala do kosti in ti profi-tarski "katoličani" nas še vedno lovijo v svoje mreže. Ko izčrpajo eno igro, se polotijo druge. Sedaj so si izbrali "Jugoslovanski kulturni vrt" za predmet in orodje za napeljavat vodo na svoj mlin, misleč, še je dosti katoličanov in še bo kruha. V resnici se pa ti katoliški izdajatelji kar tresejo pred strahom na plemenitem kulturnem po-lju. A. D. je pred kratkim pisala, da 1400 otrok pohaja v šolo sv. Vida. Ja res, da hodijo, tudi moji so med njimi, ali ni vam treba pričakovati, da bo vse to "futer" za vas. Mi smo lahko katoličani brez tistih zvitih farizejev in taktike, kot jo vodijo ti klerofašisti pri A. D. V mislih imam, da povem to, da vam ni treba računati na to, da se bo igralo s temi 1400 otroki, kot se je igralo z njihovimi očeti. Neki Kolumbusov burbonec se tudi jezi v svojem glasilu A. D. na našega councilmana Ken-nicka in sicer samo zato, ker se je postavil po robu in malo razkril nezrelo vodstvo pri domači N. A. banki in ker ni tiste sorte demokrat, kjer ima A. D. svoj grunt, če bi pa Kennick vse njim prikimal in zagovarjal skrahirani potek banke, da bi mi vlagatelji nič ne vedeli, kako se je mrcvarilo to zver—tedaj bi bil Kennick najboljši councilman cele zgodovine Clevelanda. Vprašuje ga tudi, koliko je napravil odkar je v mestni zbornici. Kaj hoče napraviti, saj ste a:i»»iiiii»iii)iii»»:i»muiiii>i»»»mtmn:»»»i»»»i»»:n»iž»nn:i»žinffltiK» no, a zagotovila me je, da v soboto popoldne bo stvar pripravljena in izročena oskrbniku 9L D. Dvorane jaz sem še pristavil, da ako niso gotove, da bo stvar v redu, naj nam to naznanijo vsaj v soboto popoldan, da si tako preskrbimo tozadevne potrebščine drugje. Ali ste to storile? Kaj še! Torej svetujem, da ne skušate še nadalje skrivati resnico za hrbet neresni- ce! ni v občino Rihemberk. Žalost nesrečnih svojcev je nepopisna. Fašistični režim ne pozna srca. Ne gane ga nobena solza, nobena prošnja ponižanega ljudstva, katerega potrpljenje je prikipelo do roba in je blizu obupu. Slovenske spomenike odstranjajo V črnem vrhu sta stala na trgu sredi vasi spomenika Francetu Lampetu in Mateju Ciga-letu, ki sta bila trn v peti italijanskih oblastnikov. Sedaj so Italijani oba spomenika odstranili. Kot vzrok so navedli, da je treba cesto razširiti, spomenika, ki sta na vsaki strani ceste eden, sta pa na poti razširjenju ceste. Končno so na številne prošnje sorodnikov o-blasti dovolile, da smejo sorodniki na svoje stroške prenesti oba spomenika na staro pokopa- n»tn»»i»»i»i»im»»i»»»m»»»»»i ŠKRAT Iz stare domovine I)a niso naše članice pristopile v gospodinjski klub, je samo po sebi umevno, da vzrok je tale: Pred leti je bil organiziran enak klub ali odsek S. D. Dvorane, in nekatere naše članice so bile takrat članice ženskega kluba, in tam so dobile skušnje! lišče pred cerkvijo, in te skušnje jim sedaj ne velevajo, da bi zopet pristopale! (Ako bodete zahtevale, kaj da so te skušnje, jih zveste). Onim, ki hočejo spraviti Pev. Zbor "Delavec" v slabo luč zaradi tiste nesmiselne dekoracije v S. D. D. svetujem, da do-bru premislijo, preden obsojajo, Ker da bi se nas obsojalo po nedolžnem, tega morate vedeti, da ne bomo dopustili! Zakaj je nesporazum v naselbini, poglejte v vaš zapisnik. Prepričajte se . . . Joseph Lever IZ PRIMORJA Sedem slovenskih fantov obsojenih Truplo Jožefe Cepudrove najdeno. Dne 4. avgusta okoli 5 popoldne je bilo najdeno truplo po grešane zločinke Jožefe Cepudrove. Kopalci ki so se kopali že izven meje občine Moste, so na štepanjski strani v nekem tolmunu naleteli na žensko truplo, okrog katerega so se ovijale že skoro razpadle cape. Truplo so kopalci izvlekli na breg. Poklicani so bili orožniki, ki so potrdili slutnjo prebivalstva, da gre tu za truplo pogrešane Jožefe Cepudrove, ki je po zločinu iz kesa storila samomor. Truplo je bilo prepeljano v mrtvaš- Pred rimskim tribunalom seJnico v Stepanjo vas. je te dni odločila usoda sedmih! Kakor ostanki trupla pokoj-slovenskih fantov, ki so prišli! neSa Franca Srše> ki Je bil° ta" v naskrižje s fašističnimi o-!k°j P° naJdbi Pokopano, tako blastmi in so bili od 25. sep-1 & bil° pokopano tudi truplo Jo-tembra preteklega leta v preis-:žefe Cepudrove. Najdba obeh kovalnem zaporu. No, kaj pajtrupel ni doprinesla ničesar k mislite da so storili ti fantje? razjasnitvi glavnega vprašanja: Nič več in nič drugega, kakor'kdo Je morilec umorjenega Srše da so na večer sv. Cirila in Me-.in kdo Je Jožefi Cepudrovi po-toda—zakurili kresove. Tone-lmaSal razsekavati truplo. Po-zaslišano "zločinsko" dejanje' llciJa zaključuje svojo preiskavo slovenskih fantov ni ostalo pri-iin bo Popustila nadaljne delo krito budnim očem fašistične| Preiskovalnemu sodišču, oblasti. V svetem ogorčenju, da Neki kmet, ki je živel v tistih časih, ko je v srednji Evropi še kraljeval dvoglavi habsburški orel, se je nekoč v jezi pridušil, da je take volje, da bi cesarja Franca Jožefa najrajši na dvoje pretrgal. "Dober" sosed, ki ga je slišal, ka je šel brž ovadit sodišču in neprevidni kmet je moral pred sodnika. Ves v skrbeh, kaj ga bo doletelo, je kmet do-ločenega^ dne stopil pred sodni stol. Vprašan, ali je res rekel kaj takega, je kmet jecljaje priznal da je res zinil nekaj približno takega. "Ampak zakaj bi hoteli pretrgati cesarja na dvoje?" je hotel vedeti sodnik. Kmet se je začel v zadregi praskati za desnim ušesom ter potihem goreče prosil svojega patrona in vse njegove nebeške tovariše, naj mu pomagajo izpraskati iz butice rešilni odgovor, kajti sam ni vedel, kaj bi rekel v svoj zagovor. Nenadoma pa se je v njegovi premeteni glavi posvetilo. "Veste, gospod sodnik, stvar je taka", je začel počasi, z na moč nedolžnim obrazom ter prostodušno zroč sodniku v oči. "Zato sem rekel, da bi ga najrajši pretrgal na dvoje, ker ga imam tako zelo rad, da bi najrajši videl, da bi imeli dva tako dobra cesarja kot je on." In ustno izročilo, po katerem posnemam tole zgodbico, trdi, da je bil sodnik s tem odgovorom zadovoljen in neprevidni kmet rešen državnega ričeta. Fotografijo na daljavo 200 km Veliki uspehi prof. Ivana Plotnikova — glav fotografiran iz Zagreba — Skrivnost ultra rdečih in toplotnih žarkov. Predstojnik kemičnega zavoda v Zagre' bu prof. dr. Ivan Plotnikov raziskuje že ^ in leta tako zvani nevidni del spektra, ultra' rdeče in toplotne žarke, katere skuša stiti za znanost in tehnični napredek. Trenut"1 uspeh zagrebškega učenjaka obstoji v tem, omogoči spoznati nevidne predmete in jih za' držati v sliki. Prof. Plotnikov se bavi s tem izumom žf nad deset let. Poskuse dela z neko novo vrst" anilinske barve, ki napravi fotografsko P1* ščo, kadar jo prevlečejo z njo, občutljivo " si upa kdo na tak način "skru-niti" tisočletno kulturo in tradicijo rimskega imperija, je fa- Mrlič izžareva "nekrobiotične" žarke V zvezi šistična oblast odredila aretacijo vseh osumljencev in jih vtak-kami> kl ostaja jo ob smrti člo- , nila v zapor. Dokazati jim ni- yeka ~ kak°r n' Pr" t&' da r&jn' vi, ki "storite vse" za mili na- so mogli nič> pa so k sreči našli ki takoj po smrti da znamenje rod. Jaz rečem pa to, da je na- med aretiranci izdajalca, člove- SV0Jcem- da se je od tega -----ji —1—a. —: —jsa.—i. • i sveta ----1-*—------ z raznimi pripoved- žarki nastajajo tam, kjer celice so nekateri znanstve- pravil več kot vsi profitarski vi-, ka žalostnega spomina in imena, I tezi pri A. D. z Jožetom Grdi- ki je za ceno lastne prostosti iz-,mkl pnčeli Poučevati vpraša-nom na vrhu. dal svoje tovariše. Od ostalih nje' ah nimaj° te Sov°rice tudi Dokazano nam je, da vsaka I osmih osumljencev so izpustili.Stvarne podlaffe? Učen->aki res ustanova slabo napreduje, ka-;še Franca Zgonika, sedem fan-'mso mo^h te domneve potrditi, tera je pod vplivom te sorte ka-'tov pa je ostalo v preiskoval-, pacv pa lse ie raziskovalcem po-toličanov, ki so katoličani le za-Jnem zaporu vse do glavne raz-|SreCll° doSnati- da človek ko radi osebnih dobičkov, katerim i praVe pred rimskim tribuna-'limira' oddaja žarke' ki so Jih pa je v resnici vera in napredek l0m j nazvah smrtne žarke. Te žarke do naroda le španska vas in tu-j Kakor že neštetokrat, tako so! oddaJav "hirajoče telo, to je u-di mi farani sv. Vida bomo prej bili tudi to pot svojci nesrečnih miraJoci organizem. Odkril jih ali slej to spoznali, zato je bolj- žrtev fašističnega terorja kruto'£ ^epeškin in jih nazval nekro-še, da ta hinavščina drži roke | prevarani v svojih upih da bo blotlcno izžarevanje. Nekros j najvišja sodna oblast vendar en- P°meni, po Smrt bi°S tudi Fara«. krat uvidela vso nesmiselnost P° ifsko zlvlW ToreJ ne-drakoničnih kazni za dejanja, I ° lzzareva^! Ali je ki v očeh kulturnega človeka ne m°gt°ce'.da f to ^revanje .pomenijo nobene kršitve obsto-*mrtn° lrV obenem z\vljenjsko. Newburgh, Ohio|ječega reda v državi lTo nasProtJe v označbi tega po- proc. Da se bomo razumeli Dne 6. avgusta je izšel dopis K. Siškovič, v katerem je pisala zahvalo glede piknika in drugo. Toda tako hudega v temu ni bilo, da bi se mogli duhovi razburjati! — Saj vendar je zapisala samo resnico in nič drugega — a 9. avgusta je izšel drugi dopis pod naslovom: "Nekoliko k zahvali zbora "Delavec!" Na ta dopis hočem odgovoriti na kratko, ker da bi jemal preveč prostora v listu bi bilo škoda, zakaj v dopisu ne vidim drugo kot zavijanje resnice v neresnico. Izgovor, da perilo še ni bilo izdelano, ne drži kajti jaz sem vprašal za isto v četrtek pred piknikom in sicer predsednico kluba, katera mi je po- Obsojena je bila vsa sedmori-ca in sicer: Viktor Birsa, iz va- ljava si prav lahko razložimo. ; Izžarevanje ne prihaja ne od si Birši~ občina R ihemberk^ kaVpopol"oma ™tyega in razpad-terega so proglasili za nekak-lega\temVec odki finega vodjo "hudodelske" sed-'P.ravkar Umira in prehaJa od morice in kateremu je obtožni-.Zlvljenja V Smrt ca razen zažiganja kresov na-] Izžarevanje mrtvega so doka-prtila še novo kaznivo dejanje: zali s kemičnim postopkom. V streljanje na čast sv. Cirilu in bližino mrtvega so postavili ke-; Metodu, na 5 let ječe, Albin Pe- mikali je, na katerih je umirajo-čenko iz Polja, ki je bil osum- či protoplazma izzval izpremem-ljen tudi poškodbe "Mussolini- be. Ugotovili so tudi značaj in jevega drevesca," na 4 in pol le- dolžino smrtnega izžarevanja, t? ječe, Jožef Piščanec iz Cve-| Dolžina tega se zlaga z nevid-troša in Andrej Križman iz Biz- nim območjem ultravioletnih jakov, vsak na tri leta in tri žarkov. To izžarevanje je po mesece ječe, Rihard Čebron iz svojem bistvu sorodno življenj-Polja na dve leti ječe. Andrej skemu izžarevanju, oziroma živ-Sever iz Tabora in Anton Zgo- ljenjskim žarkom, ki jih je od-nik iz Cvetroša vsak na eno leto kril Gurvič. Gurvičevi žarki po odmirajo. Tako so jih pred kratkim odkrili v ranah. Če se okrog rane razdelijo številne celice in se rana celi, potem je treba to pripisovati izžarevanju umirajočih celic ob rani, ako iz umirajočih celic izvira izžarevanje. Splošno veljavni naravni zakon pravi: Če se pri kakem kemičnem procesu od A do B žarki vsrkavajo, se potem pri nasprotnem procesu od B do A žarki izžarevajo. Ko živeče bitje raste, vsrkava trajno iz svojega okolja žarke, ko pa razpade, mora svoje žarke oddajati temu okolju. Po vsem tem niso smrtni žarki nič čudnega, temveč povsem naravni pojav. V načelu gre za isti pojav, kakor pri izgorevanju premoga. Iz peči izžareva sončna toplota, ki so jo vsrkali gozdovi v ogleni dobi. vedala, da perilo še ni zgotovlje- j ječe. Vsi obtoženci so pristoj- spešujejo rast. Ti življenjski MISLI. Od slona ne moreš zahtevati da bi plesal na jajcih. Kdor preveč pomišlja, pozabi misliti. Kdor se prepira z norci, je sam norec. Pisatelji so vedno v nevarnosti, da padejo v črnilnik in utonejo v njem. Nobenemu kmetu ne pride na misel, da bi mlatil prazno slamo. Lepota je otrok hrepenenja. Največje zlo je strahopet-riost. za ultrardeče žarke, ki so nevidni človešl očesu. Lastnost ultrardečih žarkov pa je, rrtajo v nasprotju z drugim polom spektra veliko dolžino, ter z lahkoto prebijajo vse tui ike®1 sitf vi, ki jih gotovi predmeti odtegujejo našel"1 očesu. d Prvi uspešni poskusi dr. Plotnikova prinesli rešitev vprašanja fotografiranja daljavo. Na dosedanje fotografske Ploš^! bilo mogoče sprejeti samo predmete, ki j^ J razločilo človeško oko in so mu bili vidni. To, česar ni zajelo oko, je ostalo ' fotografskemu objektu tuje. Oddaljenih P1^ metov ni bilo mogoče fotografirati in videt' fotf da p"; nf radi pare in meglic v ozračju. Plotnikove grafske plošče pa so tako občutljive bijejo te meglice in pare, da je mogoče : sodelovanjem dobiti brezhibno sliko še ^ oddaljenih predmetov. Da preizkusi svoj način fotografij' je prof. Plotnikov fotografiral z zagret* Sljemena 200 km oddaljeni masiv TriglaV ga gorovja. Slika se je izvrstno posrečila. Na P°sDe jf. se jasno razločijo ne le konture očaka planin, temveč tudi podrobnosti gorskeg8 siva. Izum prof. Plotnikova je posebno va^ ^ fotografiranje iz letala. Tudi tam so riitf slej fotografski umetnosti postavljene ^ ker je zemljo zakrivala megla. Odslej goče z izumom zagrebškega univerzi^ .f kar profesorja odstraniti tudi to zapreko, posebno za vojaštvo velike važnosti. Po zmagi nad atmosfericnimi m' področju fotografije je prof. Plotnikov P ^ na nove izsledke. Izhajajoč od spoznaj, ima vsaka snov v strukturi svoje okolici, lekularne spremembe, ki ostanejo še P°^f: ko je materija sama že davno izginila, f i fotografirati zaprta pisma in celo antic" ^ ze, s katerih je že davno izginila l>arva- , istem sistemu se je posrečilo učenjaku n U viti čiste zoglenele listine in ločiti P°n&r bankovce od pravih. tfrebŠ*' Najnovejši problem, ki zanima zag' p ga učenjaka, pa je vprašanje jezika staI.liCii1' ruskov. Pred 75 leti je daroval zagrebs / arheološkemu muzeju neki Mihael ij: mijo mlade rdečelase ženske osebe sama na sebi ni nič posebnega, pač Pa žen na nji trak, s katerim je ovita- jI-so namreč neke pismenke, ki jih smatr* , Plotnikov za edini knjižni spomenik star gyfj ture Estruskov, kulture, ki ■ je doseg'la^.f, višek pred 3000 leti. Plotnikov je f°t(f>' trak na mumiji s svojimi ultra rdečimi za •« pri tem so se pokazali znaki, ki jih . „ niso doznali s človeškim očesom. Posnet f je plošče je Plotnikov poslal raznim ^ ^ slovcem, ki bodo imeli zdaj dovolj dela ^ vanjem uganke na jeziku, ki je živel Pr šim štetjem. Človek ne bi verjel, da je takšna danes mogoča, dejstva pa kažejo, da t Hudiča je izganjalo' ^ ..rji zgodilo. Pred nekaj dnevi so orožnik1 ^ rusko-poljske meje prijeli žensko, ki J^^ v očeh prebivalstva za zaklinjalko in 1 ko hudiča. Posebno so ji zaupale 9 kmetice, ki so k nji prinašale bolne ot1"0^/ dar niso pomagala druga sredstva, je ^ f izjavila, da se je naselil v otroku je treba izgnati. In tega hudiča je ba 1 ^ ganjala z dimom kopriv, ki so gorele fl* šču. _ ;£)je Coprniea je namreč "zdravila" ' ve s koprivastimi kopelmi, ki jih je Pr'P velikanskim hrupom. Mešala je nied 1 .^j J besede tudi čarodejne formule, s kat'' j, JtJ' panala ženske. Otroke, ki so jih prineS ^ da bi jih izlečila, je držala nad gostJ^ ^ tako dolgo, da so se zadušili. Ko se Je oV1 lo, pa je izjavila materi, da je hudič j poginil. ?1. avgusta, 1934. ENAKOPRAVNOST r Stran 3 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Inkofporirana, 1909 Glavni urad: 255 west 103m street, chicago, Illinois Telefon: — PULLMAN 9666 UPRAVNI ODBOR: Jitro j. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. R, i\Kvanich- L podpredsednik, Bridgeville, Penna. "JKiolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, G. William Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. 4Urko Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 111. M NADZORNI ODBORI wmt Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. "uiiam Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. ank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR: ou0n Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Vi„„ ™ausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo, •mceat Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. n,. , GLAVNI ZDRAVNIK: ■ Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. CRADNO GLASILO: ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Y®* Pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-'anik za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-ta, uritn/uvnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-toctse„e. sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-14 Oasin .r1"5^® 1x1 upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost — v ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. Nasveti za hišo in dom ,r- rr Cvetlice v stanovanju dalrma bi Se nam zdela dvakrat »a, še bolj pusta in žalost- za'2°e ^ si ne preskrbeli sami »•ave'mSki Čas nekoliko žive na-krat V naša stanovanja. Več-di 2j Zacudimo, če gremo sre-ljeila e' ko je vsa narava pobe-zmr2alZ ®nežno Plastjo in nam Ogleda Plje pod noSami> Pa lavguuin?° 2a okni skromnih de- 2enk «kih hiši, pavta c bujno zelenje ro- gih lojj'v"01. ln Pestro cvetje dru-prijetn Cnic' Veselo nas prešine pomladj slutnja bližajoče se IKŠr ' ki jihim' da Je le malo domov, ne biloV^.ženska roka, da bi ZiftlskihV ^ nekoliko lončkov 2a oW rastiin. često vidimo tie žiP*Prostih hiš sredi zi-je, na r cvetoče pelargoni-k (jr,, Jne. ciklame, primule g0 cvetje ^katerih "?tJe' Res je- da v vajo r ".stan°vanjih ne uspeha 2im Najbolj hvaležne J .0kras so brezcvetne Sv°Jim nas razveseljujejo s Sobne mm zelenjem. "o ne rastline moramo skrb- 5 Vati. ako hočemo imeti fcfe Prstfpeh- Treba jim je do ' pravilno velike posode ■»o pr "J" Večkrat jih mora-Ni s razpršilcem o-k ' 11h ..... j ji — - OllV/UllJl prah0mVarovati Pred dimom dati S7" tak prostor> da imajo e siem °be' zraka in miru-% ° jJh neprestano vsak V> p! V'jati> ker jim to ško- vinasto na mizica s ploče- Vbne ščo- ki jo lahko brez truda odmaknemo od V sobi jim mora- okna z rastlinami vred, je za zimske cvetlice zelo pripravna in potrebna. Zapomnimo si to za prihodnjo zimo. Razsvetljava v kuhinjah. Vsaka gospodinja se mora vsaki dan po nekaj ur zadržati v kuhinji, tako da je ta prostor zanjo prav za prav dnevna soba, v kateri prebije dobršen del dneva. Zaradi tega bi bilo treba kuh;nji glede na udobnost posvečati večjo pažnjo. Paziti bi bilo treba zlasti na zadostno in zdravo razsvetljavo. Navadna obesna svetilka z nezasenče-no žarnico nikakor ne spada v kuhinjo, zlasti zdaj ne več, ko je spravila industrija na trg celo vrsto cenenih stropnih svetilk, narejenih po najnovejših dognanjih svetlobne tehnike. Za prostorsko razsvetljavo kuhinje je potrebna 75 vatna žarnica, zasenčena a krogljo od opalne-ga stekla, ki propušča blago, enakomerno luč. Trudne oči in nemirni živci so le prečesto po-; sledica nezadostne ali pa dražeče jarke razsvetljave prosto-j ra, kjer delamo. V kuhinji je delo mnogostransko in se ne more opravljati zmerom na enem in istem mestu. Zaradi tega je potrebna poleg splošne prostorske razsvetljave še po-: sebna osvetljitev vsakokratnega dnevnega mesta, bodi si štedilnika med kuho, bodisi mize, na kateri pripravlja gospodinja jedila, kjer lika in pomiva. Za to razsvetljavo so najprimernejše stenske svetilke z navadnimi senčniki ali s kroglami iz opal- nega stekla, ki oblivajo samo omejen prostor s prijetno, ne-slepečo lučjo. Dolžnosti družinskih članov do gospodinje. Skoro v vsaki družini je gospodinja tisti človek, ki ne pri-jde od ranega jutra do poznega ! večera in mnogokrat niti ponoči, če ima majhne otroke, ne do počitka in oddiha. Saj je v vsakem gospodinjstvu toliko in toliko velikih in majhnih opravkov, da prav lahko verujemo gospodinji, če večkrat potoži: "toliko imam dela, da ne vem /kje bi začela." Ali: "Od samih skrbi in dela ne vem, kje se me glava drži." Je pa že tako, da ostali člani družine kaj malo hočejo verje ti to in gospodinjo razumeti. Mož odide zjutraj z doma na delo ali po opravkih, potem ko dobi vse pripravljeno. Perilo oprano in zlikano, nogavice zakrpane, zajtrk pripravljen. Prav tako otroci. Ko odhajajo z doma, bodisi deloma še v šolo, dlo-ma na delo, tedaj puste za seboj doma vse narobe. Nočno perilo, copate, brisačo, glavnik itd, vsak predmet v drugem kotu, nobene Teči na pravem mestu, vse razmetano, postelje v neredu. Saj bo gospodinja—mati vse pospravila. Vse dopoldne bo hitela, šla bo v trgovino, po drugih opravkih, povsod se ji mudi, da pride čimprej do pospravljanja zopet domov in do kuhanja da bo obed ali večer ja pravočasno na mizi. Ko pride opoldne družina domov, je navadno vse pospravljeno, sobe v redu, miza pogrnjena in obed pripravljen. Otroci pa se še pogovarjajo z zavistjo, kako dobro je naši mami, ko ji ni treba hoditi na delo. Nima nič skrbi, nič dela, lepo doma je, nihče je ne priganja itd.... No da, čudili se bodo, če je pa mama vendar le včasih tako hudo utrujena, ko sede k obedu, komaj vstane potem od mize, tako jo bolijo noge, druži- na pa se čudi od česa, ko je bi- ne teži vse delo na gospodinjskih ramenih. Nobeno delo v gospodinjstvu se ne more in ne sme smatrati za poniževalno Poniževalna je pač lenoba, nemarnost in nesnaga. Ni nikaka sramota, če si sin, visokošolec sam osnaži svojo obleko in čevlje. To mu bo v življenju marsikdaj prav prišlo, če se temu privadi. Prav tako ne pade hčeri, čeprav, je malo bolj izobražena, krona z glave, če po-snaži sama za seboj kopalno kad in si opere sama nogavice in zlika svoje in tudi od drugih perilo. Tudi fantje se morajo privaditi, da po kopanju sami za seboj očistijo kopaln'o kad. Poniževalno je za hčere in sinove, ko dorastejo, če se puste od matere streči in ji pustijo o-pravljati nekatera dela, za katere imajo sami dovolj časa in sposobnosti. Vsak član družine pomnožuje gospodinji delo, ako moti hišni red s tem, da brez potrebe in tehtnih razlogov ne prihaja ob določeni uri k obedu in večeri Ko bi hoteli ljudje to upoštevati, bi bila marsikatera bridkost v družinah prihranjena.- Družinska soba. Če je kuhinja duša vsakega stanovanja, tedaj je družinska soba ali bivalnica srce vsakega stanovanja, a središče bivalnice naj bi bila zofa. Večkrat imamo priliko, opažati, da ta del stano- ANEKDOTE Balzac je stopil nekega dne k svojemu prijatelju Teofilu Gau-tieru, ki je bil tedaj zelo strog in nedosežen umetnostni kritik Prosil ga je, naj bi tudi o njem napisal za kakšno večjo pariško revijo daljši članek, da bi postali ljudje spet malo pozorni na njegova dela.. Na Francoskem je bil tedaj običaj, da so pisatelji takšne naročene članke kritikom honorirali, in prijatelja sta se zmenila, da prejme Gautier od Balzaca 200 fr. Gautier je bil vedno v denarnih stiskah, zato je članek hitro napisal in ga objavil. Na dan, ko je izšel, je Balzac stopil k Gau-tieru in položil na njegovo mizo 100 fr. Kritik je ugovarjal, češ da sta se bila zmenila za dvakrat tolikšno vsoto, toda Balzac je odvrnil cinično: "Saj se pogodbe držim. Sto frankov zate, sto frankov zame, kajti če bi ne bil tako velik pisatelj, kakor sam pišeš, bi vendar ne mogel pisati članka o meni!" Z malo kislim obrazom je Gautier spravil sto frankov v žep. Marka Twaina je zaradi hudobne opazke neki poljski plemič pozval na pištole. Twain je odgovoril: "Dragi gospod! Zelo mi je žal, da ne morem ugoditi Vaši želji, in sicer iz dveh vzrokov. lite. Če zadenete drvo, Vam bom priznal, da ste imeli pravico biti užaljen. Če pa ne zadenete, bom jaz užaljen, a se bom velikodušno odpovedal Vašemu oprostilu. Na ta način bova imela oba na zadevo lep spomin." vso vsebino slehernemu ognju. Veliko nemških knjižnic, bank in arhivov se je že založilo s čudežno tekočino. NEZGORLJIVI PAPIR Ogenj v knjižnicah ali arhivih je povzročil vselej nenadomestljivo izgubo. Koliko kulturnih zakladov, lastninskih pravic, mejaških zahtev in slič-nega je šlo v dim s sežganim papirjem vred! Kemiki so davno poskušali izumiti tekočino, ki bi naredila papir nezgorljiv. Vse dosedanje prijave na tem področju so malo koristile. Šele zdaj se je posrečilo znanemu kemiku dr. Arturju Eichengru-nu sestaviti tekočino, ki zajamčeno obvaruje pred ognjem vse knjige in rokopise, če so le shranjene v navadnih pisarniških mapah. Platnice so namočijo s pomočjo malega razpršil-nika, potem kljubuje mapa z Naprodaj je avto, Studebaker, ki je prevozil 14,000 milj; je kot nov. Poizve se pri Mike Udovichu, 17213 Waterloo Rd. Stanovanje s 4 lepimi sobami in kopalnico se odda v najem. Velika klet in fornez ter vse v najboljšem stanju. Nizka najemnina. 988 E. 77 St. vanjske opreme marsikje ne ra- Prvič bi Vas lahko ustrelil in LIFE'S BYWAYS la vendar vse dopoldne dcina. Hčeri, ki hodi v višjo šolo, se nos pobesi, ker njena bluzica ni oprana in zlikana, ker mama pač vse dopoldne ni prišla do tega, da bi jo bila oprala in zlikala. Je sto in sto takih malih, dozdevno neznatnih zadevic v gospodinjstvu, ki jih mora dan za dnevom reševati gospodinja, katere drugi člani družine opazijo le, če niso storjene, sicer pa ne. In vendar se iz vseh teh dozdevno neznatnih opravkov, nakopiči toliko dela, ki tlači gospodinjo, da komaj in težko zmaguje vse, posebno še, če ni trdnega zdravja. Ko bi pa vsak član družine hotel k olajšanju gospodinjskih poslov doprinesti le majhen del, bi bila vsaka gospodinja zelo hvaležna. Seveda je mnogokje sama kriva, če se otroci ne o-primejo prav nobenega ali malo dela, ker jih ni k temu pravočasno uvajala, jim ni nikoli vzbudila zanimanja zanj. Deklice kot dečki se že prav zgodaj lahko navadijo na majhna lahka dela. Tako na primer, da pogrnejo mizo za obed in ve čerjo in po jedi zopet pospravijo. Tudi v kuhinji, pri pospravljanju sob se lahko zgodaj priučijo lažjih opravkov. V kuhinji pri brisanju posode in pripravljanju in snaženju prikuh. Vzbuditi se jim more le veselje Ido dela in optem postanejo o-troci zelo marljivi in ponosni na svoje delo. Marsikatero delo lahko opravijo doma poleg šolskih obveznosti ali če so že v službi. Prav mnogo je poma-gano gospodinji, če tudi moški člani drže red med svojimi lastnimi predmeti in polože vsako stvar po uporabi na določen prostor, na primer, brivno pripravo itd. Že pri igranju je treba otroke navajati na to, da po dokončani igri svoje igrače lepo pospravijo. Kjer je več otrok v družini, je pač potrebno, da si med seboj razdelijo posamezna dela in se v tem menjavajo, da bijo za to, za kar je namenjen. V mnogih primerih jo smatrajo samo za dekoracijo sobe in jo varujejo pred splošno prak-tišno uporabo, namestu da bi se ob urah dnevnega oddiha in večernega razvedrila zbirala ob nji domača družina. Varujejo jo kot neko dragoceno nedotakljivo stvar, obloženo z blazinicami, na katere bog ne daj, da bi se kdo naslonil. Le odličnemu obusku dovoljujejo, da sede nanjo. Po navadi je zofa postavljena ob steno sobe, tako da nima nikake zveze z mizo, ob kateri se zbira družina. Vse drugačno vlogo, pravzaprav dve vlogi igra med opremo udobna couch (kavč), ki ga izdelujejo brez hrbta ali naslonila in ji š tem daje to čez dan značaj formalnosti in jemlje intimnost, katero dobi šele zvečer, ko se jo spremeni v udobno posteljo. Prav zaradi tega značaja formalnosti spada kavč bolj v sprejemni prostor, dočim je zofa v družinski sobi to za vse člane, kar toplo materino naročje za dete. poznam Vas premalo, da bi mogel reči, ali je to potrebno. Drugič bi pa Vi mene lahko ustrelili in to bi bilo naravnost nesreča. Postavljam Vam pa predlog : Pojdite v gozd in si poiščite drevo moje telesne širine. Od-štejte korake pravilno in ustre- \ Oddajo se 2 ali 3 lepe sobe poštenemu fantu, z hrano ali brez. Pripravno tudi za pečlarje. Vpraša se na 15314 Daniel Ave. Pridite na CLAM BAKE v sredo, dne 22. avgusta pri MIKE PODBOY (ARROW INN) 27000 St. Clair Ave. Serviralo se bo po 4. uri do < polnoči Igra Krištof godba CENA $1.00 ZA OSEBO Vršil se bo "Barn Dance" in star Jadranov kvartet bo zapel par pesmi. COAL — PREMOG Pri nas lahko naročite najboljši premog in drva. Dobra postrežba KOREN in CHAPIC 14705 SARANAC ROAD MUlberry 3575 DOES YOUR BREATH OFFEND? —PROBABLY Many attractive persons are not welcomed at social gatherings because their breath is bad. Don't be one of them. Make sure that your breath is sweet and inoffensive by gargling with Listerine. It combats infections in the mouth, checks infection and instantly destroys odors. Lambert Pharmacol Company, St. Louis, Mo. LISTERINE ends halitosis Kills 200,000,000 germs Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj Pokličite: ENdicott 0718 TRG ZA KUPCE NE BO TRAJAL ZA VEDNO. KUPITE SI DOM ŠE DANES! 20409 Ball Ave. od K. 200 St., Euclid Village. I.ep zidan bungalow, i sobe in kopalnica, tfoonn Pogoji, bančna financa .p^oUU 4611 Harvard Ave., 6 sob, dvojna garaža; v dobrem stanju. Pogoji: Takoj $1000. ostalo $4» A^fnn mesečno, vključlvži davke nn davke __________________pDOUO 3394 E. 119 St., blizu Kinsman. 7 sob za eno družina v dobrem stanju, lot 40x153, nizki davki, arnka Pogoji: Bančna financ« »poOUU 1576 Hawthorne Dr., blizu Euclid in K. 24:> St. ii sob. garaža, parna gorkotu. Pogoji: $lnoO takoj, ostalo $.">4 mesečno vključivši c>cee\r\ davke ________________ $OOOU 3359' €. 143 St.,'blizu Kinsman Itd. S velikih sob, dvojna, garaža. Pogoji : $nnil takoj. ostalo $»0 mesečno vklhuM>-ši dav- ^gQQ 4677 Horton Rd.. severuo oil (.Jar-field Heights. 6 sob bungalow vse prenovljeno, garaža, nizki davki. Pogoji : $1000 takoj, ostalo $73 mesečno vključivši dav- ^4QQQ 9509 Elizabeth Ave., od E. i«:; St., severno od Harvard. Dvo-družiu-ska hiša* sob vsako stanovanje, popolnoma prenovljeno, nizki davki. Pogoji : Bančna fi- nanea. $5000 THE CITY & SUBURBAN CO. 306-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & Huron MAin 1645 LOST 57 POUNDS OF FAT-DIDN'T CUT DOWN ON FOOD Help Kidneys ♦ If poorly fnnctionintr Kidney« and Bladder make you aulTer from Getting Up Nights. Nervoqanesa, Rheumatic _ Pains, Stiffness, Burning, Smarting. 9 Itching, or Acidity try the guaranteed Doctor's PrescriptionCyatex(Sia«-tex> Pi/e^av —Must fix you up or money bysrcx back. 0nl/76< »t druggists. "I lost 57 lbs. by taking Kruschen Salts and it had no ill effect on lite. I didn't cut down on a single food—I recommend it to anyone who is overweight." Mrs. A. Ropiak, So. Milwaukee, Wis-. To win a slender, youthful figure take a half teaspoonful of Kruschen Salts in a glass of hot water first thing every morning. While fat is leaving you gain in strength, health and physical charm—look younger. Many physicians prescribe it and thousands of fat folks all over the world have achieved slenderness. A jar lasts 4 weeks and costs but a trifle at any drugstore. But protect your health—make sure you get Kruschen —it's the SAFE way to reduce and money back if not satisfied. TIRED, ACHING, SWOLLEN FEET Moone's Emerald Oil Guaranteed to Stop All Pain and Soreness and Banish Offensive Odors In just one minute after an application of Emerald Oil you'll get the surprise of your life. Your tired, tender, smarting, burning feet will literally jump for joy. No fuss, no trouble; you just apply a few drops of the oil over the surface of the foot night and morning, or when occasion requires. Just a little and rub it in. It's simply wonderful the way it ends all foot misery, while for feet that sweat and give off an offensive odor, there's nothing better in the world. Moone's Emerald Oil is 'guaranteed to end your foot troubles or money back. Sis© BAKING POWDER | Same Price Toda if. is 44 Years Aqo 25 ounces254 D°»i/e ^Double Action.' MILLIONS OF POUNDS HAVf BEEN USED BY OUR GOVERNMENT / ■ SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM Enakopravnosti5 ■ ENAKOPRAVNOST 21. avgusta, DEVETO POGLAVJE Križi in težave mladili ljudi. Na večer tistega dne se je nebo pooblačilo in predno je soln-ce utegnilo skriti se za gorami, naredil se je mrak; zdaj pa zdaj se je zaslišalo tam daleč zamolklo grmenje. Leon je doma pri odprtem o-knu slonel in razgledoval sive o-blake, kako se zbirajo in raztezajo. Dasiravno je ob takem trenotku, ko se natura pripravlja svoje grozovite moči razkazovati človeku, ki v tem hipu bolj kakor kedaj čuti svojo slabost, navadno nekaj tesno pri srcu: bilje mladenič vendar veselega in lahkega srca. Oblaki se mu niso še nikdar lepši in ver ličastnejši zdeli; sapa, ki je šumela po gozdu in visoke vrhove zibala K mu je, kakor prijetno hladeči piš, grom ni še nikdar mogočneje bobnel. "Kaj neki ona dela zdaj? Če tudi oblake opazuje? Če sem ji jaz v mislih?" Kaj bi bil dal, ko bi bil to poslednje veder! Pavlina je med tem sama sedela v kolibici sredi vrta. Imela je knjigo pred seboj, toda čitala ni, zaprta je ležala ji na mizi. Neko šivanje, je imela v narč-ju, pa tudi šivala ni; samo sede-lf je. Da bi ji bil mladenič v mislih, katerega je danes na prvo spoznala? Težko da! Iz o brazov, iz oči se da človeškemu rodu veMkokrat čitati, kakšne reči premišlja ta in ta. Na tem obličju pa so bile v tem hipu vse črte tako izražene, da ni bilo ni sledu tistega pomladanskega, deviško - srečnega in osreČeval-nega čuta, ki bi deklico v enakih mislih obseval. Od hiše sem po pesku priko-rači počasna, precej plašijiva stopinja gospoda Kompleza. more, jezik ne da, ž njo še posebno ne, nje se še raje ogiblje, ko drugih ljudi. Čudno je to. Ko likrat si je že namenil, da bode vesel, kakor so drugi ljudje, da bode mnogo govoril, kakor drugi ljudje, da ne bode samo mi slil! Ali dolg most je med sklepom in dejanjem. Ti bog! Ali si res svoje darove dobro razdelil Zakaj si mu srce ustvaril, neznano hrepenenje po sreči položil v to srce, pomočkov pak, da bi do te dosegljive sreče prišel, nisi mu dal! Marsikdo je dobil bogastva rabi ga, da svoje bližnje tare; mat-sikoga si visoko povzdignil, da drzno zaničuje boljše, ki so pod njim; marsikomu si dal telesno lepoto in gladek jezik, o-boje mu rabi, da svet zapeljuje srečo nekaterega nedolžnega bitja izpodkopava. Vsega tega pa poštenemu Komplezu nisi ■dal. Pa, ti že veš, zakaj je tako. Čeravno ne tako, vendar vsaj enako je gospod Komplez mislil. Morda bi se mu bila ta preiskava še dalje razpletala, kajti ravno so mu na um prišli stihi iz pesnika, katerega je natanko čital. ker mu ga je Pavlina dala: In ne šasti se človek zarad tega, Ker človek je, časti le čast dado, Ki so le zunaj njega in slučajne. Po sreči ga v tem žalostnem opravilu premoti jasen glas Ma-tildin, ki je od hiše po stezi proti kolibi tekla in klicala Pavlini, da pojde dež, naj se tedaj cb pravem času umakne z vrta. "Še ti pojdi sem, ne bode dežja tako brž. Prijazneje je tukaj nego gori v sobi," pravi Pavlina. Takoj potem sta deklici skupaj sedeli v klopici in jeli razgo-varjati se. Komplez do 1 svoje klopi ni mogel slišati, kaj se me- "Pa zakaj li šala? Ali ne more biti resnica? O, jaz sem do- sa. bro videla in, čeprav tajiš, vem, da si tudi ti spoznala. Saj te je že poprej, ko ga ni bilo še k nam, vselej pred cerkvijo čakal in pozdravljal." "Pozdrav je tako tebi veljal kakor meni." "O ne! To pa jaz še bolje vem," pravi Matilda in smeje se ploska z rokami. — "Dve nedelje tebe ni bilo pri maši, in ta-čas tudi spodaj ni čakal. Vidiš? Kaj je to?" "Prav nič, ljuba moja!" ' "Res nič, samo nekaj, — nekaj se tako začenja, kakor si jaz mislim." "Kaj?" Matilda se smehljaje usede prav tik svoje tovarišice, oklene se je okoli vratu in zardela zašepeče: "Ljubezen, tli ne?" Pavlina ne reče ničesar za prvega, pogleda sestrični naravnost v oči in ta zardi še bolj ter skrije svoj obraz na njeno ramo in se smeje. "Tebi sem povedala vse, povedala sem ti, kako ravno o tej reči mislim," pravi Pavlina tako resnobno, da sestrični smeh preide. — "Prosim te torej, nikar se ne šali z menoj. Saj veš, zakaj jaz ob enaki dobrovoljno-sti ne morem vesela biti." Sestrična se skloni pokoncu "Beži mi! Še zmerom si nespametna. Že tačas, ko si mi pove' dala, rekla sem ti tako in danes še posebno pravim. Jaz bi takega človeka, ki je mene pozabil, desetkrat pozabila, in še prav lahko. Bog ve, kje je in ka kovšen. Tebe pa gotovo ni vreden. Nikdar te ni v resnici rad imel, samo hinavčevati se ti je znal in dobrikati se, dasi ni imel nič dobrega na sebi. Saj že to i me: France, to je navadno, vsakemu hlapcu je tako ime. Vendar se človeku lepše kliče: Leon ali ne?" "Na imenu ni ničesar; vprašanje je, kakšen je človek, ki ga ima." "Saj pravim, da tudi človek ni bil nič vreden." Pavlini se solza utrne iz oče- To je sestrična opazila, takoj ji je bilo žal svojih besedi. Oklene se v drugič in s tresočim glasom pravi: "Pavlina! — ti! — nikar mi ne zameri, nisem te hotela žaliti." "Saj me ti ne moreš žaliti," pravi ona, ter obriše po sili prihajajoče priče srčne žalosti. "Pa sem te, vem, da sem te. Kaj ne, da mi ne zameriš, nečem tako govoriti." Sestrinski poljub od Pavline strani in potem povrnen od Matilde je zatrdil popolno spravo med njima. Zdaj nekaj za njima zašumi! Gospo\lu Komplezu, ki je tam stal, padel je bil klobuk na tla, in ko ga je pobiral, prasnil je po nerodnosti s črevljem po pesku. "Kdo je?" vpraša Matilda malo ustrašena, kajti precej temno je že bilo. "Jaz," oglasi se Komplez. "Kaj pa hočete?" Kompleza vroč pot oblije, ne ve, kaj bi rekel, na zadnje'pa se zmisli in pravi: "Vprašat sem prišel, če hočem dežnike prinesti, dež gre." "Le prinesite," pravi deklica. V diru Komplez odide in kmalu prinese dežnike. Čudno se je pač deklicama zdelo, kako da je tako moker, ker pot od vrtne lopice do veže ni bila dolga in deževalo ni tako posebno. Kako bi pa bili utegnili misliti,, da je ves čas njunega pogovora na dežju stal in po-sluške utegal. Pri večerji se je gospodarju malo čudno zdelo, da je vse tiho, če on ne govori. Komplez, ki navadno že ni bil za daljši pogovor, nocoj še odgovarjal ni rad in, kar je bilo najbolj čudovito in nepravilno, še večerjal ni tako po redu, kakor druge krati. "Ali ste bolni morda?" vpraša gospodar. "E ne, malo," odgovori. "Le ulezite se in jutri ostanite v sobi, če vam ne odleže. To je slabo. Vreme se je izprevr- glo, lahko bolezen doboste. Od kraja se mora človek čuvati." Tako je bil Komplez odpravljen in je kmalu vstal in šel v svojo izbo spat. toda spal ni skoro vso noč nič. tega povedala, kar oče misli in j da se ubožen človek ne more "Kaj je pa vama, ali sta tudi bolni?" vpraša črez nekaj časa oče hčer in Pavlino. "Me dve pa ne," odgovori e-na in zopet je bil molk. Stari ji ogleduje, zdi se mu, da je Pavlina bolj bleda in otožna videti ko druge čase in si brž misli: že vem kaj, imata že ka-kov prepir med seboj, kako o-tročarijo; to se mora odpraviti. — Potem tudi od mize vstane, prej ko navadno, in odhaja-je pravi hčeri: "Predno greš spat, pridi v mojo sobo." In ko deklica radovedna, kaj ji ima oče važnega razodeti, takoj za njim gre, naredi ji ta o- kar je dejal, in to jo je prav ge-nilo, ko je slišala ta nov dokaz poštenosti svojega varuha in drugega očeta. Dolgo še, do pozne noči, sta deklici šepetali v postelji, potem je spanec objel najprvo mlajšo in kmalu potem še starejšo, za-lotivši jo v molitvi. DESETI POGLAVJE Kaj si nekdo prizadeva, da bi se ženil. S težkim srcem se Šepec bliža Zabrezju. Kamen mu na srcu leži, debel kamen in čuden, odvalil bi ga rad. Ženil bi se rad, za ves svet bi se rad ženil, naj ljudje govore, kakor hote, naj mati, stara sitnost, mrmra in ropoče naj hči joče in kar hoče žena je le žena; če jo človek i-ma, lepo je to. Če se ž njo življenja veseli, lepo je to. Sicer stro pridigo in si ne da dopove-" ijudje pravijo, da kdor se ženi, dati, da ni med njo in Pavlino j ima križ na glavi, križ, ki ni bo-nikakega prepira. "Jaz sem iz ga na njelTlj pa šepec tega ne vsega vajinega obnašanja po-;Veruje povsem. Nadloga je res znal, da je nekaj med vama. — j žena pri hiši, ali žena je tudi dar Molči! Ti jo moraš imeti, kakor j božji, svojo sestro, da še lepše. Kar bi sestri lahko rekla, njej ne I smeš. Ona ne sme v naši hiši j čutiti, da nema očeta ne matere. To ti enkrat povem, vedi za zme rom. Razumela si me! Pojdi!" Dasiravno je bila ta očetova pridiga nepotrebna, vendar ni Dila brez učinka. Deklici se je zdelo, ko je v spalnico prišla in! tam že svojo sestrično našla, da je res še premalo prijazna proti njej, da ji manj ljubezni; izkazuje, nego bi morala in ka-, kor ona zasluži. Ni si mogla kaj,; da ne bi bila Pavlini nekoliko niti tako lahko kakor bogat® da mora od Petra do Pavla hoditi in za dovoljenje prositi» moledovati. Človek je človek-Vsak si rad kaj dobrega p"v0' šči. Kaj more Šepec zato, da T ubog, zakaj se ne bi smel ženiti? Pred bogom ni razlocK* med ljudmi. On skrbi baje cvetlice na polju, zakaj ne bi tu- di za to skrbel, kar bi utegni iz šepčevega zakona' priti J» širni božji svet? (Dalje prihodnjič) Tako šepec misli. Jezi ga pa, TELLS HOW SHE TOOK 4 INCHES OFF HIPS 7 INCHES OFF WAIST caltA In 40 days by taking Kruschen;-» y Mrs. Helga Blaugh of New To« J reduced 26% lbs.—took 4 In^JUeS hips, ^ inches off bust and 7» off waist. She »» ,, "I haven't if°?e ftWl gry a moment-"-* ,, Bne and look 1° yl younger." , dou- To get rid « ble chins, Wfftt hips, ugly rolls« oi r on waist v and arms -HAFEl£f * without discom»5 , at the same - » build up glorious health and aU" 4„i clear skin, bright eyes, energy aB \V I m "O, Gee!— Grandma's Walking -Downstairs— and I thought ! couldn't Sew j Sold by Druggists Vse WELDONA Tablets _ ____ Write for UtEE, fully' Illustrated 21-page book, "History of RHEUMATISM," with chapter discussing germs of rheumatism, to » WELDONA CORPORATION » Desk 7. AtUntio City, N. I. * VARICOSE VEINS— ULCERS—OLD SORES Clean Powerful Penetrating Oil Quickly Promotes Healthy Healing- Get a two-ounce bottle of Moone's Emerald Oil (full strength) with the distinct understanding that you must get quick relief and splendid results or your money chccrfully refunded. The very first application will give you relief and a few short treatments will thoroughly con-IRA vincc you that by sticking ....... ft faithfully to it a short while J^t. longer your troubles will disappear. Guaranteed. • Thousands of women are making the same discovery hy taking advantage of the Singed "Make-It-Yourself" Plan. • Through this Plan, you receive lessons in makingdresses, children's clothes, rugs, dra* peries—style consultations-fashion books—sewing books— all the help you'll ever need to "Make-It-Yourself". • The complete service «9 given at no extra cost with th® purchase of a new Singer Elec* trie. A small down-payment— (easy terms) places the Singe' in your home. Ask for complete details. Erasmus Gorshe 1030 East 66th Pl»ce Corner St. Clair HEnd. 4245 mm .m> MOO OVHftAKT LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS Ask Your Druggist Jor the size Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811